28 
Sestav prehrane lesne sove Strix a/uco 
Structure of Tawny Owl's Strix aluco diet 
WOD 
Najporre:mbnejša sestavina prehrane les-
ne sove Strix aluco so mali sesalci. 
Sova pogol tne cel plen.s kostmi in ko-
žo, če je prevelik, ga raztrga. Nepre-
bavl jive dele, kosti in dlako zlepi v 
svaljke in izbljuva. Z daljšim zadrže-
vanjem na nekem kraju (gnezdenje, pre-
zirrovanje) se naber ejo večje količine 
izbljuvkov, iz katerih izločirro trde 
ostanke. Predvsem lobanje, po katerih 
tudi določirro vrsto upl enjene ži vali . 
MA'IERIAL IN ME'IODA 
Material sem zbiral v letih 1984- 1986 
na lokalitetah v sv Sloveniji: 
- avgusta 1984, l km JZ cxi Ptuja. Pod 
strešnim napuščem v ptujskih čistil­
nih napravah. 
- 2. in 23. marca 1986, 1 km Jod vasi 
Bukovci. Izbljuvke sem našel IX)d. bo-
ran (Pinus sp ~ ) 
- 23 .marca 1986, l km SV cxi vasi Mar-
kovci. Prav tako IX)d. borom (Pinus sp. ) 
Cmenjene l okal itete sem redno preg-
ledoval enkrat :rresečno. · 
S suho :rretodo sem iz i zbljuvkov izoli-
ral ostanke 134 prinerkov plena, ki pri-
REZULTATI 
Tabela 1: Prikaz prehrane lesne sove 
Table 1 : Food o f Tco,my 0w l 
padajo 12 vrstam malih sesalcev. Drugih 
žival skih skupin v izbljuvkih nisem za-
s l edil. 
Povprečne teže posa:rreznih vrst malih 
sesalcev sem deloma povzel po Mikuski 
in Vukoviču (1980) , deloma pa sem vzel 
izračunane srednje vrednosti po IX)d.at-
kih, ki jih hrani PMS v študijski zbir-
ki. 
Relativno vrednost biomase posa:rrezne 
vrste in indeks porrernbnosti sem izraču­
nal po fonnuli , vzeti iz dela D .Kovače­
vica (1984) : 
Ishrana kukuvije drijemavice Tyto alba 
u okol ici Rovinja. 
W% = _1?:fg __ ~--~QQ_ 
~ Wg 
W% relativna vredrDst biomase 
Wg biomasa posa:rrezne vrste 
E Wg vsota vseh JX)Sa:rreznih biomas 
W% biomass relative value 
Wg bianass of a separate species 
Wg sum total of all separate biomasses 
I - ~f_-~-1?:f~-
2 
I indeks ponenboosti 
%f relativna gostota posa:rrezne vrste 
W% relativna vrednost biomase 
I importance index 
%f relative density of a separate 
species 
W% biomass relative value 
Z v--------~---------------------------~--------------------------------6St. Vrsta f f ~ Teža Težat Teža % 
~------ -----~-Q_g_g_!_§_§ ______________________ 0 _ Weight Weight.WeisJht %_ 1 __ 
l. Krt Talpa europea 2 1,5 90 180 8,6 5 
2. Vrtna rovka Crocidura suaveolens 8 6 5,2 41,6 2 4 
3 . Poljska rovka Crocidura leucodon 58 43,2 10,5 609 29,3 36 , 2 
4. Povcxina rovka Neomys fodie"(l,S 4 3 13, 2 52, 8 2, 5 2, 7 
5. Gozdna rovka Sorex araneus 13 9,7 11 143 6,8 8,2 
6. Poljska voluharica Microtus arvalis 16 12 25 400 19,2 15,6 
7. Travniška voluharica Microtus agrestis 4 3 35 140 6,7 4,8 
8. Drobnooka voluharica Pitymys subterraneus 10 7,4 19 190 9,1 8,2 
9 . Hišna miš Mus musculus l 0,7 23 23 1, 1 0,9 
10 .Pr itlikava miš Micromys minutus 6 4,4 6,8 40,8 1,9 3, 1 
11.Dirnasta miš Apodemus agrarius 2 1,5 20,5 41 1,9 1,7 
12.Navadna belonoga miš ~odemus s?i.lvaticus _10 __ 7L4 ___ 21L7 ___ 217 ____ 1Qi4 ___ 8i9 
- --- ----------------- ------------------ ! 134 100 ___________ 2078L2_100 _______ _ 
f - štev. osebkov 
f - number of irrlividuals 
f% = f • lOQ_ 
tf 
f. 100 f% = ------f 
teža - teža J?OSanezne vrste v gramih 
weight - weight of a separate species 
(in gram5) 
teža .E = f. teža 
weight % = f • weight 
teža % = -~ža_.E • 100 
celokupna masa 
. weicrhtE. 100 weight % = ___ .;i _____ 
total mass 
29 
teža%+ f % I - ____ 2 ____ _ 
I _ we!9h> % +_f % 
2 
Iz tabele 1 vidino, da je najlX)gOstej-
ši plen lesne sove poljska rovka 
Croaidura l eucodon, sledijo ji poljska 
voluharica Microtus arvaZis, gozdna 
r9Vk,a Sor>ex araneus, drabtt>Oka voluha-
rica Pitymys subterr>aneus itd. 
