DODAJMO ŽIVLJENJE LETOM
( Nadaljevanje in konec)
Za slarostnike, ki so bili zapo-sleni, bi morale stalno skrbeti or-ganizacije združenega dela. Da-našnje povezovanje aktivnih de-lavcev in upokojencev je mnogo prešibko, lahko rečemo, da je komaj zaživelo. Vse premalo je, da bivše sodelavce povabijo na skupne proslave, mnogo po-membneje bi bilo, da jih na nek način zadržijo v svoji sredini. Večje delovne organizacije imajo razvito kulturno in umet-niško aktivnost, dejavnost, ki daje vse možnosti, da ostareli ostane med Ijudmi, ki mii veliko pomeni jo. Prav pa bi biio tudi, da bi delovne organizacije skrbele za postopen padec aktivne ude-leženosti pri delu; z dnevom upokojitve naj bi se torej ne pre-sekala vsa obveznost do minu-lega dela. Seveda je potrebna dobršna ' mera previdnosti pri uresničevanju načela povezano-sti rred aktivnimi in upokojenimi delavci. Naj lo ne bo zapiranje poti mladim in ne miloščina osta-relim.
Zdravstveno-socialne službe so že dokaj dobro razvile skrb za ostarele. V marsikaterem zdrav-stvenem domu je zaiivela di-spanzerska metoda dela pri obravnavanju ostarelih. Zdrav-nik, patronažna sestra, socialni delavec in fizioterapevt se pove-. zujejo v delovno skupino, ki Jahko vsestransko in učinkovito skrbi za ostarele. To so že geron-tološki dispanzerji, pa čepav ne-kateri  še  nimajo  tega  imena.
Mnogo zdravnilčov že ima di-plomski tečaj iz gerontologije.
Prav posebno poglavje v krogu socialne skrbi za ostarele so do-movi za starostnike. Računamo, da potrebuje 5 % ljudi, starih prek 65 let, domsko oskrbo, kar pomeni za SR Slovenijo 9.623 mesl. konec leta 1981 je bilo že 8.275 mest, v tej številki pa še niso všteta mesta v novem domu na Koleziji in '. Mostah. Pouda-riti je treba, da je bil prav v zad-njih letih dosežen izreden napre-dek pri gradnji domskih zmoglji-
vosti, zato se izračunanim potre-bam že približujemo.
Ne smemo reči, da je domska oskrba pravilna oblika reševanja problemov večine ostarelih, ko mora ostati v svojem okolju in tako tudi je. Premeslilev v dom je največkrat hud udarec za starostnika, ki ima močno okrnjeno spsoobnost prilagajanja na novo okolje. Vendar, kakor smo že omenili, pri nas je 5 r/e starih nad 65 let, pri katerih ni mogoče drugače re-šiti problema, ki se je pojavil v staro-sti, kakor z domskooskrbo. Veliko je težkih, kroničnih bolnikov, zdravih je razmeroma malo.
Sodobni domovi za ostarele ne da-jejo oskrbovancem samo najnunej-šega, stanovanja, hrane in zdrav-stvene pomoči. Ti domovi so že ra-zvili široko aktivno ppvezanost z ra-z\\inimi dejavnostmi krajevne skup-nosti. Povedano z drugimi besedami; pomični, duševno neprizadeli oskr-bovanci se lahko vključujejo v aktiv-nosti zunaj doma in s pomočjo orga-niziranih služb v domu stopajo spet v akiivno življenje.
Omenili smo obe skrajnosti skrbi za oslarele, organizacije združenega delaindomovezastarostnike. Kolik-šen delež bi lahko prevzele delovne
organizacije, ni znano, vsekalcor pa ostaja še mnpgotakih oslarelih, ki po-irebujejo pomoč samo nekaj ur dnevno. Postopoma se razvija sose-ska pomoč, pcmoč1 Rdečega križa, marsikje pa že lepo deluje pomoč s strani klubov in društev upokojen-cev. Predvsem v klubih in društvih upokojencev je pomoč dvosmerna. V njih dobijo ostareli stik s svetom, kadar pa potrebujejo pomoč na domu, se vzpostavi klubska, prija-. teljska pomoč.
