Povabilo v kino
Ob besedi kino se spomnimo najprej na filme. Kino je nekoč bil prostor za druženje tn v divjih 60-ti in 70-tih letih je bila marsi-katera poroka posledica povabila v kino. Parčki so našli idealen kraj zajavno skrivanje, posamez-niki pa so se dobili s svojo druz-bo in sklepali nova znanstva. Ta-krat so bili kinematografi tako popularni, kot sedaj diskoteke, pa tudi publika je bila precej pi-sana. Od šolskih kričačev do ro-kerskih mamic in očkov. Polago-ma pa se je to zanimanje poleglo in v kino hodi dandanes le še mladina, pa še ta le zaradi filma samega. kar se pozna pri obisku kinopredstav. Dobri filmi so do-kaj dobro obiskani. povprečni pa zelo slabo. Slabih pa se itak ne upamo najeti. ker bi bil obisk ka-tastroflano nizek.
Zelo huda konkurenca so nam videoteke. Navkljub vsem do-brim lastnostim. ki jih ne bi ome-njal, pa imajo tudi slabe, saj so posnetki piratski; torej prej na kaseti, kot pa uradno predvajani v kinematografih, ne vedno kva-litetni in prevajani, najhuje pa je to, da si človek doma ogleda tudi tiste filme, ki so moralno oporeč-ni in si jih sicer ne bi šel javno ogledat. Vsaj ne v domačem ki-nematografu.
Naj bo torej to povabilo na ve-selo druženje. Potrudili se bomo, da se boste prijetno počutili ob gledanju dobrih filmov, to pa je delno odvisno tudi od vas samih. Zapustimo torej štiri stene. ki nas omejujejo in si razgibajmo življenje.
V Kinu Dobrepolje vas prijaz-nopričakujemo!!
ALEKS HEGLER