LETO XVIII — številka 36 Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka Jsi Tržič. Izdaja CP »Gorenjski tisk«. Urejuje uredniški odbor — '^^||| odgovorni urednik KAREL MAKUC GLASILO SOCIALISTICNE tene gor standard. .. Po trgovinah kranjske občine se je v letošnjem prvem tromesečju dvignil promet za polnih 47 odstotkov v primerjavi z istim obdobjem lani. Se pravi skoraj za polovico! Seveda ne gre pri tem zgolj za več prodanega blaga, čeprav je tudi v tem zabeležen dokajšen skok, marveč v glavnem za višje cone blagu. Tako je ugotovljeno, da so trgovine v resnici prodale za 22 odstotkov več živil in za W odstotkov več industrijskih izdelkov kot lani v istem razdobju. Ko so o tem problemu razpravljali odborniki na občinski skupščini, so seveda ugotavljali, da so cene odvisne °d ekonomskih zakonitosti trga — — KRANJ, DNE 15. MAJA 1963 CENA 30 DIN List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, M 1. januarja 1958 kot pol tednik, )d 1. januarja 1960 trikrat tedensko« Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah GORENJSKO ponudbe in povpraševanja. V zaščito standarda so v zadnjem času uveljavim ustrezni ukrepi. Vendar Pa cen ne morejo zajeziti le organi družbene kontrole, marveč morajo to storiti same gospodarske organizacije. Gre za tendence, da posamezni proizvajalci skušajo kakorkoli spremeniti in »dopolniti« nek izdelek ter ga kot "ovega prodajati po višjih cenah in se tako izogniti Predpisom. Tako tudi posredniki. Trgovsko podjetje »Elita« je na primer predlogo zahtevek za povišanje ce£ za 50 raznih izdelkov. Druga stvar pa dohodki c_ . • ""štafete mladosti v KranjTjTbil zelo prisrčen in množičen lfr«ni ™«ts in Štafeta mjadosti skozi Kranj, cesta «... , §kofjo Lok0 Boi dveh variant pred končno odločitvijo Krani 14 maja - Predlog za avtomobilsko cesto pod šmar-Sno al se™ rovzhodno za Primskovim je še vedno v razprav,. n,Uočitev le predvidena v roku dveh mesecev, ko bodo izde 'računi ene in druge variante Varianta pod šmar-e?L bi nivrgla izselitev okrog 100 družin in gradnjo tolikih stanovanj ter bi bila za tri miljarde dražja. dolirviT olvar Pa so osebni kar a'kl- So tendence, da bi z mehaničnim poviševa osebnih d'" W standard niem ""-namenim povišev ni]; ^n,ih dohodkov dvi: '""d zaposlen tal. n!s0 r&niZi & ti nosti p 1 l7-raz Produktiv-dohodV a?1,no pa 'e- da ^ sk'adn iga-i°' vendar le rilnost° Si pavečevanJem sto- Več *ajti standj sicer smo v cene gor, Take so bile glavne ugotovitve na včerajšnji seji občinske skupščine Kranj. Čeprav je bilo na dnevnem redu 7 pomembnih zadev, so odborniki več kot polovico časa razpravljali samo o idejnem konceptu urbanističnega programa mesta in ob tem skoraj samo b izpeljavi avtoceste miimo Kranja. Šestnajst udeležencev je govorijo o tem. Tudi ing. Danilo Oblak je v uvojdni obrazložitvi urbanističnega koncepta največ govoril o cesti. Odborniki so se zavzemali za severovzhodno varianto (B) za Primskovim, ker bi ta bila mnogo cenejša za investitorja — Skupnost cestnih podjetij Slovenije in za Kranj, hkrati bi ta cesta omogočala lažji dostop turistom v mesto ter jim pri- bli/.ala letališče Brnik. Odborniki so prav tako ovrgli zagovornike ceste pod Srn ar j etno, češ da bi ta bolj povezala industrijske kraje in dokazovali, da to ne drži. Čez dva meseca bodo izdelani končni načrti in izračuni o stroških, prednostih in težavah one in druge variante in zatem bo možna dokončna opredelitev. Vendar vse kaže, da ima varianta pod Šmarjetno manj prednosti in manj zagovornikov že v Kranju, a verjetno tudi pri investitorju in drugih republiških organih, ki bodo dokončno odločali. K. M. Kranj. 14. maja — Včeraj ob 12.30 je ob zvokih fanfar kranjske godbe na pihala prispela v Kranj štafeta mladosti s pozdravi tovarišu Titu. Na Trgu revolucije jo je pred monžico pionirjev, mladincev in prebivalcev Kranja poKdra-vil predsednik Občinskega komiteja Zveze mladine Kranj tovariš Franc Thaler. Skupno z glavno štafeto so Istočasno prispel« na Trg revolucije tudi lokalne štafete iz Tržiča, Grfntovca, Jezerskega in Jamnika. štafet no palico je na Trgu revolucije predal predsedniku Občinskega komiteja ZM Športnik Peter štefančič, nakar jo je po končanem desetminulnem programu tovariš Thaler izročil Branku Ostojiču, vojaku Iz garnizona Stane Žagar. Po pozdravnem govoru Je Darinka Praprotnik, dijaki* nja gimnazije v Kranju, pre-* brala pozdravno pismo tovarišu Titu. Nato je pevski zbor osemletke Stane Žagar zapel dve pesmi. Po recitaciji so harmonikarji šole zaigrali še dve skladbi, nakar je štafeta ob pozdravih golobov odšla proti škof j i Loki. V škofjo Loko je štafeta mladosti prispela ob 1324, kjer jo je pred osnovno šolo pozdravil predsednik Občinskega odbora SZDL ing. Jože Krapš. Istočasno z glavno štafeto je prispela Planinska štafeta, ki je 9. maja krenila na pot Iz vrha Triglava. V šestminutnem programu so sodelovali godba na pihala, pevski zbor osemletne šole in dijaki z recitacijo. Po pozdravnem pismu tovarišu Titu je štafeta nadaljevala pot proti Idriji. — A. ŽALAR r torek ii *kuD»m.L "»Ja, je bila ""upščin V '"ayđ> Je D"a v Tržiču slavnostna seja občinske Poluićne„ SO ji Prisostvovali tudi predstavniki občinskega Mci 0s/j* aktiva in vodstva. Seja ie bila nosvečena 20. oblet-?k Wo~0i«» obraten učinek: razburjenje v podjetju in še celo v časopisih. Ccvljarna »Ratitovec« je bila ustanovljena pred petindvajsetimi leti. Do leta 1960 je delovala v neustreznih, tesnih kletnih prostorih. S svojo skromnostjo in nizkimi osebnimi dohodki, so si v letih po vojni prihranili toliko sredstev, da so si zgradili lastne proizvodne prostore, kjer člai del k je danes zaposlenih 78 c'anov kolektiva. Njihovi iz- t v.;'v' so — kot trdijo — na Zlscu zelo iskani. Delavce Gosp r--n odarske novice IZREDNO Zanimanje Za novosadski kmetijski sejem je veliko zanimanje. To kaže podatek, da je že prva dva dni obiskalo prireditev preko 130 tisoč ljudi. Posebna skupina stro kovnjakov je že ocenila razstavljene kmetijske pridelke in proizvode ter podelila 193 zlatih, 211 srebrnih in 115 bronastih medalj. 52.138 DIN V MARCU Povprečni osebni dohodek v naši Tepubliki je bil v marcu letos 52.138 dinarjev, v gospodarstvu Povprečje nekoliko nižje, in sicer 51.100 dinarjev. V Primerjavi z januarjem so osebni dohodki večji za 1-3 odstotka, v primerjavi z lanskim marcem pa za 35 odstotkov. \ tovarna Šampanjca Zunanjetrgovinsko podjetje »Agro-Vojvodina« l* Novega Sada bo uvozilo U Sovjetske zveze kompletne naprave za proizvodnjo Šampanjca. To bo prvi objekt te vrste pri nas. Predvidevajo, da bodo tovarno zgradili v Vršcu, vinogradniškem centru s Preko 1.G00 hektari plantažnih nasadov. Tovarna ho letno napolnila dva milijona steklenic šampanjca »U 160 vagonov. tare le-to, da zaradi pomanjkanja strojne opreme in ljudi, ne morejo nuditi kupcem več svojih izdelkov. Osebni dohodki bi lahko bili mnogo višji,' če ne bi bilo problema, kako nabaviti sodobnejšo opremo iz uvoza in kako dobiti potrebno število ljudi za dvoizmensko delo in veliko-serijsko proizvodnjo. Prav v tem grmu pa tiči zajec — tu je vzrok ,ki je pripeljal podjetje v začarani krog. Podjetje se je zadnja leta pri svojih kupcih uveljavilo z izdelki, ki jih izdelujejo v veliki meri ročno. Cena izdelkom pa je kljub večji kvaliteti in eleganci enaka cenam obutve iz velikoseri jske proizvodnje. Zato tudi ni čudno, da je povpraševanje po izdelkih večje od njihove proizvodnje. Kljub temu, da so močno izboljšali organizacijo dela, skrajšali proizvodni čas in dvignili produktivnost, enake stopnje kot je v velikoserij-ski proizvodnji ne morejo doseči. Tako je imelo podjetje leta 1963 6,4 milijona dinarjev skladov, lani pa 4 milijone dinarjev ali 6 odstotkov čistega dohodka. Toliko predvidevajo tudi letos. To pa komaj zadošča za kritje anuitet. Kljub temu, da dajo 94 odstotkov ustvarjenega čistega dohodka za osebne dohod-so ti v povprečju še ved-_ za 10 do 15.000 dinarjev nižji od povprečja v občini ali v sosednjih podjetjih na Cešnjici in v Železnikih. Pri vsem tem imajo z lastnimi sredstvf zgrajeno luksuzno stavbo, ki jih še danes bremeni z anuitetami in vzdrževanjem. V zgrajenih prostorih bi bilo lahko zaposlenih vsaj trikrat toliko ljudi kot jih je sedaj, ne pa vsak mesec manj. To -so glavni vzroki, ki so pripeljali podjetje v začaran krog. Pri vsem tem pa odgovorni ljudje v podjetju mislijo, da je vzrok za tak položaj zunaj podjetja: prevelika obveza do družbe in to, da ni noben »stric« pripravljen darovati 50 milijonov deviznih dinarjev za nakup nove opreme. Rešitev iz začaranega kroga je možna edinole v podjetju. Njihovi proizvodi bi lahko zaradi večje kvalitete in elegance dosegli na trgu od 20% — 30% višjo ceno. Druga rešitev pa je v preusmeritvi proizvodnje. V. PINTAR Čarobna palica »Če nimajo deviz in reprodukcijskega materiala naj pa ustavijo delo in nam dajo brezplačni dopusti« Take in podobne je bilo slišati sem ter tja od posameznikov pred meseci, ko so v našem gospodarstvu odjeknile prve posledice nekaterih gospodarskih težav. Sledili so razni predpisi in stvar je dobila širšo obliko. Ne gre tokrat za tolmačenje vzrokov za take začasne ukrepe, marveč za ugotovitev, da so se težav končno resno lotili v samih delovnih organizacijah. Najlepše je to ocenil načelnik za gospodarstvo pri občinski skupščini v Tržiču, ko je dejal, da je stvar končno prišla v tretjo, pravo obdobje. Najprej je bil to »mrzel tuš« za tiste, ki jih je prizadelo pomanjkanje deviz, sledila je kratka doba kazanja in opravičevanja navzgor in končno smo prišli do tam, ko delovne or» • ganizacije iščejo same sebe v teh težavah. To ni značilno le za tržiške kolektive: Runo, BPT in druge, marveč za delovne organizacije po vseh krajih. Posebna skupina, ki te dni obiskuje nekatere kolektive radovljiške občine ugotavlja isto. Prav-tako so nekatere seje delavskih svetov škofjeloške občine bile v zadnjem času zelo plodne. Lotili so se osrednjih problemov okrog kvalitete izdelkov, izvoza in analize zunanjega trga. Nekateri kolektivi v Kranju, vključujoč sem Iskro, Savo in druge, ki so bili (in so trenutno še) v precejšnjih težavah, so se načrtno lotili usmerjanja svoje proizvodnje in povečevanja izvoza. Seveda ob tem odkrivajo in rešujejo razne notranje .neskladnosti in »skrite rezerve«, o katerih doslej še niso resneje razpravljali. Vse to dokazuje, da so se delovne organizacije končno lotile reševanje težav na pravem mestu. Gre za osnovno ugotovitev, kot je dejal sekretar občinskega komiteja ZK Kranj tovariš Franc Puhar na slovesni seji občinske skupščine ob 20-letnici zmage, da je čarobna palica za reševanje teh težav samo v naših rokah, v rokah samoupravijalcev, v rokah proizvajalcev. In prav to palico so že skoraj povsod vzeli v roke, čeprav se uspehi ne morejo takoj pokazati. — K. M. Odnos do občana Plačilo, usluga ali davščina Precej prahu je dvignila med občani odločba komunalnega servisa, da bo preko sodišča izterjal vse neplačane račune za pobiranje smeti na območju Kranja. Pravno gre za povsem upravičen ukrep. Dejansko pa je zadeva nekoliko drugačna. Skupščina občine je določila, da je treba na ožjem mest- nem območju obvezno tedensko pobirati smeti — in seveda tudi plačevati to uslugo po predpisani tarifi. Po odloku morajo torej vsi hišni . sveti in lastniki hiš v Kranju plačevati smetanno. Pri tem pa plačniki nimajo nikakršne možnosti vplivati na kvaliteto uslug. Zgodi se, da smeti včasih pobirajo, 5=3rxrxrxxD - Kaj pa delaš, J«"«? nov, kolesarski — Vadim ravnotežje, da bom ian*o vy* stezi ob Cesti JLA včasih pa tudi ne. So celo hiše (in to na ožjem mestnem območju), kjer smeti doslej niso nikdar pobirali — a so kljub temu izstavili račun za pobiranje in terjajo plačilo. Tu je jedro spora. To naj bi bilo tudi jedro tegale prispevka. Ne gre za natezanje o tem ali je smetarina (predpisana z veljavnim občinskim pravnim aktom) — obvezna davščina, ki jo mora vsakdo, ki je prizadet, plačati ne glede na to ali je usluga opravljena ali ne. Gre za odnos do občana. In to ne le v tem primeru, marveč na sploh. Občinska skupščina je brez prigovora pristojna za zagotavljanje reda na svo>em območju. Toda red mora biti zagotovljen ne le perdpisan. Pobiranje smeti je smet med pojavi v našem gospodarskem in družabnem življenju, ki še vedno diše po administriranju. Predpis daje potuho mnogim v njihovem poslovanju in zato ni čudno, da je največ napak v tistih delovnih organizacijah, ki delajo pod mogočnim okriljem predpisov in odlokov. V normalnih okoličinah nikomur niti na misel ne bi prišlo, da bi izstavil račun za neopravljeno storitev. To lahko naredi le tišti, ki se pri tem opira na črko predpisa, Mar ne bi bil že skrajni čas, da tovrstna dela in uslugo dkonomiziraimo? SAMOUPRAVLJANJE 15. MAJ 1965 * GLAS V spomin STANKI MLAKARJU Enotnost gradbincev Predstavniki sindikalnih podružnic vseh kolektivov jtadbene stroke Gorenjske so [meli v sredo na Jesenicah orvo sejo njihovega reorganiziranega strokovnega odboja. V enotno sindikalno brgai-lizacijo je združeno vseh 21 x)družnic gradbenih podjetij, Projektivnih birojev in pod-'etij gradbenega materiala z jorenjske. Že ob določanju programa lela njihove organizacije so •jt domenili za posvetovanje t tistih določilih statutov, ki ;e nanašajo na delovna razmerja. Sprejeli so stališče, la je treba nekatere sedanje neskladnosti skupno reševati n iskati enotna izhodišča, s jkner ne bodo prav nič kr-';tlri samostojnosti posamez-rih delovnih organizacij. K. M. Ob 20-letnicl svobode so se marsikje oddolžili padlim v NOV tudi z odkrivanjem obeležij in podobno. Prizor iz Gorenje Save ob odkrivanju spomenika padlim žrtvam tega kraja ■ Veličastno