3 Šolska knjižnica, ljubljana, 26 (2017), 2, 3-7 Kar dolgo časa je zorela ideja o strokovnem srečanju in druženju slovenskih šolskih knjižničarjev. V okviru ESS-projektov se je ponudila priložnost in tako smo na Zavodu RS za šolstvo uspeli organizirati Konferenco šolskih knjižničarjev 2017. Potekala je 17. 5. 2017 v prostorih Zavoda svetega Stanislava v Ljubljani. Zbralo se je okoli 170 šolskih knjižničarjev iz vse Slovenije. Prvi del je bil namenjen strokovnim preda- vanjem. Dr. Vesna Čopič z Ministrstva za izobra- ževanje, znanost in šport je predstavila področje šolskih knjižnic znotraj MIZŠ. Iz- postavila je sprejem novele Zakona o knjižni- čarstvu, ki za šolske knjižnice prinaša vrsto novosti. Njen prispevek je imel pomenljiv naslov MIZŠ in šolske knjižnice: iz obrob- ja v središče. Spremenjen odnos MIZŠ do šolskih knjižnic kažejo: »novela Zakona o knjižničarstvu, akcijski načrt za implementa- cijo novele, uvrstitev reforme ŠK med dobre prakse v mednarodnem poročanju, šolska knjižnica je med tremi projekti, ki jih MIZŠ predlaga v okviru kandidature Slovenije za častno gostjo mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu 2021, šolske knjižnice v razvoj- nih projektih, financiranih iz ESS, učbeniš- ki sklad kot ločen del šolske knjižnice ter vključevanje šolskih knjižnic v promocijski material MIZŠ«. Izpostavljena je bila zanimi- va misel: »So lahko prav šolske knjižnice prve ambasade duha – fizične točke in hkrati vrata v virtualni svet?« Ob koncu je dr. Čopičeva še izpostavila vidike, ki so pokriti z aktivnostmi: normativni, operativni, strateški, razvojni in informativni. Dr. Polona Vilar z Oddelka za bibliote- karstvo, informacijsko znanost in knji- garstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je predstavila raziskavo Kakovost slovenskih šolskih knjižnic, ki sta jo izvedli skupaj z dr. Vlasto Zabukovec. Raziskava je bila izvedena v okviru ciljnega raziskoval- nega projekta Kulturni in sistemski vidiki bralne pismenosti v Sloveniji. Informacijska in bralna pismenost sta pomembni kompe- tenci, ki ju najbolj sistematično razvijamo v času šolanja. Pri tem pomembno vlogo igrajo šolske knjižnice, je pa njihovo delovanje moč- no odvisno od pogojev njihovega delovanja. Izpostavljamo le nekaj priporočil Nacionalne strategije spodbujanja bralne pismenosti in bralne kulture: nasloviti javno podobo branja, okrepiti in usmeriti partnerstvo oziro- ma sodelovanje splošnih knjižnic s šolskim sistemom, vključno oziroma zlasti s šolskimi knjižnicami pri izvajanju ciljno usmerjenih dejavnosti, oblikovati smernice za sodelo- vanje splošnih in šolskih knjižnic za namen spodbujanja bralne pismenosti in bralne kulture, krepiti promocijo branja v vseh oblikah in pridobivati neuporabnike ter se bolj usmeriti na brezposelne, ranljive skupine prebivalcev, starše predšolskih otrok, fante, mladostnike, razvijati oziroma vpeljevati raznovrstnejše (in ciljne) oblike dejavnosti, usposabljati, krepiti splošne pogoje delovanja knjižnic, povečati ugled knjižničarja, obliko- vati kompetenčne modele za bralno pisme- nost in bralno kulturo, okrepiti raziskovalno dejavnost na področju bralne in informacij- ske pismenosti ter bralne kulture ter vredno- titi kakovost in uspešnost šolskih knjižnic. