GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA.
Izhaja vsak petek.
Uredništvo apravništvo Kopitarjeva ulica štev. 6.
Naročnina znaša: celoletna . . K AP— poluletna . . „ 2'— Četrtletna . . „ 1'— Posamezna št. „	0*10
Št. 43.
V Ljubljani, dne 23. septembra 1910.
Leto V.
Smrdeče rdeče cvetke.
Smrdi! Tudi, če si nahoden, ti mora vdariti skozi zamašeni nos zdaj tisti smrad, ki ti idehti z gnojišča socialne demokracije. Zgodilo se je nekaj, kar si mora tudi slovensko 'krščansko socialno delavstvo (prav dobro zapomniti. Pred dvema letoma je obljubila direkcija južne železnice, da bo letos izboljšala stanje železničarjem. Ker se pa ni zmenila, da tudi pravočasno izvede, kar je obetala, so se nesocialne demokraš-ke železniške organizacije zavzele za zadevo in ,so sklenile, da pritisnejo na ravnateljstvo južne železnice s takozvarno pasivno re-sistenco, kar se pravi, da Se dela služba tako, kakor to zapovedujejo tisti predpisi, ki so skovani pri zeleni mizi pravzaprav v službi večinama za nič in ki se vporabljajo takrat, kadar se pripeti kaka nesreča, da pritisnejo ubogega železničarja in pa, kadar se bori proti svoji železniški upravi. Predpisi so namreč taki, da se ves promet ustavi takrat, kadar se dela služba po predpisih.
Naša »Prometna zveza« bi se bila lahko postavila na stališče, da se ne udeleži boja, ki so ga napovedali železniški uradniki južne železnice. »Prometno zvezo« so namreč uradniške organizacije, takozvana »koalicija«, prezirale, dasi so se obrnili na socialne demokrate in jih pozvali, naj jim,1 priskočijo* na pomoč. Kljub temu je »Prometna zveza« (Sklenila, da naj se njeni člani udeleže pasivnega odpora, kar so seveda tudi storili.
Popolnoma drugače pa je postopala tista socialna demokracija, ki vedno zatrja, da se le ona bori za koristi proletarca in seveda tudi za železničarja. Znani socialno demokraški voditelj Tomišik je lezel k ravnateljstvu južne železnice, kaj da je tam zmešetaril se sicer ne zna, ampak ko je prišel z glavnega ravnateljstva, je pa ukazal železničarjem, naj sploh ne podpirajo boja, ki ga je napovedala južni železnici »Prometna zveza« in pa uradniške organizacije. Slovesno je Tomšik naznanil svetu, da zanj vprašanje kruha ne obstoja, marveč da obstoja zgolj zanj vprašanje sile. To radi ve-
rujemo, da se sijajno plačanemu Tomšiku dobro godi, ampak drugo vprašanje je seveda, če se godi tudi tako dobro železničarju, kakor Tomsohiku. Rdeči železničarji so sicer skrivaj kleli Tomschika in jude, ki vodijo socialne demokrate, toda povelju rdečega železničarskega generala Tomšik a se niso upali upreti. Pri socialni demokraciji je že tako, da socialni demokrati ne smejo imeti nobenega lastnega prepričanja, nobene lastne volje, ampaik morajo slepo storiti to in le to, kar jim ukažejo tisti njihovi generali, ki jih socialni demokrati saimi plačujejo menda zato, da potem izdajajo delavske koristi.
A ne dovolj, da se socialni demokrati niso prav nič udeležili boja, marveč postopali so tako grdo proti svojim tovarišem v boju, da kaj tako grdega svet še ni videl in še ne čul. Naravnost ovajali so po svojih listih tiste železničarje, ki so bili v boju za svoje pravice in delali z vsemi silami in močmi, samo na to, da bi se izjalovilo boj. Ampak vse socialno demokraško izdajalsko počenjanje jim ni prav nič koristilo. Posledice pasivnega odpora, proti kateremu so nastopili rdeči, so upravo južne železnice prisilile, da se je udala in ugodila večinoma vsem zahtevam, ki so jih .stavili železničarji v boju.
O koncu tega boja, ki se je pokaizal, da se tudi brez socialnih demokratov in proti njim lahko dosežejo lepi uspehi, smo dobili iz vrste krščanskih železničarjev ob koncu odpora sledeče poročilo:
Kocka je padla, Pasivna resistenea je za enkrat končana, toda njene posledice se bodo še dalje časa poznale ne samo pri prometu in v skladiščih, ampak tudi v blagajni trdovratne direkcije. Kaj je bilo tega treba, kaj je bilo treba razburjati duhov. To je le mogoče, če stoje na vodilnem mestu južne železnice možje, ki mislijo*, da živimo še približno* v 17. stoletju. Ti ljudje* ali že otročarijo, ali so pa sploh od nekdaj že nesposobni, da obvladujejo talk veliki, kulturni aparat, kakršen je južna železnica. Če je gospod vodja glavnega ravnateljstva mislil, da s pomočjo korumpirame, židovsko posto-
pajoče socialne demokracije dela kar hoče, se zelo, zelo moti. Socialni demokratizem je itak še le kup pen in drugega nič iin ravno doigrana žaloigra mora še tistim oči odpreti, ki so dosedaj nosili desko na čelu in slepo verjeli, kar ista jim Tomšik in Adler ukazovala. Če delavstvo v sedanjem: boju ni doseglo zaželjenili uspehov, naj se tema dvema rdečima malikoma zahvali, da bo smelo še zanaprej biti tlačeno — da bo smelo — če bo še hotelo — i zanaprej pitati te čifutske agente. Glavni ravnatelj Kaizl je bil s Tomšik ona in Weiglinom, kakor vsi znalki kažejo —• že dolgo časa dogovorjen, da mu bodeta ta dva v boju proti opravičenim zahtevam drugih organizacij zvesto ob strani stala. Podlegel pa je in podlegli sta ž njim vred dve vsemogočni isocialno-demo-kraški kapaciteti. Mož, ki se pri svojih podložnih tako blamira, ki oškoduje vse sloje* prebivalstva, najbolj pa tiste, katerim služi in se jim hline veistnega uradnika, mož, ki ne zasluži nobenega zaupanja več, naj se ■skrije kam v kak samoten kotiček in napravi prostor drugim, ki so o sociologiji bolj poučeni, — ne pa da še javno vzdihuje, da misli po 43 službenih letih še nekaj časa »vleči«. Mogoče, da je mislil dijete in remu-neracije, kajti zafuran upravni voz se ne da zlahka »vleči«, napora pa on vajen ni.«
Poučen je boj, ki se je vojeval na južni železnici. Najpoučnejše je pa, kako izdajalsko so postopali rdeči železničarski izdajalci. Nam se to ni zdelo čudno, ker rdečo gospodo zelo dobro poznamo. Prav pa je, da jo izpoznajo tudi drugi.