zborovanje v čast dvajsetletnici Sprejem osvoboditeljev Jubilejno obletnico zmage nad fašizmom In dvajsetletnico osvoboditve so na Bledu počastili zelo slovesno. Med številnimi proslavami In akcijami je bilo najbolj veličastno zborovanje pred domom Svoboda. Tod se je zbralo več tisoč Blejčanov. Kot pred dvajsetimi leti, ko so prebivalci Bleda sprejeli in pozdravili na tem mestu osvoboditelje, tako so jih pričakali tudi v nedeljo. Predstavnik mesta Bleda je pozdravil nekdanjega komandanta Nika Fabjana, ta pa je spregovoril zbranim občanom o poteku bojev zadnje dni pred osvoboditvijo. Po kratkem kulturnem sporedu jc množica zbo-rovalcev odšla po Prešernovi in Ljubljanski cesti, do Zdraviliškega parka, koder je god- Gradbcni vrtinec nove avtomobilske ceste je zajel že brezjan-ska polja. Njive In kozolci se umikajo buldožerjem. Kmetovalcem so odplačali letošnji predvideni pridelek na izgubljenih površinah. Za dokončno odškodnino, oziroma odplačilo, pa še ne vedo. Zlasti puščajo v ozadju tiste lastnike, ki so izgubili zemljo zaradi podvozov In drugih stranskih objektov, že na zadnjem zboru volivcev so občani zahtevali pogovor in pojasnil o odplačevanju nastale škode. To je nujno, da se odstrani malodušje in negotovost prizadetih ba na pihala iz Gorij izvajala slavnostni koncert. Na predvečer so priredili v festivalni dvorani na Bledu slovesno akademijo, na kateri so godba iz Gorij in folklorna skupina ter pevski zbor iz Zasipa izvajali kvaliteten spored. Posebno komemoracijo pa so izvedli tudi na pokopališču. Spored vseh prireditev so pripravili in izvajali krajevna organizacija rezervnih oficirjev, gasilci, taborniki, pripadniki JLA iz Bohinjske Bele in drugi. Nova vodstva V delovnih organizacijah radovljiške komune so z uspehom izvedli občne zbore sindikalnih podružnic. Najprej so bili zbori v kolektivih družbenih služb, zatem pa v storitveni dejavnosti in končno v industriji. Nekaj več kot 100 sindikalnih podružnic, kolikor jih je v občini, je na zborih zamenjajo svoja vodstva, zlasti v izvršnih odborih. Mesta predsednikov in tajnikov so v večini prevzeli novi člani. Se v maju Ln deloma vvju-niju pa se bodo zvrstili zoori strokovnih odborov občinskega sindikalnega sveta. Kadrovska komisija je za mesta članov v strokovnih odborih predvidela kakih štirideset ljudi. Zelo delovna in samostojna sta odbora za storitvene dejavnosti in za družbene službe. Po odloku, sprejetem na slovesni seji občinske skupščine Kranj v počastitev 20-^etnice zmage, je tudi šen-čurska šola dobila ime po tamkajšnjem domačinu Stan-v ku Mlakarju, ki je skupaj z drugimi skojevci junaško pa- del v zgodovinski okrogel^ jami. Tako se odslej ta šola imenuje Osnovna šola Sta"1 ko Mlakar Šenčur. S tem d°* polnjujemo poročilo v zaow številki o imenovanju jav zgradb, kjer je imenov ženčurske šole pomotoma padlo. PODJETJE ZA PTT PROMET V KRANJU razpisuje vpis učencev v: I. 1. letnik Šole s praktičnim poukom za telekomunikacije v Ljubljani v oddelek za rajonske monterje Kandidat mora Imeti uspešno končano osemletko in ne sme biti starejši od 17 let. Šolanje traja 3 leta. Kandidati bodo morali opraviti sprejemni izpit i* matematike in slovenščine. Prošnje za sprejem morajo kandidati vložiti pri na' šem podjetju do 20. junija 1965. Prošnji, kolkovani * 50 din, je treba obvezno predložiti: — spričevalo 8. razreda osemletke — rojstni list — zdravniško spričevalo — mnenje osemletke o učencu V prošnji je treba navesti socialno in premoženjsko stanje,, poklic staršev in kraj bivanja. V času šolanja prejemajo učenci .štipendijo našega podjetja ter nagrado šole, in sicer v I. razredu 4000 difl» v 2. razredu 5000 din in v 3. razredu 6000 din mesečno- Šola ima svoj internat. Učenci, ki bodo uspešno končali šolanje, imajo velike perspektive zaposiltve na področju našega podjetja* Zaželeno jc, da se prijavljajo predvsem dečki, M| poklic ni najprimernejši za dekleta. Z vsemi sprejetimi kandidati bomo imeli razgovor« da se seznanijo z našim delom in njihovim bodoči!0 poklicem. II. VI. letnik Strokovne ptt šole v Ljubljani Kandidat mora imeti uspešno končano osemletko 1° ne sme biti starejši od 17 let. Šolanje traja 3 leta. Kandidati bomo morali opraviti sprejemni izpit & zemljepisa in slovenščine. Prošnjo za sprejem morajo prosilci vložiti v nase°! podjetju do 20. junija 1965. Š 50 din kolkovani paošflJ je treba obvezno priložiti: — spričevalo 8. razreda osemletke — rojstni list — zdravniško spričevalo — mnenje osemletke o učencu. V prošnji je treba navesti socialno in premoženj^° stanje, poklic staršev in kraj bivanja. Prednost pri sprejemu imajo učenci z boljšim f°. skim uspehom, otroci borcev NOV in ptt delavcev, t}sl' ki bi si lahko preskrbeli stanovanje v Ljubljani ah 5 I vozili v šolo. Učenci prejemajo štipendijo našega podjetja. ' uspešno končanem šolanju si učenci pridobe sred^J strokovno izobrazbo v ptt stroki in usposobljenost H delo na delovnih mestih na poštah kot samostojni podrejeni uslužbenci. Delovna mesta so na podro^J celotnega našega podjetja. Vsi interesenti obeh šol dobe informacije v sekre^ riatu podjetja v Kranju, Poštna ulica 4, ali na pristoJ žošti. ______A !i^AJ 1965 * GLAS ODGOVORI BRALCEM 5 vprašanj - 5 odgovorov IVANKA. ŠUL1GOJ je zaposlena v bombažni predilnici in tkalnici v Tržiču. Zaradi družbenopolitične aktivnosti pa uživa velik ugled pri občanih. Na V. kongresu Z.KS je bila izvožena v CKZKS. Prva iz Tržiča nam jc tudi poslala pet vprašanj. Neurejeno otroško varstvo VPRAŠANJE: Ker je v Tržiču od skupnega števila zaposlenih kar 53 odstotkov žena, me predvsem zanima, če je že napravljen perspektivni program otroškega varstva. Kje *e bodo predvidoma v bližnji prihodnosti ustanavljale) varstveno-vzgojne ustanove in koliko sredstev je predvidenih za ta namen? Hkrati bi želela vedeti, kako In kdaj nameravajo urediti celodnevno varstvo šoloobveznih otrok? ODGOVOR: Načelnik oddelka za splošne zadeve in družbene službe občinske skupščine Tržič tov. JANKO RIBNIK AR nam je odgovoril, da perspektivni program otroškega varstva v občini še ni izdelan, vendar se pripravlja. V perspektivi pa se predvideva novogradnja varstveno-^gojnih ustanov na Pristavi, Z.8. Bistrici, Krizah in Jelen-dolu. Na Pristavi bo uredil varstveno ustanovo kolektiv tovarne »Peko« že letos. Vsa ta dejavnost bo zahtevala Precej sredstev, ki jih pa sama občina ne bo zmogla. Le 5 sodelovanjem gospodarskih organizacij bo mogoče rešiti Problem otroškega varstva v občini. Orajzerjeva šola je letos v Petem razredu že uvedla ce- lodnevno varstvo 34 otrok. BračiČeva šola in šola v Križah pa ne moreta razviti te dopolnilne dejavnosti zaradi pomanjkanja prostorov in kadra. Oddelek za družbene službe predvideva, da bo lahko pospešil to dejavnost v šolskem letu 1965 1966, kot je bilo določeno na sejah sveta za šolstvo in socialno varstvo. Nov obrat družbene prehrane VPRAŠANJE: Zanima me, kako je z gradnjo obrata družbene prehrane, kje je predvidena lokacija, kolikšna bo njegova zmogljivost in na kakšen način se bodo zagotovila sredstva. Pri tem mislim predvsem na to, koliko so za ta objekt zainteresirane delovne organizacije pri sofinanciranju, saj je znano, da prav pri vprašanjih ,ki za- devajo skupne potrebe občanov, nikoli nismo enotni. ODGOVOR: Lokacija za nov obrat družbene prehrane je predvidena v neposredni bližini hotela »Pošte« in zgradbe občinske skupščine. Z novim (projektiranim) mostom preko reke Bistrice bo obrat v neposredni povezavi s Cankarjevo cesto (stolpnico) in Trgom svobode. Skupščina občine je pripravila idejne skice in zazidalni načrt za novi objekt ter ga že predložila v razpravo gospodarskim organizacijam. Le-te so sprejele ta koncept in soglašajo z gradnjo objekta v Tržiču, sodelujejo pa tudi pri naročilu investicijskega programa, ki ga izdeluje Projektivno podjetje iz Kranja. Novi objekt družbene prehrane bo imel zmogljivost okoli 800 obrokov, kar bo zadostovalo potrebam. Odgovor je posredoval MIRKO MAJER, referent za urbanizem in gradbene zadeve občine Tržič. nika se je celo porušilo znamenje pri avtobusni postaji. Bivši okrajni odbor ZB Kranj pa je prepovedal postavitev spomenika z utemeljitvijo, pa se ponekod postavi jajo nedostojni spomeniki. Ker Tržič še nima točnega urbanističnega načrta, nc vedo, kaj naj postavijo, dom kulture ali spomenik. Organizacija ZB se zavzema za postavitev spomenika v parku BPT, in da bi starinsko vilo v parku preuredili v muzej. Neizkoriščeni dom Stanovanjska problematika VPRAŠANJE: Spričo gospodarskih problemov so se delovne organizacije znašle v težavnem in neugodnem finančnem položaju. Zaradi tega tudi ne morejo vlagati lastnih sredstev za gradnjo stanovanj toliko kot do sedaj. Stanovanjski problem pa je v občini kritičen. Postavlja se načelo, naj bi pri gradnji stanovanj prispevali občani tudi lastna sredstva. Kako pa bo s prosilci stanovanj z nizkimi osebnimi dohodki? ODGOVOR: Načelnik oddelka za gospodarstvo tov. ANDREJ ŽEPIČ je takole pojasnil: »Za prosilce stanovanj z nizkimi osebnimi dohodki se nudi maksimalni odplačilni rok. Delovne organizacije, pri katerih so zaposleni, pa dajo lastno udeležbo, kot je postavljena s pogoji razpisa natečaja. V tistih delovnih organizacijah, kjer pravilno razumejo in rešujejo stanovanjsko problematiko, pridejo do stanovanj tudi člani kolektivov z nizkimi osebnimi dohodki. Deloma pa se stanovanjsko vprašanje zaposlenih z nizkimi osebnimi dohodki rešuje z zamenjavo stanovanj.« Kaj je s spomenikom? VPRAŠANJE: Velik del občanov, predvsem pa članov organizacij združenj borcev, že vsa leta po osvoboditvi izraža željo, da bi tudi v Tržiču postavili spomenik padlim borcem. Iz leta v leto se na občnem zboru organizacije ZB postavlja to vprašanje. Želje po obliki tega spomeni- ka so različne. Ni mi znano, ali se namerava postaviti klasičen spomenik ali v obliki doma kulture oziroma dmž-beno-poiitičnih organizacij? Kje in kdaj bo spomenik postavljen, ali sploh obstojajo kakšni načrti? ODGOVOR: Povprašali smo tajnico združenja borcev NOV občine tov. MARO MOZE- VPRAŠANJE: Znano je, da postaja Ljubelj vse bolj zanimiv in obiskan turistični center, in da pri tem nastaja zaradi pomanjkanja gostinskih objektov občutna vrzel. Hkrati pa je na tem območju neizkoriščen dom »Staneta Žagarja«, ki služi med šolskimi počitnicami kot otroško okrevališče. V sedanjih pogojih pa verjetno ne bo mogel služiti svojemu namenu. Zanima me, kaj nameravajo pristojni organi narediti s tem domom? ODGOVOR: Za odgovor na aktualno vprašanje smo se obrnili do predsednika sveta za turizem pri občinski skupščini tov. MARJANA ŠARA-BONA, ki je pojasnil: »Celolno področje Ljubelja in Podljubelja je postalo z novo avtocesto in izgradnjo raznih turističnih objektov zelo zanimivo za razvoj zimskega, letnega, ribiškega in lovskega turizma. Idealni dostop in pa bližina večjih mest, tako pri nas kot v sosedni Avstriji, nam daje jamstvo za rentabilnost vseh investicij, ki so v programu zadostnimi gostinskimi uslugami. Najbolj težavno pa je to, da ni na Ljubelju niti enega prenočišča. Takšno stanje je seveda nemogoče in terja čimprejšnjo rešitev. Trenutno bi bila najcenejša pa tudi najhitrejša rešitev, da se otroško okrevališče »Stane Žagar« preuredi v gostinski objekt. Otroško okrevališče zaradi nove ceste v bližini, pa tudi ostalih gradenj, nima več pogojev za obstoj. Občinska skupščina se že več let brezuspešno zavzema za rešitev tega problema. Bivša okrajna skupščina Ljubljana je lani imenovala komisijo za rešitev prenosa doma »Staneta Žagarja« v upravljanje občinski skupščini Tržič, vendar v taki sestavi, da ni bilo pričakovati kakšnega uspeha. Z rešitvijo imamo slabe izkušnje. Toda odločno bomo vztrajali pri našem stališču in upamo, da bomo letos tudi uspeli. Nekoliko preurejen dom »Staneta Žagarja« na Ljubelju bi vsekakor koristneje služil razvoju gostinstva in tu« Neizkoriščen dom »Staneta Žagarja« na Ljubelju TIC, ki nam je povedala, da v prvih povojnih letih združenje ni imelo dovolj denarja za spomenik. Občinska skupščina pa je omogočila, da so dostojno uredili grobišče padlih borcev na tržiškem pokopališču. Leta 1958 je pri občinski skupščini že bilo zagotovljenih 8 milijonov dinarjev za centralni spomenik. Narejeni so bili osnutki načrtov, zaradi 'lokacije srpome- razvoja ali pa so trenutno že v gradnji. Izdelan je celotni program razvoja tega področja. Njegova uresničitev pa je odvisna od finančnih možnosti občinske skupščine in turističnega avtobusnega podjetja »Kompas«, ki je investitor žičnice in preobnove obstoječega gostišča. Največji problem je, da gostom ne moremo ustreči z rizma na tem območju. Zlasti še, ker je večinoma ta,-prt, otroško okrevališče pa v bližini prometne ceste ni primerno. Ves naš turizem več ali manj usmerjamo ravno na Ljubelj. Zato pričakujemo, da nas bodo pristojni, ki upravljajo z domom, razumeli iti nam pomagali. Priredil: DRAGO KASTELIC Hiša križev na Drulovki! Prav ko je Stane Nasan mislil, da je prebil najhujše, da je končno uredil miren kotiček za svojo družino s tremi otroki, prav takrat se je zgodilo, da je ob svoj dom. Dolgoletno varčevanje in odrekanje vsakih trenutnih ugodnosti, po tolikem delu ob zidavi in urejevanju svojega doma, je zdaj razočaran. Njegova hiša v Drulovki je sicer še njegova, toda samo to. V njej ni več tistega udobja, ni možno mirno življenje, kar so bili njegovi življenjski upi. Zgodilo se je nekaj nenavadnega. Praktično je ob dom. Misli o novi gradnji, o preselitvi pa so že kot misli zelo hude. In kdo je temu kriv? Elektrifikacija in ob tem rekonstrukcija naše gorenjske železniške proge je tudi tam naredila svoje. Kot na nekaterih drugih odsekih, so tudi tam