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da imajo dinamične in kakovostne šolske knjižnice nepogrešljivo vlogo v procesu razvoja bralnih kompetenc, ki jih je treba razvijati od rane mladosti. Šolske knjižnice imajo pomembno vlogo tudi zato, ker obenem delujejo v dveh Konferenca šolskih knjižničarjev 2017 Ljubljana, 17. 5. 2017, Zavod svetega Stanislava »So lahko prav šolske knjižnice prve ambasade duha – fizične točke in hkrati vrata v virtualni s v et?« 4 konferenca šolskih knjižničarjev 2017 sistemih: knjižničnem in šolskem; so edine knjižnice, v katere vstopi prav vsak državljan (vsaj v obdobju svojega obveznega izobraže- vanja), in zato služijo tudi kot zgled. Dr. Judit Zagorec - Csuka z Dvojezične osnovne šole Lendava I je predstavila pris- pevek z naslovom Biblioterapija v šolski knjižnici Dvojezične osnovne šole I Lenda- va. Biblioterapijo je avtorica predstavila tudi kot študij specializacije, ki jo je sama usvojila na Univerzi v Kaposváru na Madžarskem. Bib- lioterapijo je prikazala s teoretičnimi osnova- mi in tudi s praktičnega vidika, saj je avtorica tudi sama knjižničarka, ki izvaja bibioterapijo v okviru bibliopedagoških ur v osnovni šoli. Teme, ki jih obravnava pri teh urah, se nana- šajo na Andersenove pravljice, ki vsebujejo motive ponižanja in prezira, npr. Deklica z vžigalicami, Božično drevo, Grdi raček, Čajna skodelica in Cesarjeva nova oblačila. Ob koncu prvega sklopa nam je mag. Sta- nislav Bahor iz Centra za razvoj knjižnic pri NUK-u predstavil Uresničevanje novele Zakona o knjižničarstvu s poudarkom na šolskih knjižnicah. V skladu z spremenjenim zakonom je na področju šolskih knjižnic treba izvesti vrsto sprememb: sprejem pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti šol- skih knjižnic, vključitev šolskih knjižnic v naci- onalni bibliografski sistem, statistične meritve v izvedbi Centra za razvoj knjižnic pri Narodni in univerzitetni knjižnici; statistične meritve v izvedbi Centra za razvoj knjižnic pri Narodni in univerzitetni knjižnici; izdelati in spreje- ti strategijo razvoja šolskih knjižnic ter na podlagi le-te izdelati še razvojni načrt šolskih knjižnic. V 2016 se začela izvedba statističnih meritev o delu šolskih knjižnic v šolskem letu 2015/2016. Predstavljeni so bili postopek same izvedbe in nekaj prvih ugotovitev oz. rezultati. V meritve je bilo vključenih 612 poročevalskih enot, vprašalnik je izpolnilo 577 šol, kar je 94,3 % vseh šol. Rezultati meritev so dostopni na naslovu https://cezar.nuk.uni-lj.si/analize/ index.php, poročilo o meritvah pa na naslo- vu: https://cezar.nuk.uni-lj.si/common/files/ studije/porocilo_solske.pdf. V sklopu Konference šolskih knjižničarjev je bila tudi okrogla miza ob 25-letnici izhajanja revije Šolska knjižnica. Udeleženci okrogle mize ob 25-letnici Šolske knjižnice Od leta 1991 nas spremlja revija Šolska knjižnica. To pomeni, da je v naših rokah že 26 let. V letu 2016 smo napolnili 25 letnikov revije in tako smo na Konferenci obeležili 25 napolnjenih letnikov strokovnih prispevkov, primerov dobre prakse, zapisov, poročil o do- gajanju v šolskih knjižnicah in še kakšna oblika bi se našla. Ob tej priložnosti smo v program Konference šolskih knjižničarjev umestili tudi okroglo mizo, na kateri smo osvetlili 25 let dolgo pot revije. Okroglo mizo je vodila Alja Bratuša, sode- lovali pa so: vse 3 odgovorne urednice, Ema Stružnik, mag. Majda Steinbuch in Romana Fekonja, prvi vodja založbe in tudi vsa leta lektor revije Tine Logar, nekdanja vodja založ- be ZRSŠ Marija Lesjak Reichenberg, sedanja vodja založbe ZRSŠ Zvonka