XXX
Ni še ravno tako dolgo, ko je tožil pred ljubljansko poroto .znani socialni demokrat zagorski Čohal nekega delavca. Nas prav nič ne zanima vsa zadeva in bi ne bili niti pisali o njej, če bi socialna demokracija to-likrat ne napadala naših zadrug. Tisti delavec, ki je bil oproščen pred ljubljansko poroto, nas tudi ne zanima, kakor tudi ne, če bi ga bil oprostil poklicni sodnik ali pa morebiti prizivni senat. Dve stvari sta pa
Carska zločinstva.
(Dalje.)
»Kdor pride enkrat v pest Neronovim beričom, jim ne uide živ,« govori Avel in potegne bodalo iz svoje obleke. »Proč od mene, komur je drago življenje; pripravljen sem pa najhujše! Vedite,« govori še dalje, ko so ,se umaknile že mevže, »zavoljo te deklice, s katero sem zaročen, sem prišel sem, da jo utrnem iz kraja, kjer pregreha —«
Kar preneha; kajti s strmenjem opazi, kako Tigelin pazljivo ogleduje roko Aricije ,in se kar nenadoma odkrije ter potegne z glave svojo rdečo* kapo, ki pokriva volnate, kot oglje črne lase.
i» J e že dosti!« se zareži zaničljivo Tigelin; »milost Neronovo, katere se bojite zaradi svoje nevestice, si je že kdaj lahko pridobila; prst na in jeni roki mi je porok in varuje vas, ker prosi njegova lastnica za vas. Idite in varujte, da ne pridete iše kdaj nepovabljeni na ta kraj.«
iS temi besedami se obme zamorec in na njegovo povelje se umaknejo sužniki. Ljubimca sta sedaj samia. Moža v senci ostaneta na svojih sedežih; drug drugemu si dajeta znamenja in pazljivo gledata na prizor.
Aricija hiti k Avlu; toda mladenič jo iSkoro .surovo zavrne.
»Sramuj se, da moram biti hvaležen svoje rešenje trinogovemiu darilu!« ji reče temnega obraza, »darilu, katerega se ne sra-,muje moja nevesta iz ničemne ošabnosti, da je celo očitno kaže! Tedaj je vendar le res, kar so mi šepetali na uho, da si se s tujci .skrivno razgovarjala? Li si pač dogovorila čas, uro, da se boš grela v svitu cesarjeve ,milosti; jaz pa sem se moral prikrasti kakor tat, da sem čul ves o smrtnem strahu nad vsako tvojo stopinjo!«
»Ne srdi se* sedaj, posebno sedaj!« ga prosi deklica; »stran od tu, Avel, hitiva! Kolikor dalje, toliko ljubše mi bo, da ubegnem ■očesu strašnega trinoga:	ti	ga ne poznaš,
njegovega očesa!«
»Poznam ga, poznam; kajti njgov čar je ustavil maščevalni Sporov nož in kuje njegovo voljo v Okove,« reče Aval mračno. »Vendar naj ti spolnim, kar zahtevaš. Po-iščiva si skrivnih potov, da najdeva Ramu-la, ki me je privedel na vrt, ko sem ga v slkrbeh zate opomnil na spol n it e v obljubljenega prijatoljtsva.«
i»Romjul je tukaj!« se začuje za njima krepek moški glas, im ko se obrneta, vidita načelnika cesarjevih stražnikov — ličnega
vojaka z dobrosrčnim obrazom. Pri njem stoji Alcksandros, ki ves vesel objame Avla.
»Zvesti Romul,« govori starček, »je slišal, da so te sumili hudodelstva ter je hitel sem, da bi se zate potegnil. Bogu večnemu naj bo hvala, da je me potrebuješ več pomoči!«
‘ »Aricija me je otela, in vendar sem ji komaj hvaležen,« odgovori mladenič. »Prva .naša skrb naj bo, da jo skrijemo očem Nerona in njegove miatere.«
»Pravil sem ti že, da mi je znana pobožna družina ob Tirenskem morju, ki 'bi rada stregla Ariciji in njeni slepi prijateljici,« odvrne Aleksandros.
»Še drevi naj se pelje tja. Sedaj pa hitimo, da pobegnemo iz tega kraja, kamor sem prišel le nerad — a prišel isem zaradi tebe, moj Avel, da bi ukrotil tvojo strast; da ibi ti ponudil, ako mogoče, slabo starčevo pomoč pri rešen ju ljubljenke iz mesta spridenosti.«
»Moj oče, kako se vam bom zahvalil!« zakliče Avel »Pač, pač! Hvaležen vami bom! Aricijo bom Učil, da bo častila goreče Krista in njegovo sveto mater, in gotovo jo bo ona častila, kajti videl sem, da je pripravna njena duša.«
»Pojdita tedaj!« sili Romul. »Čas poteka; mene ne smejo pogrešati pri moji isluž-
le, ki sta nas ob tej razpravi res nekoliko zanimali.
