2 3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 1. marca 2012  Leto XXII, št. 9 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 1. marca 2012 Porabje, 1. marca 2012 PRAZNO VLATOVDJE NOSI VISKO GLAVAU STR. 3 SLIKAR ERNEST BRANSBERGER, KI SE TA ČAS UKVARJA S TOPOLI STR. 6 Letni občni zbor Slovenske zveze 24. februarja je imela Zveza Slovencev na Madžarskem redni letni občni zbor, ki se ga je udeležilo več kot 50 odstotkov članov. Od 99 registriranih članov jih je na letošnji občni zbor prišlo 52, od 19 ustanovnih članov se jih je udeležilo 13. Zveza, ki deluje na podlagi zakona o društvih, je imela lani nadzor tožilstva, zato je morala najprej odpraviti nekatere pomanjkljivosti oz. napake dosedanjega delovanja, ki jih je predlagalo tožilstvo. Do lanskega leta je namreč letni delovni načrt zveze, proračun in letno bilanco sprejemalo in potrdilo predsedstvo zveze. Ker pa je to po zakonu naloga občnega zbora, je letošnji občni zbor sprejel sklepe, s katerimi je potrdil letne bilance od leta 2006 do leta 2010. Občni zbor je to storil, čeprav tožilstvo tega ni zahtevalo za nazaj, temveč le za naprej. Člani zveze so imeli pred občnim zborom na ogled vsa pisma tožilstva, letne bilance in Pravilnik o organiziranju in delovanju zveze. Pred sprejetjem letošnjega programa zveze je predsednik zveze Jože Hirnök člane seznanil s tem, da si bo zveza – kljub težjim finančnim razmeram – prizadevala za ohranjanje in razvoj jezika in kulture Slovencev na Madžarskem in s tem za krepitev identitete Porabskih Slovencev. »V Sloveniji so lani decembra imeli predčasne volitve. Na podlagi teh je konec januarja Slovenija dobila novo vlado. Upam, da nas bo nova, desnosredinska vlada moralno in finančno podpirala. Tako kot vse dosedanje vlade. Moram pa omeniti, da je tudi Slovenijo zajela gospodarska kriza. Že so uvedli in bodo uvedli določene varčevalne ukrepe, ki bodo vplivali tudi na naš proračun. Zato bo morala tudi naša organizacija sprejeti varčevalne ukrepe in pripraviti tudi proračun za slabše čase,« je povedal predsednik Hirnök. Sekretarka zveze Klara Fodor, ki je vodila občni zbor, je pisni material, ki so ga člani dobili pred občnim zborom, dopolnila z razmišljanjem o tem, da si mora zveza zadati nalogo, da pridobi srednjo in mlado generacijo, kajti malčki in osnovnošolci so dobro zajeti prek svojih institucij, tudi generacija upokojencev je zelo aktivna, v programih in društvih pa pogrešamo srednjo generacijo in predvsem mlade. Zato bo med letošnjimi programi več takih, katerih ciljna publika so mlade družine in mladi (koncert, družinski dan, Barve jeseni itd.). Pred sprejetjem proračuna za leto 2012 je računovodkinja zveze Brigita Korpič člane seznanila s tem, da mora zveza pripraviti tudi B-inačico proračuna (za z 20-odstotno znižanimi sredstvi), pravico za potrditev le-tega (če bo treba) je občni zbor prenesel na predsedstvo. Precej vneta razprava je tekla o tem, ali naj zveza vrača stroške udeležbe (potni stroški, prenočitev itd.) na občnih zborih tistim, ki pridejo iz oddaljenih krajev. Občni zbor je predlog zavrnil, sprejel je sklep, da se vračajo stroški le članom predsedstva za udeležbo na sestankih. Občni zbor je, potem ko je sprejel nekaj novih članov, pravico sprejemanje teh prenesel na predsedstvo, ki letno zaseda najmanj štirikrat. M. Sukič Delovno predsedstvo občnega zbora. Predsednik ZS Jože Hirnök, sekretarka ZS Klara Fodor in predsednica nadzorne komisije Elizabeta Soós Občni zbor glasuje Zdrava mladina v novem tisočletju Fašenski bal v Mosonmagyaróvári Kako ohraniti zdravje telesa, duše in duha v današnjem času? Kako nam pomaga zdrav življenjski slog pri ohranjanju ravnovesja? In kako o zdravih načinih prehranjevanja in razlogih za vsakodnevno gibanje prepričati srednješolsko mladino? Odgovore na vsa ta vprašanja iščejo štiri srednje šole na Madžarskem in v Sloveniji v okvirih evropskega projekta »Healthy Youth« (Zdrava mladina), ki sodelujejo v sklopu Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Madžarska 2007-2013 (SI-HU-2-2-019). Nedavno so sodelujoče partnerske ustanove sklicale otvoritveno konferenco projekta v konferenčni dvorani Hotela Lipa v Monoštru. Udeležilo se je je okoli 150 udeležencev, predvsem srednješolska mladina z vseh štirih srednjih šol. Vodilni partner pri projektu je Srednja strokovna šola in dijaški dom Béla III. iz Monoštra, z madžarske strani pa sodeluje še Gimnazija in srednja turistična ter gostinska šola Sebestyén Tinódi iz Sárvára. Slovenska partnerja sta Dvojezična srednja šola Lendava in Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci. Vsem štirim izobraževalnim ustanovam je skupno, da izvajajo tudi gostinski program. Na začetku konference je ravnatelj monoštrske šole Šandor Bedič izpostavil pomen vzgoje mladine za evropske vrednote, za razvoj njenih življenjskih kompetenc in poudaril, da si prizadevajo za trajnostno čezmejno partnerstvo in izboljšanje komunikacijskih tehnik srednješolcev v dvoletnem programu. Generalni konzul RS v Monoštru Dušan Snoj je v svojem nagovoru povedal, da so trenutno v Porabju najbolj pomembni evropski projekti, saj se skoraj vsak teden zgodi nekaj v povezavi z njimi. Dvojezičnost programa pa nas po njegovih besedah umešča v skupni evropski dom. Projektni menedžer projekta na monoštrski ustanovi Attila Sohár je nato na kratko predstavil iztočnice projekta. Med cilji je izpostavil ustanovitev Mreže zdravega načina življenja srednjih šol, ki naj bi se z začetnih štirih razširila na več sodelujočih ustanov. Srednješolsko mladino bodo v praksi spodbujali k zdravemu načinu življenja: naj spoznajo, preizkusijo, se naučijo in vzljubijo ta življenjski slog. Partnerji nameravajo izvesti programe za ohranjanje telesnega in duševnega zdravja in tako izoblikovati zdravstveno ozaveščen pogled na življenje. Strokovna vodja projekta na monoštrski ustanovi Emese Tóth Nagy je poudarila: »Pripravljalne naloge smo že opravili, zdaj stopamo pred javnost. Prirejali bomo ekskurzije z ekološkimi programi, poleti bomo organizirali tabore za zdrav način življenja. Med Radenci in Monoštrom bomo izmenjali dijake, ki bodo v praksi usvajali veščine za pripravo zdrave prehrane. Predstavili se bodo tudi kuharski mojstri, na šolah pa se bodo odvijali dnevi zdravja s športno ali mentalno vsebino.