Vse do zdaj je bil govor o skrbi za ostarele, ki smo jo dolžni dajati tej skupini Ijudi. Vsa prizadevanja pa ostanejo lahko brez večjega uspeha, če posameznilmi misli! in živel v prid boljši starosti. Na starost se je torej potrebno pripraviti. Ni dovolj, če se streznimo leto dni pred upokojitvijo, pravzeprav je potrebno vse življenje usmerjati tako, da b<) starost čim pri-jelnejša. Samo če bi v starost stopili tako pripravljeni, bi se marsikatera težava, in brez teh starost ni, bistveno zmanjšala. Prav gotovo je v teh pri-pravah na prvem meštu zdrav način življenja. Prav vsak ve, kaj zajema pojem zdravo življenje, pa vendar malokdo. živi tako. Spodrsljaji se prično že v puberteti, ko si mladi za-radi različnih vzrokov in teženj pri-vajajo kajenju in celo uživanju alko-holne pijače. K tema dvema škodlji-vima navadama se približuje-še tret-ja, uživanje mqmil. Tak, pravzaprav šele začetek življanja, prav zagotovo ne bo prinesel lepe siarosti. Prav lahko se zgodi, da marsikateri kadi-lec, uživalec alkohola in mamil sploh ne bo dočakal koledarske starosti. Nobenega dvoma pa ni, da te razvade pospešujejo hitrost staranja
Začetek zrele dobe velikokrat za-greni debelušnost, bolj redko s svo-jimi zgodnjimi, zanesljivo pa s ka-snejšimi posledicami. Ždrav človek, še posebej. če je zadovoljen, -ima dober apetit, temu ustreže. vendar s pametjo. Pravilno je jesti petkrat dnevno, vedno zmerno, veeji naj bo samo dopoldanski obrok, večerje pa zelo skromne. Do sitega se lorej ni potrebno nikdar najesti. Pravilna prehrana vsebuje malo maščob, malo sladkorjev, pač pa več beljakovin, vi-taminov in mineralov. Predvsem pa naj v nobenem domu ne manjka osebna tehtnica. Tehtajmo se vsaj cnkrat tedensko in lakoj ukrepajmo, če opazimo, da pridobivamo na teži. Veliko laže je shujšati za 1 kg kakor za 10 in vee.
V rdrav način življenja sodi tudi telesna aktivnbsi. Pravilno je, da hitro hodimo, tečemo, kolesanmo, veslamo in telovadimo vsak dan, najmanj pa dva-do mkrat tedensko. Sprehanjeposvežemzraku ne koristi veliko, če hitrost hoje nismo občasno tako pospešili, da smo se pri tem oz-nojili. Z rekreacijsko aktivnosljo smo pri nas nekoliko zakasnili, pre-pozno smo spoznali, da nam razvoj tehnike, z vse bolj sedečimi opravili, prinaša drugo nevarnost, telesno neaktivnost in še debelušnost. Prav v zadnjih leiih pa se je rekreacija spet postavila na noge, človek je spoz-nal, da potrebuje lelesno aktivnost.
Zdrav način življenja pa zahteva tudi skrb za zdravje. To seveda ne pomeni, da moramo k zdravniku na pregled, če se počutimo zdravi. Niso pa nepotrebni preventivni pregledi po 40. letu siarosti, ki so usmerjeni v
odkrivanje dejavnikov tveganja, ki sprožijo bolezni današnjega časa: srca, ožilja, prebavil in presnove. Ce pa zbolimo, moramo takoj pričeti s pravilnim zdravljenjem. Pri tem si moramo sami pomagati in prispevati svoj delež, ker zdravila ne morcjo napraviti vsega.
Malokdo se zaveda, kako po-membna je skrb za duševno sprosti-tev. Šele takrat, kč poslajamo napeti, razdražljivi, nemirni in se pritakne še nespečnost, smo presenečeni nad splošnim slabim počutjem. Res je, da se vsem duševnim pretresom ne mo-remo izogniti, moramo pa biti nanje dovolj pripravljeni, v sebi moramo vzgajati pravilne odgovore na le rsc-prijetne dražljajej. Pridobiti mo-ramo vederpogled na svet, vzpostav-Ijati in ohranjevati vezi, ki nam pri-našajo duševno sprostitev, m nas va-rujejo pred osamljenostjo. V dobro pripravo na starost sodi tudi gojenje in razvijanje takih »konjičkov« ki nas veselijo, privlačijo, telesno zapo-slijo, duševno pa sprostijo. Izbrani »konjiček« (hobby), naj bo tak, da ga bomo lahko gojili tudi v aarosti.
Letošnji svetovni dan zdravja je s
svojim pozivom, naj Igtorrt dodatno
življenje, zajel vse, družbo m posaj
meznika. Razčlenili smo pomemb-
nejše oblike družbene pomoči osla-
relim, ki je pri nas že izredno razvita.
Res pa je, da bi se prav na področju
dodajanja življenja letom dalo še kaj
primankmti.  Bolj bo potrebno ra-
zmišljati o obliki priprav na upokoji-
tev in starost, kar je težka in občut-
ljiva naloga, saj enotnega praviia ni.
dr. MILENA VRENK-JERŠE
ZDRAVSTVENI DOM
LJUBLJANA