Nctki Hoffmann je bil dolžnik takozva-nega Čobalovega zagorskega koinsuma, kateremu pravijo delavci zato Čobalov, ker je rdeča grča Miha njegov poslovodja, plačan, ampak komandira pa v njem le Milia sam in pa njegova žlahta. 'Hoffmanu je imel zlato uro, katero je kupil Čohal od njega po zelo nizki ceni, ampak Hoffmanu še danes ni poravnal svojega dolga v zagorskem komsumu. Navadni ljudje sodimo, da bi bil moral pustiti Čobal Hoffmannu vzeti zlato uro zato, da bi se bil pokril v koosumu z denarjem, ki ga je vredna Hoffmannova ura, njegov dolg, ne pa, da bi se ž njo bahal Miha. Navadni ljudje so tudi istrmeli, ker je vposlena v zagorskem koosumu Čobalova žlahta in pa, ker ima čobal sam ključe od k ase v rokah, ko bi jih po zadružnih navadah morala imeti dva.
Nam, je seveda čisto vseeno, kako gospodarijo gospod Miha Čobal v svojem zagorskem konsumu.
XXX
V Devinu (Magdeburg) imajo zdaj socialni demokrati iz rajha svoj strankarski shod, na katerem se medsebojno grozno preklajo in prepirajo. Stari, sivolasi Bebel se je spravil na badensko socialno demokracijo, ker je, kakor znano, badensika socialna demokracija v ba-deniskem deželnem zboru glasovala za proračun. Predlagal je ostro resolucijo, ki zmerja za njihov greh rdeče badenisike poslance. Badenčani zdaj zagovarjajo svoje stališče, Bebelčevci pa svoje. Kregajo se tako, da gre vse v ce-fetelne. Če se bodo še stepli med seboj, poročamo prihodnjič.
XXX
Socialni demokrati in liberalci ž njimi so te dni polnili predale svojih ščemetastih listov z groznimi napadi na krščansko-so-cialnega dunajskega poslanca Bielohla-weka. Očitali so mu, da je za denar oddajal službe in da je tako obogatel. »Bog poba-saj« ti je donelo po vtseh rdečih in zelenih in rumenih svobodomiselnih listih v vseh jezikih, tistih rodov, ki imajo dvomljivo srečo, da se tiska in čita moderno časopisje med njimi. In kaj je resnica? Nič. Bielo-hlawek je tožil nekega Zippererja, ki je govoril, kar je bral proti Bielohlawku, in Zip-perer je dobil 14 dni zapora, ker ni mogel prav nič nečastnega dokazati Bielohlaivku. Med razpravo je Bielohlavvek ponovno izjavil, da se ini toliko let za to boril proti liberalcem in socialnim demokratom, da bi ti ljudje dobivali mastne službe in dela po tistih zastopih, kjer gospodarijo zdaj krščanski socialci.
Tobačno delavstvo.
NAŠE DELO V JESENI.
Ena naj*več j ih naših strokovnih organizacij na Kranjskem je gotovo naše »Podporno društvo«, ki ima že deset let za sabo. Ni veliko deset let in vendar rodilo je obilo sadu. Mlado, čvrsto je, denarno dobro podprto, njegovi temelji stoje močno in krepko li-
bi. Privedel vas bom skozi stranska vrata na prosto.«
In res gre cesarjev stražnik pred njimi; Avel se ravno hoče napotiti za drugimi, ko čuti nekaj, .kakor kako roko na rameni.
»Ostani, Avel,« reče Lucij Pizon —- kajti on stoji s Scevijem za njim — midva imava s teboj govoriti. Ne boj se,« govori nato, ko vidi, da mladenič obleduje; »najina usta bodo molčala, molčala o tem, kar je sklišalo najino ime! Meni pravijo Lucij Pizon in ta mož zove se Scevij. Midva čislava nepre-strašen pogum, in ti želiva dobro.«
»Ponudiva ti svojo pomoč,« m,u tiho seže Scevij v besedo, »da bodeš obvaroval nevesto pred Neronom. Cesar jo misli uvrstiti med pevke v palači, ki mu kratijo mračne ure s petjem in plesom. Da ti skažem svojo dobrovoljnost, povabim te h kosilu, ki bo združilo jutri v moji obednici nekoliko prijateljev. Alko se boš branil, me ‘boš razžalil. Razgovoriti se moramo o važnih zadevah,« pristavi na tihem, da ga isliši le mladeničevo uho.
Na pol omamljen reče Avel:	»Prišel
bom. Povabil dobroznanega Scevija štel si bom v čast.«
»Tedaj pojdi in pridi jutri ob pravem Času. Zdrav! Že slišim kotlov glas, ki nas kliče k cesarjevi mizi.«
ki skala na morskeml bregu, ob katerega •morsko valov je buta. In če se človek vpraša, kaj mu je dalo to trdnost in tako veliko privlačnost med obačnim, delavstvom, moramo s ponosomi reči — neprestano delo! Morda ise ni v nobenem društvu toliko govorilo in toliko delalo kakor ravno v njem.. In zato' tudi uspehi niso zaostali. Z lahkim srcem rečemo, da je naše društvo prvačilo v boju za koristi tobačnega delavstva. Pa kaj bi o tem govorili, kar že vsi vemo. Ampak nekaj druzega nam je na srcu, kar sicer zmerom ponavljamo in ob različnih sejah sklepamo, kar pa navadno kmalu pozabimo, — to so naši mesečni 'sestanki. Tekom časa se ustanavljajo v Ljubljani razne politične, izobraževalne, gospodarske, delavske organizacije in društva, ki pritegnejo tudi veliko našega tobačnega delavstva v svojo sredo, eni smo tukaj, drugi smo tam, in rado se zgodi, da naše »Podporno drušT tvo« v ozadje stopa.