« Programe bodo partnerji prirejali na vseh štirih lokacijah in seveda v obeh jezikih. Tako je bilo tudi na otvoritveni konferenci: madžarskim predavateljem so sledili slovenski. Psihiatrinja-zdravilka dr. Ágnes Szabó je na razumljiv način predstavila primer dijaka, ki ima vse slabe lastnosti, ki so posledica današnjega časa. Ni družaben, živi takorekoč na spletu, ima vedenjske težave v šoli. Poudarila je pomen »krepitve duše«, kar je bil tudi naslov njenega predavanja. Mladi igralec Péter Mihály, ki je bil nekoč dijak monoštrske strokovne šole, je s pomočjo različnih anekdot povedal, da je izredno pomembna duševna hrana, toda samo če je kakovostna. Zaužili pa naj bi jo skupaj z ostalimi, saj je tudi današnji človek željan pravih zgodb, ki jih lahko ponudita knjiga ali gledališče. V drugi sekciji so lahko udeleženci prisluhnili predavanju košarkarke iz slovenske mladinske reprezentance, murskosoboške srednješolke Alje Samec, o hrani in športu. »Vsak športnik mora slediti določenim pravilom glede zdravega prehranjevanja. Tako tudi laže doseže cilje, ki si jih je zastavil. Pomemben je seveda vnos različnih hranilnih elementov in zadostne količine vode« - je povedala mlada športnica. Po predavanju inženirke živilske tehnologije Gordane Toth je bil čas namenjen razpravi. Osrednji cilj skupnega slovensko-madžarskega projekta je ozaveščanje srednješolske mladine o pomenu zdravega življenjskega sloga, saj samo tako bo lahko odrasla vitalna in zdrava nova generacija prebivalcev v obmejnem prostoru. -dm- Slovenci v Mosonmagyaróvári so si predlajnsko leto tü ustvaurili Slovensko dröjštvo, stero je vküp spravo Vendi Bočkor, mladi Seničar, pa go od začetka vodi tü. Nikdar bi nej brodo človek, ka en mladi moški daleč od rojstnoga kraja, steri Vogrinko ma za ženo pa pauradno velko držino, vala Baugi, takšen skrb leko ma za svoj narod, za svojo slovenstvo. Vendi je s svojo držinov vred fejs rad med svojimi Slovenci. Vküp si je spravo gvüšne lidi za djédro dröjštva, s sterimi vred se dosta tröjdijo, aj Slovenci leko majo priliko se srečati med seov s svojimi držinami, leko majo maudoš se v svojoj maternoj rejči pogučavati pa vküp spraviti vseveč lüstva na letne programe dröjštva. Težko dé, kak pravi Vendi, tau pa za več takšnoga volo, od koj bi zdaj eške za novine nej rad goučo. Za gnauk eške itak má vöjpanje, ka se ma želja spuni v kratkom časi. Letos so si za prvi program pripravili fašenski ples s slovensko muzikov, gde je vküp prišlo skur 80 lidi, škoda, ka so s tauga slovenske držine samo menši tau djale vö. Kak pravi, dobro je bilau, depa leko bi pa bi moglo biti eške baugše! Oni so vcuj navčeni, ka se skur cejlo nauč igra, se skaus pleša, počitka je pa malo. No, tau zdaj ginau nej tak bilau! Ne smej se pozabiti tau tü nej, ka za dober bal ne dojde samo dobra muzika, trbej vcuj veselo, koražno lüstvo tü. Za srečolov (tombola) so dosta, 150 daril - pa tau od 10 do 100 gezero vrejdnosti - vküp sprajli, najbola so njim podarile tašne firme, stere so povezane s kakšno slovensko držinov. Tau je tü za peldo postaviti, ka prejdnji toga dröjštva si zatau tü vzemejo čas, vöjpajo prositi pa vönajdejo, koga njim je vrejdno gora ziskati, s tejm ka vejo, bau sto dvera zapré pred njimi. No, na srečo njim je vekši tau z dobre vole pomago. Za drügo leto do že vedli, koga leko gora ziščejo, pri kom majo šans. Za zahvalo so ji pozvali na ples pa do ji zvali na drüge programe tü. Vendi zdaj, nej ka bi volo zgübo, liki go eške bola daubo. Že zdaj se je brigo, aj bi leko prišo do enoga najbola priznanoga, najbola gvüšnoga muzikanta na Goričkom. Na tau so tü gora prišli prejdnji, steri so vküp spravlali oprvin fašenski ples, ka za drgauč, ka do mogli ovak pripraviti, pa samo lüstvo tü bola pripraviti na tau, kak leko pomagajo oni sami dröjštvo s tejm, ka pridejo v bal. Človek se v svojom žitki skaus vči, ka nej?! Klara Fodor Predavateljica dr. Ágnes Szabó in drugi govorniki Konferenčna dvorana Slovenskega doma nabita s srednješolci Prazno vlatovdje nosi visko glavau Držino Takač (Gorenji Štejlini) iz Sakalovec so leta 1952, kak dosta drüge, odpelali na Hortobágy, zato ka so prej »kulacke« bili. Nej trbelo k tauma nika drügo, samo telko, ka so malo več zemlé meli, pa več so mogli delati kak drugi. Tau je že dojšlo, ka so njé razglasili za sovražnike režima. Iz te držine zdaj že samo dvej sestre živeta, po možej Margita Oláh pa Marta Németh, zato ka stariške so že tapomrli. Kak sta kak deteta doživela interniranje, od tauga ta nam zdaj parpovejdale. - Margita pa Marta, kak se nazaj spomnita na tisti den, gda so vas odpelali? »Dobro se spomnim na tau, zato ka sem dja te že štirinajset lejt stara bila, Marta pa samo dvej. Dapa tau se je njim nej štelo, odpelali so nas vse, ka smo doma bili, dejdeka, babo, mater, očo pa naja dvej, se pravi cejlo družino. Od prvoga do slejdnjoga dneva sem delati mogla, pa te sem ešče samo mala deklična bila.« - Stariške so tau že znali, ka vašo držino tö odpelajo? »Gunčali so že po vesi, ka mi tö na red pridemo, samo ranč tisto nauč smo nej mislili, ka pridejo. Vnoči v enoj ali v dvej vöri so prišli pa so na dverah rogatali AVOS-ke (UDBA). Tau so prajli, aj je notra pistimo, zato ka se njim je auto pobonto, dapa kak so notrastaupili, včasin so prvico gorapokazali, ka sto so, pa zakoj so prišli. Dvej vöre smo dobili, ka smo vküpspakivali tisto, ka je najbola potrejbno bilau. Vejm, ka so mati brž malo teja (čaja) pa djajce sküjali nam na paut. Tam je eden nam skaus gunčo, ka nika aj ne pakivamo, zato ka v tašo dobro mesto demo, gde vse dobimo. Drugi, ka je ešče tam bijo, je nam tak poskrivoma pravo, aj si zato vküperspakivamo, ka leko, zato ka nikdar nej vedeti, kama do nas pelali. On je tau že tak dobro znau, ka na nas čaka. Gda smo vö na dvera šli, te je dolavzejo tisto posaudico, gde je posvečena voda bila pa edno tašo malo Marijo, pa je tadau babi, aj go s sebov nese. Marija je z nami taišla pa z nami je nazaj domau prišla.« - Zdaj go ešče tö mate? »Nej, zato ka go je vnukica strla, gda se je špilala. Nej baja, gda je najbola trbelo, te je tak skrb mejla na nas.« - Kelko grünta ste meli vi tistoga reda, gda so vas odpelali? »Leta 1949. je nam že gnauk 14 plügov goštje država vkrajvzela, zvün tauga te smo ešče meli 30 plügov zemlé. Gda so nas taodpelali, te so ešče doma ostali dva konja, tri krave, eden bik, štiri svinje pa eden mali žrebec. Tau je mena tak žmetno bilau, ka sem tau tam mogla njati, ka tau ranč taprajti ne vejm. Zvün tauga te ešče vse škiri pa vse, ka je pri rami bilau, je doma ostalo. - Ka je s tejm gratalo? »Maro je zadruga (szövetkezet) odpelala, vse drügo so pa raznosili po vesi. Nika, edno ronjo smo nej dobili nazaj, gda smo domau prišli,« je pravla Margit. »Dja mam eden talejr pa Margit ma enoga, tau je vse, ka je ostalo za spomin. Tau je zato grdo delo bilau,« je vcüjdjala Marta. - Mislili ste na tau, ka vam iz rama vse vöspakivajo? »Dja se več nikoma ne zavüpam, zato ka dja sem že dosta probala, kakšno je lüstvo. Zdaj je tö tak, če je ogenj ali kaj drügo, ka prazan grata ram, zdaj ga tö skrb morajo meti, ovak bi vse pokradnili.