Književnost. Slovenska zeihlja. I. del. Foknežena grofija Goriška in Gradiščanska. Zgodovinski opis (12 podob). Spisal S. Rutar, c. kr. gimnazijski profesor. Izdala nMatica Slovenska". Zelo nam je ustregla BMatica Slovenska" z izdavanjein tega, na širši podlagi zasnovanega dela. Že dolgo srno pogrešali obširen opis slovenskih pokrajin v zemljepisnem in zgodovinskem obziru. Lansko leto je izšel istega pisatelja Bprirodoznanski, statistiški in kulturni opis Goriške in Gradiščanske" ter bil sprejet z obilo pohvalo. Sedaj smo dobili tudi ,,zgodovinski opis Goriške in Gradiščanske". Gotovo je vse slovensko razumništvo temeljiti in lahkoumljivo pisani opis te dežele pozdravilo z velikim veseljem. Zlasti sta pa obe Rutarjevi knjigi dobro došli učiteljem Goriške in Gradiščanske, ker bodo našli v njej mnogo gradiva in podatkov za domoznanski pouk. Vsa zgodovinska tvarina je razdeljena na pet poglavij in sicer 1, Goriško do leta 1000. po Kristu. 2. Goriško pod akvilejskimi patrijarhi. 3. Goriško pod lastnirni grofi. 4. Narodna izobraženost v srednjem veku. 5. Goriško pod Avstrijo. V prvem poglavji razumljivo in lahkoumevno opisuje prazgodovinsko dobo, kateii sledi rimska doba. Natančneje se seznanimo z znamenitini Oglejem (Akvilejo). Koncem prvega poglavja pripoveduje o naselitvi Slovencev do združenja Goriške z vojvodino Koroško. Drugo poglavje opisuje vladanje najitnenitnejših oglejskih patrijarhov in kako je naposled prišla dežela deloma v last Benečanom. Med bistriško-goriškimi grofi nahajamo tudi Majnarda IV., čigar hči Elizabeta je bila žena cesarja Albrehta. Nasledniki tega zakona so naši presvetli vladarji avstrijski. Tudi Turki so razsajali po Goriškeni, leta 1500. pa je dobil deželo cesar Maksiinilian I. Z narodno izobraženostjo v srednjein veku se bavi posebno poglavje, katero čitatelja prav zanimlje, ker mu podaja zares pristno sliko tedanjega časa. Zadnje poglavje nam kaže, kako je Goriško napredovalo pod avstrijsko vlado navzlic benečanskim in turškim napadom. Predoouje se nam notranji razvitek od leta 1800. Zgodovina 19. stoletja opisuje francoske vojske in naposled naredbe in delovanje v povzdigo dušnega in gmotnega blagostanja Goriške in Gmdiščanske. BDodatek" ima mnogo znamenitih podatkov, tičočih se posameznih krajev in vse dežele. Dvanajst lepo izdelanih podob oživlja ves opis te slovenske pokrajine. Vsej knjigi se pa pozna, da izvira iz temeljitega znanja in zvedenosti g. pisatelja. S to knjigo je g. Rutar obogatel slovensko slovstvo in zlasti domoznanstvo. Zaradi tega je knjiga tudi neprecenljive važnosti v pedagogičnem obziru, ker bode gg. učiteljern zdatno olajšala domoznanski pouk ter jim služila v pripravljanje za ta pouk. Knjigo zatorej prav iskreno priporočamo cenjenemu učiteljstvu. Fr. Orošen. (xlavne oblike zemeljskega površja, koje sta izdala lg. pl. Kleinmajrr & Fed. Baniberg, so z razpisom naučnega ministerstva z dne 31. prosinca t. 1. štev. 27922 odobrene za rabo v ljudskih šolah s slovenskim učnim jezikorn. Najnavadnejše jezikovne napake učencev ptujskega okrajnega glavarstva in kako je naj učitelj iztiebi. Govoril dne 7. avgusta 1893. pri uradni učiteljski konferenciji v Ptuji Anton Kosi, učitelj v Središči. Ponatis iz ,,Popotnika" za 1. 1894. V Mariboru 1894. Saniozaložba. Tisek tiskarne sv. Cirila. Cena 12 kr. Str. 11. — V uvodu pojasnjuje, kako važen je jezikovni pouk za ljudske šole. Zatem v I. delu po vrsti našteva glavne napake ptujskega nareeja in v II. delu navaja sredstva, katera naj učitelj vporablja, da jih odstrani. Izvestja muzejskega društva za Kranjsko. Urejuje Anton Koblar. Sešitek 2. prinaša na prvem mestu nadaljevanje korenile razprave BGrobišče pri Sv. Luciji blizu Tolmina", popisal prof. S. Mutar, potem pa poznavanje naše minolosti jako važni spis ,,Regesti k doinači zgodovini", iz peresa dra. Fr. Kosa, interesantno kulturno zgodovinsko studijo nK obrtni politiki 18. veka, spisal prof. Jos. Apih ter nadaljevanje dobro znanih ,,Drobtinic iz furlanskih arhivov", nabral A Koblar. Mej BMalimi zapiski11 čitamo tri zanimive razpravice: P. R.: Prazgodovinske najdbe na Kranjskem 1. 1894.; — V. L.: Francoske kroglje v Ljubljani; — Imenitni birmanci v Ljubljani 1. 1G00.