Prav je, da naše delavstvo sodeluje tudi v drugih društvih, ki 'se ne tičejo naravnost našega delavskega vprašanja; potrebno je, da se tudi delavec za druge stvari zanima, da se nekoliko razvedri, ali prva reč nam pa mora biti naše »Podporno društvo«. To nam more biti neko ognjišče, okoli katerega so moramo zmeraj vsi zbirati.
Poleti vse društveno življenje tako nekako počiva. Človek si želi venkaj na prosto, v naravo, med zelenje, med mlado drevje, da tam svoje gorje in svoje skrbi pozabi. Sedaj je pa jesen tu; človek je bolj navezan na mesto; in v jeseni se tudi društveno življenje poživi. Glejmo, da se tudi naše »Podporno društvo poživi! Treba bo misliti na to, da se zopet naši mesečni shodi v življenje pokličejo! Voda, ki stoji, se usmradi, društvo brez shodov se postara. Torej prva reč, ki jo moremo letos zopet upeljati, so mesečni sestanki, na katerih si povemo to, kar nam srce teži!
Prometna zveza.
O NALOGAH »PROMETNE ZVEZE«.
Tovariš Sacher z Dunaja je sporočil ljubljanski krajni skupini »Prometne Zveze«, da pride 15. t. m. v Ljubljano ter da je kot član osrednjega 'odbora pripravljen poročati	o	provizijskem in	pokojninskem
skladu	in	o bolniški	blagajni.. Predsednik
Koleša	je	porabil to	priliko	ter sklical za
ta dan	ob	osmi uri	zvečer	v gostilniških
prostorih gospo A. Češnovar shod, katerega so se člani v prav častnem številu ude-ležilii Vlado je zastopal gospod kanclist Fink. Čast pa smo imeli tudi v svoji sredi pozdraviti predsednika J. S. Z. gospoda dr. Zajeca... Shodu je predsedoval tovariš Koleša, ki je podal po pozdravu besedo tovarišu Sacherju.
Ker je Sacher tudi okrajni odbornik dunajski., pozdravil je navzoče v imenu krščanskih socijalcev mesta Dunaj ter nadaljeval: Ko železničar vstopi v službo, mora že pomisliti, kaka je njegova prihod-njost, ali bo imel na stara leta, ko mu moči opešajo, svoj košček kruha in kakšen bo at košček. Za delavstvo se do leta 1904 ni
Scevij odide z Lucijem Pizinom v palačo.
»Sedaj je delo dozorelo,« šepeta bogatin tribunu; »sedaj imamo svojega moža. Z izgovorom, da bom napravil gostijo, združil bom glave zarote; z najbolj izbranimi se bomo umaknili v skrivno sobo. Mladeniča bo omotilo fkijisko vino; razdražili ga bomo s strašilom, da Neron preži na Aaricijo, da njemu samemu streže po življenju, da se ima ločina kristjanov, kamor, kakor kaže on spada, zatreti v občnem preganjanju z ognjem in mečem: tako bo prisegel, da bo dovršil dejanje, kateremu manjka le roke. V ti zmešnjavi zaklicali Ibodejo naši tovariši na glas ime Lucija Pizona; ime bo^ govorilo nestalno ljudstvo, kojemu pokaži le veternico, da se suče, in rimski vladar se bo zval Lucij Pizon.«
Dospela sta do stopnic na obronek. Od vseh strani se gnjetejo gostje k cesarjevemu obedu, ki ima dokončati slovesni dan. Kraj, kjer je bila Agripina s svojimi gospemi, je zapuščen. Govorilo se je, da je cesarjeva mati iz srda, da ji je sin zamolčal, kaj je bilo v pismu iz Hiispanije, zapovedala, da se bo odpravila v svoje poslopje na deželi ob Tirenskem morju.
(Dalje prih.)
nič storilo, še le takrat so se merodajni krogi začeli zavedati, da je tudi železniški delavec človek in ne kamen. Železnice tečejo skozi različne dežele in kraje tako, da so tudi za železničarja življcnski pogoji različni. Zatorej ni, vse eno kako se plače odmerjajo; tam kjer so življenjska sredstva dražja, sc samo ob sebi razume bodi plača tudi višja. Tudi na službene razmere bodi opozorjeno; čim napornejša je služba, tem boljša mora biti plača. To popolnoma doseči je namen in cilj Prometne zveze. Leta 1907. se je vpeljal po prizadevanju zveze provie zijski fond — nekaj, kar je bilo boljše, kot nič, ker ima delavec vsaj nekaj zasigura-nega za stara let^., in s prvim januarjem se je t aštatut še spopolnil, da je precej enak statutu penzijskega sklada. Ker pa je pristop k provizijskem skladu po prekoračenem 35. letu starosti le mogoč, ako dotični za ostala leta doplača, je Prometna zveza dosegla, da se ta doplačila razdele na do 60 obrokov. Delavcem na samotnih progah naj se dovolijo brezplačne vožnje v bližnje trge in kraje, koder je nakup živil mogoč po primernih cenah. Službo čuvajem treba urediti po gostosti rpometa. Odločno pa je nastopiti protii uporabljanju žensk v železniški službi. Čuvaj k e se je nastanilo, ker so ceneje, če se pa neizprosno zahtevajo, naj se pa čuvajke ravno tako plačajo kakor moški, opustile se bodo te trpinke, na njih mesta se bodo nastavljali čuvaji in nastale bodo mlade srečne družine. Po pisarnah ise uporabljajo uradnice, ki mnogokrat ne premorejo druzega, kakor za silo kaj prepisati. Radii slabih oči se je odstavilo okoli 536 moških uslužbencev od prometa, ki jih potikajo okoli kot uradniške sluge itd. Za te nesrečneže so one službe in mesta, ki jih zavzemajo' uradnice, popolnoma primerna in uprava bi imela resne delavce.	(Konec	prihodnjič.)