« - Vi, ka mislite, Marta? »Tak mislim, žau, človek se ne pobaukše, samo vsigdar se vüpamo v tejm, ka tak bau.« - Margit, kama so vas pelali iz Sakalauvec? »V taborišče so nas pelali, gde je že štiristau lidi bilau. Tam je že več mesta nej bilau, pa mi, ka smo te prišli, vanej na ogradi smo spali pod zvejzdami. Tau smo srečo meli, ka te tri mejsecov ene kaple deždji nej bilau. Sledkar so malo vredvzeli tiste štale, gde so birke bile, pa te smo mi leko ta notra šli. Tak smo bili tam kak mara, na slami smo ležali. Dva mejseca smo tam delali, potistim so nas na eden drügi marof pelali, šteri se je tak zvau, ka László. Tam je te že telko baukše bilau, ka smo dobili rame, taše iz tučance, gde so prvin lapci bili nota. V edni sobi nas je deset spalo, tak ka velko mesto je zato nej bilau. Za vse nas, ka smo tam bili, so gnako küjali, dapa mena se tak vidlo, kak če bi vsigdar gnako meli za obed. Župa je vsigdar tista bila, pa ka smo od drügin dobili, tisto tö. Mesau sem vejn te čas gnauk nej djejla. Vsakši zranjek smo črni kafej dobili, takšnoga s cikorije pa iz frank kafeja. V takšom velkom kotli so küjeli, dapa kak se dja spomnim, tau je vsigdar puno müj bilau. Gda si v piskriči daubo, te si najprvin müje mogo vöpobrati, pa samo potistim si ga leko spijo. Ka bi delo, mogo si ga spiti, zato ka drügo nej bilau.« - Ka vse ste delali vi na marofi? »Najprvin sem iz riža travo vöbrala, sledkar sem v ograci okapala, papriko, pa paradjs dolabrala. Tau sem dja z babov delala, stariške pa dejdek so v drügo mesto odli delat. Nej je leko bilau, zaman sem vözraškena bila, zato sem lejta nej mejla, dostakrat je tak bilau, ka da sem okapala, baba so ma vöpomogli. Od tec so me te prejkdjali ta, gde so svinje krmili, pa dja sem je mogla pasti. Tau je tö nej dobro bilau, zato ka od zazranka do večera sem vanej na paši bila, pa sem svinje naganjala.« - Kelko lejt ste bili na Hortobágyi? »Mi smo dvej leti bili tam, dapa te se je tau dosta več vidlo. Od tistec so nas gnauk samo do Táplánszentkereszta pistili, gde smo tri lejta bili, pa samo 1956. leta decembra smo leko domau prišli.« - Marta, kak vi znate slovenski, da ste pet lejt na Vogrskom, na Hortobágya bili? »Da so nas tapelali, te sem dja dvej rejči vejdla slovenski pa dvej vogrski, zato, ka sem samo dvej leti stara bila. Gda smo nazaj prišli, te sem bola samo vogrski gunčala, dapa vse sem razmejla. Mlajši v Sakalauvci, gda sem v šaulo odla, so dugo nej znali, ka dja razmejm, ka gučijo slovenski. V osnovni šauli smo se slovenski včili, gda sem pa v gimnazijo prišla, te pa rusoški, dapa mena je tau šlau, bola sem se samo pisati mogla navčiti.« - Margit, gda se vam senja, te ešče naprej pride kaj Horto-bágy? »Zdaj že trno nej, najbola se mi je te senjalo, gda smo od tistec domau prišli. Zdaj se že tak vidi, ka je tau tak daleč bilau, dapa itak tisto mantranje, ka je tam bilau, pa ka so delali tam z nami, zdaj bola vöpride, kak te, gda sem mlada bila. Za strojepisjo (gépíró) sem se včila, pa nin so me nej goravzeli, zato ka smo vöodpelani bili. Zaman, ka si od tauga nej gunčo, etak ali tak se je tau vözvedlo, če ovak nej, te iz živlenjepisa. Dapa zato se mi je posrečilo v židano fabriko nutrapridti, gde sem pet lejt delala kak tkalka (szövőnő). Potejm sem tam v šaulo išla, štero sem vözopodla, pa sem te tak na tehničnom oddelki začnila delati. En čas sem delala, pa sem znauva v šaulo üšla, potejn se pa te meos (kontroler kvalitete) gratala v židani fabriki, pa te od tam sem v penzijo odišla. Duga paut je bila, dapa najbola strašno je zato na Hortobágyá bilau, kak koli gledamo.« - Pa vi, Marta? »Dja tak mislim, ka se človek na tiste spomine, ka je prvin bilau, dosta bola spominja, kak na tiste, ka se zdaj dogaja. Istina, te sem dja ešče mala bila, pa se ne spomnim tak nazaj. Mala sem bila, gda sem tam bila, dapa tau pravijo, ka sploj lagva sem bila. Dja sem vsigdar nikan taodišla, dostakrat so dejdek prali, ka vzemajo eden štrik pa me gnauk k ednoj drejvi vcujzvežejo. Tam so bili tisti stüdenci, štere tak zovejo ka gémeskút. Velki mlajši so se tak šalili, ka sem dja notra sela v kanto, pa so me dolapistili v stüdenec, potejn so me pa nazaj gora potegnili. Tak je tau šlau, dočas so tau stariš-ke vpamet nej vzeli. Mena se je tau vidlo, bola na tašo kaj se dja spomnim, drügo samo tak vejm, kak sestra Margita mi je prpovejdala.« - Po gimnaziji ste kama šli se tadala včit? »Po gimnaziji sem se za medicinsko sestro včila, zato ka za barbejra so me nej goravzeli, dapa dja sem zato med betežniki stejla delati. Gda sem tau zgotauvila, te sem se pá včila, pa tak sem te na traumatologiji delala kak aistentka kirurga. Devet lejt sem tau delala, gda sem se oženila pa dva dateta sem rodila. Potejn sem nej üšla nazaj delat, liki v srednji zdravstveni šoli Entzbruder Dezső sem bila profesorica, pa te čas sem študirala v Budimpešti na zdravstveni visoki šoli. Do leta 1993 sem v tauj srejdnjoj šauli včila. Potejm so v Somboteli odprli zdravstveno visoko šolo, kama so name zvali včit, pa ranč tak sem se včasin nutraspisala na univerzo. Univerzo sem skončala pa te tak od leta 1993 do leta 2007 sem tam včila kak pomočnica profesorja (adjunktus). Leko povejm, ka pau rosaga sem včila, šteri delajo kak zdravstveni delavci (diplomirane medicinske sestre, diplomirani socialni delavci itd). Dostakrat sem tü pri sestri pa prpovejdamo, kak je kaj prvin bilau ali ka delamo, pa večkrat tau naprej pride: »Na, ka bi zdaj na tau naša baba prajla ali ka bi oča pravo, zato ka dosta dobri tanačov (nasvetov) sva dobile od njij. Eden taši je, ka so nam večkrat pravli: Ka prazno vlatovdje nosi visiko glavau! Tak mislim, tau nej trbej nikoma nej raztolmačititi, ka znamenüje.« - Mislile ste na tau, ka bi bilau, če bi vas tistoga reda nej odpelali na Hortobágy? »Nej trno, zato ka na tejm nej vrejdno zmišlavati, ka bi bilau, če...Tak je bilau, pa s tejn sva mogle živeti.