Lelo IV., fitev. 67* V CeUu» čeirieK «toe IS. funifa 1922. Foštnins Bissau n goi-/,;iiU. Stanc letno lfo Di?j, mesetno 4 Din, za inozemslvo ictno 120 Oin. — Oglasi za nun višine stolpca '10 p. Reklame :nod teksiom, oH-.rirtnicG iu znhvale 50 p. Posaincxua Stcviika stsne SO p. vsaK io?refe, čefrse& m soboto. i imr^M—TaH—^——¦¦ i ii ii i n UredsaiMvo StruSsti&^KK^Kn/T^ajst»1. Telefon St. 53. Upravnišivo SlrossiriSjOTj^a^ujrsiCl ^ri^nčje. Telefon št.65. L=a Račun kr poStnega coMJaagaasJirada žtt;v- 1M)66. «=3 Slovenski javnosti» j »Jutro« od torka prinaša i/.pod pe- i resa tf. poslanea Jr. Kukovca elanek, '<' g.i v nasledujcm priobdüeino radi rcs- nosii in važiiosti izvajanj. Čas je, da :-.e, kar je v narodn zdravega in poštenosn stnic v delo in vstane iz letargijo mi krizc. v koji životarimo zadnje eV.s,-. /.'ivimo in üelamo v veliki dobi za vc'i- ke ciljc. ki ponienjajo urestučenje sto- letnih stremljcnj najboljših niož naschn nuroda. V dnevih velikega dela za iiaSc notranje nacionalno osvobojenje in dii- šcvno pivrojonie, nc ostajajmo inaü, no btxliino sanio liladni opazovalci, - sredniega. dništva kovinaricv v Ljub- ljanr (g. Svetek) odpovedalo Westen« ko'ektivno pogodbo za 15- marca tl., kar ie Westen vzel na zna-nie. Odpoved jc t em el j Ha na vprašanju in zaluevi po wn- vi urediivi jiezadostnih mezd. fz eisin mezdne.^a \'prasanja se je pa po oboje- s trail ski krivdi izcimilo osebno vprasn- nje 4 deluvccv zanpnikov, vprašanje prc- stiža delavske organizacije, ki ie postalo za potek pogajanj due 21. in 2S. marca t. i. in potek stavke usodepolno. Delna stavka je izbruhnila z 2S. mai- eem in ostala delna do 8. aprila, ko se jc posreeilo g. Svetek-u in tovarišem oCS vrniti od dela ostalo polovico stavkokn- zov. pod prtvezo, da bi stavka vže dav- c no nspela. ko nebi stavkokazi tega za- preC'evaü. Deliii obrat tovarne je vslcd tega /. (S. aprilom popolnoma prenebaT. Delo nad 1600 rok ie poeivalo vse do n. junija. V tem easu desetih tednov stavke jc bilo izgubljenih 250.464 delavnili nr. kojirn odgovarja okoli 2,800,000 1< mezJe. Pa kakor rečeno, je bil zamišljen >n prvotni temelj stavke mezdno vprasan>e. Stojeoi na neoporekljiivcm stališču. da inora vsak dielavee doseei tak zaslužek, da more živeti on in njegova družijia elo- veka vrcdno življenjc — pripoznaino de- Iavstvu brez vseli pridržkov kot >'ultlma ratio« — za dose.uo tcga cilia Ikij v ob- liki stavke. Toda ta boj mora biti res zaduje lü'obatuo sredstvo in skrbno pripravlien. , Ne sine »se ga prieeti na lahkomiselni na- ! Ciu, predno nrso izčrpana vsa druga rast- iJcložljiva sredstva in nc smo se ga vo- diti niti nro dalie kot je za dose^'o stav- ljeueg;i cilja neobhodno potrebno. da se ne napravi inesto kori-sli iiesorazmcrrto škodo. Se je vodstvo stavke držalo tell osnov- niii predpostavk? Kot pazl.iivi opazovaT- ei trdinio, da ne! Prvie se ie napravilo v škodo pri-zadctcga delavstva iz prvotne- ga eisto mezdncga vprašania — osebno piestižno vprašanje, dajajoe predmet in- teresoin posameznikov pred interesi cc- loknpnega materijelno prizadetega delav- stva, kar mora vsak pošteno socijalno inis'ec človek obsojati1. Dnißic se je pogajanja prav po nc- potrebnem na lahkomiselni načiii zavla- ocvalo. ker bi se stavka s prav istim. i"e ne boljšim uspehom laliko koneala vsaj že sredi aprila. Voditelji' so zahtevali >en bloc« 50% zvKanjc mezd nc oziraje se na doscdanje po zmožnosti in delavnem nspelni delavstva individualno diferen- cirane mezde. Westen je ^a iz lastne^a nagiba dovolii] in za časa delne stavke plaeeval posamcznim skupinam 10 — 30% I),-, doscdanji plači, uvažujoč gospo- darski in sposobnostni moment posame*- nika. Ali ni bi] to temelj na koiem je bil sporazum davno mogoC? Prav gotovo. Tudi vprašanje zaaiipnikov ie bilo ?.e sre- di aprila rešeno v smisln, ki jc bi'o za de- lavstvo prcdvsem povoljno. Danes Jn- sežen uspch 20—35% poviüka na Pret- sn.ie mezde, torej dalee zaosiaia nad c- fektivnimi izgubami posameznikov, Je- Catulle Mendes: Eamen preskušuje. (Iz francoščine.) I (Dalie.) ! Večina dam se je smeialo, v ozad'u dvorane so kazali nekateri tnibadurjff. da odobravajo. Plia.netta Romanin je vzdignila maio desnico in rekla z resnim irlasom: »Vsako znainenje odobravanja a^f nezadovoljstva je prepovedano in kdor 1)0 prelomil to zapoved, bo izkljuccn od zborovanja.« Smell je i/.giiiii, slasovi so utihnili in groiica jc nadaljev-ala: «Predvsem je treba ugotoviti, koM ko je sedaj stara gospodiena.- »Štirinajst let,« k odgovoril jjospod Boisgaillard. »Tako, ima starost. v kateri po zu- koniku liubezni mora izpolniti svojo be- sedo. Kaj je vzrok, da ni izpolnila, nnt dokaže.« j Gospodična je stopila korak naprej j in rudeea kakor piruh zaeela: »linenujem se Perdigonne de Puv- | SH'urrn; to je moj stric, ta baron, ki ga ] vidfte pri vratih in ki ima dolgo braiJo. ker je potoval v Palestino. Res je. da je po preteku sedmih let silil gospod c!a ga poljubim, kakor sem obljubila, kakor In- tro dorastern. Prosim slavni dvor, da pomisli, da otroške besede niso resnt) niisljene, veiika napaka bi bila, če bi sc jih srnatralo za resno obljubo. Odkar sem dobila lepega prijatel.ia z ijubcznUo bi gresila napram njemu, ee bi sc dotafc- niJe inoje ustnicc drinjih, kakor njegovlli. Naj je gospod Apollin so tako dober ka- valir. ni njegova starost inoji primerna, vrhu vsega ima pa še zadaj za glavo ve- liko oteklino, ki jo nekateri iiuenuje.10 grbo.