Članom »Prometne Zveze« se naznani, da je za mesec september pačati 15 smrtnih slučajev po pet vinarjev, skupaj s članarino vred torej 1 K 45 v.
Umrli so: Aleš plemeniti Janosz, Čer-novice; Fr. Christoforetti, Trident; Marija Sketh in Marija Tremmel, Maribor; Fr. Foidl, Sv. Ilipolit; Kati Natišek, Preran; Jožefa Stockl, Freinfeld; Ivan Greiner, Ljubljana; Kati W6rg6tter, Fieberbrunn; Jožefa Klozer, Bregenc; Terezija Allmesberger, Ried; Roza Rygr, Komotau; Eberhard Zol-ler, Inomost; Elizabeta Hiarth, Feldkirch; Terezija Konigsivieser, Floridsdorf.
Prihodnji mesečni sestanek ljubljanske skupine »Prometne Zveze« je v soboto, dne 1. vinotoka 1910, ob navadni uri zvečer in v navdnem prostoru gospe A. Češnovar. Enkrat za vselej bodi povedano, da so mesečni sestanki do preklica, vedno vsako prvo soboto v mescu v zgoraj navedenem prostoru, da torej ne bodemo še posebej naznanjali istih več. Vesten učenec ne pozabi šolskih dni in ur, smelo tedaj tudi pričakujemo od naših tovarišev, da. bodo vselej v najčastnejšem številu se udeležili .sestankov, da se skupno pogovorimo o naših težnjah in potrebah ter se domenimo kake korake bo treba storiti da se temu in onemu odpomore. Bolj vestno bo kateri sestanke obiskoval, tembolj se bo začel zanimati za svojo organizacijo in nje pomen. Ako pa so sestanki dobro obiskani, so tudi pomembnejši, kajti več se nas snide, tem temeljitejši bodo naši dogovori in ukrepi, tem več ugleda bomo uživali pri nasprotnikih, češ: ti drže skupaj. Prperičani smo, da bi se naši tovariši na progi radi udeleževali, ko bi imeli tako lepo priliko, kot mi, a žalibog, oni so raztreseni in morajo opravljati- težavno službo, ko se mi lahko v bratski slogi znajdemo. Res je, da pride islehern truden od dela, vendar pa enkrat na mesec vsak lahko daruje nekaj časa, ki pa ni izgubljen, kakor oni, če se cele večere pri kvartopircih kibicuje, ampak doprimešen je stanovski naprednosti in duševnemu razvoju. Apelujemo na vaš ponos, da se ne bodete spominjali »Prometne Zveze« samo takrat, kadar ste potrebni pomoči-, ampak da se vselej zavedate, da ste člani one organizacije, ki je edina vaša prijateljica. Ne dajte se strašiti od nasprotnikov, ne bojte se jih; moža, ki kaže vseelj in povsod neustrašeno svoj značaj in svoje mišljenje spoštuje tudi nasprotnik. Ako soc. demokrat tega ne pozna, toliko manj je vreden, da bi se ga sploh kdo še bal.
Tprej vsako prvo soboto v mesecu zvečer ob osmi' uri vsi člani »Prometne zveze« k sestanku.
Med brati in sestrami.
Jugoslovanska Strokovna Zveza ima
svojo sejo v torek ob 6. uri zvečer v posvetovalnici, Zadružne Zveze. — Seja je posebne važnosti zato, ker se bo sklepalo o socialnem kurzu za delavce, ki se najbrže priredi meseca februarja in bo trajal najmanj en teden.
Zaročil se je naš somišljenik Alojzij Kocmur z gospico Kalanovo. Najiskrenejše čestitamo !
Tone Kristan na verskem polju. »Naprej« se je vrgel na versko polje, To pa mu pristoja tako, kakor zajcu boben. Piše namreč:	»Organiziran mdkraški delavec je
lahko pobožen kristjan, ker se za to organizacija ne briga.« Več laži ,se v tako malih besedah ne more zapisati, 'kakor je tu »Naprej« zapisal. Mi, ki poznamo social nedemokratične nazore ibolj ikakor jih »Na-prejeve« ovčice poznajo, vemo, kako so se glavni voditelji moikračarije v ravno ti stvari izrekli. Liebknechtov »Volksstaat« je pisal: »Zasramovanje Boga je potreba, da se vsa stvar zadavi«; nič imanj grozne so besede Eng.la: »Z Bogom smo že končali.« Dalje je Liebknecht v svojem listu pisal: »Prihodnost ima ateizem, negovanje Boga. Le v tem je rešenje človeka najti.« Pa kdo bo vsa ta bogotajstva našteval! To se začetkom seveda ne pove. Na nekem mokra-šikem strankinem shodu v Ilalle se je mo-kraškim agentom; naravnost na srce polagalo pri naboru za mokračarijo nič o veri govoriti, ali pa malo in kvečjemu reči, da je vera privatna stvar, ker je le tako mogoče ljudi na deželi, kmete in druge »gim-plne« vjeti. Ta recept se seveda, kakor se iz »Napreja« razvidi, še dandanes natančno izvršuje. Tudi pri nas se je govorilo in pisalo in se še, da se mokraška organizacija za vero ne briga, obenemi pa se vse napada na najgrši način, Ikar količkaj diši po veri. O kaki doslednosti v mokraških vrstah torej ni govora. Pri naših mokračih stopa vera le ob koncu življenja v ospredje. Življenje mokračariji in liberalizmu, večnost Bogu. Kako lepo. Kar trem gospodom hkratu služiti, da ,se nobenemu ne zameri. Na tem polju'se pa lahko iše kaj vidimo. Zdravi!