« Karči Holec Gorenji Štejlini Margit pa Marta OD SLOVENIJE… Naš porabski prijatelj in nagrajenec SLIKAR ERNEST BRANSBERGER, KI SE TA ČAS UKVARJA S TOPOLI Bodo policiste odpuščali? Minister za notranje zadeve Vinko Gorenak je napovedal varčevanje, saj po njegovih besedah že sedaj v tem resorju primanjkuje 10 milijonov evrov za plače, z rebalansom proračuna pa se bodo ta sredstva še znižala. Privarčevati namerava z upokojevanjem delavcev in reorganizacijo, nujna pa da so tudi odpuščanja. Minister je pojasnil, da je že sedaj 80 odstotkov proračunskih sredstev za ta resor namenjenih za plače, 16 odstotkov za materialne stroške, le štiri odstotke pa za investicije in so tako »razmere strahovite«. Temeljno vprašanje po njegovih besedah je, kako zagotoviti sredstva za plače, ki mesečno dosegajo 23 milijonov evrov. Če upošteva manko in predviden rebalans, je jasno, pravi Gorenak, da za plače ne bo dovolj denarja do konca leta. Zamrznitev ratifikacije Acte Slovenska vlada se je odločila, da čim prej zamrzne postopek ratificiranja spornega mednarodnega trgovinskega sporazuma za boj proti ponarejanju (Acta). Sporazum je med drugim razburil civilno družbo zaradi netransparentnih postopkov sprejemanja in neravnovesja med zaščito intelektualne lastnine in pravicami državljanov v škodo slednjih. Slovenija se bo s to odločitvijo očitno pridružila naraščajočemu taboru držav, ki so zamrznile ratifikacijo ali pa sporazuma sploh niso podpisale. Žbogar odšel na Kosovo Zunanji minister prejšnje slovenske vlade Samuel Žbogar je prevzel položaj posebnega predstavnika EU za Kosovo, hkrati pa bo na Kosovu vodil tudi urad EU. Z njegovim imenovanjem za posebnega predstavnika EU na Kosovu je Slovenija dobila zase prvi visok položaj v evropski dip-lomatski službi. Daleč nazaj, kakšni dve deset-letji, ko je bil kulturni utrip med Porabjem in Mursko Soboto mnogo skromnejši od sedanjega, sta svoja dela v Monoštru prvič predstavila ljubiteljski slikar Ernest Bransberger in fotograf Feri Hochstätter. Spada torej med prve, ki so začeli navezovati stike s Porabjem in sodelovanje ohranili do danes. Tu kaže omeniti še pokojna Jožeta Vilda in Jožeta Ternarja, pa Lojzeta Veberiča in Vlada Sagadina. Od tedaj so se zvrstile številne razstave slikarjev in fotografov, pogosto je bil med njimi tudi Ernest Bransbereger, letošnji prejemnik plakete Mestne občine Murska Sobota ob slovenskem kulturnem prazniku. Nenehno delujoč mož, rojen leta 1929 v Korovcih, tik ob Cankovi, rojstnem kraju Avgusta Pavla, je po osnovni šoli končal srednjo vajeniško in postal soboslikar – pleskar. Mojster – obrtnik je bil od leta 1958 do 1991, ko je delo prepustil sinu Ernestu, njemu pa se je uresničila dolgoletna želja po slikanju, ki jo je nosil v sebi že v osnovni šoli. Nenazadnje to kaže tudi podatek, da so mu učitelji na cankovski osnovni šoli pripravili prvo samostojno razstavo. Res je risal tudi med vodenjem obrti, vendar je bilo tedaj časa premalo za vse, kar bi želel narediti. Od prve samostojne razstave 5. julija 1953 na Cankovi se je nabralo prek 50 samostojnih razstav in več kot 60 skupinskih. Ob Monoštru je razstavljal tudi v Sombotelu, na Dolnjem Seniku, v Budimpešti, Székesfeherváru, pa v sosednji Avstriji in Ingolstadtu v Nemčiji. V Sloveniji je razstavljal večkrat v Murski Soboti, Ljubljani, Lendavi, Bogojini, Radencih in v številnih drugih krajih. Aktiven je tudi v najstarejši organizaciji ljubiteljskih ustvarjalcev, Likosu in v društvu Mavrica. Med posebne uspehe spada knjiga Murska Sobota – nekoč in danes (ilustracije Ernest Bransberger, fotografije Boris Černi, besedilo Janez Mataj in Saša Štraus), kjer so objavljene izvirne fotografije ulic in značilnih poslopij, ki jih je upodobil v risbi. Tako imamo na eni strani, denimo, staro Kardoševo železnino in pred njo voz s kravjo vprego, na drugi strani pa fotografijo tega dela Sóbote zdaj. Knjiga, ki bo v kratkem dobila nadaljevanje, sodi med dragocene zgodovinske upodobitve in je pomembno dokumentarno zgodovinsko gradivo. Njegove upodobitve Sóbote in drugih krajev so bile doslej na različnih koledarjih, najdemo jih kot ilustracije v knjigah, recimo knjigi Janeza Mataja Cintor – romanca arhitekta Takača ali še prej Plaščarji – podobe iz pretek-lih sanj in druge. Ilustracije pripravlja tudi za najnovejše literarno delo Janeza Mataja, znanega kot avtorja več knjig o preteklosti Murske Sobote. Posebna »zgodba« je rojstna hiša Ernesta Bransbergerja v Korovcih, kjer je leta 2005 odprl galerijo, v kateri od tedaj razstavljajo dela člani Likosa in Mavrice. Tu je vsako leto tudi likovna kolonija. Domačija je posebna »zgodba« tudi zato, ker se je spremenila v prijeten, majhen toda privlačen etnografski »muzej« s predmeti, ki bi na podeželju z leti izginili ali bi jih pokupili spretni Avstrijci, ki znajo ceniti kolovrate, stare stenske ure in še marsikaj, kar je izginilo z goričkih podstrešij, zdaj pa lahko vidimo v avstrijskih gostinskih lokalih in še kje. Zgodilo se je zato, ker je (bilo) malo Ernestov Bransbergerjev, ki bi znali ceniti in bi bili pripravljeni ohraniti predmete, ki (nas) spominjajo na različna dela in opravila pred petdesetimi ali sto leti. Redkokje, na primer, lahko vidimo celotno »verigo« pripomočkov pridelovanja in predelovanja lanu, od setve do stkanega platna. Ernest Bransberger se ukvarja z različno motiviko, torej ne riše samo, kakšna je bila podoba Sóbote nekoč ali kako jo je mogoče videti zdaj, ampak posega tudi na druga področja, med katerimi je ta čas v ospredju nekdanji drevored topolov med Mursko Soboto in Rakičanom. Zbral je številne poglede na dvoredni drevored, ki je že pred desetletji pritegnil akademske in ljubiteljske slikarje in fotografe. Prvi drevored, zasajen leta 1896, ki je krasil cesto na obeh straneh, so zaradi dozorelosti morali leta 1970 posekati, zakaj so podrli lani eno vrsto topolov, ki so zrasli zadnja desetletja, pa ni čisto jasno (skoraj) nikomur, razen tistih, ki so posek naročili in že sicer na novo zasadili zametke bodočega drevoreda. Razstavo drevoreda topolov Ernesta Bransbergerja in še nekaterih avtorjev si bomo lahko ogledali v razstavnem prostoru Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti. Ernest Ružič Nekateri motivi, ki se jim posveča Ernest Bransberger, ki se ta čas ukvarja s slikami, na katerih je nekdanji drevored topolov med Mursko Soboto in Rakičanom. Pogled dr. Avgusta Pavla, seveda je mišljen na doprsnem kipu, na rojstno hišo na Cankovi, tudi delo E. Bransbergerja. … DO MADŽARSKE Po 100 lejtaj je držina pá vküper (1) V mlašeči lejtaj mi je oče večkrat pripovejdo, ka sta dvej njegvi tetici iz Števanovec odišli v Meriko. Gda sem očo pito, gde sta si nauvi daum najšle pa kak se pišeta po mauži, mi je nej vedo odgovor dati. Samo tau je vedo, ka sta bile sestre od njegvoga očo pa sta se po dekliško pisale Horvat. Pa ešče tau, ka gda je on mali bijo, so iz Merike večkrat pak dobili z gvantom, steroga so kak mlajši radi nosili. Tau mi je tö pripovejdo oče, ka je tetica gnauk iz Merike pisala pismo, ka ona prej v TV-na leko gleda, ka se godi po cejlom svejti. TV? Ka je pa tau? Tau pismo je bilau poslano na začetki petdeseti lejt, tak ka si je moj oče sploj nej mogo zmisliti, kak leko njegva tetica prejk nikše škatüle z glažojnov vidi cejli svejt. Kesnej, gda sem že gorazraso, me je bola brigala zgodovina naše familije, sem dostikrat spitavo po teticaj. Dapa oče mi je dostaveč zdaj tö nej znau povedati, samo tau, ka gda je njegva sestra 1957. leta odišla v Meriko, njej je edna od tetic poslala garantno pismo pa je dvej leta pri njej živala. Vedo sem, ka sta se obadvej tetice v Merki oženile, zatok se več ne pišeta Horvat, nji ali njine mlajše najti v tau völkom rosagi je tak, kak če bi človek glau isko v oslici. Zatok sem se povezo z očinov sestrov, vüpo sem, ka de mi ona leko pomagala, dala več informacij o očini teticaj. 