« Dvorni noree je samega veselja za- čel zvonekati z zvončki, le malo je manv kalo, da ni ves zbor izbrulinil v bu^cn smell. Orofiea Phanetta se je skloni'a en- krat na desno, enkrat na levo ter po- siušala mnenja svojili tovarišic. Slučai >e bil preeej zavit hi težak. Dame so dolgo časa med sabo sepetalc. koneeno so prencliale. Dvor se je odloeil. Daina Romanin .ie vstala in izjavila: »Najvišji Dvor ljubezni ie sklenil na svoji seji v Roinaninoveni gradu v Provenci: Ko ie slišal obe prepirajoči se stran- ki in npoštevajoO. da pojjoclbii potrjena od gospodične Perdigonne de Pu.vsaiirin .vjic'de unega poljuba. ki bi .ica dala «0- spodu Apollinu de HoisgHlard ni v rcsnlci resna z ozirom na niouo nezno starost in olroško dobo, ker se opravieuje radi starosti gospoda in oteklino. imenovane grba, ki jo nosi med obemi nleei, upo- števajoč. da je zvestoba danim obljn- bam edino iamstvo v praktični ljubezni da jc gospod Apollin de Boisgaillard u- pravieen poljubiti gospodien.') Perdi- gonne de Puysaurin. ker pa ni bilo do- govorjeno, kje naj jo poljubi in kako moeno, jo bode poljubil gospod na rokav obleke z iistnicarni, drugace na nič. Ta- ko snio razsodile v našein Roinaninoveni gradu enoglasno vse dame nričujoče pri tej seji' desetega due maievili kalend.« To sodbo so odobravali vsi, nikdo se ni teniu upiral, tudi stari siospod nc. Na mail je poljubil rokav crosnodiene z zelo prestrašenim obrazom. Dvor je nadaljeval sejo, prišli ste dve ženski1 iz flanderskega okraja. Eua. je ob- toževala drugo, da je zapel.iala ljubeka s privlaeniml nasmehi. z mežikanjem oel, s stiskanjem rok in dru«imi nedopustnl- mi sredstvi. Sodišče je razsodilo, naj se vsaka potrudi kolikor mogoce, da sa pridobi. katera bo bolj znala. tista ga bo imela. Druga Rospodiena se je pritožcvala nad nekirn kavalirjcm, ki ie zvrtal malo luknjo v vratih, skozi katera jo je opa- zoval, ko se je slacila ter se vlegla v posteljo; vsak veccr je kukal skozi luk- njieo, najhujse pa je bilo ker je to de?a!. predno so ga opazili. »Najbrže ima tožiteljiea,« ie vpra- šala ena izmed dam, »navado, da ostane oblečeua po noei, kar je uavada vsen eistili oseb?« I'oziteliica pa ie odgovorila, da se je nuiiala slcei, ker jo je oblek.i prevee tišeala. kajti njena koža je zelo obent- ljiva. Dvor je sklenil, da je kavalir izgnan iz vseli družb poštenih žeusk za štlri let;; in nobena ga ne sine med tem ea- soin izbrati za ljubeka. Interesantna je bila debata iepega dijakoua Saint-Remya, ki jo je pričel proti ncki nevesti istega mesta. ki ni ho- tela vedeti nie 0 svojem ljubljcnein radi (»bljub. kakor je rekla, ki jih ie stortf. Dvor je bil pa drugih misli ter sklenst. da duhovništvo ni nobena zapreka, c?a ue bi zadostil svojim ljubavnim željam / opombo, da sveeenik zadosti laliko svo- jeniu Bogu in svoji prriateljiei. ter lahko brez pohujšanja izpolni želje svoje ljitb- Ijenke. (Dalje priliodnjič.) __Stran 2, ____»_N o v, \.,,J9[,9 u ,A * - v. 07. lavcev. S takini naOinoni siavke jo v.a- krivijeu Jiacl delavstvom zlo-cin, ki ga \- majo na vesti ncsposobni voditelii in sT- ccr pred vsem voditcl.ii od cent rale v Litibljani, ki so si prilastili v i)rvi vrstj koncne ukrepe in niso dovolj uvaž rvali pomirjevalnega naziranja bulje infonm- ranih in treznejših loka'lnih faktorjev. Dclavstvo je ta ucdostacek dovolj clobro opazilo, zadačo stavke shvačalo drugače in odtod jc izvirala nazachiv? skoro popolna apatija, ki so jc pokazaia na zadnjih zborovaujili stavkujocih. To dokazuie tndi zelo eudni riačin in uspev. glasovanja radi ukinjenja stavkc ny sho- du due 4. junija. 180 glasov za nadaljo- vanjc stavke, 122 glasov za koncc stav- kc nad petsto glasovalniu upraviceiicev odsotniii. Cutili smo se dolžne to javiio pribrtr, da vidi tudi delavstvo. kdo ga vodi /a nos in zlorablia. SI.OVENKE OB PRILIK1 SVECANO- STI PR! KRALJEV1 POROKI V BEOORADU. Z utripajočim sreem smo sc bližate beogradu, z ginjeno dušo smo gu po- j zdravljale že od daleč. A ko naui je sto- j pila noga na bcogra.iska tla in obstal po- lled na praznično svcčaui zunauiostf vsega mesta, nam je zastrla oko solza m zaprla besedo grenko - sladka bol. Ro- man so mi'mo naših cluš tužni spomini nedaviie težke preteklosti, za njinii slad- ka zavest, da je ta sveta zemlja ventfar naša. Sestre Srbke, ki so uas pričatfo- vale, so nas s hvaležnostjo razumeie. Pripravile so nam prijetcn slan, poskr- beie, da smo bile delcžne vscli eastnm udeležb in zanimivosti teh dni. Ob spre- jemu nase mlade kraljicc pii ladji. snio zavzemale Slovenke v narodnili nosan vidiK) mesto s krasnim razgledom, >z- zvale smo jo prve s krepkimi klici: »'Li- vela kraljica!