Hujskarija je rodila sad. Znano je, kako je napadel »Naprej« žgalniškega predstojnika, ki sprejema delavce, a jih ne zavaruje proti poškodbam in nezgodam. Resnica je bila, da je bil vsaki delavec zavarovan. Sedaj so pa uradniki pri posvetovanju sklenili, da se tam delo ustavi in delavcem zaslužek odvzame. Načelnik žgalnice jim je to naznanil in naravnost povedal, komu se imajo zahvaliti. Laži in hujskanje v »Na-preju« ne moremo drugače zavrniti, kakor da Vas odslovimo. Tako bodo sedaj na jesen, ko je težko drugod dela dobiti, brez posla in zaslužka. In kar je še hujše, marsikateri bi bil ob novem letu za stalno pri rudniku sprejet, tako se pa zna zgoditi, da bodo zopet tuje moči sprejeli v delo in domače pustili na cedilu. Sajj že do sedaj vedno, več tujih sprejmč kakor Idrijčanov. Naša socialn o- demlokraška organizacija naj pa sprevidi, da s hujskanjem bo ravno nasprotno dosegla. Morda kak mlad, neizkušen delavec pravi: »Oh naši pa znajo povedati, tu jo vdarijo po višjih, to so kam-pelni!« A udarce občutijo le nižji sodrugi, ker laž ima kratke noge. Najbrž jih še to ne bo zmodrilo ne stare ne mlade, zato bodo oboji še tepeni. Zaradi te »Naprejeve« lumparije je idrijsko delavstvo grozno razburjeno. Dobili smo celo vrsto dopisov, ki najstrožje obsojajo najnovejšo »Naprejevo« lumparijo.
Dr. Tumatovo prežvekovanje.
Idrijski delavec nam piše:
Že v soboto so bili nabiti plakati, da priredi dr. Tuma javni ljudski shod, v nedeljo 18. t. m, v pivarni pri »Črnem orlu«, na katerem bo govoril o draginji. In res, že v soboto zvečer je predaval o mladinski organizaciji. Mislili smo, danes bo vse natlačeno v prostorih demokratičnega društva, kajti 300 fantov je že nekaj, če pride kakšen tak gospod, kii je doktor, advokat itd. Toda varali smo se! Ljudi je bilo vsega skupaj okrog 60, med temi je bilo komaj 20 fantov, 30 bolj starih rudarjev in pa 20 žensk. Dr. Tuma je govoril pobožno, kakor le on zna. Delavčev sovražnik je križ in meč, kapitalizem, klerikalizem, krščansko socialna stranka, vlada in militarizem; vse to bo zmagala enkrat mladinska organizacija, nazadnje je
govoril o alkoholu. Jezil se je čez to, da vlada nalašč daje nagrade tovarnarjem, da se več žganja producira, zaklical je še, kdo je vzrok vsemu temu, slišali so se medklici: klerikalci so vzrok. Nato je končal, češ, da jih 100 mladeničev ne sme biti več, ampak kadar še pride, da bo moralo biti pri organizaciji vse kar je mlado in zdravo. Nato ga eden izmed nas vpraša, zakaj da so soc. demokrati tako zoper alkohol, saj so ravno njihovi poslanci bili tisti, ki so preprečili, da ni bil potrjen zakon zoper pijančevanje. Dr. Tuma ni vedel dati pravega odgovora, rekel je, da bi bil to velik prevrat, in pa ker so oni zaščitniki svobode, dalje, da je dr. Šušteršič večkrat imel po 200 predlogov, ki so pa bili napravljeni glede obstrukcije, ravnotako so tudi klerikalci; imeli s tem načrtom namen obstruirati, nazadnje je rekel, da se to doseže le s podukom in kadar bo alkoholizma konec, bo pa tudi kršč. so-cijalcev ih poslušalcii so mu odobravali. Drugi dan je govoril o draginji. Vsega so po Tumovem krivi klerikalci, o borznih špekulacijah, tam kjer jud igra glavno vlogo glede draginje je pa dr. Tuma molčal. Slo-vneski poslancii združeni v parlamentu s centrumom in vlado povzročijo draginjo, doma pa ljudstvo pleše okrog njih kakor okrog zlatega teleta in to ljudstvo nima kruha po cel teden, ker ga ti gospodje hodijo na Dunaj krasti. Dr. Tuma ni pravzaprav nič novega povedal, ker to je že neštetokrat Kristan premlel, saj sta oba iz ene in iste šole, oba sta bila že klerikalca, liberalca in nazadnje sta kot buržoazijca prišla še med proletarijat, samo da je kšeft pa je, in v Idriji se še cedi mleko in med. Mislili smo pa le, da zna Tuma kaj več, kakor navadni rdeči preroki, a prepričali smo se, da je ravno tako zagaman, kakor so vsi rdeči »frajtarji«, če ne še bolj. kajti Tuma se iz vsemu svetu znanih nosnih razlogov norčuje iz tistega protialkoholnega gibanja, za katerega se socialna demokracija zelo zavzema. Če dr. Adler izve, kaj da je čvekal Tumatov papa v Idriji, to mu jih bo dal po grbi.
Rdečkarji iščejo štiri mesece sapo. Mislili smo, da so rdečkarji pozabili na nas, ker se toliko časa ni nobeden nič zmenil. Ali grozna nesreča je prišla nad nas. Dne 24. aprila je bila pri D. M. v Polju birma Ob tej priliki je povabil haš nadravnatelj prevzvišenega knezoškofa, da naj si ogleda popirnico, kar je tudi štoril. To pa je naše rdečkarje tako prestrašilo, da cele štiri mesece niso prišli k sebi. Še le sedaj so se zbudili iz omotice. No saj so pa tudi veliko trpeli ti ubogi revčki, bežali in skrivali so se po vseh luknjah. Sedaj pa tožijo v »Rdečem Praporju«, kolika nevarnost je bila za delavce, ki so ob prihodu presvitlega knezoškofa pokleknili, ko je on podelil blagoslov. Pravi, da kako lahko bi bil ob tej priliki koga stroj prijel. Torej sedaj še le vemo, da so jih ljudje naapčno sodili, ko so bežali pred škofom, češ da se ga boje. To ni bilo res. ampak bali so se, da jih stroj ne prime. Dalje blebeta to'revše, da je »Naša Moč« zato ustavila napade na našega ravnatelja, da je ta sprejel na kosilo škofa. No ta je pa lepa! Potem naj pa kar vsak ravnatelj povabi škofa na kosilo, pa bo imel mir pred napadi. — Zaganja se tudi dalje v našo duhovščino in ravnatelja, zlasti so mu pa na potu delavci našega mišljenja. Pomni naj, da si bomo to zapomnili in tudi tisti, ki se krivajo po luknjah naj vejo, da bomo privlekli na dan in jih pokazali svetu v pravi luči, ako prav imajo »rdeče« srajce. Z napadi na ljubljanskega škofa, tega velikega dobrotnika revežev, soc. demokraška banda ne bo prav nič pridobila.