2006. leta sem odišo na gledanje v Meriko. V Meriki sem zvedo, ka se je hči od edne tetice oženila z ednim Talanjom, steri se piše »DiMaria« pa žive nej daleč od varaša Washington. Zatok sem si sedo v internetno kavarno pa sem si iz meriški elektronski telefonski knjig vönapiso adrese vsakše familije, stere so kauli varaša Washington nosile menje DiMaria. Dosta taši držin sem najšo, dapa tau mi je tö pomagalo, ka v merički telefonski knjigaj piše tau tö, ka kelko je tisti človek star. Tak mi je ostalo samo eni par atrejzov pa sem vüpo, ka na ednom od tej živi očina (pa moja) žlata. Gda sem nazaj domau prišo, sem si tak zbrodo, ka na eden atrejz pošlem edno pismo, v steroj se notpokažem pa mo pito, če je njena mati nej bila iz Števanovec. Dapa prva kak sem iz Merike domau prišo, sem išo v New Yorki v muzej priseljencev (bevándorlási múzeum), gde v velki knjigaj majo notraspisano menje 12 milijonov lidi, steri so na začetki 20. stoletja prišli v Meriko. Vedo sem, ka sta med tejmi dvej tetici mojga očo tö, Marija pa Ana Horvat, rodile sta se v Števanovcaj. Ano Horvat sem najšo: 1. oktobra 1910. leta je prišla v Meriko s šiftom, steri je noso menje Kroonland, prišla je iz varaša Antwerpen. Bila je Slovenka z Vogrskoga, 17 lejt stara in je v Meriki odišla k svoji sestri Mariji Horvat v varaš Steelton v državi Pennsylvania. Tau se pravi, ka je starejša tetica mojga očo, Marija Horvat, že pred letom 1910 odišla v Meriko pa je svojoj mlajšoj sestri Ani poslala pozvanje. Za več kak edno leto, 2007. leta, sem daubo edno pismo iz Merike. Ena gospa DiMaria mi je pisala, ka je ona sestrična (unokanővér) mojoga očo. Njena mati je bila Ana Horvat, stera je bila sestra mojga dejdeka Jožefa Horvata in se je narodila v Števanovcaj. V pismi mi je poslala eden kejp tö iz leta 1914, gda se je njena mati ženila s Šandorom Domjanom. Na kejpi sta Marija Horvat pa njeni mauž tö. Marija Horvat se je tö v Meriki oženila s Ferencom Dončecom, steri je bijo doma iz Slovenske vesi. Mauž od Ane Horvat je pa bijo doma iz okaulice Rediča. Gospa DiMaria je mejla hči Kathy, stera je moja sestrična v drugom pokolenji. Z najuv sva si začnila pisati pisma, e-maile, ka bi več zvedo o zgodovini svoje familije pa o tom, ka se je s teticami godilo v nauvi domovini, v Meriki. 2009. leta sam se odlaučo, ka pa odidem v Meriko, ziščem gospau DiMario pa njeno hči Kathy, rad bi je vido, rad bi se z njima pogučavo o teticaj tö. (se nadaljuje) Tibor Horvat Evropska komisija predlagala zamrznitev sredstev Evropska komisija je 22. februarja predlagala zamrznitev 495 milijonov evrov (skoraj 150 milijard forintov) evropskih sredstev iz kohezijskega sklada za Madžarsko, kajti po njenem mnenju madžarska vlada ni ustrezno ukrepala za zmanjšanje preseženega javnofinančnega primanjkljaja. Ta ukrep, ki naj bi začel veljati s 1. januarjem 2013, je bil uveden v zgodovini Unije prvič. 495 milijonov evrov predstavlja 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) Madžarske in 29 odstotkov kohezijskih sredstev, ki so za našo državo namenjena v letu 2013. Madžarska je v odgovoru predlog komisije označila kot »neutemeljen« in »nepošten«. Sporočilo za javnost poudarja, da je komisija ignorirala nekatera dejstva, med drugim to, da je bil lani proračunski primanjkljaj države prvič od pristopa k Uniji manjši od treh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). Tudi letos naj bi primanjkljaj v proračunu ostal pod to mejo. Tiskovno sporočilo poudarja tudi to, da je vlada sprejela vse potrebne odločitve, da bi znižala javnofinančni primanjkljaj. Madžarska meni še, da je sprejeti predlog sporen tudi s pravnega vidika, saj uvaja sankcije kot odgovor na domnevne bodoče dogodke. V komisiji so ob tem poudarili, da ne gre za kazen, temveč spodbudo Madžarski, naj izvaja zdrave fiskalne politike in ukrepa, preden bo zamrznitev začela veljati. Obetajo se visoki obiski v Porabju 8. marca bosta Porabje obiskala predsednika R Slovenije dr. Danilo Türk in predsednik Madžarske dr. Pál Schmitt. Po dopoldanskem programu v Monoštru in na Gornjem Seniku bosta obiskala tudi Lendavo in tamkajšnjo madžarsko skupnost. 2. marca bo na obisku v Porabju ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak. Na lišti, gde so v Meriki zapisali emigrante, steri so na začetki 20. stoletja prišli v te rosag, piše za Ano Horvat, ka je Slovenka (Slovenien) z Vogrskoga (Hungary) Zdavanjski kejp iz 1914. leta, na pravi strani sneja Ana Horvat z ženinom Sándorom Domjanom. Na lejvi strani Marija Horvat z možaum Ferencom Dončecom Kejp iz leta 2009, na njem sta gospa DiMaria (hči od Ane Horvat) pa Tibor Horvat, gda sta se najprvin srečala VESELI FAŠENEK PORABSKI PENZIONISTOV Fotografije: Karči Holec Klara Fodor Rita Nagy MRAVLAK LEJKI OTROŠKI KOTIČEK Pust na seniški šoli 21. februarja 2012 smo imeli na naši šoli delovni dan brez pouka. Na ta dan je šolska samouprava Porabje organizirala tradicionalno pustno prireditev, ki se je začela tudi tokrat s povorko pustnih našemljencev. Potem smo si lahko ogledali maske posameznikov iz nižjih in višjih razredov, njim so sledike skupinske produkcije. Bilo je veliko dobrih mask, kar hvali domišljijo učencev in tudi njihovih staršev. Najbolj uspešne posamezne in skupinske maske – tri skupine – smo nagradili. Po maškeradi smo izžrebali srečke, vsaka je dobila, dan smo na prošnjo učencev končali z diskom. V velkom mravlinjeki je bilau dosta mravel. Depa, ednoj mravli je v tistom mravlinjeki nej dobro bilau. »Ge sam nej mravla! Ge sam moški! Ge sam mravla, nej pa mravla. Ge sam mravlak Lejki. Pa zato, ka neškem mravla ostanoti v etom mravlinjeki, dem ge po svejti vcejlak po svoje,« je strauso svojo mravlečo glavau. Pa je tak tö bilau. Mravlak Lejki je odišo na svoje. Nej tak brž! Mravlak Lejki je najbole gvüšen biu v tou, kak de s suncon vküper spat šou. Najbole gvüšen je biu v tou, ka de tam nin daleč vküper s suncom doj šou. De doj šou ranč tak, kak sunce vsikši den doj odide. Zatoga volo