Kos in urednica v založbi ZRSŠ Simona Vozelj. Za začetek samega pogovora je Alja Bratuša revijo in ustvarjalce predstavila takole: »Je še kdo med nami, ki je ne pozna? Vsak od nas vsaj kakšen izvod na polici v knjižnici, službeni ali domači pisarni jo ima. To je naša 25-letna mladenka revija Šolska knjižnica. Brhka, iskriva, radoživa, pomladno razigrana, pa vendar tudi resna, redna, zagnana in svoji strokovni javnosti predana. In kot se za obletnice spodobi, smo na rojstnodnevni zabavi najožje sorodstvo in mi se zbrali, da bi se o srebrnem jubileju pomenkovali. Z nami so – pa naj mi ne zamerijo, če tako jih poimenujem – odgovorne urednice – mame, Ema Stružnik, Majda Steinbuch in Romana Fekonja, v program Konference šolskih knjižničarjev smo umestili tudi okroglo mizo, na kateri smo osvetlili 25 let dolgo pot revije. 5 Šolska knjižnica, ljubljana, 26 (2017), 2, 3-7 ki so – nekatere – od rojstva za njo skrbele, jo spodbujale in jo rade imele. Se z njo jezile in trepetale, jo včasih za ušesa, ali ji – najstnici – z nasveti spet zagona dale. Že ves čas z njo je tudi očetovski lik – lektor Tine Logar, ki prav postavi vse vejice in pike, skrbi, da jezik gladko teče brez napak, z njo o novih besedah razpravlja, in terminološke temelje postavlja. Tu sta tudi nekdanja in sedanja vodja založbe Zavoda za šolstvo Marija Lesjak Reichenberg in Zvonka Kos, ki v družini kot teti za vse poskrbita – vsako leto jo v svoj program uvrstita, uredita, da je ob pravem času na pravem mestu denar, organizirata, lobirata, usklajujeta, ker za vsak priročnik, publikacijo, revijo posebej jima še kako je mar. Z nami je še njuna sodelavka, urednica periodike Simona Vozelj, ki zaradi naše 25-letne slavljenke nešteto papirjev in številk premeče, po telefonu različne ljudi kliče, pošilja sporočila, da bi se mična gospodična v svoji koži dobro počutila. Potem je med nami veliko tet in stricev iz ne-vem-katerega kolena, bogata bera članov uredniškega odbora, zbrana praktično vsa šolsko-knjižničarska scena – prispevek prav vsakega od vas v reviji – za vse izkušnja dragocena.« Šolska knjižnica (s prvo številko 1991) je bila ob reviji Šolski šport prva izmed revij Zavoda za šolstvo, ki so začele nastajati na posameznih strokovnih področjih, in je tako rekoč tlako- vala pot vsej preostali pedagoški periodiki. Z obujanjem spominov in osvetlitvijo duha časa, v katerem je nastala ideja za revijo, je začela Ema Stružnik, ki je bila glavna urednica od prve številke 1991 do 4. številke 2000, kasneje jo je dopolnila še mag. Majda Steinbuch, ki je prav od začetka sodelovala kot članica ured- niškega odbora, se kalila s pisanjem prispev- kov, kot avtorica, nato pa od 2001 do 2013 kot odgovorna urednica iskala vedno nove mož- nosti, vzore in povezave. Obe sta izpostavili tudi pomembno vlogo revije pri oblikovanju šolskega knjižničarstva kot stroke. Izpostavlje- ni so bili še naslednji mejniki: nove strokovne vsebine – izredni študenti FF, oblikovanje re- vije – ISO-standard, celostna grafična podoba, sodelovanje z Oddelkom za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofs- ke fakultete, uveden je bil znanstveni aparat pri članku, dodali smo prevode povzetkov in predstavitve avtorjev. Okoliščine za nastanek revije Šolska knjižnica v okviru Zavoda za šolstvo in tudi okoliščine izhajanja v naslednjih letih so nam osvetlili še uredniki oz. vodje založbe ZRSŠ: Tine Logar, Marija Lesjak