Okno v svet.
Nov krščanskosocialni list so pričeli izdajati nemški krščanskosocialno organizirani mesarski pomočniki na Dunaju. Naslov mu je »Einigkeit« (»Edinost«) in izhaja za sedaj enkrat na mesec.
Draženje jedil. Minuli mesec so socialni demokrati zopet vzdignili po svojem časopisju velikansk ropot radi draginje. Seveda jim ni bila prav nič mar delavska korist, ampak so vzdignili celo komedijo le edino v agitatorične svrhe, kar brnski »Proletarec« sam priznava. Kakor znano, so bile pred par meseci cene žitu zmerne, namreč me-terski stot pšenice je stal 32 kron. Korako-da z žitom so se menjavale tudi cene drugih potrebščin, da je bila nazadnje draginja
res neznosna. Seveda so sociji to takoj pograbili in kot vzrok draginje navedli col-nino, ter obenem zahtevali odpravo colni-ne. Sedaj so pa cene žitu kljub colnine padle za 12 Iv pri meterskem stotu, colnina pa znaša slej kot prej 6 K 30 h za meterski stot pšenice. S tem pa je dokazano, da je vzrok draginje ne colnina, ampak špekulacija.
Žitni špekulanti kupujejo sedaj žetev. Da dobijo to kolikor mogoče po ceni v roke, zato puste, da pade cena žitu, ko bodo pa imeli žito v svojih rokah, bodo pa zopet dvignili cene na prejšnje stopnje. Terminska kupčija, za katereo je glasoval tudi socialno demokraški poslanec dr. Ellenbogen, bode tako dvakrat odrla ljudi. Prvič bodo dobili judje poceni žito od kmeta, drugič ga pa bodo konsumentu drago prodali. Ne toliko colnina, kot špekulanti so krivi draginje. Seveda imajo rdečkarji z judovskim zlatom zamašena usta in si jih ne upajo napadati in označiti kot prave pijavke ljudstva. Kedaj se bodo ljudje otresli rdečih fraz?
Delavski štrajki. V preteklem juniju se je vršilo v Avstriji 86. štrajkov; v 63. slučajih se je zahtevala boljša plača, v dveh slučajih skrajšan delani čas, v štirih drugih slučajih se je štrajkalo iz raznih vzrokov. V 15. slučajih se je delavstvu povsem ugodilo, deloma v 33. slučajih in v 15. slučajih niso dosegli ničesar.
Od splošne draginje nezadeta je ostala naj finejša izmed vseh žitnih kavinih vrst, namreč Franckova Perl-ržena kava z znamko »Perlro«.
Ta izborna vrsta se dobiva pri vseh gg. trgovcih v zavojih po 1/>, (4 in ‘fs kg po poprejšnjih cenah.
Svarilo pred ponaredbami in nujna prošnja, da se naj le originalni zavoji z imenom »Frančkov Perlro« in s tovarniško znamko »kavni mlinček« sprejemajo.
Po celem svetu znan Je žlahtni
če hodi on s Teboj,
Je zdrav želodec Tvoj!
Najboljši želodčni liker!
Sladki in grenki.
Ljudska kakovost	liter	K 2-40.
Kabinetna kakovost	„	„ 4‘80.
Naslov za naročila: „FL0R1AN“, Ljubljana.
Varujte se ponaredb!
n fl. Z1BERT1
'A s LJUBLJdNd * I
PREŠERNOVA ULICA
PRIPOROČA SVOJO VELIKO
~ ZdL0Q0 ČEVLJEV ^|domačeqa izdelka.
i
g
Veliki nakup zniža ceno Veliki promet omogoči veliki nakup
Vsledfega gledam edino na veliki promet In prodajam blago po najnižjih cenah. Ne visoke cene. ampak veliki promet Je moj dobiček, ker se blago hitreje proda, stranka Je zadovoljna ker sveže blago po ceni kupi. Pri nakupu manufaktur-nega (gvantnega) blaga dobi se za moške ali ženske fino a» prosto blagovolite se poslužltl tvrdke
R. Miklauc
Ljubljana, Stritarjeva (Špitalska) ulica 5, to je glavna trgovina, podružnice tvrdke so: pri Škofu, Pogačarjev trg (Sadni trg) v veliki mestni hiši pri Miklavžu, Medena
ulica
V vseh teh trgovinah se bodete prepričali v veliki zalogi blaga vseh vrst v nizkih cenah in prijazni postrežbi =
Pazite natančno na Imenovane tvrdkel -gcjj
Na deželo se pošiljajo vzorci poštnine prosto
^ 50 °/0 prihranite^
stroškov v gospodinjstvu na mleku, sladkorju
in kavi; kri, moč, zdraoje dosežete
in ohranite, ako pijete
a SLADIN a
Kdor se hoče o tem prepričati, dobi vsak knjižico brezplačno
vlekami Moczy zraven rotovža V Ljubljani
ali po pošti, vsak, kdor po njo piše.
3f==^fHl£5=3C
Velika zaloga! Nizke cene!