«, na kar nas io vsa kralje- va rodbina živalmo pozdravljala. Med lein so io pričakovala naša dekleta v narodni'h nošah v dvoru. kjcr sc jc ž ntf- mi prijazno mcnila. Naslednji dan smo sc zbrale v uar. skupščini, kier je mrgolelo raznili na- rodni'h noš vseli krajev državc UvršCe- ne smo bile med razne deputaeije, ki so sic v dolgem sprevodn v dvor k avili- jenci. Kralj Aleksander in kraliica Ma- ri ja, kakor tudi njeni visoki starišl so razne deputacije prijazno pozdravili. — Napiedne Slovenke smo pri tej prilflcl darovale kraljici srebrne činke, zgodo- vinske starosti 200 let. delane skozi 50 let in spominsko knjigo, na katere zu- nanji strani je vezen na rdečem ozadju bcl orel — ročno delo — na notranji procelni strani slika od Oasparija — deputacija slovenskili žen v narodnili nošali, na čelu jim gospa Franja Tav- Carjeva, ki poklanja visoki dvoiiei »Dečji dom«, okrog zavetišča potrebne dojcCe mate re in deca: Na nastednjili straneh so zabeležena intena posameznikov in dru- štev — darovalcev večjih svot, ki so bile darovane do zdaj — tako zapiso- vanje se bo nadalievalo in priložilo po- zneje v knjigo. Ta dar ie bil sitmbol Iju- bezni nasih sre in d'ela naših rok. Dalje smo se Slovenke udeleževaie raznih slavnostnih prirediitev vseh dni v narodnih nošah. Narüdna uoša je bila vobče za uas legitimacija, tudi je vzbu- jala vsesplošno občudovanje. Spoznawe smo srbsko ljudstvo kot jrloboko patri- jotieno in narodno zavcdno, kot bratsko velikodušno, nakloujeno in postrežljivo. In če bi šel človek še tako mlačen tja, moral bi se izpreobrniti, kajti tarn ga ?c srečala na vseh potih prisrena bratska ljubezen srbskega naroda, padel je1 nanj blagoslov uaše mlade kraljeve dvoiicc, ki ga je pošiljala nad svoj udaiii naroii v prekipeva}očt Ijubezni. ganile so ga vseh pričujočih solzne oči in vroči vzöl- hi k nebn po sreči za mlada .lorocenca. CutHe smo v teh trenutkih nekaj veli- kega, nekaj, kar ba pripomoglo k .^ploš- nernu narodnemu vstajeniu. nekaj, kar bo olajšalo gorje bodočnosti nremnogim trpcčim, ker bo obrisalo solze mnogwn žalostnim. Bodite liverjene, dragc su- stre vse, ki niste büe tarn, da nas ta eiir in slutnja nista varala! — Ncbo je posia- !o svoj blagoslov na mladi r>ar — meef poroko in pohodom do dvora je deževavo — in ta vera v srbskem na rodn naj se üresnici! V Topčideru smo inielo dek'gatinje ženskih udruženj iz raznih krajev cc.»e države skupen obed in po tem veliko nianifestacijo. Predsedovala je scstanKu i reüsednica Saveza v Ueogradu. gospn i Kri.stič. (Jovorile so razne govoni'ce jz j vseh krajev, proslavljale vclik dogooek klicale blagoslova in srec'j na miaut par, bodrile za idejo ženskega gibauja in dela, opominjalc žeiistvo k slogi. ki so jo mozje s svojirn strankarst\oin ubili ?n pokopali že davno...... Žal, da boluje s.;>- ga tudi že pri nas Slovenskali na udarcfti iicrazumevanja dobre stvari od goto^ c slraui. -- Za Sloveukc je govorilu sc- stra .lanja Miklavčič, vodit. VIII. raxr. dekl. sole v Kranju, ki K" v svoiem st\:ar- nem govoru med drugim povdarjala, aa so bloki, iz katerih je sestavljena nasa drzava, ustvarjeni iz krvi nasili mož >n da smo kit, ki naj drzi te blöke skupnj. me žene, .ki moranio radi tega složno in vztrajno delati. 2e!a je živalmo prizna- nje. Za koroškc Slovenke je v solzah vn boü izpregovorila nckaj (uznih besed sestra Marica Spicarjeva iz Radovljicc \- koroški narodni noši, — vse jo bilo ganjeno do solz. Za Primorkc je govon- la sestra Cvicta .ladronja iz Splita, ki se je diütaknrla točke, da naj se nam ne ste- je v zlo, da so büi naši možje v bojniii vrstah srbskih sovragov. ker trpeli so pri tem dvojno in težko bo!. Med raznimi govori je igrala godba vse tri hinme. ka- tere smo spremljale z navdušeniui ret- jem. Parkrat smo zaplesalc tudi koto. Nabralo se je krog nas precci drugega ciičinstva, ki jc z veüko oozornostjo sk'dilo govorom iu ob raznih ginljivih trenutkih z nanii vred brisalo solzo. 7.-,\- ključile smo zborovauje s svečauo pri- sego — prisegle smo zvestobo svojim stavljenim ciljein in zvestobo svojemn kralju in njegovi rnladi kraljici. Poslo- vile smo se od sestcr Srbkinj in srbske zemlje s solzo v očesu in najlcpsimi spo- rn ini in utisi v dust. Marica Sernečcva. O islaniu. (Preiiavanje Kd. Žimnica na celjskem Ljudskem vseučiliscu.^ (Dalje.) Po vsein tem trpljenju k bilo za- Lipauje vernikov omajano, novili privr- zencev ni dobil, vrh vsega ni'.i io nuiria njegova zvesta žena »mati vernih' in njegov dobri stric Abu Taub. tako on jc bil prisijjen iskati varstva pri obso- vraženem stricii Abu Lahabu. V tej sff- ski je iskal pribežališča pri Takifitih v mestu Taif na meji Nedžda. Komaj >c vstopil v mesto, so ga naguali s kamc- njem, hežal je zopet v Mekko. Na begu je videl prikazen. kako so se zbirari džinni okrog njega in sprejemnli islarn. Pnzueje je iinel zopet noeno vizijo, nesll so ga v Jeruzalem in v sedma nebesn. Po smrtr Chadiže se je oženil / vclovo i uelcega .venrika in se zaročil z oscmletiio Aišo, hčerjo Abu Rekra. s katero se .c čez dve1 leti oženil. Aiša jo Hnela od vseh njegovili žeu nanj najveoji vpliv. (Predbacivali so nm čutnost, tnda ta tn še drugi zakont so bilr boli polittfnega značaja. da bi ugledne može pridobil na tak nacin bolj zase.) V največji stiski mu je bila sre?fi mila. Nekoč so prišli romarji iz Jathriba. od katerih jih je nekaj pridobil za svo; nauk. Mekka in Jathrib sta si bili v na- petih razmerah. Pri prihodniem roma- nju se je seSel M. v Akabi z 1- možmi in se dogovoril, da sprejnrejo islam. Pos'al je Musaba kot go\romika v Jathrib. ki je sprejel kmalu vero. Imenoval je se 12 predstojnikov, devet za rod Chasradš in tri za Ans ter se vrnil v Mekko. Ko- reiški so pa nastopili tako sovražno, da jc Mohammed vcrni'kom svetoval, naj bežijo v Jathrib, sam pa je ostal z Abu Bckroni in Alijein v Mekki. Kev so pa Koreišiti sklenili umo-riti Mohammeda. >c zbcžal skozi okno z Abu Rekrom, med tem ko je Ali ostal se vlegel na ležisče in pokril s plaSčcm. Tri dni ie ostal Mo«. z Abu Bekrom v neki votlini na gori Thaur blizu Mekkc skrit. nakar so jima je posrečilo niti s hitrimi kamclami v Jathrib, kamor jim je slcdil po kratkem ujetni'stvu tudi Air. To je tako imenova- na Mezra all beg 16. junija (>~Z in od tc- ga časa se začne mohamedanska era als sletje1. S tem se prične nova doba v Mo- hammedovem življenju. V Mckki jc !