Reichenberg in Zvonka Kos. Vrsto let bdi nad izdajanjem Šolske knjižnice urednica na založbi Simona Vozelj, ki je preds- tavila svojo vlogo. Okroglo mizo je voditeljica Alja Bratuša skle- nila z naslednjimi besedami: »Naša jubilantka je sodobna, moderna, zato se je že med pogovorom parkrat na facebook dala, na instagramu svojo podobo razkazovala, nekajkrat čivknila in prijateljicam Knjižnici in Knjižničarskim novicam SMS poslala. In četudi bo kdaj samo v elektronski obliki med nami krožila, ji želimo, da se bo v skladu s strokovnimi trendi nosila, vedno k visokim standardom stremela, in občinstva zadosti imela. Še nas bo navduševala, da jo bomo brali, analizirali, citirali in občudovali, vanjo – tudi brez honorarja – ker smo idealisti – pisali, jo urejali, zanjo skrbeli in jo čisto za svojo vzeli. Vse najboljše!« Po odmoru je sledilo delo v skupinah, kjer so kolegi v 4 sklopih predstavljali svoje primere dobre prakse, dr. Vlasta Zabukovec pa je iz- vedla delavnico Veščine kritičnega mišljenja. Šolska knjižnica (s prvo številko 1991) je bila ob reviji Šolski šport prva izmed revij Zavoda za šolstvo, ki so začele nastajati na posameznih strokovnih področjih, in je tako rekoč tlakovala pot vsej preostali pedagoški periodiki. 6 konferenca šolskih knjižničarjev 2017 1. sKUPINa: braNje, sPODbUjaNje braNja V tej skupini so sodelujoči predstavili preiz- kušene primere dobre prakse, ki spodbujajo branje. Vedno znova se šolski knjižničarji spra- šujemo, kako povečati interes za branje, kako sploh nekatere učence pritegniti k branju, kako uporabnike spodbuditi, da bi z veseljem brali. Slišali smo predstavitve o skupinskem glasnem branju, kako je potekalo medgeneracijsko branje/pripovedovanje z avtističnim otrokom v knjižnici ZGNL, lahko izpeljemo tudi idejo o bralni znački »od A do Ž«, tudi aktualna problematika je lahko povod za branje knjiž- ničnega gradiva, predstavljen je bil primer branja ob ločitvi staršev. Na področju branja se pojavljajo različne težave, slišali smo tudi predstavitev modela, v katerem se teh težav lotevajo s t. i. bralnimi minutkami, ki so nad- standardna oblika dela z učenci, ki se soočajo z različnimi težavami na področju branja. Zanimiv je bil primer medgeneracijskega sode- lovanja, ko so učenci postali ustvarjalci knjige, zapisovalci izštevank, pesmic in otroških iger po pripovedovanju svojih starih staršev, v pravljičnem decembru je veliko možnosti za vključevanje šolske knjižnice v delo šole, predstavljeni so bili primer superbralnice in načini spodbujanja branja v prvem vzgojno- izobraževalnem obdobju ter oblika spodbu- janja branja, ki so jo poimenovali kar bralni tedni, saj so dejavnosti po posameznih razre- dih trajale po ves teden. Moderatorka te najštevilčnejše skupine po predstavitvi primerov je bila Mateja Drnovšek. 2. sKUPINa: INfOrmacI jsKO OPIsmeNjeV aNje, UPOraba IKT V skupini so sodelujoči prikazali svoje prak- tične primere pri delu z IKT (tako v knjižnici kot pri pouku). Predstavitve so bile zanimive ter poučne. Vsaka je spodbudila nove ideje in povezave. S prikazi praktičnih primerov so udeleženci dobili vpogled v delo in različne načine motiviranja mladih uporabnikov. Ude- leženci so imeli tudi dovolj časa za vprašanja, pregled povezav ter preizkušanje določenih programov. Če na kratko povzamemo predsta- vitve, se je skupina seznanila z izdelavo spletne publikacije in vključevanjem v mednarodne projekte, doživela povezavo pouka v knjižnici in muzejih, dobila idejo, kako učencem preds- taviti šolski arhiv, uporabo kataloga COBISS ter različne programe, ki jih knjižničarji lahko uporabimo pri pouku, ter na koncu preizkusila zanimiv interaktivni kviz. Moderator te skupi- ne je bil Gregor Škrlj. 