progo prestavili, da so se izognili ovinkov in zagotovili vlakom večjo hitrost. Tako je prišla proga med hi- še. Toda najbližja je Stanc-tova. Od sredine tirov do hišnih temeljev je komaj 9 metrov. Da je Stanetova nesreča še večja, so prav tam zgradili še nadvoz z velikim mostom nad progo. Ta se vzpenja mimo oken samo 7 metrov proč. Po progi vozi Počastili spomin umrlih V počastitev 20-obletnice osvoboditve je 7. maja iz Kranja odpotovala v nekdanje zloglasno koncentracijsko taborišče smrti Dachau skupina 81 bivših internirancev in njihovih svojcev. S seboj so ponesli žaro s slovensko zemljo in jo predali tabori-škemu muzeju. Vrnili pa so se 10. maja ob 11 uri in 30 minut z žaro pepela naših ljudi, ki so umrli v taborišču. Pričakali so jih številni meščani, na Trgu revolucije pa jih je pozdravil predsed- nik združenja borcev NOV občine Kranj tov. VINKO KEPIC. Godba na pihala, pevski zbor »France Prešeren« in recitatorji eo prispevali k svečanemu sprejemu. Žara s pepelom bo začasno shranjena v muzeju nob v Kranju. Za dan mrtvih pa jo bodo prenesli na grobnico padlih borcev na kranjskem pokopališču. Med vojno je bilo iz kranjske občine v Dachau 110 internirancev, 21 pa jih je preminulo. A r H :M dnevno po sedemdeset in več vlakov. Tolikokrat čez dan in ponoči se hiša strese. Most z nadvozom pa mu je odvzel razgled in svetlobo. Ves ta promet povzroča prah in dim. Z mosta, če bi odprli okna, jim otroci gledajo naravnost na štedilnik, na posteljo ... Skratka, življenje je tam domala nevzdržno Ko smo se srečen vselil v svojo hišico, čeprav ni imel velikih prejemkov v cestnem podjetju, kjer je še danes zaposlen, je brez kreditov in posojil iz banke uspel na odkupljenem zemljišču postaviti to hišico. Kraj ob robu gozdička, blizu kanjona Save in končno nedaleč od Kranja, je bil nadvse prijeten in vabljiv. Zlasti skorajda drug drugega. * glavnem so razpoke nastal* že ob eksplozijah, ko so de* lali nov« progo tam skoz1. Seveda pa tudi sedanji tre* ljaji nikakor ne zagotavljaj0' te razpoke ostal* so. Iz razpokaniD hudo da bodo take kot peči se kadi in kar ga «. moti, niti poti nima več dO hiše. Vse jc zasuto z visoki!" Tako hišo med cesto in železnico si verjetno nihče ne želi Žara s pepelom preminulih internirancev iz bivšega' koncentracijskega taborišča Dachau, ki so jo pred kratkim nrjnesli V Kranj nekdanji internirane! ondan pogovarjali v tej hiši, sem imel občutek, da smo na neki postajni kretnici s stalnim prometom in ropotom. Že ko so prvi projektanti s svojimi delavci pred leti začeli zabijati količke preko polja za rekonstrukcijo proge Z raznimi nadvozi, podvozi in podobnim, so se lastniki marsikje vznemirili. To je bilo tudi zaradi prehodov preko tirov, ki so bili vse do lanske rekonstrukcije dokaj svobodni. Zato so žabniški in drugi kmetje na zborih volivcev in drugod izrekli prene-katero ostro proti novim načrtom. Potrebe napredka in splošni interesi pa so seveda podredili koristi in udobnosti posameznika. S tem so se počasi morali sprijazniti vsi prizadeti in vsa stvar ni povzročila širšega nezadovoljstva. Res je tudi, da so prizadeti lastniki dobili ustrezno odškodnino za zemljo in tudi za oškodovana poslopja. Tako je bilo tudi na Drulovki. Toda kot pravi Stane, pri odškodnini so upoštevali samo prizadejano škodo na poslopjih, ne pa odvzetega miru in drugih udobnosti, ki so bile prej. Tako so tudi Stanetu ponudili za vse 760.000 dinarjev! Pet sto tisoč naj bi bilo za povzročene poškodbe na hiši ob mnogih razpokah in podobnem, 260.000 dinarjev pa za popravilo teh poškodb v kolikor jih je sploh možno popraviti. On se s tem ni strinjal. Tako se vlečejo prošnje in pritožbe že dalj časa in prizadeti še danes ne ve, kakšna bo končna rešitev. Štirinajst let je tega, ko se je Stane z vso družino ves za mirno življenje, kar si je vedno želel. Tako si je postopoma urejeval in opremljal notranje prostore, še danes ni vse končano. Pripravljal se je, da bi uredil še dve sobi, da bi si hišo zunaj ometa!. Zdaj, pravi, nima več veselja. Sam ne ve, koga naj išče, komu naj se pritoži. Izigran je in ob tem razočaran. Tudi če bi se odločil, da hišo proda, koliko bi zanjo dobil? Komisija mu jo je ocenila za 7,600.000 dinarjev. Po današnjih cenah bi to ustrezalo. Toda kdo bi mu jo zdaj toliko plača!? Kdo bi bil pripravljen živeti v takem okolju? Nekdanja privlačnost življenja v tem kraju je izgubljena in s tem tudi vrednost hiše. Pokazal nam je zidove, podboje zunaj in stene notranjih prostorov. Na stotine nastalih razpok! Vse so označene s križci in križci, ki sc držijo nasipom nadvoza. Vendar ne gre za razpok* no zidovje in materialno šk? do, ki se lahko ocenjuje v narjih. Gre za to, da jc de lovni človek praktično 0 svoj miren in udoben do*1?' ki si ga je ob tolikih težava" in s tolikim delom posta1* sebi in družini. Končno pa je treba Pr'^i ti, da ta hiša na Drulovki % posebna izjema v današnjelj razvoju. Marsikje v sV J zliasti v velikih mestth, s dandanes vozimo z vlak0 ali drugim vozilom dobesed^, pod stanovanjskimi hišaI\ ali iznad njih, tik mimo ok* velikih blokov. Razvoj Pr., meta, kot pač vsak razvoj.> nezadržljiv, mora imeti s1L je. To zahtevajo splošni 1 teresi. Toda mnogi posaifl6 niki so ob tem prizadeti-tako so prizadeti tudi sta'l|i, valci te hiše s stoterimi k ži na Drulovki pri Kranju* K.MAKUC Kranjska gora bo praznoval V soboto, 15. maja, bomo za mladino predvajali film s tematiko iz NOB. V nedeljo bo v popoldanskem času demonstracija ekipe GRS, Planinskega društva Kranjska gora na mostu pri Jasni. V večernih urah pa bodo komemoracije pri vseh spomenikih padlih borcev. Sodelovali bodo člani ZB, ZROP kn pevsko društvo. Člani ZROP bodo v patruljah obiskali vse spominske točke iz NOB v našem kraju. V ponedeljek, 17. maja, bo v kino dvorami svečana akademija s sodelovanjem pevskega zbora DPD Svoboda iz Kranjske gore, mladins zbora osemletke in pripa4'^) kov JLA. Govor bo pripr*L KO ZB Kranjska gora 1 borntki in pripadniki bodo na okoliških hribih rili kresove. V torek, 18. maja, bo v no dvorani predavanje barvnimi diapozitivi: K1"** D ži: št si .to sa 2e Čl O: ki* ska gora v barvni fotogi Predavatelj bo tov. Vid ne. Letošnje praznovanje r^ jevnega praznika, ki bo „ maja, bo imelo poseben y udarek In pomen, ker časno praznujemo 20-Ietnici uspelih kulturnih prizadevanj v Bohinjski Beli Bogata in ustvarjalna leta Neizpolnjene obveznosti Malokatero kulturno društvo ali Svoboda je v letih po vojni uprizorilo toliko dramskih del kot društvo na Bohinjski Beli. Dramska skupina Svobode je od 1945. leta dalje, ko so vaščani s prostovoljnim delom postavili nov kulturni dom, pokazala izredno dejavnost. Predvsem so gojili dramsko umotnost, deloma pa so se zanimali za klubsko delo. Dogodilo se je celo, da so v Pravili in enk eni sezoni pri-uprizorili pet in Jest predstav. Povpreč-So uprizoril" leto ~kri'l,?ori11 t" igre na skun.nrT- Je, za amatersko »■ no 1Zreden uspeh ki so jih lgra-Pogosto so se otUočifi ?abia", r.^osl° s UUJ1 7-a dokaj zahtevn klasična dela. Najucč so igrali Moliera, Nušiča in Mateja Bora. Pri vseh teh prizadevanjih zasluži priznanje celoten igifcdski zbor, ki se je iz leta v leto menjaval in se do-polnjeval z novimi mladimi ljudmi. Seveda pa je med kulturniki na Bohinjski Beli vrsta igralcev, ki so vsa leta spremljali delo Svobode in so bili pravzaprav pobudniki in nosilci celotnega dela. Omenimo naj samo nekatere: Zdenka Cunda, Antona Kel-bla, Stanka Piska, Jožeta Zupana, Ludvika Knaflja in še precej drugih. Bili so režiserji, včasih igralci, pogosto pa tudi organizatorji. Vsem tem in številnim drugim, tihim in skromnim ter prizadevnim igralcem, ki pa niso bili samo Gostovanje dijakov bežigrajske gimnazije .. D'jaki 2'je — je — bežigrajske •>-"".' člani francoske sekci-so na gimnaziji v Kranju priredili večer afriške lirike. Dela preprostih črnskih avtorjev so brali v francoščini, poskrbeli pa prevod v slovenj, so prevedli dijaki -«»"• 01 " g'in?l je izzvenel zelo prijetno, medlem ko pa se je pri prevodih pokaralo, da so prevajalci šele začetniki, Prevajalskih ' gimna-bili kos, zato so dela prevedli samo v nevezano besedo. V pesmih so pesniki izpovedovali svojo-globoko ljubezen do domovine in do dekleta. J. KOŠNJEK so tudi za scitto. Pesmi sami. Or On Prev 'odom izku sen j. malo Mno- Prevajalci niso 1 cvnc gledališke' predstave Učenci ?hov Vor?fnovne šo>e »Prc-studi 'ralM^0* Jesenice sonato igro J8lazičevo mladin-M ki L nje bratJe«- De-- je ,,Je.Težiral 10 ABaf*** mladino sam zelo čeli eli npriV'I ' zat0 so ga pri-teniških šol ■ ' Razstavlja Stane Kumar Likovna sekcija Svobode »Tone Čufar« Jesenice, ki organizira v mali dvorani de-avskega doma že nekaj let mesečne razstave, je povabila tokrat na Jesenice akademskega slikarja Staneta Kumarja. Otvoritev razstave, ki prikazuje 27 del v olju, akvarelu, gvašu, risbi in grafiki, je bila v soboto zvečer. Otvoritvi je dal poseben poudarek uvodni koncert gojencev in pedagogov jeseniške glasbene šole ter navzočnost avtorja, ki je svoja dela osebno tolmačil. Za razstavo, ki bo odprta ves teden, so pokazali Jeseničani že v prvih dneh veliko zanimanje. Si ražišč °^gani2iral sief . a v četrtek revija pevskih zborov, ki jo je ^odelovaij sn ,kulturno-prosvetnih organizacij občine Kranj, i a so r| nekaterih šol in odrasli. Dvorana je bila ~^ajalcev . * zunanjim ozvočenjem omogočili spremljanje v ad5r»ski D"' °.stalim, ki niso mogli v dvorano. - Na sliki: "edeljo bo i Zb°r °sn' šole Lucilan Seljak iz Stražišča. Podobna prireditev tudi v Preddvoru igralci, marveč v pravem pomenu besede kulturni delav-di, izrekamo ob tej priložnosti priznanje. Društvo jc v vseh teh letih oblikovalo širok krog zvestih obiskovalcev predstav. Lahko trdimo, da je publika živela z igralci, ti pa so delali za svoje zvesto občinstvo, ki je vedno v polnem številu obiskovalo prireditve. Letošnji jubilej, na katerega so prebivalci tega kraja upravičeno ponosni, pa so počastili z uprizoritvijo Borove drame Zvezde so večne. Preteklo nedeljo so jo z uspehom zaigrali tudi v festivalni dvorani na Bledu. — J. B. O kritičnem stanju glede financiranja strokovnih šol in domov na območju bivšega ljubljanskega okraja jc bilo zadnje čase precej razprav. Tudi upravni odbor sklada za financiranje strokovnega šolstva in domov, ki se je sestal 12. maja v Ljubljani je temeljito spregovoril o tem problemu. Soustanovitelji sklada nc izpolnjujejo namreč svojih obveznosti, kar seveda povzroča šolstvu težkoče. Do konca aprila bi morale občine prispevati 33,33 odstotkov deleža, v resnici pa so vplačale le 22,41 odstotkov. Po predvidenem planu sklada naj bi občine na Gorenjskem prispevale 704.800.000 dinarjev, od tega za prvo četrtletje 234.909.000 dinarjev. Vplačale pa so samo 131 mili- jonov 542.000 dinarjev. Posamezne občine na Gorenjskem bi po planu sklada morale le« tos prispevati: Kranj 283 miliJJ 100.000 dinarjev, Jesenice 136 milijonov 600.000 dinarjev, Radovljica 130,900.000, Škof ja LoW ka 100.500.000 in Tržič 53 ml«; lijonov 700.000 dinarjev. Upravni odbor sklada bo moral zaradi neizpolnjenih obveznosti s strani občin, na« jeti kratkoročno posojilo« Obresti pa bodo sklad močno obremenjevale. To pa seveda ni rešitev. Občinske skirpšči« ne bi morale z večjim razumevanjem reševati problema« tiko šolstva druge stopnjei prav tako tudi gospodarske organizacije, saj se strokovni kadri šolajo predvsem za go- spodarstvo. D. K. koncert glasbene šole V počastitev 20. obletnice osvoboditve je bil v sredo, 12. maja, v koncertni dvorani delavskega doma nastop dveh orkestrov im solistov kranjske glasbene šole. Na programu so bila samo dela jugoslovanskih skladateljev, kar je vsekakor še bolj poudarilo pomen celotne prireditve. Najprej se je občinstvu predstavil 25-članski mladinski godalni orkester, ki je pod vodstvom dirigenta Petra LLparja pripravil dve kompoziciji slovenskih skladata! jev: P. Sivica Štiri skladbe za klavir in godalni orkester ter D. Skerla Tri skladbe za klarinet in godalni orkester. V nadaljnjem delu programa so mladi solisti iz oddelkov za klavir, violončelo, violino, trobento in solopet je na zelo prisrčen način z bogato tehniko in precejšnjim občutkom za muziciranje, interpretirali skladbe enajstih različnih avtorjev. Za zaključek glasbenega večera pa se je že drugič v tem letu kranjski publiki predstavil 20-članski harmo-nukarski orkester pod vodstvom dirigenta Josipa šte-pica, tokrat z dvema priredbama za harmonikarski orkester, in sicer z Gregorče-vim kolom iz opere Ero z onega sveta in danes precej popularnim Maršem na Drini jugoslovanskega komponista Binickega. DUŠAN STANJKO Razstava Ive šublca je tudi v Tržiču vzbudila precejšnje zanimanje Ive Subic v Tržiča V okviru proslav 20- letnice osvoboditve so v avili no> ve osnovne šole v Tržiču odprli razstavo del akademske«: ga slikarja Ive šubica. MedJ. prvimi so si razstarvo ogledali tudi udeleženci svečane seje skupščine občine Tržič, ki je bila 11. maja, na dan osvo« bodltve mesta. Razstavo, ki bo odprta dO 25. maja, je pripravila delavska univerza, ki je že lani za« čela s to obliko dejavnosti in' je doslej organizirala 7 razstav da! slovenskih slikarjev. Konec rouka * V zadnjih letnikih Tehnične srednje in poklicne železar«. ske šole 2elezarskega central na Jesenicah so s tekočina tednom zaključili z rednim poukom in bodo učenci me«, sec dni prosti za priprave na zaključni izpit, ki bo po 15.': juniju. Na tehnični srednji) šoli so imeli letošnje leto la večerni oddelek, medtem ko so imeli na poklicni šoli kap, štiri zadnje oddelke, ki bodoi dali po opravljenih zaključnih, izpitih Železarni Jesenice bli«j zu sto novih poklicnih delav-^ cev metalurške, kovinarske irfi tudi cloktro stroke. -B 8 IZ NAŠIH KOMUN 15. MAJ 1965 * Gl& Dan mladosti v radovljiški komuni V kranjski občini sta bili v zadnjem letu zgrajeni šoli v Šenčurju in »Stane Žagar« v Kranju. Trenutno se obnavlja Šola v Z a bnk-i. V družbenem planu občine je predvidena gradnja šol v Cerkljah, Preddvoru in na Zlatem polju v Kranju. O vsem tem smo se nedavno pogovarjali s podpredsednikom občinske skupščine Kranj tov. EDGARJEM VONCINO, ki je odgovoril na več vprašanj. Zanima nas, koliko bosta stali šoli v Preddvoru ter Cerkljah in kdaj bosta dograjeni? »V nasleedn jih dneh bodo pričeli z gradnjo šol v Preddvoru In Cerkljah. Po predračunu bo šola v Preddvoru z desetimi učilnicami stala 308 milijonov dinarjev, šola v Cerkljah (14 učilnic) pa 357 milijonov dinarjev. Obe šoli bosta dograjeni do 31. julija 1966.