Iz iooeksa pcnerrbnosti dobi.no približ-
no enako sliko. 
Ker sem izbljuvke pobiral sproti, si 
lahko pogle1ano tudi sezonsko variabil-
nost v prehrani lesne sove. 
Tabe la 2: Ses t av hrane lesne sove, nabr ane avgusta 1984 
Tab le 2 : Structure of Tawny OWl "s food, gathered in August 1984 
~št._~_;!_; ~-e s ___ --~-~~-;~t ~k-.a-~-~--:J;;~% ~ 
l. Krt Talpa europea 1 0,9 90 90 6, 7 3,8 
2. Vrtna rovka Crocidura suaveo lens 8 7, 7 5, 2 42 3, 1 5, 4 
3 . Povodna rovka Neomys f odiens 4 3,8 13,2 52,8 3,9 3,8 
4. Poljska rovka Croaidura leucodon 58 56,3 10,5 609 45,8 51 
5. Gozdna rovka Sorex araneus 13 12,6 11 143 10, 7 11,6 
6. Poljska voluharica Microtus arvaZis 8 7, 7 25 200 15 11,3 
7. Travniška voluharica Microtus agresti s 1 O, 9 35 35 2, 6 1, 7 
8. Hišna miš Mus musaulus 1 0,9 23 23 1, 7 1,3 
9. Pritlikava miš Micromys minutus 4 3,8 6,8 27,2 2 2,9 
10. Dimasta miš Apodemus agrarius 2 1,9 20,5 41 3 2,4 
11. Navadna belon:,ga miš Apodemus sy lvatiaus 3 2,9 21, 7 65,1 4,9 3,9 
------ ----------------- !: 103- 100 ---- 1328 1 --------
--------·--------- ,____ _ __ !.::. _______ _ 
Tabela 3 : Sestav hrane lesne sove, nabrane spomladi 1986 
Table 3 : Stru:'atur e of Tawny OWl ~s f ood, gathered i n spring 1986 
z0 št. V r s t a f f % Teža Teža ~ Teža% I N ______ S ..12_ e _ c i _ e s ____________ , ____ We~ht Weight _ Wei9!!t% _ . 
l. Krt Talpa europea 1 3,2 90 90 11,9 7,5 
2. Poljska voluharica Microtus arvalis 8 25 25 200 26, 6 25, 8 
3 . Travniška voluharica Microtus agrestis 3 9,6 35 105 13,9 11,7 
4. Drobnooka voluharica Pitymys subterraneusl0 32,2 ·19 190 25,3 28,7 
5. Dimas ta miš Apodemus sylvaticus 7 22,2 21,7 151, 9 20,2 31,3 
6. Pritlikava miš Micromys minut us 2 6 ,4 6,8 13,6 1,8 4,1 
-----------------------------------------------!. 31 100 750,5 
RAZPRAVA 
Tabela 2 prikazuje sestavo plena, iw-
liranega iz izbljuvkov, ki so bili 
nabrani avgusta 1984, kar pareni, da 
so se kopičili skozi poletje. 
Tabela 3 pa prikazuje sestavo plena, 
izoliranega iz izbljuvkov, nabranih 
zgodaj spcmladi, ki so se kopičili čez 
zim:>. 
V poletni prehrani predstavljajo žuž-
kojedi I nseativora 75 %, gledalci 
Rodenti a pa 25 % prehrane lesne sove. 
Popoln:ma drugačoo sestavo i.mairo v 
zimski sezoni, ko večino plena (92 %) 
predstavljajo glodalci. 
Iz okolice Ptuja (tabela 2) je bilo 
10 celih izbljuvkov,polovica toliko 
pa je bilo razpadlih, v dolžino so ne-
rili od 38 ao 68 mn in od 21 do 35 mn 
v širino. Posušeni so tehtali od 3 do 
8 g. V enem izbljuvku sem našel od 3 
do 8 ostankov malih sesalcev. Bianasa 
izbljuvkov se je gibala med 43,4 in 
134,7 g, v povprečju 79,8 g. 
30 
Izbljuvkov iz Bukovec in Markovec 
(tabela 3) je bilo 18, v dolžino so 
nerili od 34 do 59 mn in od 13 do 23 
mn v širino. Posušeni so tehtali od 1 
do 3 g. V enem izbljuvku so bili obi-
čajno ostanki dveh živali, v nekate-
rih po tri ali le po eden. Bianasa 
izbljuvka se je gibala ned 25 in 131,8 
g, v povprečju 4 7, 1 g. 
SKLEP 
Iz rezultatov analize 134 osebkov, 
izoliranih iz izbljuvkov lesne sove, 
nabranih v letih 1984 - 86 na Ptujskem 
polju, lahko zaključim : 
Iz materiala sem detenniniral 12 vrst 
sesalcev, ostankov drugih živalskih 
skupin nisem zasledil. 