>H zasramovan in zani'cevan prerok v Jathribu pa, ki se je od sedai nazivalo Medinat en-nabi all na kratko Medina, jc bil Emir ali> knez mesta. kar je pov- zročito, da je kot prorok stopil v ozadjc in se pokazal kot zakonodajalec, politik ter vojskovodja. Zato imaio medin^ke sure čisli; drug značaj kakor mcKkanskc. i Medinske so prozaične. a mekkansive poeličnc in preroške. | Par dni, predno jc prise] v Mcji'i.->, | je položil v Kufi tenieljni kamcn za ir.-o- j šcjo. Medinci so ga pclja-li v triumfsi v mesto in nujrmenitriejse rodbinc so se kosalc med seboj. kutjra inu ponnJi sia- iiovanje. Da bi se nobeneiiiu ne zaincril, jc rekel, da bode šcl tia. kamor \\n\ i^o božja volja peljala kainclo. Knmela )c sla k hisi Abn Aiinba. kjer jo stanova^ tako dolgo, doklcr ni biht zaii.i sezidana priprosta hiša. \- katcrj k> skromuo 7.\- vel. V Medini jc /.ačel takoj z dclom. Pri hiši jc dal sezidati vcliko mo.šejo v.\ zravnal p iep i r mccl rodom A us in Chas- ras. ViL-rniki med Medinci So dobili iiiic Ansar. pomagači. izsclni.ki pa Mnlia/.i- run. Razun teh dveh velikih strank >? biia še cna velika stranka iVumaf'kiüi, hinavce\-, ki mu si-ccr niso iiili sovražu.', vendar uiso hoteli uičesar vedeii od isia- ma. Iz diplomatičuih vzrcvkov je moral Moli. biti s to stranko prizanesliiv. Pn- časi pa se jc krčiki in nazad?ijc i/.ginila v islanm. (Daiio prih.) Sokolsivo sijaino marjirestlralo v Zagrebu. 11. tm. je maniiostirala v Zu- grcbn jugoslovanska zagrebsk-i sokoi- 5;ka župa. Ker so hoteli blokaši zopet ?n- scenirati napad, ie vladalo sicer Cez dan napeto razpoloženjc. Sokoli so ar- žal.i strogo discipline) in niso rcagirali na nobcna izzivanja. Sprevoda nri Haškovo igralisce \ Maksimiru se je ikieložifo . nacl -4000 Sokolov z godbami in i'anlri- rami z oclposlanci Jugoslov. Sok. Save- za (starosta dr. Ravniliar. načelnik c?r. V. Murnik, nani. načclnika Ambrožlč, Dodstarosta Clangl k\ Bajžcli) na čelu. poleg katerih je korakal starosta F)ja- kovskL'ga Sokola prcdscdnik narotfnc skupščine dr. Ribar. .lavni telovadbi jc prisostvovalo 30.000 ljudi. Voiska je / vcliko prcciznostjo izvajala siniboüciio vajo »Osvobojcnjc.« Po telovadbi jc sledito razvitje prapora. zagvebškcsa Sokola I. iPovsod so bunio pozdravliali slov. sokolska društva včlan.ietnt v /a- i-crebški žnpi. Med tern so pa zagrebški .separatisti napravili izlct na grob Ante K'adica v Mirogoju in na grob Ante S!arčevic'» v Šestiue. Sprcvoda so se ndeležili sepa- ratistični Sokoli-bicikliisti, sokolska ko- njcnica, okoli 100 Sokolov v kroju in pa množica Ijudstva.ki je ;ia potu neprc- stano vzklikala: »Živela hrvafska repu- blika! 2ivel Radič! Živela Starčevičeva rcpubiikn! Mrvati vkup!« Stjepan kauič ¦¦ jc imel ob Starčevičevem gi-obu hujska- joč govor, v katercni je povdarjal. na boj hrvatskega naroda za svobodtj \c nl dobojevan- Nahujskane niase so sc na povratku iz Šestin pripravljale na velike demon- stracije proti jtigoslovenskiin Sokolom. Policija jih jc pozvala. naj sc razide.ro, a je naleteia na hud odpor. Ker so blo- kasi zavzeli uasproti njci sovražno sta- lišče. jc bila končno primonnia. po.seči po orožju in jc oddala salvo v zrak, n«- kar se jc razprsila masa v več oddelkih v mesto. Do prvega spopada .ic prišlo v Novi vesi1. vendar pa tamkai ni bil nihCe rarijen. Hujši incident je nastal prcd ka- varno »Korzo», kier je neki gost zakli- cai: »ŽLvel kralj!« Blokaši so vsled tcga vdrli v kavarno in jo skoio dcmolirali, nakar jih je policija s silo razgnaia. Pa- cialo je pri tej priliki kamcnic in je biro oddanih tudi vcč strelov. Cilavno atako pa so priprav'jali rs- dičevci zvečer, ko se je vršil v poslop'u «Kola» v Bogičcvičevi ulici komerz Sokola I. Policija jcworala zastražiti vsc glavne dohode k ulici in potiskati cre- nionstrantc nazaj. Neznani zlocinci so ncnadonia pretrgali eiektrični tok v \w- slopju «Kola«, kar je siccr izzvalo med iideležniiki veselicc prccejšnie razbur- jeiije, vendar pa je starešinstvo Sokola f. znalo vzdržatl red. V tcmi je padlo tucti vec strclov in so bili izvršcni uap.idi na iideležnike veselice, ki se ;e po zopetni razsvetljavi mogla nadalievati samo s skrajšanim prograniom. Istočasno jc prišlo med jugoslovsn- skimi nacionalisti in blokasi na štcvilnih točkah v mesta do prcrekanj in spopa- dov, tekom katerih so zopet padli posa- mczni streli. Policija jc bila zaposlcna čez glavo. Demonstracije so trajalc poz- no v noč. Koli'kor je mogoče dosedaj uo- gnati, je bilo ranjenih v spopadih več ali iiiiinj težko 10 oseb, dalje -1 rcdarji in L detektiva. Poücijsko ravnateiisivo \j zaraJi teh dogod'ko\- izdalo progias, ki prepo- vvduje nositcv vsakBi znakov. ki Di iMogii iLstvariti sovražno razpoloženjc niip/ani sedanjemu prav-iieHm redu ali vzbujali prcvratiH) gibanje. V Zagrebii vjada sedai poosireuo |>olicijsko stanje. Od jntri naprej bodo od 9. nre naprej za- prti vsi lokali: in bo po isti uri zvečer \sako zbiranje prebivalstva razgnano s silo na lieu niesia- V slučain da uidi te rrevoutivne ndredbe lie bi pouuigalv;, pa hi} prepovedano vsako tooeiiie alkohola in se pokličcjo šc nova orn/uiska oia- cenja. »Pokrct« 12. tin. st. 1.35 pristavlja: >-'!'