« Na zborih volivcev Je bilo tudi govora o gradnji šole na Zlatem polju. Bi nam hoteli o tem povedati kaj več? »Predvideno je bilo, da bi že sedaj pričeli graditi šolo na Zlatem polju, vendar to ni mogoče, ker še ni izdelan načrt. Vsekakor lahko pričakujemo pričetek gradnje v naslednjih mesecih. Za to šolo pa bomo potrebovali okoli 600 milijonov dinarjev. Imela bo 20 učilnic« Del sredstev za gradnjo šol so prispevali občani, kar je verjetno razbremenilo občinski proračun. Koliko znaša samoprispevek občanov? »Občinska skupščina je sprejela odlok o samoprispevku zaposlenih za gradnjo šol. Prispevek znaša 0,5 odstotka od netto plače. Mesečno se v skladu nabere 7 milijonov dinarjev. Izdatki za nove šole pa se bodo povspeli na približno 1,300 milijonov dinarjev!« Kako bo z gradnjo telovadnice v Stražišču? »Telovadnica v Stražišču bo predvidoma dograjena v začetku prihodnjega leta. Gradbena, inštalacijska tn obrtniška dela bodo znašala 134,5 milijonov dinarjev.« — D. K. Športno igrišče na Trsteniku Mladinska organizacija na Trs t eni k u pod Storžičem je letos spomladi pričela graditi športno igrišče, v bližini tamkajšnje šole. Prilagojeno bo tako, da ga bo lahko uporabljala tudi šola. V glavnem bodo vsa dela opravili s prostovoljnim delom. Računajo, da bo zgrajeno do krajevnega praznika. Svet krajevne skupnosti Trstenik je v ta namen mladini dodelil sto tisoč dinarjev sredstev za nakup opreme. Želez? rji so volili V sredo, 12, maja, so bile volitve delavskega sveta v našem največjem delovnem kolektivu — V jeseniški železarni. Na volilnih Imenikih je bilo 6892 vpisanih volilnih upravičencev. Izmed 331 predlaganih kandidatov za delavske svete obratnih enot so izvolili skupno 295 članov, v centralni delavski svet pa so izvolili 36 članov izmed 47 predloženih kandidatov. Praznik mladine, 25. maj, bodo v radovljiški občini počastili letos ob 20-Ietnici osvoboditve še posebej slovesno. Pionirski odredi in mladinski aktivi skupaj s šolami pripravljajo obširen program prireditev in srečanj. Po'vseh večjih šolah bodo pred dnevom mladosti prirejali od redne svečanosti s kulturnim sporedom. Pomembna manifestacija vseh osnovnih šol občin Radovljica in Jesenice pa bo skupna likovna razstava otroških risb. Odprli jo bodo v avli festivalne dvorane na Bledu Gostinstvo v Poljanah V tem tedRu je likvidacijska komisjja pri skupščini občine škoija Loka zaključila likvidacijo gostinskega podjetja »Tabor«. Podjetje je Imelo 5 obratov v Poljanski dolini, zaradi stalnih izgub pa je pred pol leta prenehalo poslovati. Dom v Trebi ji je prevzelo gostinsko podjetje »Krona«, ostale gostilne v Poljanah, Gorenji vasi. Sovod-njem in v Hotavljah pa so pod zelo ugodnimi pogoji oddali zasebnikom. pred dnevom mladosti. Občinski komite mladij bo priredil vsakoletno prtj! kušnjo znanja mladih z °f dajo MLADINA PRED MIKROFONOM. V dneh pr»J novanja se bo zvrstilo tu* več športnih srečanj v nog0, metu, v teku po ulicah 81* da, v šahu in v drugih diS^ plinah. Planinci se bodo si* čali na planini pod Valvaž*? jevim domom, taborniki P bodo priredili pohod na ^ niško planino. Radi bi več bolišega kruha .•• Eden izmed večjih p rob'* mov na Jesenicah je vse*3' kor kruh. Primanjkuje reč kapacitet, da bi ga ^ gli dovolj na peč i. še bolj r se občani pritožujejo ^, njegovo kvaliteto. Niso ki primeri, da ga spotOII\ kupujejo v Lescah, Kranju'. drugod, ker na Jesenicah moč dobiti raznih vrst k1? ha. Zato so se zastopnik' J seniske in radovljiške ko^l.j ne sporazumeli, da zgra-l1' novo moderno strojno P'- „ no v Lescah. Ker zaradi P,; dražitve primanjkuje 0 j, 200 milijonov dinarjev s: . stev, upajo, da bodo V>vC f stili težave s krediti. ' Prazni vagoni Na PO!? Dogodek na Selškem polju Vintgarju in na Jesenicah je bilo zadnje 14 dni več kot 200 praznih železniških tovornih vagonov. Potniki so se spraševali zakaj to. Kot vedo povedati gre za to, da je v že-lezn;škem prometu že skoraj odpravljeno ozko grlo zaradi vagonov, kot je to bilo malone vsa leta po vojni. Razne razkbdalne akcije, visoki stroški za stojnine in »podobno, vse to ni pomagalo Toda v zadnjem času se obse^, prevozov umiruje na normalno povprečje. Sodijo, da je to delno dokaz smotrnejšega koriščenja prevozov v samem gospodarstvu. Res pa jc tudi, da se je prevozni park na železnici močno okrepil. Vse za elektriko Spremembe voznih redov v železniškem prometu, ki so vsako leto, so letos določene na polnoč med 30. majem in 1. junijem. Za vlake na naši gorenjski progi je predvideno, da jih bodo po tem dne vu vlekle le električne lokomotive. Samo dva delavska vlaka med Kranjem in Jesenicami bosta trenutno še ostala s parnimi lokomotivami. Za te edlavske vlake so še naprej upoštevali potrebe jeseniške železarne, tako da bodo delavci prihajali in odhajali brez čakanja, in sicer ob vseh treh izmenah — ob 6., 14. in 22. uri. Jesenice, 14. maja — V novi bluming valjam) na Belškem polju pri Javorniku se pripravljajo na velik dogodek jutri, 15, maja, ko bodo spustili v pogon prvo 60-tonsko elektropeč. To bo pomenilo začetek obratovanja tega giganta in s tem novo obdobje razvoja jeseniškega železarstva. Proizvodnja jekla bo s tem zelo povečana, in sicer kvalitetnejša kot doslej, kar zagotavlja perspektivo temu kolektivu. Prva elektropeč bi že morala biti v pogonu. Toda pričakovanja na ta dogodek 9. maja so odpadla zaradi tehničnih ovir. Upajo, da bo z jutrišnjim dnem začela peč uspešno obratovati. Kanalizacija in nove ceste Prebivalci v Čadovljah pod Storžičem v teh dneh razpravljajo o dveh najbolj aktualnih komunalnih vprašanjih. Gre za izgradnjo kana-l/.acije in nove ceste. Kanalizacijo vasi bi radi uredili že pred desetletji, saj jim talna in odpadna voda zaradi hribovitega terena stalno sili v kleti in gospo- letos na Bletlu Z majem se na Bledu začenjajo redne sezonske prireditve. Kot prva prireditev je bila prvomajska regata s pro-menadnim koncertom v zdraviliškem parku. V tem mesecu bodo večinoma večeri domačih plesov in pesmi. Izvajala jih bo folklorna skupina iz Gorij ter pevski zbor iz Zasipa, medtem ko bosta po enkrat v maju gostovala s svojimi zbori tudi Svoboda Jesenice in Tine Rožanc iz Ljubljane. r Gradnja novih šol darska poslopja. Investicija bi bila precejšnja, saj so izračunali, da jih bodo samo cevi stale nad pol milijona dinarjev. Druga želja vašča-nov pa je izgradnja nove ce-ceste v dolžini 120 metrov. Gre za cesto, kt pelje skozi vas. Z novim odcepom bi jo zravnali in skrajšali. Sedanja cesta je nepregledna in nevarna zaradi nesreč pri vedno hitrejšem razvoju prometa. Potrebovali bodo le sredstva za material, ki ga bo treba kupiti. Računajo, da bodo z deli pričeli še pred glavnimi poljskimi deli. Vsa težaška dela bodo naredili vaščani sami. Janez Mcnard med učenci Učenci osnovne šole »Tone Čufar« na Jesenicah so priredili pred praznikom zmage »Večer pesniške besede Janeza Menarta«. Na dobro pripravljenem večeru je kot gost -nastopil tudi pesnik Menarta, ki je dopoldne obiskal učence in si ogledal poleg šole tudi jeseniško železarno. Elektrika in luč v kranski občini V nekaterih krajih kranjske občine so lani izostala razna dela na elektrifikaciji in urejevanju javne razsvetljave. Zato je letos predvidenih več teh del. Tako so predvidene razdelilne oziroma transformatorske postaje na Klancu, v Stražišču, za Primskovo in Gorenje, za Gorenjo Savo, Dvorje-Grad, za Trato-Adergas, za Kranj center, Šenčur, za Naklo in Pivko, Gorice, Gornje Goinik, Brnik in nckat^ druge manjše kraje. To ^ normaliziralo oskrbo z e * trirno energijo v teh kr^J. Hkrati je predvidena u ( dhcv javne razsvetljav« . nekaterih važnejših ^ $ občine, in s'cer na ^c's skem, v Preddvoru, na l/j niku, v Cerkljah, kakor i1^ v nekaterih predmestjih ulicah Kranja. Delovna skupnost ČP Gorenjski tisk v Kranju, i)a podlagi določil 18. člena temeljnega zakona o delovnih razmerjih razglaša prosta delovna mesta in vabi k pristopu na delo 1. dva novinarja — urednika 2. novinarja-pripravnika (prircjevalca) 3. materialnega knjigovodjo 4. dve knjigoveški delavki Za delovni mesti pod 1. je potrebna visokošolski izobrazba in nekajletna praksa v novinarstvu, pod 2. dokončana srednja šola s popolnim obvladanjem str0* jepisja in stenografije. Za delovno mesto pod 3. je potrebna, poleg splošn'^ pogojev, dovršena ekonomska srednja šola in tri l0, dela na delovnih mestih v računovodstvu. Za delovni mesti pod 4. morajo biti izpolnjeni spl°^' ni pogoji. Prijave za pristop na delo, vložite v tajništvu P0<^ jetja d6 25. maja 1965. 15. MAJ 1965 * GLAS GLAS PIONIRJEV ZLATO IZ MLINA živel je deček Zlatko, ki mu zihca ni m ni dala miru. Ni-koh ni enem mogel sedeti na mestu. Učitelj je imel z njim dosti dela. Zlatko je imel tudi veliko slabih ocen, ker nikoli niti minuto ni sedel in se učil. — Kaj bo iz tebe? — ga nekoč vpraša ded. — Hm, bogat človek! — lahkomiselno odgovori deček. — Lepo planiraš! — doda ded. Po krajšem premisleku Pa reče: — Tudi to je mogoče. Veš, imam nek čarobni mlin, ki ga je moj ded dobil od ne- kega starega arabskega učenjaka. S tem mlinom lahko dobiš zlato. — Kako? — se začudi deček. — Pa ... lahko. Samo dve uri dnevno moraš sedeti in vrteti ročico na mlinu. — Kako dolgo, ded? — Nič več kot dve leti. Toda tudi en sam dan ne smeš prenehati. Medtem se bo mlin napolnil -z zlatom. Odpreti pa ga ne smeš prej, kot šele po dveh letih. Torej, če hočeš, pojdiva na podstrešje, da poiščeva ta stari učenjakov mlin. Najlepši med lepimi Z{*° lepi so kačji pastirji krili kovinskomodrimi '"kupni so čmrlji v Priki.r... ji svojih kosmatih, črno-belih kožuščkih. Se cela vrsta najrazličnejših živali se odlikuje Po svoji lepoti. Pri lepotnem ocenjevanju pa se moramo odločiti najprej za metulja. Vedno nas navdušijo njihova velika, ohlapna krila. Lahko so bela kot sneg ali pa rumena kot citrona in zopet pri drugih Pisana v najrazličnejših barvah. Zanimivo je, da bi se le majhne živali lahko vključile " živalsko lepotno tekmovanje. Navdušeni smo nad mogočnimi orlovimi eno so tudi med pticami naj- gočntmi orlovimi krili, a vseeno so tudi med pticami naj lepši majhni kolibriji iz Jul-ne Amerike. Že v zgodnji pomladi se Po/avi/o prvi metulji. Znana nam je cela vrsta metuljev, ki jih vidimo podnevi, a vendar so tudi med nočnimi metulji pravi lepotci. Med- nje spada naš največji metulj — veliki nočni pavlinčck. Metulji so otroci sonca in cvetja. Po travnikih letajo le tedaj, ko sije sonce, ker le tedaj cvetice nudijo svoje zaklade — sladke sokove. Svoje življenje začnejo kot gosenice, ki se razvijejo iz majhnih jajčec. Nad gosenicami nismo skoraj nikoli preveč navdušeni. Ne kazi jih samo to, da se v lepoti ne morejo primerjati z odraslimi metulji, ampak predvsem njihova velika požreš-nost. Velikokrat postanejo prva nadloga, saj pojedo vse, kar jim pride pod usta. Kar žalosten je pogled na njivo zelja, na katerem so se razpasle gosenice. Ko dovolj odrastejo, pa jih požrešnost mine. Nekatere se zapredejo — zabubijo. Ko tako mine določen čas v mirovanju, se nenadoma iz »mrtvega« zavitka pokaže prekrasen metulj, ki leta od cveta do cveta in nas razveseljuje s svojo lepoto. Zlatko je pristal. Ni bil navajen, da mirno sedi po celi dve uri. Deček se je, medtem ko je vrtel mlin, zelo dolgočasil. Ko je vprašal deda, kaj naj dela, mu je začel prinašati eno knjigo za drugo. — Da izpolniš svojo željo, knjige ti bodo pomagale. V njih boš našel vse — mu je rekel ded. Tako je Zlatko vsak dan po dve uri vrtel ročico na mlinu in čital, čital. In uvi-del je, da je še veliko stvari, ki jih ne ve. Ko je tako de lal, ni niti opazil, da je postajal vse boljši dijak, a učitelj se nikakor ni mogel načuditi, odkod Zlatku toliko znanja. Zlatko se je že navadil na dedov mlin in knjige. Ko sta pretekli dve leti, sta ded in Zlatko odprla mlin. Toda ne dečkovo veliko začudenje — v mlinu zlata ni bilo. Ko je to opazil ded, mu je rekel: — Zlato je bilo, toda iz mlina je prešlo v tvojo glavico, dragi moj otrok. Obogatilo je tvoj um. Samo v dveh urah mirnega sedenja in učenja dnevno si se toliko naučil, da je tvoje znanje vredno več kot kakršnokoli zlato... Bila je vojna Pred kratkim je izšla 4 številka glasila osnovne šole v Preddvoru, ki so jo pionirji posvetili 20-letnici osvoboditve. Mladi literati so se na najrazličnejše načine spomnili naše slavne zgodovine ... NE IZDAJTE NAS Bila je vojna ... Zgodilo se je 13. aprila 1942. Oče in še nekateri partizani so sedeli za pečjo, se greli in kovali načrte. Najprej naj bi poiskali četo, nato bi udarili na Nemce. Pogovor jim je pretrgal rezek strel. Vsi so poskakali k oknom. Na cesti so zagledali Nemce. Mami in sestram so naročili: »Ne izdajte nas!