Radi velike zaloge znatno znižane cenelll
Ugodna prilika za nakup: vezenin, pričetih in izvršenih žen. ročnih del, idrijskih čipk, vstavkov, svile, volne, bombaže i.t.d.
Velika izbira drobnega in modnega blaga:
rokavic, nogavic, ovratnikov, kravat i. t. d. Predtisk in vezenj« mom gramov ter drugih risb.
- Primerna darila za godove in druge prilike -
Priporoča se z velespoštovanjem
FR. MRSOL, Ljubljana, Mestni trg 18.
Pozor slov. delavska društvaT
Kupujte svoje potrebščine pni znani in piti-poitošljivl domači manufaktuvni trgovini
JflflKO ČEŠfllK
(piti Češniku)	r-—pri--1
LJUBLJANA
Dinganjeva uliea-Stritarjeva uliea
v kateri dobite vedno v veliki izbetti najnovejše blago za ženske in moška oblačila.
Postrežba poštena in zanesljiva.
- — Cene najnižje.	—•
razpis~ysarrgtCBar!rŠ
Edina In najkrajša črta v Ameriko!
o\ C/J
HilVRE NEW~YORK
~ francoska prekmorska družba, --
Veljavne vozne liste (Šifkarte) za francosko llnjo čez Havre, ter liste za povratek iz Amerike v domovino in brezplačna pojasnila, daje samo
   ■■ ED. SMARDA ■ ■
oblastveno potrjena potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta št. 18 v novi hiši »KMETSKE POSOJILNICE« nasproti gostilne pri »FIGOVCU«.
Gričar & IHepč
mn
mm
Ljubljana "
Prešernoua ulica šf. 9
priporočata soojo najuečjo zalogo izgotooljenih oblek za gospode, dečke in otroke
nounsti
u konfekciji za dame
LeRama ,.PR1 KR0NI“ ML Ph. BOHINCA
i Milim, na nji Minimo In Riashe ceste
priporoča sledeča zdravila:
Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica ‘20 vin., 6 steklenic l krono.
Kapljice za želodec, izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 vin , C steklenic 2 kroni.
Kapljice zoper želodčni krč, steklenica 60 vin., 0 steklenic 2 kroni 50 vin.
Kapljice proti zobobolu, steklenica 20 vin.
Mazilo zoper pege, lonček 1 K.
Obliž za kurja očesa, bradavice in trdo kožo, mala škatli ica 60 vin., večja 1 K 20 vin.
Odvajalne krogljlce, škatljica 80 vin.
Poslpalnl prašek, proti ognji-vanju otrok in proti potenju
nog, škatljica 50 vin., 6 škatljic 2 kroni 50 vin.
Protinski cvet, proti trganju po udih, steklenica 1 krono.
Ribic olje, steklenica 1 krono.
Salicilni kolodij za odstranitev kurjih očes, bradavic in trde kože, steklenica 70 vin.
Tinktura za želodec, odvajalno, krepilno in slast pospešujoče sredstvo, steklenic* 20 vin., o steklenic 1 krono
Tinktura za lase, steklenica 1 K.
Trpotčev sok, izvrsten pripomoček proti kašlju steki. 1 K.
Železnato vino, steklenica 2 kroni 60 vin , in 4 krone 80 vin.
Železnate krogljlce, proti bledici (Bleichsucht) mala škatljica 70 vin., velika 1 krono 60 vin.
i
NajfGčja izhlra raznovrstneta Hala Rti: izMtnib oblob doKM izlil,
»oliht izti blolisoi ii čepic, iseb velikosti ilirnla, tonu, tnali, boi-itbiv za izstllitt, srebrnih ir in telo in vseb bzlantniiishib tremolov triurnim
Denarni promet v 1.1908 čez 72 milijonov K.
Hajboljša, najslgurneJSa prilika za Stedenjel \unnnnnnrA
03ST Lastna glavnica kron 420.537*92
1 Stanje vlog == čez 20 milijonov K.
LJUDSKA POSOJILNICA
. .."■■■:■	i ===== registrovana zadruga z neomejeno zavezo	=rr-
Miklošičeva cesta 8, pritličje v lastni hiši nasproti hotela ,Union* za franč. cerkvijo
brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih 100 kron čistih 4*50 na leto.
prejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure /lil 01 zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po “ \2 |0
Hsanilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje  	=====	po	pošti	so	poštno-hranilnične	položnice	na	razpolaganje.	■■■■.....—	________
Dr. Ivan Šušteršič, predsed. Josip Šiška, stolni kanonik, podpred. Odborniki: Anton Belec, posest, pod), in trg. v St. Vidu n. L. Fran Povše, vodja, graščak, drž. in dež. posl. Anton Kobi, posest, in trg. Breg p. B, Karol Kauscbegg, veleposest, v Ljubljani. Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, svetnik trg. in obrt. zbor. in hišni posest, v Ljubljani. Fran Leskovic, hišni posest, in blag. »Ljudske posojil.«, Ivan Pollak ml., tov., Karol Pollak, tov. in posestnik v Ljubljani. Gregor Šlibar, župnik na Rudniku.
KonjresDi tri it ifl r«a. z»druga z om. por. Kongresni tr$ SL 19
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure po 4,Ual* to je: daje za 200 kron 9 kron ■ - . . ■■=	30 vinarjev na leto.	—
i Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo.
Rentni duet plača hranilnica mi HalsUimelli prilila za Jtedenli.
Kanonik A. Kalan 1. r. Kanonik A. Sušnik L r«
predsednik.	podpredsednik.
luan 3ei>$ in $in Ljubljani
Dunajska ee^ta $t. 1^
priporočata $uej‘c bogato zalogo ;s
uoznijj l(ole$
£iualni jjtreji za rodbino in obrt
Izdajatelj in odgovorni urednik Jožel Gostinčar.
Tisk Katoliške Tiskarne.