je gor stano, eške prva je sunce tam daleč za njim gor šlou. Eške prva je gor šlou, je že svoje mravleče noge na pout dau. Eške skur v kmici se je ta obrno, gde je včera sunce spat šlou. Že je trno dugo ojdo, gda je sunce stanolo. Tak nagnouk je svojo sveklino razlejalo po zemli. »Gnes mi ne vujdeš. Gnes de tak, kak mo ge škeu,« si je popejvo pa šou tadale, samo tadale. Sunce pa je tö šlou tadale po svojoj pouti. Vsikši vej, ka se sunce na svojoj pouti ne stavla. Pa tak se je mravlak Lejki tö nej stavlo. Biu je lačen, biu je žeden, biu je zmantrani, depa nej! Nika ga je nej moglo staviti. »Gesti si vzemem pa počivo mo po tejm, gda va tam na kraji poti, prva va spat šla,« si je zapovedo pa kak najbole brž tiro svoje mravleče noge. Zmejs je srečo cejli red mravel, ka so šle v drugi kraj kak pa un. Pa so ga samo gledale, kama takšo silo ma. »Nemam časa gučati od toga. Vej sam pa nej mravla. Ge sam mravlak. Vsikši pa vej, ka ženske mravle lobočejo pa li samo lobočejo. Mi, mravlaki pa tou ne delamo,« njim je najbole bežečki povedo pa se paščo tadale. Že je trno dugo ojdo. Že je pou dneva ojdo, gda je sunce že bilou više njega. Tou se njemi je nej najbole vidlo. Nej se njemi je najbole vidlo, ka sunce tak brž po nébi ta dé. »Sunce! Sunce, nej tak brž! Vej pa vküper deva,« je proso mravlak Lejki tisto velko žuto kruglo gor na nébi. Krugla pa ga je nej poslüšala. Vcejlak tak, kak tou sunce dela, je šlou tadale. Mravlak Lejki pa za njim. Paščo se je, se spotiko, leco, se zaganjo, depa, sunce ga je nej čakalo. Neje dosta trbelo, že je sunce bilou tam daleč pred njim. Pa je mravlak Lejki znouva vpamet vzeu, ka de sunce tam daleč naprej samou šlou spat. Že je skur spadnolo za zemlou, že je skur spat šlou, gda se je mravlak Lejki stavo. »Znaš ka, sunce?! Trno sam čemeren na tebe. Vsikši den takšno nebesko silo maš. Pa ka boš vejdlo, nemo več za teuv ojdo. Sploj nej. Vejm, ka tak brž deš samo zatoga volo, ka bi se ge na tebe čemeriu. Depa, sploj se nemo! Ojdi ti po svoje, ge pa mo tadale vcejlak po svoje ojdo po svejti.« Tak je pravo pa tak je napravo. Šou je tadale lačen pa zmantrani, dokejč je nej zaspo. Spau je pa spau, kcuj pa senjo. Senjo je, kak un brž dé, dé najbole brž, sunce pa ga šké zgrabiti. Ga šké doj zgrabiti, pa ga ne more. Miki Roš Mrkevca je nazaj prišla (kinejzarska pravlica) Velki snejg je spadno. Pokrijo je bregé pa dolé. Maloma zavca se je dojšlo gesti. Zatok se je vzejo na paut, ka si kaj zišče. Gnauk samo veselo skriči: »Baugi vala, najšo sam dvej mrkevci!« Eno mrkevco je žmano zo. Edna ma je eštje ostala. Tak si je brodo: »Tak velki mraz je, tak dosta snega je spadnilo. Mali somar (osel) je doma, on gvüšno tö nejma nika za gesti.« Mali zavec je trno dobroga srca bijo, vzejo je mrkevco pa go je odneso somara. Dapa na njegvo nesrečo je somara nej bilau doma. Mrkevco je doladjau na prag pa go je tam njau. Somara zatok nej bilau doma, ka je on tö jesti isko. Srečo je emo, ka je najšo eden velki sladki krumpič pa ga je z veseldjom domau neso. Notra staupi v ram pa se fejst čüdiva, gda mrkevco zagledne. Nej si mogo zmisliti, odkec je ta mrkevca k njemi prišla. Somar je svoj sladek krumpič pojo pa si je etak premišlavo: »Snejg je velki, mraz pritiskava. Mala birka (ovca), sirauta, je tö sama doma, pa zagvüšno nema nika za jesti. Vzemem tau mrkevco pa go odnesem njej, naj se ona tö nagej.« Somar skauči pa flajsno leti k birkinoma rama, dapa na njegvo nesrečo male birke tö nejga doma. Mrkevco deje na prag pa go tam nja. Male birke tö zatok nej bilau doma, ka je šla gesti iskat. Na srečo je najšla edno lejpo velko kapüsto pa go je veselo nesla domau. Gda do dveri pride, se fejst čüdiva, kak je ta mrkevca k njej prišla. Pogej svojo kapüsto pa si etak zbrodi: »Snejg je velki, od mraza vse pauka! Vzemem tau repo pa mo go nesla maloj srnej, ka je ona gvüšno tö lačna, naj go pogej.« Leti birka k srnej, dapa na njeno nesrečo, srnau ne najde doma. Repo deje na prag pa go tam nja. Srna je tö gesti iskala. Srečo je mejla, ka si je najšla edno velko kalarabo. Vzela go je pa nesla domau. Gda mrkevco zagledne, se čüdiva, kak je ta repa k njej prišla. Srna pogej kalarabo, potistim si pa brodi: »Velki je snejg, mraz tö ne popisti. Mali zavec je gvüšno doma pa nejma nika za gesti. Vzemem tau mrkevco pa ma go odnesem, naj ne trpi glada, naj se on tö nagej.« Pašči se srna k zavci. Mali zavec, steri se je že nadjo, mirno spi. Srna ga je nej stejla zgoniti, repo je doladjala pa go tam njala. Mali zavec se prbidi, si oči na velko peré pa se čüdiva: »Ej, ej, kak je pa ta repa nazaj k meni prišla?« Malo si premišlava, pa ma te na misli pride, ka so go gvüšno njegvi dobri padaštje prinesli njemi za dar. Samo so tau nej znali, ka je tau njegva repa bila. Na domanjo rejč prejknapisala: Ema Sukič KAUT MLAŠEČI PETEK, 02.03.2012, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 PIŠČALKARJEVA AMINA, RIS., 10.15 KUHANJE? OTROČJE LAHKO!, RIS., 10.25 PALČEK SMUK IN ZVEZDE, RIS., 10.30 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, 10.40 NOČKO II.: ZGODBA O VOLU, OSLU IN GOSPODARJU, 10.50 GREMO NA SMUČI, 11.20 SANJSKA DEŽELA: SONCE IN VETER, 12.00 POROČILA, 12.05 SVETO IN SVET: GOVORICA BOGA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 POGLEDI SLOVENIJE, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, ROMSKA ODDAJA, 16.00 SLOVENCI V ITALIJI, 16.30 BABILON.TV: LASJE, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.25 POSEBNA PONUDBA, 17.50 SE ZGODI: HASTA LA VISTA, SLOV. NAN., 18.25 TIMI GRE, RIS., 18.35 BALI, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 NA ZDRAVJE!, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 POLNOČNI KLUB, 0.10 BRANJA: IVAN A. GONČAROV: OBLOMOV, DOK. SER., 0.20 SINOVI ANARHIJE, AM. NAD., 1.25 POSEBNA PONUDBA, 1.50 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 2.