« Zbežali so v gozd. Od tod pa so napadlii sovražnika. Prestrelili so kabino kamiona in pregnali Nemce. Ponosen sem na očeta. Milan Lukanc Osn. šola Preddvor ZARES Osnovna šola v Prodosljah izdaja glasilo ZARES. Poglejmo kako je njihov učenec opisal neljubi CVEK Vsakdo ve, da je cvek zelo neolikana stvar. Če se ti naseli, potem ga zlepa ne spraviš s poti. Tedaj moraš dati v glavo znanje. To je posebna vrsta dinamita, ki se edina more staviti cvekom po robu. Tak dinamit dobimo v knjigi. S tem razstrelivom nabašemo glavo in se poženemo v cvek, ki čez nekaj časa izgine. Za seboj zapusti tudi kakšno grenko zaušnico. To je zelo huda stvar. Popolnoma bomo zatrli cveke šele tedaj, ko bomo meseca avgusta v snegu ležali in bomo srnjakovo perje nosili za klobukom. Milan Zgalin Osn. šola Predoslje Fantje pa takšni 3» MM« Mi smo zares »prima« fantje. Nosimo kavbojke, seveda ne navadne, ampak Rifle s širokim pasom. Tudi usnjena bluza je naš ponos. Postava je kavbojska, noge čisto v krogu, v rokah pa cigarete Nord-filter. Za pretepanje smo vedno pripravljeni. Posebno radi nabunkamo sodnika pri igri. Ce je sila, pa znamo pokazati tudi pete. Obi-» skujemo kavarne in kina. če je le mogoče> se kar izmuznemo, zlasti, če ni kakega Kosova družina Drobna kosovka je pela, lepih dni si je želela, mlade v gnezdu je učila, da je ura brž minila. Pa prišel je črni kos, njen je bosonogi mož. Malim črve je prinesel dn se ves od mraza tresel. Doibro so se pogostili, si želodčtke napolnili, zopet bili so veseli skupaj vsi lepo zapeli. Polonca Lnsič, Kranj Os. šola »Stane Žagar« starega vratarja, ki nam pripelje nič kaj dobrodošlo zaušnico. Lase si bomo odmerili po ženskih glavah. Taka je pač moda. Ne bo treba dvakrat ponoviti, pa bomo začeli nositi tudi ženska krila. Tako bomo obdržali ravnotežje, saj veste, kako se danes deklici oblačijo. Nepoučeni pa bodo verjetno začeli delati neslane vice o rotaciji. Milan Zgalin Osn. šola Predoslje Tako pa izgleda štafeti mladosti, ki je bila v četrte* v Kranju. Z njo bomo vsi čestitali našemu Titu k 73-rojstnemu dnevu. Se na mno ga leta! Kurirček Stopal po gozdu je mlad kurirček v torbici mali novice je nosil v štab bataljona. Ni se ustavil ob bistrem potočku, nič ni poslušal ptičjega petja; velika misel ga je vodila dalje, velika misel o svobodi. Alenka Strmečnik, osnovna šola Preddvor Pred XVI. mednarodnimi moto dirkami v Škcfji Loki KvaJltCtlM š8)0li V KFSlIliU KDO BO PRVI? Samo še 8 dni nas loči od največjih letošnjih hitrostnih moto dirk v Jugoslaviji. Škofjeloška moto steza bo v nedeljo, 23. maja, od 15. ure dalje prizorišče XVI. mednarodnih moto dirk »Nagrada Loke 65". Kot so nas prireditelji obvestili na zadnji tiskovni konferenci v Ljubljani, bo tudi letos rekordna zasedba dirkačev iz štirih celin oziroma 15 držav: Avstralijo, Anglije, Francije, Irske, Italije, Japonske, Jugoslavije, Južne Afrike, Kanade, Nove Zelandije, Nizozemske, Švice, Švedske in ZR Nemčije. Med prijavljenci je tudi štirikratni svetovni prvak med prikoličarji (1961—1964) Max Deubl s sovoznikom Emilom Hdnerjem (oba ZR Nemčija). Na spisku prijavljenih pa so še ostala znana imena tega drznega športa v svetu: Edi Lenz, R. A. Ro-binson, Manfred Magnus, Peter Escr, Auerbacher, Barry Srn itn itd. Dosedanji rekord proge sedaj že pokojnega Novoze-landca Morrie Lowa 133,005 kilometra na uro v najhitrejšem krogu, bo po izjavah tekmovalcev padel. Najresnejši kandidat za to je Avstrijec Edi Lenz, ki je prireditelju AMD Skofja Loka izjavil, da bo on osvojil nagrado 200.000 din. »Rekord bom pomaknil na 140 km/h In ustoličil škofjelo- ško progo za najhitrejšo v Jugoslaviji«, tako samozavestno je dejal 26-letni dunajski mizar Edi Lenz. Bomo vdieli, če mu bo uspelo v nedeljo izpolniti to obljubo. Uradni troming bo v soboto,' 22. maja, od 15.—19. ure, ne- deljska prireditev pa se bo začela ob 15. uri. Prireditelji opozarjajo vse obiskovalce, da si vstopnice shranijo zaradi žrebanja, vsak gledalec pa bo s plačano vstopnico nezgodno zavarovan. Jože Javornik Slika prikazuje osmerec pri iTVningu Pivenslvo Bele Dober uspeh na republiškem prvenstvu v namiznem tenisu Na Beli pri Preddvoru so v nedeljo organizirali namiz-noteniško prvenstvo. Udeležilo se ga je 21 igralcev. Zmagal je F. Cuderman pred Klaka"arjem in I. Cuderma-nom. Posebno razveseljivo je, da se je med mladino v tako majhnem naselju zbralo toliko igralcev, kar priča, da je med mladino dovolj zanimanja za namizni tenis. J. K. Na nedeljskem republiškem prvenstvu z zračno puško za mladinke in mladince, pionirke in pionirje, se je kranjska občina letos predstavila z vsemi štirimi ekipami. Najbolj so se odrezali pionirji, ki so med 22 ekipami osvojili 5. mesto in dosegli 593 krogov. Mladinci so pristreljali 1271 krogov in zasedli 7. mesto med 22 ekipami. Na isto mesto so se uvrstile mladinke Naš komentar REKORDNI POHOD Letošnja športno-politična prireditev »Po poteh partizanske Ljubljane« je nadvse uspe'a. Udeležba je bila rekordna v vseh disciplinah. Predvsem je pohvalno, da so letos nastopile ekipe mnogo bolj pripravljene kot minula leta. Prav pa bi bilo, da bi se tudi v prihodnjih letih ekipe tako vestno pripravljale za to prireditev ter da bi hoja —>-kot oblika telesne vzgoje — poslala del načrtne vadbe skozi vse leto In se še bolj razširila med našo mladino Tudi letošnji Pohod Je bil v pravem smislu pohod tovarištva in spominov. Na Trgu revolucije v Ljubljani smo na cilju videli, ko so štirje člani prinesli v cilj petega — izmučenega člana ekipe In so vztrajali do cilja, kljub težavam in niso odstopili. Naši športniki in ostala mladina ter bivši borci so s tako številno udeležbo (preko 30.000 nastopajočih) dostojno proslavili 20-letnico osvoboditve. — J. J. med 9 ekipami z rezultatom 1061 krogov. Pionirke, ki so letos prvič nastopile, pa so bile zadnje s 391 krogi. B. M. Rokometni turnir na Golniku Pred dnevi je bil na Golniku drugi turnir za naslov ob-5in. prvaka. Zmagala je ekipa Partizana iz Dupclj, ki je v finalni igri odpravila Storžič, ki je igral žal zelo grobo in včasih nešportno. V borbi za tretje mesto pa je Krvavec iz Cerkelj premagal zelo oslabljeno ekipo Partizana iz Bcsnice. Rezultati: Storžič : Besnica 16:7 (8:4), Duplje : Krvavec' 29:11 (11:3), Krvavec : Besnica 14:6 (9:2), Duplje : Storžič 12:9 (6:6). Vrstni red: 1. Duplje, 2. Storžič, 3. Krvavec, 4. Besnica. Oba zmagovalca turnirjev Kranj B in Duplje se-bosta pomerila y Kranju na dan mladosti za naslov občinskega zmagovalca rokomet n;'i tekmovanj v počastitev' 20-letnice osvoboditve. Kvalitetni šport je v našem življenju pomemben činitelj telesne kulture našega družbenega razvoja. Predvsem je močno propagandno sredstvo za navduševanje mladine, prinaša nova spoznanja o človekovih jizičnih in psihičnih zmogljivostih, odkriva nove metode učenja in treniranja, navdušuje gledalce in bogati vsebino naše telesne kulture. V kranjski občini bi lahko vrhunski šport odigral pomembno vlogo tudi v razvoju domačega in tujega turizma. V Kranju smo v športu že dosegli lepe tekmovalne uspehe tako v republiškem in v zveznem, pa tudi v mednarodnem merilu. Že ti uspehi so zelo povečati zanimanje mladine za športno udejstvo-vanje, toda ob boljših pogojih bi bili lahko rezultati še večji, žc samo zaradi rnohi-lizacijskih vrednosti moramo naš kvalitetni šport postaviti na trdnejše temelje. O vprašanju kvalitetnega športa je pred dnevi razpravljal tudi Svet za telesno kulturo, v kratkem pa bo tudi Občinska skupščma Kranj razpravljala o telesni kulturi in na podlagi razprav v raznih organih določila prioritetni vrstni red športnih panog. Kaže pa, da ne bo bistveno drugačen od že sprejetega vrstnega reda v republiškm merilu, ko so postavili v prvo skupino: atletiko, plavanje in smučanje. Ko bo občinska skupščina ta prioritetni vrstni red »uzakonila«, bo treba priti na povsem drugačno financiranje teh športov v Kranju, kot je bilo doslej. Za to bo treba najti drugačen način financiranja in morda formirati poseben sklad za kvalitetni šport, kakršnega imajo po nekaterih občinah v Sloveniji že vrsto let. Kvalitetni šport namreč temelji na neprestani selekciji perspektivnih tekmoval: cev, katerim je treba Z ustreznimi materialnimi in kadrovskimi pogoji zagotoviti uspešen razvoj do največjih možnosti. Zavedati se moramo tudi, da so dosežki v kvalitetnem športu eno izmed najbolj veljavnih meril v stopnji telesne kulture na določenem področju. J. JAVORNIK Športne prireditve KRANJ — ob 16.30 uri nogometna tekma SNL — TRIGLAV : ŽELEZNIČAR, pred-tekma mladincev ob 15. uri v športnem parku ob 10.15 uri nogometna tekma GNL — TRIGLAV B : Kranj v Športnem parku ob 9.30 uri nogometna tekma TRIGLAV B : ŠKOFJA LOKA (pionirji) ob 8.45 uri nogometna tekma TRIGLAV A : KRANJ (pionirji) v Športnem parku ob 9.30 uri košarkarska tekma SKL (ženske) TRIGLAV : BRANIK v Savskem logu V soboto in nedeljo tekmovanje v okviru moške hrvat-sko-slovenske kegljaške lige z nastopom najboljših jugoslovanskih moštev na kegljišču Triglava ob 9. uri rokometna tekma gorenjske lige SAVICA : Kranjski strelci najboljši V počastitev 20-lelnice osvobodi Lve je občinski strelski odbor Kranj organiziral srečanje najboljših strelcev iz gorenjskih občin z zračno puško. Kranjska ekipa je tokrat z rezultatom 2606 krogov od 3000 možnih premočno zmagala. Najboljši posameznik je bil spet Frelih z odličnim dosežkom 546 krogov od 600 možnih. REZULTATI: ekipno — 1. Kranj 2606, 2. Skofja Loka 2531, 3. Jesenice 2504, 4. Tržič 2423, 5. Radovljica 2410; posamezno :1. V. Frelih (Kranj) 546, 2. Peternelj (Sk. Loka) 529, 3. F. Cerne (Kranj) 521. KRANJSKA GORA v Savski Loki VOGEL — ob 10. uri mladinsko tekmovanje v slalomu ŽELEZNIKI — ob 9.30 url rokometna tekma gorenjske lige SELCA : RADOVLJICA ŠKOFJA LOKA — ob 10. uri rokometna tekma gorenjske lige ŠKOFJA LOKA : STORŽIČ / ŽABNICA — ob 10. uri rokometna tekma gorenjske lige 2ABNICA : KRANJ B BESNICA — ob 10. uri rokometna tekma občinske lige BESNICA : DUPLJE B CEKLJE — ob 8.30 uri n> komotna tekma občinske iige KRVAVEC : KRIŽE B PREDDVOR — ob 8. uri nogometna tekma PREDDVOR : TRBOJE (pionirji), ob 8.45 uri nogometna tekma PREDDVOR : TRBOJE (člani) VISOKO — ob 9.30 uri nogometna tekma gorenjske lige VISOKO : ŽELEZNIKI (pionirji) . T ŠENČUR — ob 9. uri nogometna tekma (pionirjO SVOBODA : PREDOSLJE. ob SVOBODA : JESENICE 10. uri nogomet, tekma SVOBODA : JESENICE (člani) TRZIC •— ob 9.30 uri nogometna tekma TRŽIČ : JESENICE (pjonirji) ob 17. uri nogometna tek ma II. rep. lige TRŽIČ : PRIMORJE, pred tekma mladin« cev ob 15.30 uri. LESCE —,ob 16. uri nogometna tekma gorenjske lig< PREŠEREN : NAKLO, pred-tekma pionirjev ob 15. uri BLED — % soboto in ne del jo atletsko tekmovanje zi kvalitetni pokal na Gorenj skem H. MAJ 1965 * GLAS KRONIKA 11 Avto-molo dirke na Jezerskem Avto-moto društvo Kranj organizira letos 6. junija ob 10. uri dopoldne gor-siko hitrostne dirke za republiško prvenstvo na Jezerskem. To prvenstvo bo v času dveh pomembnih jubilejev. Dirka bo v sklopu prireditev 20. obletnice osvoboditve in\ ustanovitve AMD Kranj, ter 25. obletnice prve izvedbe dirk na tej progi. Tedaj se je dirke udeležilo 37 tekmovalcev iz vseh klubov Slovenije. Tekmovalna proga bo od Kanoni rja do Doma na Jezerskem. Tekmovali bodo najboljši republiški dirkači v vseh kategorijah, mopedisti in dirkalni -avtomobili. Številne prijave znanih dirkačev za te dirke kažejo, da bomo priča zelo zanimivi in napeti borbi za Prva mesta. Prireditelj Avto-moto društvo Kranj razpisuje za najboljši čas dneva posebno nagmdo »JEZERSKO - 1965«. Vse ljubitelje avto-moto športa opozarjamo na to pomembno in izredno zanimivo prireditev, kjer kosta združena športni užitek in priietno počutje sredi idilične jezerske pokrajine. Hofliee Kot v drugih turističnih krajih se tudi v BOHINJU zavzemajo za razne oblike, ki bi privlačile goste. Zgradili so družbeni center. Toda brez strehe, že tri leta stoji tako. Domačini mu pravijo spomenik brez glave. Po vzoru aren še iz časa Rimljanov so se menda odločili za tako stavbo brez strelie, ki je res svojstvena. Ljudje pa se zgražajo, ker ne poznajo zgodovine. Tudi na železniški postaji v LESCAH so se svojstveno pripravili na letošnjo sezono. Da bi bilo več zraka in svežine, so že sedaj, celo malce prezgodaj razbili stekla na obeh blagajnah in tudi na vhodnih vratih. Tako nihče ne čuti zatohlega zraka. Pomagati st je treba, zlasti ker nič ne stane! Iz TRŽIČA so mi spet pisali. Pot do nove šole Heroja Grajzerja, kot poročajo, še vedno ni urejena, kadar je dež, je taka luža, da otroci tam padajo, se pomaže j o in podobno. Kolikokrat je že bilo povedano, da okolja ne smemo spreminjati, da ohranimo prirodno lepoto in originalnost! To je še posebno v Tržiču važno, tam, kjer se turizem šele razvija. Seveda ljudje kot ljudje pa hočejo svoje in konec. V KRANJU pa so se nekateri zgražali, da na najvišji stavbi — na stolpnici ni bilo nobenega znaka praznovanja Turistične informacije DOVJE - MOJSTRANA. Prenočišča: zasebne turistične sobe 114 ležišč, gostišče Pod Kepo 9, naravno zdravilišče Triglav 70, študentsko okrevališče Sonja Marinkovič 40, Aljažev dom v Vratih 160, kovinarska koča na Zasipski Planini 30 ležišč. Cena: zasebnih ležišč 280 do 500 din. Cena hrane v zasebnih gostiščih 1300—1650 din. Ponsion — Gostišče Pod Kepo 2500.