<» jc ogrouma razlika med naširn z!c- lom 'n njihovo procesiio. Nairi ic v inishto Jugo»!avija in bratsko edinsivo — ii|Uuf eden trgovec in pokvar.Ieni r«eščaj«i y, f rononsiranega bara v Petrimski usic?. i\i konstiiiiratiKj povodom dogodkov xacinjili dni v Zagrebu in to nam je tz- rediio Ijitbi),. .-< Mi, pa pristavljamo, da \c!;ia i'Stu tndi za Novačaua in njegovo rcpublikansko iKŠčico. Radičevci napadli Hrvatsko Matlco. Na ubenem /.born »Hrvatsko Matice« U. tin. je bilo navzoeili mnogo bloka^cv * Jvadičciu na celu. Predsednik dr. Domju- iiiC jc otvoril občni zbor in ko jc izjavll, da je Matica izrazila povodom smrti krn- Ija Petra sožaljc in čcstitkc povodom poroke kralja Alcksandra, se jc oglasi! Sticpan Radič kr protcstiral. da je Alatica. poslala čestitke, ker ic hrvatskt narod dnigače razpoložcn. Radi srditffi Radičevih napadov na državo je bil p»- licijski zastopnik primoran obeni zbor razpnstiti. Blokaška večina je pa kljuo temn nadaljevala zborovanje ter volHa iioy odbor, ki Pa seve nebo potrjen. ObCui zbor »KoJa jugoslov. seseer se vrši ijeprekljcp.o v ponde);ek I1), im. v mali dvorani Naroilnega donu; ob 8. url zvečer. Za »Zaščito deee« so nabraii 371 K r.a nied seboj prirejeni otroški vcseJlct i'cciici in ličenke tuk. nicstne osnrrvnc soit: Kalan Boris, Jclcn lv;m. Stcrmecld Nadu in Kolšek Heli. — Zelo lepo je. Ua sc mladina iinovitcjšili starscv sponini tudi nasih iibogih sirot. Taki .I.-jbrosrP- üosii iskrena zahvala! ObrinisSii sestanek. Obrhi-iki se opw- zarjajo. da s^1 tok rat vrši obrrniški se- stanek izjemoma v sre. uri dopoldnc iJčenci naj sc prigla'Sijo v sprcnistvn staršcv art njili namestnikov istega due med 8. in V. i;ro dopoldnc na zavodu in princscio s seboj rojstni list in obi'sknvalno sr>!sko i/pričevalo, ki rnora imeti opombo, da Je izdano v svrho vstopa \- srednjo solo. Ixavnatcljstvo. Slavbeiia in stanovanjska zadruga v Cel.ui ima svojo redno sejo načelstva v peiek, due 16. tm. v prostorih Javč. okr. obiaslva ob Kfi. uri pop. Ker sc izvrši konstituiranje novega načclstva, naj se \si člani seje zanesijivo udeležj. Društvo Stan, najeniii. za Slovenijo v Cclju sjilicujc izvanrcdni1 občui zbor na dau 16. junija t. 1. ob 8. uri y.veccr v go- stihu pri Kroni v Celju s slcdočim dnev- iiiir. redom: 1. Poročilo odbora. 2. VoTt- tev potrcbnih odbonii'kov in 3 narnt:sf- nikov. 3. Razni predlogi in slu-jajnosh. Vojaški nabori. Kakor čujemo, sc vršijo letošnji nabori tndi na dan Rešnje- gn Telcsa. Zdi se nam skraino ncume- siiK), da sc lie snoštuje tako vcUkega prnznika, kar prav po nepotrebnem ža!l vcrski čnt naroda in da-je zaželjeno vt\- liko oniin. ki so srečin. da Itihkn protr dr- žnvniin ukrepom huiskajo. Prava sramota za mesto Celj^ sta hisi št. 25 in 45 na kralja Petra cestt. Znnanjost posebnö zadnjc imenovanc jc pravi Skandal. Zgleda kakor da že 100 let ni bila prepleskana, Sipe vaeji' Cel ra/bitc, pravi Toparski- brlog. Kaj se j.i;osr>ocfarja Rakušn, ki vil-'Ija za ve5- kratnega m'i'ljonarja noče ali ne more prisiliti1, da bi spravil poslopjc v dostomo stanje? Magistrat kot stavbena oblasr bi moral v interesu nglcda mesta skrbeti za to, da se taki nedostatki na tako pr«j- nietni in o'bljudeni ulici kakor hitro mu- goče odpravijo. To pa velja tudi gleöe ^;;v. 67. »NOVA D Q B A « Str>n 3, razdrapaiic >>ivočure« na št. -^. ki .vc n>em!a hist liiestne obciiie. Ooozarjamo iiLi predpis § 10 stajcrskega stavbnosa reila, ki predvideva postopek v sIučaHh .sli-cnih nedoslatkov. Slovensko trgovsko društvu v Celju sklicujc redni občni zbor. ki sc vrši due 22. juiiija }922 ob N. uri zvečer v Spod- :>.iih prostorili Narodnega Join a s sic- dcčim sporedom; I. Odborovo poročilo. 2. Volitve. 3. Slučajnosti. § II društvenili pravil sc ^lasi, dtt je obcni zbor sklep- een. ako sc ga ndeleži na.imanj cnac trct- jina v Celju bivaiočih članov. Ce >a obeni /bor iii sklepčen. si' skiicc tckom tr.c lire drugi obcni zbor, ki ic sklepeen ob vsaki u-deležbi članov. 64o. Vse kar je prav. Ncki itüfledni narod- njak eeljski je dobil tc dni pisnio od lio- tela »Rvropa« s poštnim datiuii:)m 11. VI. 1922. Na ovitkn je. ču.ite in strmlrc naslov: »Hotel Stadt Wien Cilli, Haus ersten Ranges in nächster Nälie ucs Hahnhofes.