300 Politične stvari. Govor poslanca Schonererja v 274. seji državnega zbora 7. septembra t. 1. o prenaredbi davkov.") Ali je nameravana prenaredba davkov prav ali ne-prav, se mora dobro prevdariti iz gospodarstvo- *) Čeravno nikakor ne stojimo na političnem stališči poslanca pL Schonererja in se tudi ne skladamo z vsem, kar je v tej seji govoril, je vendar toliko resničnega in opomnje vrednega v tem govoru, da se nam je vredno zdelo, iz steno-grafičnega zapisnika posneti marsikaj, kar je pl. Schonerer v navedeni seji govovil. Vred. 301 nega in pa iz političnega stališča in zato bi bila imela vlada državnemu zboru predložiti nadroben načrt o vravnavi državnega gospodarstva, ob enem pa tudi popolen obris vseh davkov z opravi-čenjem vred; prav tako bi bila imela podati tudi sestavo doklad, ki so posebno na direktne davke naložene. Ker se pa to ni zgodilo in ker se ta zbornica marveč zmiraj rada spusti v pretresanje davkovskih in proračunskih predlog brez potrebnih številkinih sestav, se pač ni čuditi, če naše proračunske in davkovske razmere niso nikomur podobne. Že od leta 1862. dobivamo vladne predloge o pre-naredbi direktnih davkov, pa komaj so bile, kakor L 1874., večidel pretresene in za obravnavo pripravljene, jih zopet umaknejo in zopet pride provizorij. Predloge leta 1874. so se mi veliko boljše zdele od sedaj predloženih iz vseh krajev skupaj znešenihin skrpanih; one bi se nam bile ravno tako lahko izgotovljene predložile, kakor se nam podajo provizorne postave. Al zopet so vstrezali vladi in pokopali prejšnje delo dveh let. Med nameravanimi davkovskimi predlogami bo novi dohodninski davek zopet zadel dohodnino, ki je že tako hudo obložena s pravimi (zemljiškimi) davki, in če se zdaj, ko gospodarstvo čedalje bolj peša, davki tako pomnožujejo, prašam: kaj se bo zgodilo, če bo vojska ali če pride kaka druga nenavadna zadrega? Ako se pomisli, da so davki od leta 1868. do leta 1875. po sedanjih postavah znašali skoro po 25 odstotkov več, kakor prej, se vsaj glede državnih dohodkov sedanja sistema ne more kar naravnost pod klop vreči. Novi dohodninski davek, ki sega globoko v premoženje državljanov, ima neki to posebno prednost, da bo zadel dohodke, od katerih dozdaj ni bilo plačevati davka, namreč one premakljivega kapitala. To se pa more doseči tudi po sedanjem dohodninskem davku in po davku na take reči, ki kaj nes6, pa dozdaj niso bile z davkom obložene. Oni dohodki pa, ki so do zdaj odtezali se davku, se bodo vedeli tudi za naprej odtezati. Davki od dohodkov so pri nas res grozno visoki; na Pruskem znaša zemljiški davek po 34f/2 kr. od orala, v Avstriji pa po 76Y2 kr., hišni davek tam po 34-7 kr. na človeka, pri nas pa po 1 gold. 15 kr. In tu naj bo to malo odstotkov, ki se odbijejo, posebno olajšanje? Važnega premislika vredna pa je določba, da ima novi dohodninski davek biti oproščen vseh priklad. Več občin bo, ki zavoljo tega, ker odpade stari dohodninski davek, ne bodo v stanu pokriti svojih potreb ali pa bodo doklade na zemljišni, hišni in pridobitni davek morale tako napeti, da bodo nameravani mali odpustki popolnoma zginili. Ce se bodo pa doklade pobirale od novega dohodninskega davka, bodo velika mesta neopravičeno na boljem. Vsakako se mora ta krivica resno prevdariti in s tem poravnati, da se nakloni občinam nekoliko pridobitnega davka ali da se jim prepusti pobiranje davka proti primernemu odškodovanju. Dalje bi posebno pri zemljišnem davku olajšanje večkrat odpadlo zavoljo novega dohodninskega davka in premisliti je, da bo zemljišni davek do zadnjega vravnan. Zdaj že pride vseh davkov v Avstriji po 15 gold. 69 kr. na človeka, na Pruskem pa le po 7gld. 71',» kr. Zel6 tehten ugovor zoper zdaj predložene postave je tudi ta, da bo nameravano povišanje rednih davkov volilne pravice za državne, deželne in občinske za-stope ze!6 premenilo; take premembe volilnih pra- vic se pa vendar ne smejo zgoditi po provizornih davkovskih postavah. Najdalje segajoča nasvetovana prememba sedanje mere davkov je pa ta, da bo nehal ves sedanji dohodninski davek, ki ravno najnižih stanov ne zadeva. Po tem bo ravno visim in naj visim stanovom davek izdatno znižan; kar pa na ta način odpade, se ne bo dalo po novem dohodninskem davku pridobiti, ker bo od dohodkov jemala manj, ko dozdaj. Predno sklepamo nove davkovske postave, treba, da je najprej v našem državnem gospodarstvu duh stroge varčnosti, in tu se morajo najprvo znižati marsikateri potroški; kajti kdor — kakor smo mi ravnali —- trosi čez svojo moč, mora na kant priti. Sedanji naši državni potroški slabč gospodarstveno moč ljudstva, niso v nobeni primeri z ljudskimi dohodki in zel6 škodujejo narodnemu gospodarstvu. Le varčnost povsod, potrebne prenaredbe, kakor uravnanje denarnih