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.05 INFOKANAL PETEK, 02.03.2012, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 10.10 ALPSKO SMUČANJE – SV. POKAL: VELESLALOM, 12.15 DOBRO JUTRO, 13.10 ALPSKO SMUČANJE – SV. POKAL, 14.00 DOBRO JUTRO, 15.40 GLASNIK, ODDAJA TV MARIBOR, 16.10 EVROPSKI MAGAZIN, 16.25 OSMI DAN, 16.55 MOSTOVI - HIDAK, 17.30 KRAJI IN OBIČAJI: GLASOVI IN ZVOKI ISTRE, DOK. ODD., 18.00 CIRCOM REGIONAL, 18.25 ČRNO-BELI ČASI, 18.40 KNJIGA MENE BRIGA, 19.05 GLASBENA ODDAJA, 20.00 OPEVANE LJUBEZNI, DOK. ODD., 20.50 OGLAŠEVALCI, AM. NAD., 21.40 ŠKATLA, AM. FILM, 23.30 ŽIVLJENJE IN DOLG, DOK. ODD., 1.00 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 03.03.2012, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 7.00 BINE: BALET, 7.15 BACEK JON, RIS., 7.20 RISANKA, 7.25 IZ POPOTNE TORBE: POTEP PO EGIPTU, 7.45 NOČKO II: KROKAR IN MAČKA, MAČKA IN MIŠ, LISJAK IN OSEL, 8.00 STUDIO KRIŠKRAŠ, 8.45 SMRKCI, RIS., 9.10 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 9.55 RAZPET MED DRŽAVAMA, DOK. FILM, 10.10 V DOTIKU Z VODO: VELIKA SPREMEMBA, 10.45 POLNOČNI KLUB: KDO VLADA SVETU, 11.55 TEDNIK, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.20 BILO JE …, 14.40 JESEN PRIHAJA, DUNJA MOJA, SRBSKI FILM, 16.10 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.25 NA VRTU, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 SOBOTNO POPOLDNE, 18.30 OZARE, 18.40 OLIVIJA, RIS., 18.50 OZI BU, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽ. NAD., 20.30 MREŽE SPOMINA, DOK. ODD., 21.05 SHERLOCK: ŠKANDAL V BELGRAVII, ANG. SER., 22.35 POROČILA, ŠPORT, VREME, 23.10 MARIBOR 2012, EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE, 23.25 BRANJA: ERVIN FRITZ: RADOŽIVOST, NARODOVA SKUPINSKA SLIKA, 23.35 GANDŽA, AM. NAD., 0.30 SODOBNA DRUŽINA I., AM. NAD., 1.15 OZARE, 1.20 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 2.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.30 INFOKANAL SOBOTA, 03.03.2012, II. SPORED TVS 6.55 SKOZI ČAS, 7.00 SLOVENCI V ITALIJI, 7.35 KNJIGA MENE BRIGA, 8.00 POSEBNA PONUDBA, 8.20 POGLEDI SLOVENIJE, 9.50 ALPSKO SMUČANJE – SV. POKAL, 12.20 BIATLON: SV. PRVENSTVO, 13.50 ALPSKO SMUČANJE – SV. POKAL, 14.35 LONDONSKI VRTILJAK, 15.20 BIATLON: SV. PRVENSTVO, 16.55 NORDIJSKO SMUČANJE – SV. POKAL, 18.55 ROKOMET (M): POKAL SLOVENIJE - POLFINALE, 20.30 NORDIJSKO SMUČANJE – SV. POKAL, 21.00 DESKANJE NA SNEGU – SV. POKAL, 22.00 NA LEPŠE, 22.25 SOBOTNA GLASBENA NOČ: AMERIŠKA KRPANKA: POKRAJINA CAJUN, 23.25 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 1.10 INFOKANAL * * * NEDELJA, 04.03.2012, I. SPORED TVS 6.30 MARIBOR 2012, EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE, 7.00 RJAVI MEDVEDEK, RIS., 7.05 PINGU - PINGVIN, 7.10 POKEC, 7.15 KANOPKI, 7.20 VETERINAR JOC, 7.30 VRTNI PALČEK PRIMOŽ, 7.40 FRANČEK, 7.50 PIŠČALKARJEVA AMINA, 8.00 SVETOVALKA HANA, 8.10 OLIVIJA, RIS., 8.20 ZORAN IN ŽARKO, RIS., 8.30 BACEK JON, RIS., 8.40 BALI, RIS., 8.50 GOZDNA DRUŠČINA, RIS., 9.10 KUHANJE? OTROČJE LAHKO!, RIS., 9.20 POLNA HIŠA ŽIVALI, 9.55 NEDELJSKA MAŠA, PRENOS IZ ŽUPNIJE BARJE, 10.55 IZVIR(N)I, 11.20 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.20 NA ZDRAVJE!, 15.10 PRVI IN DRUGI, 15.25 ALPE-DONAVA-JADRAN, 16.00 SVET, KOT GA RAZUME MONSANTO, DOK. SER., 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 UGANI, KDO PRIDE NA VEČERJO?, 18.40 GREGOR IN DINOZAVRI, RIS., 19.00 DNEVNIK, 19.25 ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 LJUBEZEN SE ZGODI, AM. FILM, 21.45 INTERVJU: MARKO CRNKOVIČ, 22.40 POROČILA, 23.15 BRANJA: TONE PAVČEK: GOLIČAVA, POT, DOK. SER., 23.20 ALPE-DONAVA-JADRAN: PODOBE IZ SREDNJE EVROPE, 23.50 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 0.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.10 INFOKANAL NEDELJA, 04.03.2012, II. SPORED TVS 7.15 SKOZI ČAS, 7.20 GLOBUS, 7.50 UNIVERZA, 8.20 BLISK, DANSKI FILM, 9.50 ALPSKO SMUČANJE – SV. POKAL, 10.55 NORDIJSKO SMUČANJE – SV. POKAL, 12.50 ALPSKO SMUČANJE – SV. POKAL, 13.50 NORDIJSKO SMUČANJE – SV. POKAL, 15.50 BIATLON: SV. PRVENSTVO, 17.55 ROKOMET: LIGA PRVAKINJ, OLTCHIM : KRIM MERCATOR, 19.55 ROKOMET (M): POKAL SLOVENIJE – FINALE, 21.40 NORDIJSKO SMUČANJE – SV. POKAL, 22.00 ŽREBANJE LOTA, 22.10 MALI ŠIRNI SVET, ANG. NAD., 23.05 LEPA DOLINA SMRTI, DOK. FELJTON, 23.35 KJE SI STARI?, KRATKI FILM, 23.55 NIKAMOR, KRATKI FILM, 0.10 INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 05.03.2012, I. SPORED TVS 6.25 UTRIP, 6.40 ZRCALO TEDNA, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 BALI, RIS., 10.20 VRTNI PALČEK PRIMOŽ, RIS., 10.30 BACEK JON, RIS., 10.40 IZ POPOTNE TORBE: POTEP PO EGIPTU, 11.00 POLNA HIŠA ŽIVALI, NANIZANKA ZA OTROKE, 11.30 SPREHODI V NARAVO, 12.00 POROČILA, 12.05 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 ALPE-DONAVA-JADRAN, 13.55 NA LEPŠE, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 PRVI IN DRUGI, 16.00 INTERVJU, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.25 DUHOVNI UTRIP, 17.40 POGLED NA …, 17.55 ZAČNIMO ZNOVA, SLOV. NAN., 18.30 POKEC, RIS., 18.35 JANEZEK IN SAMUEL, RIS., 18.45 KANOPKI, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 UMETNI RAJ, 23.35 BRANJA: ÖDÖN VON HORWATH: VEČNI FILISTER, DOK. SER., 23.40 GLASBENI VEČER, 0.55 DUHOVNI UTRIP, 1.15 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 2.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.30 INFOKANAL PONEDELJEK, 05.03.2012, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 11.20 DOBRO JUTRO, 14.25 OPEVANE LJUBEZNI, DOK. ODD., 15.30 SOBOTNO POPOLDNE, 16.55 PRI PEARSONOVIH, AM. NAN., 17.35 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, ROMSKA ODDAJA, 17.50 DOBER DAN, KOROŠKA, 18.25 GREMO NA SMUČI, SMUČARSKA ODDAJA, 19.00 ARITMIJA, 19.50 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 20.00 DEDIŠČINA EVROPE: ISKANJE IZGUBLJENEGA, FR. SER., 21.55 NA UTRIP SRCA: WAYNE MCGREGOR: ČEZ PRAG, DOK. ODD., 22.40 ARITMIJA, 23.30 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 06.03.2012, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 ROLI POLI OLI, RIS., 10.20 ANČINE NOGICE, RIS., 10.30 BARNI, RIS., 10.35 PINGU - PINGVIN, RIS., 10.45 STUDIO KRIŠKRAŠ: MAME, 11.30 IZ POPOTNE TORBE: BRM, BRM, ODDAJA ZA GLUHONEME, 12.00 POROČILA, 12.05 PRVI IN DRUGI, 12.20 UMETNI RAJ, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.35 STUDIO CITY, 14.25 BABILON.TV: LASJE, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 KNJIGA MENE BRIGA, 16.00 SVETO IN SVET, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.25 UGRIZNIMO ZNANOST, 17.40 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 18.00 ZAČNIMO ZNOVA: NEVEDE MAMA, SLOV. NAN., 18.30 MINUTE ZA JEZIK, 18.40 TIMI GRE, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 ODKRITO, 21.00 GLASBA NAJ ŽIVI! PO SLEDEH GLASBENE MATICE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 GLOBUS, 23.35 BRANJA: DYLAN THOMAS: PRAPROTNI GRIČ - TA MOČ, DOK. SER., 23.40 TORDESILJSKA POGODBA, DOK. ODD., 0.30 UGRIZNIMO ZNANOST, 0.45 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 1.