« Dalje naslov: Merrn... To je pač velika sramota za nodietjij, kale- I'o posceajo tnkajšnji Slovenci. Ako ima hotel Kvropa šc kai takih ovitkov Jill ;;. tl. v St. l'etru v Sav. do!, ter se dobi pri ?a- kobu Koleneu, $t. Peter v S. d. st. 50. Prosiovol.ina sinri v Savinji. Anton Friesvl, urarski pomoenik. si ie v solv.)to okrog {,8 ur, zvfičer redovne vaje za vse claiic. ki se iiameTavajo udeležiu letošnjili šokolskih nastopov^v kroju. iprva vaja v petek lb. jiiniia. Clanom, ki bi se ne udelcževali redovni-h vaj, nastop v kroju nc bode dcvoljen. Sokolska razstava v Narodnem tlo- mu. 2upa jc prejela zadnje dni zapet večje število razstavnih predmetov. Med tcTiii je najznamenrtejŠa skupina br. Vfl- ko Kukeca iz Zalca. Zaninnivc r.o diplome tor razne slike. Veli'ko pozornost vzbuja darHo, katero je prejel na mcdnaroüni tekmi v Londonu, nadalie slrke izza časa ko je br. Kukec imel v Črnigori telovaU- ni tečaj za črnogorske častnikc. -- ^upa je sklenila, da podaljša razstavo in sicer od vštevši 15. do 18. junija. V časti od 10. do 12. ure hi od 15. do IS. ure. Na praznik in nedeljo sanio do|)oldue. V pontleljek W. juiiija se odpošlie ves ma- terijal \r Ljubljano. Priporocaino, da si na li'ovo- razstavljene prednietc ogledaio tiidi oni, ki so sicer že bili enkrat nn razstavi. V Šinar.iu pri .lelšali se vrši due -3. junija 122 okrožni /let ccl.iskega sokot- skega okrožja. ki bode sijajna man'le-- stacija sokolske niisli v šniarskeni okra- in. Prvič bodo ta dan plapolaii sokolsi-c! prapori v na|)rednin tr.iru smnrskein in prebivalslvu celega okraja bodj dana prilika spoznavati uspelic sokolske idejc in vzgoj'e. Potrebno je, da nase občinstvo podpre mlado sokolsko društvo v -mar- ju 7. o^ilno udcležbo. ter s tern domace- ir.u kmcčkemti ljudstvu pokaže. da uz'va uašo Sokolstvo največji ugled kot narod- na in državotvorna organizacija, v kateri ni uiesta za separatistične elernente, W se hočejo sedaj tudi to stran Sotlc vgntc- zditi. Zvečer vozi posebni vlak do Oro- belnega m nazaj v Rogatec Jugoslovanski gasilec. Gasilskj tabor in obcni zbor gasilslie župe Žalec sc vrši v Rogaški Slatini v ncdcljo due 18. tm. Clanoni je dovoljena polovična vožnja po železnici. Izkaznlce je pri blagajni žigosati ravnotako vozne listke. ki veljajo potem za povratek. Ker sc tabora udcleži vecje število Srbov In Hrvatov, vabinio vse tovarise, -la S'„i n- tlcleže naše prireditve pohiošlevilno in povabijo seboj svojee in prijateljo ga- silccv. V nedeljo naj vidijo naši tovariši izza Sotle lepe uspuhc trudapolnega dc- !a, požrtvovalne nesebičnosti in discipli- uiranost uašili vrst. Društva, ki se ruor- dii še niso priglasila, naj storijo to raJ! reda iiemudoma. 40 LET «TIHEGA JUNAŠTVA«. (!( 40-letnici prcstov. gas. in res. ilrnsiva v Rogaški Slatini.) Ko je po 4. rnajniku leta 1920. duevn katastrofahij1 eksplozije na liubljanskem kolodvoru, na katerem sta dva clana liublj. gasilnega društva oustüa svoje ži\ijenje na oltarjii ünbezni do svojega bližnjcga, pisal Oovekar o >ti!iili jima- kih« g-otovo ni pričakoval. da boste ri dve bescdi postali krilatki, da bodo po- scaii last ljudstva. Danes, toraj po i^re- tcku kratkili let, slišiš laliko ni?rsikj'e govorili o tiliih iiinakih. Koliko dela Hi požrtvovalriutfa truda tici v dcsetletiili gasilnih drustev. naj nam na primer pc>- kaže statistika prost, gasilnega in rc5e- ' valnega drustva v Rogaški Slatini. To drustvo deluje od lcta 1882, torcj 40 let. Od začetka pa do 1. jail. \922 jc imelo driištvo 582 vaj, 120 požarov in !> sleplh alarmov. Vso to delo so oprjvliali pro- stovoljni gasilci, kateri se niso y javno- sii po'bahali s svojhn deloin, aminik so veuno smatrali dovršeno de.'o kot )z- poüijeno dolžnost. njih uotranja zaclo- voljnost je bila njili plačilo in spali so mirno na »tihem juiiaštvn *. Hrušivo je bilo do prevrata v strogo nemških rokah, toda trditi se mora. da so držali strogi red in tudi strogo disci- pline dejstva, katera se bas jiiso iiašla v vseh društvih. Načelovalo \o društvu do prevrata 4 naeelnikov. zadnii ltied njirni je bill zaduji ncmški ravnatclj dr. Mulli. kateri' je znal, posebno po vclikanskcm ppžaru, kateri je due 17. avgusta I*JI0 uničil1 zdraviliški dom. zainteresirafi štajerski dežclni odbor šc boli za prost, gas. društvo v zdraviii'scu,' tako. da ie danes društvo opremljeno s krasnim o- rodjeni in bi' bilo še bolj, ako bi svetov- na vojna pripustila nabavljanjo nadaii- nih potrebščin. med katere je štel staj. dež. 'odbor za Rog. Slatino avtomobiluo brizgalnico. Leta 1919 se jc radi ^incuiciijciiili političnih raznier odpovedal načelništvu ¦dr. Mulli hi se je na občnem zboru cine 29. juLija izvolilo prvo slovensko naeel- nižtvo s tov. Pibernikom kot naeeinikom in Ivanom Pergerjem kot poveljnikom. Da sta ta dva tovariša imela dosti posla osobito tov. Perger kot povelinik, je ja- sno, kajti moštvo, katero k do takrat znalo sanvo ncmško povelje. privaditi na slovensko, ni bila lahka stvar. že radi tc- ga, ker se nekateri niso nic kai radi od- povedali; blaženi nemščini1 in zvelieavne- mu »(jut Heil«. Toda neutru-dljiveimi poveljniku sc je v razmeroma kratkem času posrečHo navaditi ¦nioštvo na sto- vensko povelje in iztrebiti iz društva 5e vladajoči nemški- duh. Tu gre vsa cast tov. Pergerju-. PosLeÜnji dve načelništvi. to je ravnatelja tov. Dolenc in vlr. Ster j kot uačelnika in tov. (iabrič in Ob!ak k>-t l'oveljniika, so imeli v tem oziru že ngla- jfiio pot in so se vrgli v prvi vrsti na tehnieiio izobrazbo in na vaie in danes snielo trdini, da je to druStvo dovrseno izvezbano. tako, da se mil kibko zaupa živijenje hi premoženje tako doinacinov kakor tndi gostov naše krasne F v redn, kajti tujec, kateri poseča naša zdravili- s'ca, se mora v vsakem oziru čuttfi var- nega, potem je njegov oddih popoien. potem je ujegovo