zadev, zamorejo pomagati kapitalni moči in povzdigniti zaupanje. Do zdaj pa v dotičnih krogih nismo našli niti dobre volje za to, in vendar veleva dolžnost, če hočemo ohraniti državo in skrbeti za blagor naroda, da najprej p otroške države vseskozi znižam o tam, kjer so brez vse koristi, in sploh vpeljemo po vseh strokah državne uprave strogo varčnost in umno gospodarstvo. Država naša živi kakor bogat milijonar, pa vendar nima za to potrebnih dohodkov. Naravni nasledek je ta, da se morajo dohodki zvišati po dolgovih in da obresti za te dolgove potroške sledečih let zopet povišajo. Gotovo ni treba prenapete domišljije, spre-videti konec takega gospodarstva. Kako li more obrt-nijstvo se povzdigniti, trgovina cvesti, poljedelstvo in rokodelstvo napredovati, če se davek vedno povišuje in mora največi del, večkrat cei6 skoro ves zaslužek ali pridelek iti v davkarjevo požrešno bisago! Kako se morejo naši pridelki meriti z unanjimi, če ja pri nas še enkrat toliko davka plačevati, kakor po drugih sosednih državah? Ce hočejo tedaj državno gospodarstvo spraviti v naravni red, mora vlada in po-stavodajstvo najprej začeti pri potroških, kajti tu je prvi vzrok zid. Sedanje ministerstvo je, kakor znano, v šestih mirnih letih spravilo nas tako visoko, da je potrebščina poskočila skoro za 100 milijonov in vlada dela zdaj z letnim primanjkljejem blizo 40 milijonov, od katerih obresti hočejo zdaj poplačati z novim težkim davkom. Auersperg-Lasserjevo ministerstvo je ravno v poviševanji državnih potroškov doseglo veliko popolnost. Kar vlada od naroda tirja, ni v nobeni primeri z onim , kar mu za to daj6, tedaj se to ne da nikakor opravičiti. Naj bi vendar enkrat spoznala, da se po novih davkih, če stroški vedno isti ostanejo, naš denarni propad (bankerot) le zadržuje, nikakor pa se mu ne da izogniti. Zbornica pa žalibog večidel dovoli vse, kar vlada zahteva. Pokliče naj se v spomin le to, da je državni proračun, kakor ga je vlada leta 1871. prevzela, znašal 320 milijonov stroškov in 317 milijonov dohodkov; za 1. 1877. je pa Auersperg-Lasserjevo ministerstvo naredilo proračun s 405 milijonov potroškov in 376 milijonov dohodkov. Po mojih mislih moramo mi vlado enkrat spraviti v zadrego in jo siliti, da zniža potroške ali pa odstopi; tedaj bi jej ne smeli več novih provizornih davkovskih postav dovoljevati; jaz bom tega se tem bolj držal, ker sem že leta in leta glasoval zoper dovoljenje tolikih stroškov. Prav za prav more pa še le novo ministerstvo, ki si že s konca stavi načelo: znižati državne potroške, temeljito pomagati. Moč države in premožnost njena ne sloni ob puškah, ampak ob pridnosti in delavnosti, ob omiki in blagostanji prebivalcev, tedaj ob modri varčnosti. Mi tu v zboru bi se pa morali vendar enkrat že postaviti na noge in skleniti določbe, ki so potrebne za to, da se državna uprava konečno uravna in temeljito odpravi primanjkljej; to je zavoljo slabega denarnega stanja države neizogibljivo. Pri razgovoru o tu predloženih načrtih se mora na dalje povdarjati silno važna reč, namreč da je nameravana prenaredba davkov v tesni zvezi s pogodbo z Ogersko in novo uravnavo vojaščine, tedaj vsaj te postave ne morejo priti pred rešenjem prej imenovanih važnih zadev do razprave in sklepanja; še manj se pa to more zgoditi zato, ker se misli tudi nova mera davka na sladkor, žganje in nova colnina vpeljati in ker se vsi ti načrti za zdaj še ne morejo presoditi. Dandanes naj bo le taka vojaščina, ki se naslanja na gospodarstveno moč naroda. Naša davkovska zmožnost pa ni dalje v stanu prenašati tako velikanskih potrebščin za vojaštvo, država bi se morala zgruditi pod težo tega neprimernega bremena. Nam zastopnikom ljudstva se mora tedaj zdeti neobhodno potrebno, da se potroški za vojaščino znižajo; to bi se moralo kmalu zgoditi v prid urejenim državnim financam in zdravemu narodnemu gospodarstvu. Najprej je toraj treba odpraviti delegacijo, potem vpeljati najstrogejšo varčnost pri vseh nepridnih potroškib, premeniti vojno postavo tako, da se stalna vojna zniža, slednjič pa odbiti pogodbo z Ogersko, da se tako doseže popolna politična in gospodarska (upravna) samostojnost te polovice cesarstva. Kakor je tu dokazano, je v novih postavah le povikšanje davkov, znižanje pa le visim stanovom, katerim pa to ni tako potrebno niti koristno, da bi se dale opravičiti nevarnosti, stroški in druge nepristojnosti, ki pridejo za njimi. O sedanjih razmerah se pa te postave ne bi smele nikakor skleniti. Ce si državni zbor prizadeva to, kar se za koristno in dobro spoznd, pospeševati, mora imeti tudi pogum, to, kar se je slabo skazalo, zavračati. Tedaj stavim predlog: slavna zbornica naj sklene: „0 vladnih predlogah, po odseku za prenaredbo davka podanih, se prestopi na dnevni red." 302