—, Triglav 2000 do 2250 din, Sonja Marinkovič 2240 din. Izleti: dolina Vrata — slap Poričnik — Aljažev dom (nedeljski izletniški avtobus), v doline Kot, Krma, Radovna, na Mežaklo, gorske ture na Triglav, Skrlntico. Informacije: TD Dovje - Mojstrana, zdravilišče Triglav JESENICE — Prenočišča: zasebne turistične sobe 23, hotel Pošta 62, hotel Koro-tan 19 ležišč. Cena: zasebnih ležišč 290 do 500 din, cena pensiona v ho-tplu Pošta 2300 do 2500 din, v hotelu Korotan 2200 do 2400 din. Izleti: Planina nad Jesoni-Cnmi (nareisna polja). Crni vrh. Mežakla, Javorniški rovt, Koroška Bela, dolina Završnice. Informacije: TD Jesenice, Kompas Jesenice, Ljubljana transport Jesenice, hotel Pošta in Korotan. KRANJSKA GORA, Podkoren, Gozd Martuljk. Prenočišča: zasebne turistične sobe v Kranjski gori 665, Podkorenu 53, Gozd Martuljku 100 ležišč, gostišče Jožica-Martu-ljek 16 ležišč, počitniški domovi Koper, Saturnus, Servo Mihalj, Center, Šiška 144 ležišč. Cena: zasebna turistična ležišča 280 do 500 din, pension v zasebnih gostiščih 1800 do 2000 din; hotel »Prisank 120 ležišč, cena pensiona 2300 do 3000 v predsezoni, 3000 do 4000 v sezoni; hotel Erika 75 ležišč, cena pensiona v predsezoni 1700 do 2000. v sezoni. 2100 do 2800; "hotel Razor 33 ležišč, cona pensiona v predsezoni 1600 do 1800, v sezoni 2200 do 2400; Motel 85 ležišč, cena pensiona v predsezoni 2000 do 2600. v sezoni 2400 do 3200; dom Mojca-Vitranc 26 ležišč, cena pensiona v predsezoni 2200, v sezoni 2800 din; Snik-Gozd Martuljek 34 ležišč, cena pensiona v predsezoni 1700 do 2000, v sezoni 1900 do 2300; Vitranc-Podko-rr>n !H ležišč, eenn pensiona v predse/oni 1400 dn 1700, v sezoni 1600 do 2000. Informacij«: TD Kranjska fera in vsi hotel L niti za prvi maj niti za dan zmage, čeprav so imele izobešene zastave tudi enostano-vanjske hiše. Toda na stolpnici se vrti Iskra, kar pomeni še korak naprej od zastave. Reklamne barve skupno s Savo pa so zvečer ponazarjale zastavo. Tako se je meni zdelo. Vsem pa tako ne ustrežeš. V prodajalni PREHRANE na Koroški cesti v Kranju (zraven Gimnazije) pa so preveč dobesedno vzeli zamrznjen je cen. Pa so imeli smolo s pomarančami. Kljub vsej zmrznjenosti so se jim pokvarile. Ker za neuspelo zmrzal niso sami krivi, so pokvarjene pomaranče razporedili tako, da je bila v vsaki vrečki po ena taka. To so bile hude gospodinje! Seveda so jim pojasnili, da gre za neuspelo politično zmrzal in tudi zamenjali pokvarjene pomaranče — in vse je bilo v redu. Lepo Vas pozdravlja BODIČAR Vredno pohvale V nedeljo, 9. maja 1965 sva se s prijateljem odpeljala z novim motorjem NSU »Masi« na preizkušnjo proti Bohinju. Na Bledu se nama je ustavil motor. Zapeljala sva ga do bližnjega križišča, kjer naju je miličnik povprašal kaj je narobe. Ko sva mu povedala za kaj gre, nama je pomagal motor zapeljati na parkirni prostor. Skušal nama je pomagati in sam preizkušal motor. Nismo mogli najti okvare. Zato sva s kolegom odšla / k jezeru, motor pa pustila, da se shla-di. Ko sva se vrnila, sva motor zapeljala v tamkajšnjo mehanično delavnico. Presenečena sva bila, ko sva zvedela, da so mehaniki že seznanjeni o najini nevšečnosti. Obvestil jih je namreč miličnik. Okvara je bida takoj odpravljena. Dogodek sem opisal zaradi tega, ker podobni primeri niso pogosti. Postaji Ljudske milice na Bledu in njihovemu uslužbencu iskrena hvala. TONE ROTAR Holandci v Preddvoru Hotel Grad Hrib v Preddvoru ima za letošnjo sezono sklenjene pogodbe za stalni obisk gostov v skupinah po 45 ljudi iz Holandske. Prvi gosti so že prišli protekli teden, naslednjo skupino pričakujejo v ponedeljek, 17. maja. Gosti se bodo izmenjavali vsakih 14 dni do 7. oktobra. Tak razvoj turizma v tem kraju so omogočili s preureditvijo hotela, kjer so letos odprli 18 sodobno urejenih in opremljenih sob. Zagotovili so tudi redne prevoze gostov po okolici in vzpostavljali sodelovanje 7 drugimi gostišči. Osnovni zakon o prometni varnosti na javnih cestah, ki velja od 4. aprila 1965, določa, da morajo polagati vozniški izpit tudi vozniki motornih vozil do 50 cem, to je mopedisti. V zvezi s tem določilom bodo prenehala avto-moto društva izdajati potrdila o znanju promet- nih predpisov za vožnje z mopedi. Potrdila, izdana dc 15. 5.1965, bedo priznana ko) vozniško dovoljenje kategorije A — do 50 ccm. Mopedi sti bodo morali opraviti izpit pri rednih občinskih izpitnifc komisijah prav tako kol ostali vozniki motornih vozil Ovinki sedanje ceste skozi Gorenjsko so najbolj kritični v Mostah pri Žirovnici ter na Potokih med Žirovnico in Javornikom. Od tu tudi ta posnetek. Vsaka okvara vozila na tem mestu ali najmanjša neprevidnost voznika lahko povzroči hude zastoje in nesreče Na podlagi sklepa delavskega sveta, ki je bil sprejet na zasedanju dne 6. maja 1965 razpisuje ČP Gorenjski tisk Kranj JAVNO LICITACIJO za prodajo osnovnih sredstev, in sicer: 1. osebni avtomobil Zastava 1100 B letnik 1960 izklicna cena 1,500.000 dinarjev 2. poltovorni avto Zastava 1100 1. 1959 izklicna cena 1,350.000 dinarjev Oba avtomobila sta v dobrem stanju. Licitacija bo v upravnih prostorih ČP Gorenjski tisk v Kranju, Koroška cesta 8, dne 21. maja 1965 ob 9. uri za interesente družbenega sektorja in ob 10. uri za zasebnike. Interesenti družbenega sektorja morajo pred licitacijo predložiti komisiji pooblastila, barirane čeke za 10% izklicne cene in potrdila službe družbenega knjigovodstva, da imajo razpoložljiva denarna sredstva za nabavo osnovnih sredstev. Zasebniki morajo pred licitacijo pri komisiji vložiti 10 fl/0 izklicne cene v gotovini. Ogled vozil je možen na dan licitacije od 7. do 9. ure. PTT podjetje Kranj obvešča telefonske naročnike, da bodo 15. maja med 14. in 15. uro prekinjene medkrajevne telefonske zveze s centralami: Radovljica, Bled, Jesenice, Kranjska gora in Bohinjska Bistrica iz smeri Ljubljane in Kranja Podjetje za PTT promet Kranj 12 KINO GLAS * 15. MAJ 1965 TESNILKA — plastičnih mas — Slovenija telefon 71-006 tovarna tesnil in MEDVODE — PROIZVODNI PROGRAM OBSEGA: Tesnilne plošče TESNIT v raznih kvalitetah Slojaste plastične mase IZOTEXT in IZOCART MOTORNA TESNILA in ODPRESKE ter VLOŽKE ČISTILCEV za zrak, olje in gorivo ZAHTEVAJTE PONUDBO IN PROSPEKTE! Jugoslovanska loterija TEKSTILNI ŠOLSKI CENTER KRANJ — Kranj razpisuje javno dražbo za prodajo: — 30 elektromotorjev od 0,6 do 5,5 KW — tovorni avto TAM-PIONIR, 3-tonski v nevoznem stanju. Javna dražba bo v prostorih Tekstilnega šolskega centra — delavnice za praktični pouk tekstilno kemične smeri (bivša Zvezda) Staretova 2, dne 18. 5. 1965 ob 9. uri za družbeni sektor. Če ne bo interesentov družbenega sektorja bo dražba istega dne ob 11. uri za ostale interesente. Srečke so zadale s končnicami dobitek 80 600 90 600 040 8.000 55590 40.600 80710 40.000 21 600 81 1.000 28721 40.600 28881 41.000 34131 60.000 45091 100.000 71671 40.000 73611 100.000 78901 100.000 88881 41.000 2 400 283312 800.400 63 600 043 4.000 04 600 24 800 44 1.000 39474 40.000 8806-1 60.000 63594 60.000 99144 61.000 726044 1,001.000 75 800 16925 60.000 45065 40.000 54715 60.000 345145 5,000.000 482645 800.000 554775 10,000.000 266 10.000 1756 20.000 80896 100.000 055606 3,000.000 578236 1,000.000 07 1.000 97 800 4077 20.000 71017 60.000 18 800 58 2.0CO 68 600 728 4.000 10168 40.600 42248 60.000 58588 60.000 59378 60.000 9 400 25189 200.400 81829 40.400 GUMARSKI IZOBRAŽEVALNI CENTER pri tovarni gumijevih izdelkov »SAVA« Kranj razpisuje vpis učencev v Poklicno gumarsko šolo Sprejeti učenci se bodo izobraževali dve leti v Poklicni gumarski šoli Gumarskega izobraževalnega centra v Kranju za enega od naslednjih poklicev: — pripravljalec polizdelkov — izdelovalec tehničnih izdelkov, — izdelovalec prešanih izdelkov, — izdelovalec pnevmatike. Po uspešno zaključeni poklicni šoli je možno nadaljevati s šolanjem na tehniški šoli — gumarski odsek za zaposlene v Kranju za pridobitev poklica gumarskega tehnika. Diplomanti gumarskega odseka tehniške šole pa imajo možnost šolanja na gumarsko-tehnološki smeri Fakultete za naravoslovje in tehnologijo za pridobitev poklica inženirja gumarske tehnologije. Center učencem poklicne šole plačuje redne mesečne nagrade in mesečne nagrade po doseženem uspehu, povrne potne stroške nad 1000 din za vožnjo do šole In nazaj (učencem iz okolice Kranja), oddaljenejši učenci lahko stanujejo v domu poklicne šole, kjer za celotno oskrbo prispevajo samo svojo redno mesečno nagrado, delovno obleko in čevlje dobijo vsi učenci brezplačno. Za vpis veljajo naslednji pogoji: — uspešno zaključena osemletna šola, — zadovoljivo zdravstveno stanje, — starost 15 do 17 let. Vsi kandidati bodo morali v Kranju opraviti zdravniški in psihološki pregled, kamor bodo povabljeni pismeno (prevozne stroške bo center povrnil). Kandidati morajo najkasneje do 30. junija letos predložiti Gumarskemu izobraževalnemu centru v Kranju naslednje dokumente: 1. lastnoročno napisano prošnjo, 2. zaključno spričevalo 8. razreda, 3. izpisek iz rojstne matične knjige 4. izjavo o sklenitvi delovnega razmerja po končani šoli s tovarno »SAVA« v Kranju za dve leti, ki jo morajo podpisati tudi starši, 5. prošnjo za sprejem v dom, ki jo morajo podpisati tudi starši (samo oddaljenejši učenci). Vsi interesenti lahko dobijo informacije v pisarni Gumarskega izobraževalnega centra v Kranju, Gregorčičeva ulica 8 (tovarna SAVA obrat I) ali po telefonu št. 20-71, int. 282. Kranj, dne 7. maja 1965 KINO Kranj »Center« 15. maja angl. barv. film GRENKA ŽETEV ob 18. in 20. uri, premiera angl. barv. CS filma BECKET ob 22. uri 16. maja franc. film NEZNANA VOJNA ob 13. uri, angl. barv. film GRENKA ŽETEV ob 16., 17. in 19. uri, angl. barv. CS film BECKET ob 21. uri 17. maja franc. film NEZNANA VOJNA ob 15. uri, angl. barv. film BECKET ob 17. uri 18. maja angl. barv. CS film VESELI KLUB MLADIH ob 15. uri, angl. barv. CS film BECKET ob 17. in 19.40 uri 19. maja amer. barv. CS film KLEVSKA PRINCESA ob 15. uri, angl. barv. CS film BECKET ob 17. uri ia 19.40 20. maja franc. barv. CS film SALA M BO ob 15. uri. angl. barv. CS film BECKET ob 17. uri in 19.40 Kranj »STORŽIČ« 15. maja amer. barv. CS film KARNEVAL V NEW ORLEANSU ob 16. uri, franc. film ZLOČIN V BARCELONI ob 18. in 20. uri 16. maja amer. barv. CS film KARNEVAL V NEVV ORLEANSU ob 10. uri, franc. fdm ZLOČIN V BARCELONI ob 16. in 20. uri 17. maja špan. barv. film MOJ POSLEDNJI TANGO ob 16. in 20. uri 18. maja franc. film NEZNANA VOJNA ob 16. uri, angl. barv. CS film VESELI KLUB MLADIH ob 18. in 20. uri 19. maja franc. film NEZNANA VOJNA ob 16. uri, amer. barv. CS film KLEVSKA PRINCESA ob 18. in 20. uri 20. maja sovj. barv. film DOLGI DAN ob 16. uri, franc. barv. CS film SALAMBO ob 18. in 20. uri Stražišče »SVOBODA« 19. maja franc. film NEZNANA VOJNA ob 20. uri Cerklje »KRVAVEC« 16. maja nem. barv. film NE POŠILJAJ ŽENE V ITALIJO ob 16. in 20. uri KROPA 15. maja amer. barv. CS Lim VELIKA ZEMLJA ob 20. uri, amer. barv. CS film VOHUN NA POVELJE ob 16.30 in 19.30 uri NAKLO 16. maja amer. barv. film RAZBITA LADJA M. DEARE ob 17. in 19.30 uri Jesenice »RADIO« 15. do 16. maja italij. film OSEM IN POL 17. maja franc. film KAMIKAZE 18. do 19. maja amer. barv. CS film SLADKA PTICA MLADOSTI 20. do 21. maja italij. film UČITELJ IZ VIGEVANE Jesenice »PLAVŽ« 15. do 16. maja italij. film OSEM IN POL 17. do 18. maja amer. bairv. CS film SLADKA PTICA MLADOSTI 20. do 21. maja nem. CS film GOL MED VOLKOVI ŽIROVNICA 16. maja franc. CS film SKRIVNOSTI KABAREA 19. maja amer. barv. CS film SLADKA PTICA MLADOSTI DOVJE-MOJSTRANA 15. maja franc. CS film SKRIVNOSTI KABAREA 16. maja jap. CS film III-ROSIMA, ŽALOST MOJA , 20. maja amer. barv. CS film SLADKA PTICA MLADOSTI KOROŠKA BELA 15. maja nem. CS film GOL MED VOLKOVI 16. maja amer. barv. film BREZNO IN NIHALO 17. maja italij. film OSEM IN POL KRANJSKA GORA 15. maja amer. barv. CS film BREZNO IN NIHALO 16. maja nem. CS film GOL MED VOLKOVI 20. maja italij. film OSEM IN POL 21. maja amer. barv. CS film SLADKA PTICA MLADOSTI RADOVLJICA Ameriški barvni film DOBRI DNEVI PARIZA 20. maja 1065 — četrtek ob 20. uri 22. maja 1965 — sobota ob 18. uri 23. maja 1965 — nedelja c* 18. in 20. uri Francoski film VOJNA GUMBOV 21. maja 1965 — petek ob 20. uri 23. maja 1965 — nedelja o& 16. uri Švedski barvni film ALI SE ANGELČKI 22. maja 1%5 — sobota <& 20. uri Podnart Francoski film VOJ^A GUMBOV 22. maja 1965 — sobota °° Švedski barvni film ALI 5** SE ANGELČKI . 23. maja 1965 — nedelja °° 17. in }9. uri 15. MAJ 1965 * ULA5 OGLASI - OBJAVE 13 Prodam novo strešno opeko »folc«, 200 komadov in oljne obročke 52X3 mm za topo-lino. Zg. Duplje 29 2202 Poceni prodam dvodelna rabljena okna. Jože Knap, Nartnikova P, Kranj 2151 Otroški voziček, italijanski, za dvojčke, prodam. Stražnik, Levstikova 31 2145 Prodam 3 prašiče po 120 kg težke, kosilnico Bautz, 2 brani za na poh, motorno gnoj-nično črpalko in kravo po teletu. Zalog 17, Cerklje 2143 Kurnlke za rejo piščancev prodam Bidovec, Sr. vas 7, Golnik ' 2153 Prodam dobrp obranjen VW. Po/.cnk 4, Cerklje 2159 Prodam moped T12 v dobrem stanju. Puštal 79, Skorja Loka . 2176 Prodam 2 gumi za fiat 600. Voklo 45, Šenčur 2177 Prodam nov VW. Naslov v oglasnem oddelku 2178 Prodam gramofon »Solo« Pod ceno. Naslov v oglasnem oddelku 2179 Motorno kolo »Jawa« 250 ccm s prikolico s priključkom za VW prodam. Ko-krica 80a, Kranj 2180 Prodam kravo, ki bo konec meseca drugič telcJila. Pšenična polica 9, Cerklje 21 SI Prodam skoraj nov televizijski sprejemnik znamke RR ekran 59, s stabilizatorom., moško kolo znamke Puch Californija, ter dobro °hranjen disni štedilnik znamke Gorenje. Naslov v oglasnem oddelku 2182 Prodam trosilec za hlevski S"oj za traktor Ferguson. Skok Franc, Ropretova 25, Mengeš 2183 prodam 3 tone bukovega oglja. Informacije pri skla-d'šeniku hotela Jelen, Kranj 2184 Prodam 2400 kom. strešne opeke »folc«. Šenčur 277 2185 Prodam vseljivo hišo z Vrtom v Kranju. Ponudbe po-slaii pod gotovina 2186 Prodam 10 let staro kobilo. Vasea-12, Cerklje 2187 Prodam slamo. Poženk 3, Lcrklje 2188 Prodam kravo bohlnjko, ki oo konec maja drugič teletila. Cerklje 33 2189 Prodam prikolico za VW ali 2j!el in magnetofon grunding K 19. Naslov v oglasnem od-oelku 2190 Prodam fiat 1100 — 63 tet-S*. Ogled v soboto popoldan. naslov v oglasnem oddelku P,- , 2191 ten ? m sk°raj nov kabine-T;? šted>lnik »Goran«. Kranj, '{°v trg 18 2192 pas enskl koze1, švicarske ni n"6' 14 mesecev star poce-j. ""Prodaj. Bistrica 6, Dup-»n 2193 ne"anuvia«. 