zdravljenje uspešjio. potem odhaja z zadovoljstvoin in zago- toviloin samemu sebi, da lioce i v bocio- ce i)osečati naše Karlove ali Alarijlne vari —- našo Rogaško Slatino. V dneh 17. in 18. junija obhaja .prosi. gas. in reš. društvo v Ro«:. Slatini na slovesen način, takorekoč pred očini na- se širše domovine. svoio stiridesetlctnl- co obencm z občnini zboroin «a se tudi na Notranjsko. Prebivalstvo >w povsod burno pozdravljn. Kralj darujc 1 million /a kultunil Jn uioralni prerod. »Slov. Narod« 14. tm. javlja: Na dan svoje poroke jc Nj. Vef. kralj Alcksander I. posla) nredsedniku ministrskega sveta g. Nikoli Pašiču dalj- se pismo tele vsebine: »Želeč, kako bi najbolje na ta dan odgovoril z ljubavto na narodovo ljubezcij. zrem v mislili n^ poja'vc v vs-ch granah javneiTM Življenja. v našr kraljcvitiK Poleg vsega, kar stori država \n poedine samoupravnc ustanw- ve, poleg xxlo hvalevredne privatne ir>- cijative. ki je zclo mnogo ustvarila, je q- stalo še vedno mnogo poslov ali popolno ma a-li pa delonia nedotaknjenih. Drža- va sporazumno stori mnogo ali tndi orra. vain je to dobro znan«. ne zmore vsegtt. V enem ali drugem oziru ii ie treba prl- skočHf na pomoč. Srnatram, da je trcba započeti s tem delom in razdeliti to ak- cijo na več let. Ta mctoda sc samoposebi pripuroca po naravi akcije same. Kar sc lice ciljev te akcije. je potrebno, da sc razširi1 med najširše sloje naroda in da *c ne izvede v korist poedincev na skoao splosnosti. Po Mojem nineniu bi bil-) na- prime'r dobro. da bi se začelo apostolsko ciclo v vseh slojih naroda na polju hlgv- ene in na polju javne prosvetc. Te uve akciji naj bi imeli prvenstvo. V tem oziru jemljem kot svoj program trojno akcijo: morulno, občckulturno in državnovzgoj- no. Med narodom naj se začne siriti pro- sveta na vseh pol jih. nai se iroji znan- stvo. knjižcvuost, umetnos. nai se poJ- P?ra šolsrvo, ponajveč pa se naj skrfcl za kulurne potrebe praktične vrednosti. naj se snujejo internati, |)osebno za žen- sko deco itd. Za tem je treba skrbetl xn to, da združi naš narod v sebi v polni me ri vse vrline, kakor rod'binsko nvora- h,, poštenje, samozatajevanjc, trcznosi, stedenje in solidarno vršcnic dolžnostf, dajc ljubezen napram blwnjeinu ter srr- pljivost in slediijic idejo narodnoga zrtra- vja. V pismu povdarja Nj. Vol. kralj ATe- ksander, da ima pred oomi načrt progra- ma za uresničenje tch ciljev in da v ta namen na dan svoje poroke daje im razp-olago edeu miliion dinarjev in da bo v to svrho prispeval redno vsako leto po 300.000 dinarjev. Organizaciju izvršitve tcga program^ ic prepn^cna kraljevi pksarni, ki bo z ujegovo veduo- stjo iizvrševala vse programnc točke. Pi- smo je datirano z due 8. tm. Odlikovanje ministrov. Ministri dr. Žerjav, Rafajlovič. Stanič. Laza MarXo- vič. Mile tie in Puciii so bili odlikovnnt z redom sv. Save I. stepena z lento. Ru- miinski kralj pa jc odliikoval minisrrc Trifkoviča, Staniča, Marinkoviča in MI- ladinoviča z lento romunske zvezde. Slovenski jezik pri cerkvenih obre- Uih. Pri procesiji Sv. R. Tclesa sc bojd vršili' lctos prvič vsi obrcdi' v slovcnščl- ni. vsled splošnega dovoljen.ia papeže- \ega slovenščfne pri cerkvetiih obredih. Teimi prevodii bodo polaeoiua sledili p re vodi drugih cerkvenih obredov. iKapelnik mariborske vojaške godbe. g. Herzog, ki je povodoni kralieve poro- ke v Beogradu tako častno zastopala naš polk, je poklican v godbo kralieve garde. Velika tatvina v Ptuju. V trgovino A. Scliramke v Ptuju so v pondeljek pn- uüci vdrli doslej neznani tafovi ter od- nesli mnogo nianufaktu-rnega blaga. Sko- dn sc ceni: na 200.000 kron. Tatov še nv- so izsledili. DR. FERDO KORUN. Socijaliii boji slovenskih kinetov in roformacija. (Dalje.) Tako se je zamogel nemoteno razvijati trgovski kapital in prido- bivati na moči. — Ko pa sta bila enkrat oslabljena oba, kmet in gra- ščak, kmet ni več našel podpore v njem, gra§2ak pa ie izgnbljal svoj u- pliv na državo. To ulogo je prevzel sedaj trgovski kapital, ki je imel svoj sedež skoro vedno v trgih in mestih. Pa tudi plemenitaSi so se jeli na- seljevati v mestih in trgih. Tako je oslabelo kmetom prijazno meščanstvo. Kmet ni več našel v njem iste za- slombe kot nekdaj, bil je navezan sam nase. Nezadovoljnost med nižjimi sloji pa je naraščala tudi vsled razlike med revnimi in bogatimi, ki je bila tedaj očitnejša kot danes. Vzroka je iskati v tem, da se je odigravalo po- litično in upravno življenje pred očmi vseh tako, da bogataši niso mogli skri- vati svojega imetja. Že po obleki se je moglo spoznati človeka, kdo \e in kteremu razredu pripada. Pristopila sta sedaj Še dva nova faktorja, ktera sta poostrila napetost med revnimi in bogatimi in jo tirala do skrajnosti. Gospodujoči sloji so se oprijeli stare rimske prosvete, predvsem rimskega prava in slovstva. Rimsko pravo jim je dovoljevalo ravnati s pod- ložnimi kmeti kot z živino. Saj so imeli kmeta Ie za sužnja, ki mora delati za gospodarja. In kako je ravn2l Rimljan s svojimi sužnji, nam zgodovina dovolj jasno spričuje ! Oprijeli so se rimskega slovstva, ki ne pozna odrekanja in za- tajevanja. Revnejši sloji so je!i iskati utehe v evangelijih, ki so jim pričali o ena- kosti vseh ljudi. Vsak pa si je razlagal besedo božjo po svoje, kakor je pač 6traa 4. »NOVA DOB A« Štev. 67. PoStnl «ek. rač. 10.598 § 9>odružiilca LJttblJaiiske kreditne banke v Celju CENTRALA V LJUBLJANB Telefon St. 75 in 76 j Pelnižka glawnioa 50,000.000 kron. [ R«geyyg8 foraaii »ad 50,000*000 kron. j Podpuznice v Brežicah, Gorici, Kra?3ju, Hflaribopu, Piuju» Sarajevu, SpBifu In Trsfu. 