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.15 INFOKANAL TOREK, 06.03.2012, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 10.20 DOBRO JUTRO, 13.05 ARITMIJA, 13.55 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 14.30 MREŽE SPOMINA, DOK. ODD., 15.00 BIATLON: SVETOVNO PRVENSTVO, 17.00 IZVIR(N)I, 17.25 NA VRTU, 17.50 MOSTOVI – HIDAK, 18.20 GLASNIK, 18.45 SLOVENSKI VODNI KROG: TREBUŠČICA, 19.10 GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE ASTRA, 20.00 MUZIKAJETO: GLASBA GRIOTOV, 20.30 PRI PEARSONOVIH, AM. NAN., 20.50 OSAMA, AFGANISTANSKI KOPRODUKCIJSKI FILM, 22.10 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 0.00 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 07.03.2012, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 KRTJI SESTRICI, RIS., 10.20 LARINA ZVEZDICA, RIS., 10.30 DANICA IN PRIJATELJI, RIS., 10.35 KAJETAN IN PLAVI LISJAK, RIS., 10.45 RIBIČ PEPE, OTR. NAN., 11.05 ZLATKO ZAKLADKO, 11.20 HABIB: SMISEL ŽIVLJENJA, DAN. NAD., 12.00 POROČILA, 12.05 GLASBA NAJ ŽIVI! PO SLEDEH GLASBENE MATICE, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 TEDNIK, 14.20 DUHOVNI UTRIP, 14.35 ČRNO-BELI ČASI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 UGRIZNIMO ZNANOST, 16.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.20 GLOBUS, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.25 TURBULENCA, 18.00 ZAČNIMO ZNOVA, SLOV. NAN., 18.30 ZORAN IN ŽARKO, 18.40 KUHANJE? OTROČJE LAHKO!, RIS., 18.45 OZI BU, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 ISTANBULSKA KUHINJA, GRŠKI FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 PRAVA IDEJA!, 23.35 BRANJA: GREGOR STRNIŠA: SAMOROG, PESEM O PTIČJI DEŽELI, DOK. SER., 23.40 TURBULENCA, 0.10 ZDRAVNIČIN DNEVNIK, NEMŠ. NAD., 1.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.15 INFOKANAL SREDA, 07.03.2012, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 10.45 DOBRO JUTRO, 13.40 UGANI, KDO PRIDE NA VEČERJO?, 15.00 BIATLON: SV. PRVENSTVO, 17.00 NORDIJSKO SMUČANJE – SV. POKAL, 18.00 SLOVENCI PO SVETU, 18.35 SVET, KOT GA RAZUME MONSANTO, DOK. SER., 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 LONDONSKI VRTILJAK, 20.30 ŠPORTNI IZZIV, 21.00 SLOVENSKO OLIMPIJSKO STOLETJE, 21.45 BLEŠČICA, 22.15 SLOVENSKA JAZZ SCENA: BIG BAND RTV SLOVENIJA IN BILL HOLMAN, 23.15 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 08.03.2012, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 METKA IN ZVERINKO ZVER, RIS., 10.30 KARLI, RIS., 10.35 ALEKS V ŽIVALSKEM KRALJESTVU, RIS., 10.40 MAMA MU IN VRAN, RIS., 10.50 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 11.35 RAZPET MED DRŽAVAMA, DOK. FILM, 12.00 POROČILA, 12.10 SLOVENSKI VODNI KROG: TREBUŠČICA, DOK. ODD., 12.35 UGRIZNIMO ZNANOST, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 ODKRITO, 14.25 LEPA DOLINA SMRTI, DOK. FELJTON, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 TURBULENCA, 16.15 PRAVA IDEJA!, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.25 BABILON.TV: KAZNOVANJE, 17.45 ZAČNIMO ZNOVA, SLOV. NAN., 18.15 MINUTE ZA JEZIK, 18.25 TIMI GRE, RIS., 18.35 PINGU - PINGVIN, RIS., 18.40 SVETOVALKA HANA, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 POGLEDI SLOVENIJE, 21.30 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OSMI DAN, 23.35 BRANJA: TOMAS STEARNS ELIOT: IZ ŠTIRIH KVARTETOV III, 23.40 PANOPTIKUM, 0.30 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.45 INFOKANAL ČETRTEK, 08.03.2012, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 11.15 DOBRO JUTRO, 14.45 SLOVENSKI IZBOR ZA TEKMOVANJE EVROVIZIJSKI MLADI GLASBENIKI 2012, 16.00 MOSTOVI – HIDAK, 16.35 EVROPSKI MAGAZIN, 16.55 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 18.45 UNIVERZA, 19.50 ŽREBANJE DETELJICE, 20.00 ŠPORT, 22.00 TIŠINA, ANG. NAD., 23.00 IRENE HUSS: KIPEC IZ DINASTIJE TANG, NADALJEVANKA, 0.30 ZABAVNI INFOKANAL EVROVIZIJSKI MLADI GLASBENIKI 2012, POLFINALE, 15.15 BIATLON: SVETOVNO PRVENSTVO, 16.55 MOSTOVI – HIDAK, 17.25 EVROPSKI MAGAZIN, 17.40 UNIVERZA, 18.05 EMA 2012, 19.50 ŽREBANJE DETELJICE, 20.00 MAMUT, ŠVED. FILM, 22.00 TIŠINA, ANG. NAD., 23.00 IRENE HUSS: TETOVIRANI TRUP, ŠVED. NAD., 0.30 ZABAVNI INFOKANAL DUŠAN MUKIČ: ČALARIJA Sakramenske čalarice, Kmičnoga svetá kralice! Zvörčile ste me z očami, Vrajže črnimi vlasami. Mi srcé ste vzele, düšo, Samo k vam bi vsikdar üšo. Sénje blaudne, misli naure – Splele ste me v krepke žnaure. Viski törem mo zozido, Vas z železnim klüčom zapro. Bojte samo v črnom törmi, Ne’te me več mogle zvörč’ti! SPOŠTOVANI STARŠI, DRAGI OTROCI! DOŠ Jožefa Košiča na Gornjem Seniku vljudno vabi bodoče prvošolčke in njihove starše oziroma vse zainteresirane na Dan odprtih vrat, ki bo v sredo, 13. marca 2012 ob 9.30 uri. Staršem in otrokom bomo pokazali obnovljeno, tehnično sodobno opremljeno šolo, jih seznanili z življenjem šole ter z vzgojno-izobraževalnim delom, ki poteka na naši šoli. Kaj ponujamo? - Od 1. septembra začetek pouka ob 8.00 uri; - poučevanje otrok v majhnih skupinah v razredih, družinsko vzdušje; - spodbujanje nadarjenih otrok, dodatno strokovno pomoč po potrebi; - moderno, nadstandardno opremo učilnic, WIFI-internetno zvezo v stavbi; - brezplačen pouk računalništva v sodobni učilnici od 3. razreda naprej, v urniku; - nova učna sredstva, tudi interaktivne table, ki dobro služijo učinkovitemu poučevanju; - za vse učence naše šole zagotavljamo brezplačni prevoz in učbenike; - razne brezplačne krožke; - izlete in tabore po Sloveniji. Vljudno vabljeni! Podrobnejše informacije o šoli lahko dobite v času pouka med 7. in 15. uro po telefonu 94/534-016. Informacije najdete tudi na spletni strani www.kossicsiskola.gportal.hu. TISZTELT SZÜLŐK! KEDVES GYEREKEK! A felsőszölnöki Kossics József Kétnyelvű Általános Iskola nagy szeretettel várja és hívja a leendő 1. osztályosokat és szüleiket, illetve minden kedves érdeklődőt az iskolánkban tartandó tájékoztatóra, valamint bemutató foglalkozásra, melynek időpontja: 2012. március 13. (kedd) 9.30. Az érdeklődők megtekinthetik kistérségünk egyik legjobban felszerelt iskoláját, tájékoztatót kaphatnak az iskola életéről, a tanulók kötelező és szabadon választható elfoglaltságairól, az itt folyó oktató-nevelő munkáról. Amit kínálunk: - szeptember 1-jétől 8 órai iskolakezdés - kis létszámú osztályokban, családias légkörben folyik a nevelés - tehetséggondozás, felzárkóztatás szükség szerint - igényes, új bútorzat, WIFI internet-kapcsolat az épületben - számítástechnika oktatás szaktantermünkben, 3. évfolyamtól órarendbe illesztve térítésmentesen - az új szemléltető eszközök, az interaktív táblák jól szolgálják a hatékony oktatást - éves tanulóbérlet és ingyenes tankönyvek iskolánk valamennyi tanulója számára - változatos és díjmentes szakkörök - kirándulások, táborok Szlovéniában Minden érdeklődőt sok szeretettel várunk! Bővebb információ iskolánkról a 94/534-016-os telefonszámon 7-15 óráig kapható, valamint a www.kossicsiskola.gportal.hu weblapon található.