125 ccm v odlič-dam van^u radi bole/ni proces'7 ,pač- ul- Viu^ Šinkov-Kranj 2194 Prodam fiat 600 italijanske proizvodnje za 850.0000 din. Naslov v oglasnem oddelku 2195 Poceni prodam motor »Pa-nonia« 250 ccm ali zamenjam za moped. Hribar, Kranj, Kidričeva 75 2196 Italijansko kolo za triletnega otroka prodam. Kranj, Škofjeloška 46, Kranj 2197 Prodam dvodelno okno. Ko-krica 100, Kranj 2198 Prodam štedilnik kabinet »Tobi« in termo peč. Kranj, Ljubljanska c. 15 2199 Prodam prašičke po 6 tednov stare. Suha 14, Kranj 2200 Zaradi bolezni v družini prodam dve kravi, ki znata voziti. Voglje 27, Šenčur 2201 Ugodno prodam dva šivalna stroja, eden cik-cak, novo kuhinjsko mizo in radio aparat »Kosmaj«. Rcpovž Anton, krojač Vodopivčeva 2, Kranj 2216 Prodam zelo dobro ohranjeno vespo letnik 1957. Poizve se, štravs Niko, Titova 76, Jesenice 2217 Fiat 600 italijanski z 53 tisoč km, poceni prodam Než-mah, Kranj, Kidričeva ulica 32/11 2218 Prodam prašičke 6—7 tednov stare. Bobovk 3, Kranj 2219 Opel rekord 1957 I., odlično ohranjen prodam. Slrahinj 5, Naklo 2220 Prodam rabljene deske 25 in 50 mm. Bašelj 17, Preddvor 2221 Prodam suhe borove plohe. Pivka 15, Naklo 2222 Prodam fiat 750 odlično ohranjen. Žabnica 24 2223 Prodam parcelno barako v Drulovki 45/a, Kranj 2224 Prodam 1000 kg prosene slame. Voglje 90, Šenčur 2225 Prodam konja sposobnega za vsa dela. Zg. Bitnje 44, Žabnica 2226 Prodam motorno kolo »Galeb 150 ccm. Nartnikova 5, Kranj 2227 Pralni stroj »RIBER« nov ' prodam, od ponedeljka dalje. Sp. Duplje 2 2228 Prodam 200 kg težkega prašiča, star 8 mesecev. Stra-hinj 18, Naklo 2229 Prodam male pujske stare 7 tednov. Kranj, Jezerska c. 93 2230 Zaradi selitve prodam razne pohištvene predmet. Bohorič Marija, Kranj, Gregorčičeva 1 2231 Prodam, moški šivalni stroj znamke »GrLilzner«, Sp. Brnik 49 2232 Prodam kosilnico in skopo-reznico. Urbane, Gorice Golnik ' 2233 Prodam odlično ohranjena okna, v izmeri 120X75 cm. Rozman Alojz, Gorice, Golnik 2234 Prodam super avtomatični pralni stroj, »REX« 4 kg. C. St. Žagarja 9, Kranj 2235 Prodam novo pomivalno mizo (dva» kotliča) ali zamenjam za betonsko železo 0 8—10 mm, Cerklje 79 2245 Stanovanje v novozgrajeni stavbi vseljivo v Kranju prodam. Naslov v oglasnem oddelku . 224f Prodam prašičke po 6 tednov stare. Praprotna polica 5, Cerklje 2152 Hišo ali stanovanje kupim, najraje v Lescah ali okolici. Ponudbe poslati pod »Hišica za gotovino« 2203 Kmečko hišico, lahko leseno, tudi nekoliko oddaljeno od ceste, kupim. Ponudbe poslati pod »Dežela« 2204 Kupim rabljene deske za betoniranje. Naslov v oglasnem oddelku 2205 Kupim vseljivo stanovanje v izmeri do 70 cm', v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 223Ć sel je Bistrica, se zahvaljujem za pozornost. BGP, Kranj 2240 Nudim stanovanje delavki za malo pomoč v gospodinjstvu. Makovec, M. Pijadc 5, Kranj 2241 Zamenjam dvosobno sončno nekonfortno stanovanje 64 m3 v Kranju, za trosobno ale večje konfortno v Kranju ali okolici. Kudim zelo dobro nagrado. Naslov v oglasnem oddelku 2242 Dekle 38 let s hišo, želi spoznati za moža treznega, poštenega fanta do 45 let. Ponudbe poslati pod »MAJ« 2243 Našel sem kapo od avtomobila VVV^d Tenetiš do Letenc. Stare Janez, Sr. vas 5, Golnik 2244 pisarna AMD škofja Loka, Jegorovo predmestje 10, vsak ponedeljek in sredo med uradnimi urami dopoldne in popoldne ter tov. Jesenovcc v trgovini »PEKO«, škofja Loka. K PREDAVANJU ing. Marka Bulca »Ukrepi za stabilizacijo gospodarstva in umiritev trga« vabimo vse občane, samoupravne organe, politični aktiv in gospodarstvenike. Predevanje bo v ponedeljek, 17. maja ob 16. url v prostorih Skupščine občine Kranj. Dne 17. maja ob 20. uri v dvorani kina Center posebna izdaja ustnega časopisa. Razen urednikov in reproorter^ jev Prazen suh prostor za shrambo pohištva nujno iščem proti dobremu plačilu vnaprej. Pogačnik Leopold i na, gostilna »Zlata riba«, Kranj 2206 Preklicujem besede, ki sem jih izrekel pri Kmetiču za štravsa Luka, za neresnične. Joža Košanc 2207 Lepo op.emljeno sobo in plačo dobi žeuska za pomoč v gospodinjstvu. Kranj, Slo-šičeva 3 2208 Mladega psa »Buldoga« kupim. Stane Luznar, Kokrški breg 3, Kranj 2209 Opremljeno sobo išče soliden študent. Ponudbe poslati pod »Soliden« 2210 Gospodinjsko pomočnico z dežele, mlado, sprejme takoj v stalno dobro službo. Drago Višnar, Jesenice, Gorenjsko. 2211 Gospodinjsko pomočnico in za pomoč v gospodinjstvu delavko na dve izmeni, sprejme na hrano in stanovanje. Gostilna Benedik, Stražišče 2212 Sprejmem sostanovalca — Slovenca — Naslov v oglas, oddelku 2213 Sprejmem sostanovalko. Naslov v oglasnem oddelku 2166 Avtomoto društvo Žabnica vpisuje v šoferski amaterski tečaj A in B kategorije. Prl-' jave sprejema Jože Podreka, Žabnica 2214 Odstopim vrstni red za zastavo 750, rok dobave v juliju. Naslov v oglasnem oddelku 2215 Nujno rabim 500.000 din posojila za dobo enega leta dam 15% obresti. Garancija hiša. Naslov v oglasnem oddelku 2237 Hitro razmnožujem matrice, sponkam skripte. Luznar, Kokrški breg 3, Kranj 2238 Pašni odbor Lešanske planine, išče majerja za na Le-šansko planino. Interesenti naj se zglase pri Beštcr Antonu, Lcše 15, Brezje 2239 Vozniku osebnega avtomobila KR 12-3.., ki je peljal 13. 5, 1965 oh 12 uri s,kr»7.i na- Planinci, lovci in šolska vodstva! Koča na Kriški gori je odprta vsak dan razen torka in srede do 15. junija 1.1. Od tedaj dalje pa redno vsak dan. Zavetišče v Gozdu ponovno posluje in Vas vabimo na obisk. Se priporočamo. Planinsko društvo Križe Tedenske Tribune bodo sodelovali šc Marjana Deržaj z Ljubljanskim jazz ansamblom, Janez Rohaček, Marjan Kralj in drugi. Šoferski tečaj v Škofji Loki Avto-moto društvo škofja Loka organizira nov tečaj za šoferje — amaterje A B kategorije. Začetek tečaja bo, ko bo popolnjeno število pri-javljencev. Prijave sprejema Velel rgovina ŽIVILA Kranj sprejme v zaposlitev PRODAJALKO živil za prodajalno GOLNIK. Samsko stanovanje zagotovljeno. PRODAJALKO mlečnega sladoleda v Kranju. Začasno zaposlitev za sezono. Nastop službe je možen takoj. Prijave poslati na kadrovsko službo podjetja. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Hotel Evropa Kranj sprejme hotelskega VRATARJA-ico RECEPCIONERJA-ko Pogoji: splošna razgledanost, znanje tujih jezikov. Nastop službe po dogovoru. ■i Zahvala Ob bridki izgubi mojega moža, očeta FRANCA DOLI NAR J A se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se vsem gasilcem, posebno starološkim, cehovskim tovarišem, pevcem, pihalni godbi, medicinskemu osebju bolnice Golnik, g. župniku, zvonarjem, vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, darovalcem vencev in vsem, ki ste nam v najtežjih dneh pomagali, z nami sočustvovali in nam izrekli iskreno sožalje. Vsem iskrena hvala! Stara Loka, dne 11. maja 1965 Žalujoča žena: Marija in hčerke Dragica, Fanči in Marica z družino 14 NAGRADNI NATEČAJ 15. MAJ 1965 * GLAS Ob veliki akciji na Gorenjskem STOP! VOZI PREVIDNO! Obvestilo reševalcem Komisije za vzgojo in varnost v prometu občin na Gorenjskem so se odločile, da na željo bralcev — ker 1. in 2. kupona niso uspeli dobiti v prodaji — ponovno objavijo vse kupone nagradnega natečaja. Zaradi tega so podaljšali tudi rok za dostavo do 25. maja 1965. Vse rešitve pošljite na naslov: Komisija za vzgojo in varnost v prometu pri skupščini občine Kranj — nagradni natečaj. Za reševalce so pripravljene med drugim tudi naslednje nagrade: televizijski sprejemnik, 2 polni premiji za zavarovanje osebnega avtomobila fiat 750, 2 50-odstotni zavarovalni premiji za enak avtomobil in 2 30-odstotni zavaiovalni premiji, tranzistor, 5 dvokoles in še vrsto drugih lepih praktičnih nagrad. Žrebanje bo na javnem medobčinskem tekmovanju t kip pod naslovom »SKRBIMO ZA VARNOST PROMETA V NASELJIH«, ki bo v nedeljo, $0. maja, ob 9. uri v dvorani kina Center v Kranju. KUPON št. 1 1. Napišite v kroge vrstni red vozil, ki bodo peljala skozi križišče 2. Vozite s hitrostjo 80 km na uro. Koliko znaša zavorna pot ..............................~ reakcijska pot...........................— 3. Od katerih činiteljev je odvisno, da je zavorna pot vozila krajša ali daljša? Naštej vsaj pet bistvenih činiteljev! a) na levi strani b) na desni strani c) ni dovoljeno Obkrožite pravilen odgovor! 2. Kakšne barve karto vam izstavijo naše zavaroval' niče, če potujete z motornim vozilom v Avstrijo in kakšno, če potujete v Italijo? modro karto v................................ zeleno karto v ............................._ rdečo karto v .............................„ rumeno karto v............................_ 3. Na izletu boste našli mino, kako jo boste onesposobili za eksplozijo? a) prijavite zavarovalnici b) obvestite postajo LM c) obvestite JLA č) obvestite skupščino občine Obkrožite pravilen odgovor! KUPON št. 3 1. Vpišite v kroge na sliki, katero vozilo bo peljalo prvo, tretje in peto čez križišče! 2. Kaj prevaža vozilo, ki ifna na levi strani spredaj in zadaj izobešeno rdečo zastavico z belo črko B? 3. Na kakšno razdaljo moramo ponoči pri srečava-nju z drugimi vozili zasenčiti luči? )a najmanj na 50 m b) najmanj na 100 m c) najmanj na 200 m Obkrožite pravilen odgovor! KUPON št. 5 Med vozniki motornih vozil so tudi taki, ki nO vedo, kako se morajo pred križiščem pravilno postaviti. Na naši sliki je treba te voznike izločiti iz prometa! 1. Napišite, katera označena vozila so nepravilno postavljena pred križiščem: 2. Ko ste izločili nepravilno postavljena vozila, nam napišite, katero izmed ostalih vozil vozi drugo skozi križišče: 3. Vidljivost v megli je 40 m. S kakšno hitrostjo smete voziti, da bo varna vožnja? a — 30—45 km na uro b — 45—55 km na uro c — 55—65 km na uro Obkrožite pravilen odgovor! KUPON št. 2 1. Koliko nevarnostnih izvorov najdete v začetnih črkah pokrovitelja natečaja In kaj pomenita začetnici? 2. Kdaj zavarovanec nima pri prometni nezgodi . pravice do izplačila odškodnine? T£" T T Đ fkj j&i /L Napišite 3 primere: « W *T W *1 »*« " ..............................................„..„............,........................................................ 1. Napišite vrste zavarovanj, ki jih je treba skleniti za pokritje vseh škod, označenih na sliki: 3. Traktorist ustavi traktor hi povabi pešca naj pri- .......................................................................................................................- - sede. Na kateri strani se bo pešec oprijel traktor- / Ja in prisedel: ..................................................................................................-.......... Ime in priimek: Naslov: 15. MAJ 1965 * GLAS____________--- RADIJSKI SPORED VELJA OD 15. DO 21* MAJA 1965 ^ Poročila poslušajte vsak dan ob 5.15, 6., 7., 8., 10., I*» j» 15. 17., 22^ 23. L 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930. 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 9., 12., 13-, 15-, 1?., 2Z., z SOBOTA — 15. maja 8.05 Pojo mali vokalni ansambli — 8.25 Zabavne melodije — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Mladi glasbeniki glasb, šol pred mikrofonom — 9.45 Četrt ure z zabav, orkestrom RTV Ljubljana — 10.15 Glasbeni sejem — 11.00 Turistični napotki — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Okrogle in poskočne za sobotno opoldne — 12.30 Iz starejše in novejše slovenske glasbe — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Prizori iz jugoslovanskih oper — 14.35 Naši Poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Nastopajo Fantje iz Praprolna — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Izložbeno okno — 18.45 S knjižnega trga — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 V soboto zvečer — 21.00 Zaplešite z nami — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Za prijeten konec tedna NEDELJA — 16. maja 6.00 Dobro jutro — 6.30 Na-Potki za turiste — 7.40 Pogovor s poslušalci — 8.00 Mladinska radijska igra — 8-46 Iz albuma skladb za otroke — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 10.00 še pomnite tovariši 10.30 Pesmi borbe in dela ju- goslovanskih narodov — 10.40 Nedeljski koncert lahke in zabavne glasbe — 11.00 Nedeljski napotki za tuje goste — 11.40 Nedeljska reportaža — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 13.30 Za našo vas — 13.50 Pred domačo hišo — 14.00 V svetu opernih melodij — 15.05 Melodije za razvedrilo — 16.00 Nedeljsko športno popoldne 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Naš nedeljski sestanek — 21.30 Iz slovenske simfonične glasbe — 22.10 V plesnem ritmu z orkestri — 23.05 Koncertni večer slovenskih skladateljev , PONEDELJEK — 17. maja 8.05 Jutranji zabavni zvoki — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Zaplešimo in za-pojmo — 925 Iz narodne zakladnice — 9.45 Igrajo tuje pihalne godbe — 10.15 Pisan orkestralni intermezzo — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Domače viže za prijetno opoldne — 12.30 Poljudne skladbe jugoslovanskih avtorjev — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Z junakinjami iz Puccinijevih oper — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 1530 Zabavni zbori — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Glasbena križanka — 18.00 Aktualnosti doma RADIO — TV in v svetu — 18.15 Zvočni razgledi — 18.45 Narava in človek — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Izbrali smo za vas — 20.20 Koncert komornega orkestra Slovenske filharmonije — 22.10 Od popevke do popevke — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz orkestri vam igrajo TOREK — 18. maja 8.05 Kvintet Janeza Mah-koviča in Trio Dorka ško-berneta — 820 Od melodije do melodije — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Scena blaznosti iz opere — 9.45 Četrt ure s plesnim orkestrom RTV Ljubljana — 10.15 Glasbeni sejem — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Slovenske narodne pesmi — 12.30 Iz koncertov in simfonij — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Pet minut za novo pesmico — 15.30 V torek na svidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Pol We z majhnimi zabavnimi ansambli — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Majhen recital pianistke Manje Jemec-Mallusove — 20.20 Radijska igra — 21.20 Sere-nadni večer — 22.10 Glasbena medigra — 22.15 Skupni program JRT — 23.05 Introdukcija in variacije na temo iz opere Mlinarica — 23.20 Skupni program JRT SREDA — 19. maja 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Nastopa ansambel Teodosijcvski s pevko Rcdžepovo — 925 Godal- 15 ne skladbe Ferda Juvanca — 10.15 Melodije za razvedrilo — 10.45 Človek in zdravje — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Domače pesmi in napevi — 12.30 Odlomki iz Verdijeve Aide — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Kaj in kako pojo mladi pevci pri nas in po svetu — 15.30 Tako poje naša dežela — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Slovenska glasbena ustvarjalnost po osvoboditvi — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Iz fonoteke radia Koper — 18.45 Naš razgovor — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Večerni koncert Komornega zbora RTV Ljubljana — 2020 Spored zabavnih melodij — 20.40 Kratko .