142 50-17 Sprejema VlOge na kltjižlce in tekOČl JBJffiJ Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih paplrjev, račltll proti ugodnemu obrestovanju. S^SSrS valut in dovoljuje vsatiOVrstSie Kredite. Pjpodaja* speoke dLr»ža/sri&e razredne Iot©r»ije. njemu najbolje prijalo. Dokler je bilo to »krivoverstvo« nasprotno le cerkvi in papežu, ni bilo nevarno plemstvu. A kmalu je obrnil revež ost proti go- špodi in ob enem tudi proti cerkvi, ki je imela tedaj velikanska posestva. Popolnoma naravno se nam mora torej zdeti, da so se oklenili ravno revni sloji tako hitro protestantizma. Saj jim je do- voljeval, da si je smel vsakdo razlagati evangelij po svoje. V njem je bila zapi- sana »stara pravda«. Evangelij je postal bojno orožje. Med širokimi masami je vladala tedaj velika nevednost, ki je izvirala iz dejstva, da je bila masi pot do iz- obrazbe zaprta, ker je bila draga in knjige pisane v Ijudstvu nerazumljivem jeziku. Nižji sloji niso posebno hrepe- neli po izobrazbi, ker so se bali re- snice, katero so že itak bridko čutili. Čim bolj so premišljevali o svoji bo- dočnosti, tern mrkejša se jim je dozde- vala, tem bolj se jih je loteval obup; izgubljali so zaupanje v sebe same. Pričakovali so le še pomoči od zunaj. Vse svoje upe so stavili v Boga in v nebesa, v nadnaravno pomoč. Rodila se je vera v čudeže, v kralja Matjaža, ki nenadoma pride in jih osvobodi: *Hej, vzdrami se, vzdrami iz spanja, kralj, vstani pa bodi naš voj ! Preženi sovražnike svoje, rod otmi iz sužnosti svoj!« (Dalje prihodiijič.) lzdaja in tiska: Zvezna tlskarna v Celju. Odgovorni urednik: Lie. Edvard Šimnlc. Meblovana soba za eno ali dve osebi po mogočnostl s hrano, se liče. Naslov v upravništvu .,Nove Dobe". 644 2—1 Naznanjam, da imam v zalogi 6~! bukova drva, velenfski premog, apno, ztdno opeko in Oglje vse i>o najxiizji ceni X Na drobno! — Na defoelo! Trgoulna HARLOVSEH, Lava pri Celju. Več polovnjabov hrušovca A K 640 W se prods "^i 3-1 pri Kancijanu, Sp. Hudinja 34, Celje. Proda se bela lesena otročja postelja dobro ohranjena za Din. 200'— kakor tudi ročnl VOZ, ki se ga sme obre- meniti s 5 centi. Naslov v upravništvu »Nove dobe.« IŠČe se popolnoma vešča knjigovodkinia all bnpQija za takojšnji nastop, event, s 1. julijem. Ponudbe na 6<*3 IVO CATER, lesna industriia, Celje. Zeleznislii podurodnih zmožen slovenskcga in ncmškega jezika, lšče Službe pri kakšnem podjetju kot skladniščnik, nadzo- rovatelj ali kaj sličnega. Naslov na »L. C. 110«, postno ležeče, Celje. Dne 20. t. m, ob 10. uri dop. se vrši javna d^ažba kakth 20 nagrobnih spome- nikov in 7 železnih nagrobnih ograj na Dobrni. Išče se 63°32 dobra k uharica katera bi bila zmožna kuhati za veCje Stc- vilo. Naj se javi v Oficirskem domu v Celju. Dve (pi Üi se takoj sprejmeta v trgovino z meša- nim blagom. Ponudbe se prosijo pod naslov Josip Teppey, Vitanje pri Celju. 632 2—2 Za društva! Vsakovrstne Za občinc! iastne diplome, spomenice po vsaki želji in obliki ročno delo v najlcpših narodnih motivih izvršuje Z^ezna tiskarna \? Gelju UC M ip VSIOÜSI ^Jll^L* PRIZNANO SOLIDNA POSTREŽBA FR9N30 FRGflHEL - CEL3E Gospoaka ulica 26. SUHNO S2 50-22 ppistno čoško za moske in voineno za ženske obleke in i*azno manufak* tur»o kupite radl direktne^a import» po čudovito nizkih cenah samo v weletryovini in ^azpošiljalitici R. Stermecki, Celje. Stavbeno in galanterijsko kleparstvo Franjo Dolžan Kralia Petra cesta CELJEL Krstljn Petra cestn tZvrsuje vsa öeSa točno In soEidno. S S S Cene zmerne. 53 Proraöuni na razpolago. 52-23 Trgovina z cjalanterij»kim in modnim blagom, ' > ženskim in moškim pev*ilom iei» igračamš < j FRANC KRAMAR 144 50-19 poprej P*»ica & Kram a r I Na drobno 1 C JE 11^ *J E Na debeio I | Zaloga cigavefnih stapie*dkov in »tr-očsiic. j 99 104-37 Oglejte si manitf akturne trgovino J. KUOISZ Celje - Gaberje 16, nasproti vojašnici kralja Aleksandra Priporoča se vsem odjemalcem: na drobno in debeio. Dospela je velika množina inozemskega blaga po zelo nizkih cenah; na primer sukno za moške in ženske obleke, cefir, šifon in raznovrstno manufakturno blago. UstanovljEM Ml Hranilnica mestne občine Celje Y lastni palači pi?i kolodvoPU. Ustanoyljena 1BBY. 52-24 •a o n i iil Stanje hranilnih vlog K 35,000.000. Vrednost rezervnega zaklada K 8,000.000. 1 rtt FT c HRANILNE vloge, ki se sprejemajo od usako- gar, užluajo najpopolnejšo uarnost in ugodno obrestouanje. PoŠlnc položnice strankam brez- plačno no razpolago. Rentnino pletuje zavod iz suojega. SPREJEMA tudi u uamo shrambo od strank in sodišč razne urcdnostnc papirje, uložne knji- žicc 1.1. d, Da|e u naj'em PREDALE v svojlh ::f:K««ainä», ««to.dfl obdrii kl|uL str8nka sama. OSKRBUJK suojim uloinikom prodajo in na- kup us€h urst urednostnih papirjeu itd. Izur- §uie za nje tudi inkaso in druga denama opra- uila najkulantnejc. IZPLACILA u inozemstun izredno agodno in promptno. *—«*- -..i. «r.i üod naiuaodneisl.nl pogoii. Breiplaina poja.nila in sirokoonjaškl nasoe« u useh denarnih prašanjih