Sprotro zasledovanje mi arogoča sezon-
s ko razporeditev plena.Ix:minantn::> vlo-
go v poletni prehrani imajo rovke. Pri 
zimski prehrani pa nočoo prevladujejo 
2.:Izbi j uvka lesne (A)in pegaste sove (B) . (F. Janžekovič) 
P. .:Tca,)ny OWl' s (A) and Barn-Owl' s (B) pellets (F. Janžekovič) 
voluharice. Prav tako so količine hra-
ne, zaužite v zimskem obdobju manjše, 
kot tj.ste v poletnem obdobju. Relativ-
no majhen vzorec narekuje še nadaljnje 
delo. 
Kolegu Borisu Kryštufku se iskrem 
zahvaljujem za paroč pri detenninaciji 
in ol:x:lelavi p:xlatkov. 
SUof.1AR'l 
From Tca,my OWl's pellets, gathered in 
the vicinity of Ptuj, the author 
ex tracted, in compliance with the so 
called dry method, 134 specimens 
belonging to 12 species of ma:mmals . 
As far as winter pellets are concerned: 
the predominate rodents, while in su-
mmer pellets insect- eatePs(primarily 
common shrew-mice) are pPevalent(?5%). 
31 
LI'IERA'IURA 
Carneluti, Gogala, Sivec (1982): Kar-
tiranje favne Slovenije, Navodila. 
IM3, Ljubljana. 
Kovačic,D.(1984):Ishrana kukuvije 
Tyto alba u okolici lbvinja. 
Bilten Društva ekol.Bili Sarajevo. 
Kryštufek, B. (1985}: Mali sesalci. 
Naša rodna zemlja 4, Ljubljana. 
Mikuska, J. ,S • Vukovič ( 1980) : Kvali -
tativna i kvantitativna ishrana ku-
kuvije drijemavice, Tyto al ba Scop . 
1769 na p:xlručju Baranje s posebnim 
osvrtan na rasprostranjenje sitnih 
sisavaca. Iarus (31-32): 269-288, 
Zagreb. 
Yalden, D.W. (1977}: 'Ihe identifi-
cation of ranains in owl pellets. 
London. 
Franc Jančekovič 
Bukovci 27 
62281 Markovci 
Rečni galeb Larus ridibundus gnezdi v Sečoveljskih solinah 
Black-headed Gull Larus ridibundus breeds at Sečovlje Salt-pans 
Navadni ali rečni galeb Larus ridibun-
dus gnezdi v srednji Evropi in na bri-
tanskih otokih, v južni Skandinaviji, 
na I s landu ter v Aziji. Deloo je seli-
vec. Prezimuje ob nezaledenelih rečnih 
rokavih ali pa se umakne v Sredozemlje . 
Literatura (Matvejev, Vasic , 1973} ga 
navaja kot gnezdilca Slavonije in Voj-
vodine , gnezdi pa tudi v sv delu Slove-
nije (Štumberger, 1982). Prebi va na re-
kah in ob njih, ob ribnikih, j ezerih 
in ob rcorskih obalah. Hrani se s črvi, 
ribami, žuželkami in mrhovioo. Gnezdi 
v kolonijah ob vodah v rotranjosti. 
Veliko in preprosto gnezdo, sestavlje-
no i z vodnega in kopenskega rastlinja, 
je lahko na vl ažnih tleh ali pa plava 
na vodi . Znese 2 do 3 svetlo olivna do 
rdečkasto rjava, zel enkasto si va, rde-
če rjavo lisasta jajca, velika 53x37 
rnn. Valilna doba traja 22-24 dni . Be-
gavci so rurreno rjavi z rdečim klju-
ocm, pol etijo pa 35. -42. dan. že ne-
kaj l et sno ob plitvini ustja reke 
Dragonje opazovali manjše število spol-
no odraslih rečnih galel:ov , "zavidajoč" 
koloniji v SV delu Slovenij e,in se ne-
koliko razburjero spraševali, kje neki 
gnezdijo. 
Novica o nedvc:roni goozditvi rečnega 
galeba na Sečoveljskih solinah j e pri-
šla tiho in nepričakovan:>, ko srro že 
vsi gnezditev te vrste obesil i na klin 
zaprašene društvene police, odgovora 
o lokaciji gnezdeče kolonije pa tudi 
tokrat popoln::lrra Zčmesljivo ne verro. 
Tako se po 10.7.1986, ko srro se v ses-
tavi B.1-'.ozetič , B.Makovec in I.Škornik 
odpravili na soline, postavljajo sarre 
po sebi l e dannevne rcožnosti in prva 
naloga za naslednje koledarsko l eto • . 
Usoda tega dne je hotela, da je rcoral 
eden rred nami, rredtem ko sta ostala dva 
obročkala mladiče navadne postovke 
Falco tinnunculus in velike skovike 
Otus scops, zaradi nepredvidenih "di-
verzantskih" akcij zoper Drogo Porto-