življenje — opera — 22.10 Popevke se vrstijo — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz s plošč ČETRTEK — 20. maja 8.05 Jutranji zabavni zvoki — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 Velika ladja — 9.45 Slovenske narodne pesmi — 10.15 Glasbeni sejem — 11.00 Turistični napojtki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Čez hrib in dol — 12.30 Bach in Stoko\v-ski — 13.30 Priporočajo vam 14.05 Jugoslovanski pevci v • VVagnerjevlk. operah — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Igra Pihalna godba Ljudske milice — 15.40 Literarni sprehod — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Turistična oddaja — 18.00 Aktualnosti doma in v SOBOTA - 15. maja 1740 LJubljana Kljukčeva teta - lutke £ V obzornik 18 4S t Beo«rad ime in priimek — mladinska igra 19 30 v ■ Ljubljana Cik-cak **> KVdnSd 20.40 sV BT^ero po svetu 2i.io d™ Bc?erad Huchcock vam 22 5o?£dstavlJa TV.ohzornik KE&EUA - 16. maja 10.00 TfIVt?O0«rad aSf1 4ska oddaJa 10 4S f/V Za«reb m fej°v spored 11 30 r , ^ubijana 1200 £ J7 Zaereb "•°0 Nedeljska TV • konferenca tvrovizija TELEVIZIJA 12.55 Nogometna tekma SZ : Avstrija , 16.15 Tekmovanje v telovadbi za evropski pokal RTV Ljubljana ; 19.00 Dr. Kildare 20.45 Da ali ne — quiz RTV Zagreb 22.00 Vabilo na quiz — žrebanje RTV Ljubljana 22.05 Posnetek športnega dogodka 23.35 Poročila PONEDELJEK — 17. maja RTV Ljubljana 11.40 TV v šoli 15.20 Ponovitev šolske ure 16.40 Ruščina na TV 17.10 Govorimo angleško RTV Beograd 17.40 Francozi pri vas doma RTV Zagreb 18.10 Risani filmi RTV Ljubljana 18 25 TV obzornik in napoved sporeda 18.45 Izumi in proizvodnja RTV Beograd 19.15 Tedenski športni preuled RTV Ljubljana 19.45 Pomoč izvozu RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Nicolae Nitescu v glasbenem kotičku RTV Beograd 20.40 V.tej sobi bom ostala — TV igra RTV Ljubljana 21.40 Naš teleobjektiv 22.05 TV obzornik TOREK — 18. maja RTV Ljubljana 1925 Poročifla 1930 Sestanek pri toboganu 20.00 Prenos športnega dogodka 22.00 Poročila SREDA — 19. maja RTV Zagreb 16.50 Govorimo rusko 17.10 Učimo se angleščine • RTV Ljubljana 17.40 Tik — tak — pravljica 1755 Pionirski TV studio 1825 TV obzornik in napoved sporeda 18.45 Kako slišimo RTV Beograd 19.15 Glasba danes RTV Ljubljana 19.45 Cik — cak RTV Beograd 20.00 T V dnevnik RTV Zagreb 20.30 Beseda in čas 20.40 »Črno na belem« RTV Ljubljana 21.40 Kulturna panorama 22.20 TV obzornik ČETRTEK — 20. maja RTV Zagreb 10.00 TV v šoli RTV Beograd 11.00 Francozi pri vas doma RTV Ljubljana 16.40 Ruščina na TV 17.10 Govorimo angleško RTV Beograd 17.40 Na črko, na črko RTV Ljubljana 16.25 TV obzornik in napoved sporeda RTV Beograd 18.45 Po Jugoslaviji svetu — 18.15 Odskočna de* ska — 18.15 Jezikovni pogc-vori — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in na-pevov — 21.00 Lirika skozi čas — 21.40 Glasbeni noktuir-: no — 22.10 Popevke za lahko noč — 23.05 Večer komornih skladb starih mojstrov i PETEK — 21. maja \ 8.05 Iz zgodbe nordijskega junaka — 8.37 Melodije za razvedrilo — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Pihalna godba Paul Lavalle — 9.35 Pet minut za novo pesmico — 10.15 Mariborski komorni zbor — 10.35 Novo rja knjižni polici — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Na kmečki peči — 1230 Uvertura in drugi odlomki iz Mignona —> 1330 Priporočajo vam — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 1525 Napotki za turiste — 15.30 Leonard. VVerrem. poje ameriške mornarske pesmi — 15.45 Novo v znanosti — 16.00 Vsak dan. za vas — 17.05 Petkov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Revija slovenskih pevcev zabavnih, melodij — 18.45 Kulturna kronika — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Zvočni mozaik — 2030 Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.40 Radio in glasba — 21.15 Oddaja o morju in' pomoršča-^ kih — 22.10 Za ljubitelje" jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Iz sodobne poljske glasbene literature .'. RTV Ljubljana 19.15 Glasbena porota 19.45 V kinu bomo videli RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Komorni intermezzo RTV Zagreb 20.40 Melodije Kvarnera RTV Ljubljana 22.40 TV obzornik PETEK — 21. maja ¥ RTV Zagreb 10.00 T V v šoli 16.50 Govorimo rusko 17.10 Učimo se angleščine 17.40 TV v šoli RTV Ljubljana 18.10 Pika nogavička — slikanica 18.25 TV obzornik in napoved sporeda RTV Beograd 18.45 Rdeči signal 1 RTV Zagreb 19.15 Narodna glasba RTV Ljubljana 19.45 Kibici, oj kibici — TV akcija RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 2030 Celovečerni film 22.00 Sprehod po svetovnfb galerijah 22.30 TV obzornik Da bo več m-eka Odkupna cena mleka vsem proizvajalcem, tudi zasebnim kmetovalcem, bo od 1. maja povišana od dosedanjih 64 na 69 dinarjev za liter. Tak odlok je sprejela kranjska občinska skupščina na zadnji seji v četrtek. Ta cena velja za proizvajalce, ki mleko oddajajo preko zadrug ali na drug način družbenim organizacijam, konkretno v tem primeru Mlekarni Kranj. Da bi namreč bolje stimulirali vse proizvajalce za proizvodnjo mleka, ki ga vsa leta primanjkuje, zlasti za predelavo v razne mlečne proizvode, so dosedanje premije dvignili za 5 dinarjev na liter. Skupno je za premije proizvajalcem mleka predvidenih 20 milijonov dinarjev iz letošnjega občinskega proračuna. Prav tako so na isti seji sprejeli odlok, ki bo zanimal občane, in sicer o raznih manjših gradbenih delih. Za enostavne adaptacije in rekonstrukcije ne bo več potrebno dovoljenj, marveč samo priglasitev pristojnemu organu občine o nameravanih delih 15 dni pred začetkom dela. To velja v glavnem za preurejevanje in obnavljanje stanovanjskih hiš, gospodarskih poslopij, poti in kolovozov na podeželju. V obsežnem spisku .katera dela pridejo v poštev, pa v glavnem niso zajeti objekti na mestnem obmoVju. K. M. t--~^ Mi praznikov ne poznamo V četrtek je poteklo 21 let odkar je bila pri nas ustanovljena državna varnostna služba. Na dan obletnice ustanovitve smo poiskali dežurnega miličnika na prometni postaji v Kranju. Pogovarjali smo se z 38-Ietnim Lojzetom iz Krškega. KOLIKO ČASA STE ŽE V TEJ SLUŽBI? »To delo opravljam že 15 1-t.« VERJETNO VAM JE DANES NEKOLIKO NEPRIJETNO »DEŽURATI«, VAS TO ŠE POSEBNO MOTI? »Niti ne, ker Sem bil za praznik ob dnevu zmage prost. Smo pač v taki službi, da vseh praznikov ne »poznamo.« STE S SLUŽBO ZADOVOLJEN? »S službo sem zadovoljen.« KAJ VAS NAJBOLJ JEZI PRI OPRAVLJANJU SLUŽBE? »Ekskurzije! Te prihajajo v \5i večjem številu v razne turistične kraje. Žal ti ljudje ne poznajo nobenega »reda«. Po cestah igrajo nogomet in podobno. Največkrat kljub opozorilom ne upoštevajo prometnih predpisov!« KAJ PA NOVI ZAKON O CESTNEM PROMETU? »Zdaj v glavnem ljudi na spremembe samo opozarjamo. To zaradi tega, ker vsi z njim še niso seznanjeni.« VI STE DANES DEŽUR-DO 11. URE ZVEČER. K*KSNA SPOROČILA STE ŽE SEDAJ DO 9. URE PREJELI? »M£d drugimi sem »sprejel« prometno nesrečo in obvestilo, da je neki Ino-zemec pozabil v gostilni LOJZE BIZJAK »Na Posavcu« potne dokumente. Na srfečo smo ga »ujeli« na Orehku ter ga o tem obvestili.« Posloviti smo se morali, nismo ga mogli več motiti pri njegovem delu. Zaželeli smo mu, da bi sprejel po telefonu čim manj sporočil o prometnih in drugih nesrečah. J. JARC Dvajset let Kranja Kranj, 14. maja — Kolektiv Gorenjskega muzeja v Kranju ob sodelovanju mnogih drugih organizacij in posameznikov, je danes zaključil obsežna dela na pripravah za posebno razstavo, ki jo bodo odprli jutri, 15. maja, ob 16. uri v prostorih muzeja. Razstava prikazuje dokumentarno gradivo o osvoboditvi tega mesta, zlasti pa gospodarski, družbeni in kulturni razvoj .komune v zadnjih dveh desetletjih. K. M. Zazidalni program pripravljajo Prvi del zazidalnega programa mesta Jesenice imajo pripravljen. Pričakujejo, da bodo v enem mesecu dokončali tudi drugi del. Oba bodo dali v razpravo občanom. Predvidevajo, da bodo v središču mesta zgradili še okoli 1000 stanovanj. To je dosti ceneje kot pa graditi tam, kjer še ni komunalnih naprav. V centru mesta bi stale le visoke zgradbe z različnimi stanovanji. Kljub hudim poškodbam na naših cestah po pretekli zimi so že ceste v glavnem povsod zakrpane. Končno so začeli tudi na gorenjski cesti asfaltirati še ostale, daljše odseki cestišča. Bil Je že skrajni čas, ker bi sicer morali povsert obnoviti podlago Večja hitrost za voznke Danes si pobliže oglejmo nekatere spremembe v novem zakonu o cestnem prometu, ki veljajo za motorna vozila. Voznik, ki bo imel v krvi nad 0.5% alkohola ali pa man pa bo zdravnik spona 1, da zaradi alkohola ni sposoben za vožnjo, bo strogo kaznovan. Voznik motornega vozila prav tako ne sme dovoliti vožnje drugemu vozniku, če misli, da je vinjen. Novi zakon določa za tiste, ki bi voznika ovirali pri vožnji (pogovori in podobno), kazen do 3.000 dinarjev. Največja dovoljena hitrost na javnih cestah je 120 km na uro. Skozi naselja lahko vozite največ 60 km na uro. Ozka grla odpravljajo Med ozka grla na glavni cesti skozi Jesenice, po kateri teče ves notranji in tranzitni promet, je sodil tudi del ceste med Jesenicami in Javorni-kom. Ker ob cesti ni pločnika, so hodili vse pešci po cesti in 8 tem ovirali promet in bili izpostavljeni nevarnosti. Da bi zadevo vsaj delno omilili, so uredili ob cesti 2 m široko pot za pešce. Cesta I. reda je s tem širša in tudi razbremenjena, ker hodijo pešci po svoji poti. Hvalevreden je tudi odkop nasipa na ovinku pred mostom pod Koroško Belo. Ovinek je sedaj pregleden z obeh strani, kar je za varnost prometa zelo pomembno. Voznik, ki vozi za drugim vozilom mora voziti z zasenčenimi lučmi. Razdalja med vozili s skupno težo nad 3500 kilogrami, ali z dolžino nad 10 metrov, mora biti najmanj 100 metrov. Vozilo v predoru ne smete ustavljati, obračati ali voziti nazaj. Prižgane mora imeti parkirne luči. V kolikor je predor slabše osvetljen, mora voznik prižgati zasenčene luči. Vozniki, ki srečajo vozila ali kolono vozil s spremstvom, morajo strogo upoštevati navodila spremstva. Novi predpisi določajo, da imajo vozila, ki uporabljajo posebne svetlobne in zvočne znake (LM, rešilni, gasilci in vojaška milica) prednost pred vsemi voziili razen pred vozili s spremstvom. Več pozornosti bodo vozniki morali posvetiti vožnji v j V Pangerščici se ruši most V Pangeršici se je pričel rušiti most preko potoka Stražnica. Voda mu je v zadnjih letih spodjedala temelje in ljudje se bojiijo, da se bo vsak čas zrušil. Svet krajevne skupnosti in vaščani, teh je v 8 hišah 38, so se odločili, da bodo zgradili novega, železobetonskega, ki bo dolg 7 in širok 3 in pol metra. Z izgradnjo bodo pričeli še ta mesec. Po predračunu bi most stal več milijonov, toda vaščani so se odločili, da ga bodo zgradili v lastni režiji in v večini s prostovoljnim delom. Občina Kranj jim je v ta namen namenila f milijon dinarjev. megli. Vsako motorno kol« mora imeti v tem času zasenčene luči ali pa luči za megl< (meglenke). Vozniki, ki pelje jo mimo vozila, s katerim s* opravlja javni prevoz potnikov, morajo paziti na ljudi ki vstopajo ali izstopajo i: teh vozil. Zaradi tega moraj* na teh krajih zmanjšati hi trost. Kazni za tovrstne prekrške so od 3000 do 50.000 dinarjev. — J. JARC Vre.rrsnska napoved za danes in prihodnje dni' Danes dopoldne bo še sorič no vreme, popoldne pa bodo nastopile delne pooblačitve. J Alpskem svetu so možne kra jevne plohe. V prihodnji!' dneh je pričakovati večji P& rast temperature. Izdaja in tiska ČP »-Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. Naslov uredništva: Kranj, Cesta Staneta Žagarja 27 in uprave: Kranj, Koroška cesta 8» Tekoči račun pri NB v Kranju 607-11-1-135. Telefoni: redakcija 28-35, 20-52, uprava in tiskarna 21-90» 24-75, 28-97. Naročnina: letno 1300, mesečno 110 dinarjev. Cena posameznih številk: sreda 20, sobota 30 din. Mali oglasi za naročnike 30, za nenaročnike 40 din beseda. Neplačanih oglasov ne objavljamo