3. sKUPINa: UčeNje V tretji skupini so nastopajoče predstavile primere dobre prakse, s področja učenja, poučevanja in formativnega spremljanja, ki jih izvajajo na svojih šolah v okviru KIZ, v sodelovanju z zaposlenimi in v različnih pro- jektih. Knjižničarji se lahko različno povezu- jemo z učitelji in drugimi strokovnimi delavci šole, pomagamo bogatiti in celo nadgrajevati vzgojno-izobraževalno delo. Nabor iz praks je bil pester in zelo raznolik, tako da so slušatel- ji lahko dobili precej idej za svoje nadaljnje delo s področja bralnih učnih strategij, slišali smo dva primera uporabe elementov formativ- nega spremljanja v okviru KIZ s povezavo zgo- dovine in pri navodilih za pisanje seminars- kih nalog, dobili smo nekaj idej, kako lahko prvič učence prvošolce povabimo v knjižnico in kako vabimo v knjižnico naše sodelavce, spoznali smo, kako zanimiva je radijska igra, ki spodbuja slušno senzibilnost otrok, podali pa smo se tudi čez meje, in sicer s projektom Erasmus+. Predstavitve so bile zanimive in raznovrstne, zato zahvala vsem sodelujočim, predvsem pa čestitke za pogum, da so svoje delo predstavile tudi drugim kolegom. Moderatorki te skupine sta bili Tadeja Česen Šink in Andreja Urbanec. 4. sKUPINa: sreDNje šOle V 4. skupini smo primere dobre prakse preds- tavile srednješolske knjižničarke. Posebej za- nimivo je bilo, ker smo izkušnje delile knjižni- čarke, zaposlene v šolah vseh nivojev srednje- šolskega izobraževanja – tako poklicnega kot tehniškega in gimnazijskega. Naši uporabniki imajo zato nemalokrat zelo različne želje, a naš namen je bolj ali manj vedno isti – dijake vzgojiti v redne obiskovalce in jih izobraziti v vedno znova se šolski knjižničarji sprašujemo, kako povečati interes za branje, kako sploh nekatere učence pritegniti k branju, kako uporabnike spodbuditi, da bi z v eseljem br ali. 7 Šolska knjižnica, ljubljana, 26 (2017), 2, 3-7 suverene uporabnike knjižnic, predvsem pa jih navdušiti za vseživljenjsko branje. Da bi to dosegle, izkoriščamo vse mogoče motivacijske elemente: organiziramo bralne značke in skupinska branja, različne kvize, v knjižnicah na posebej izpostavljenih mestih ob različnih aktualnih priložnostih ponujamo raznovrstno bralno gradivo (npr. ob različ- nih praznikih, obletnicah, projektih ipd.). Da bi poudarili pomen knjižnice prav v vseh življenjskih situacijah, sodelujemo v neštetih medpredmetnih povezavah, tudi kuhamo in vrtnarimo, za piko na i pa kdaj postanemo celo pesnice in pisateljice – vzornice mladih nadar- jenih literatov. Seveda se trudimo iti v korak s časom, zato sebe in mlade ves čas spodbujamo k uporabi sodobne informacijsko-komuni- kacijske tehnologije (spoznavamo spletne različice slovarjev, priročnikov, brskamo po najrazličnejših podatkovnih bazah, v knjižnici celo »deskamo«), ki nemalokrat zelo olajša in pospeši razrešitev mnogih informacijskih potreb. Če povzamemo: bilo je zanimivo, dobrodoš- lo, živo, zato še enkrat hvala Ireni, Bernardi, Katarini, Mojci, Metki, Vasiliji, Karmen, Tanji in Mileni ter vsem, ki ste se zbrali na naših predstavitvah, nam prisluhnili in se z nami strinjali, da brez dobrih knjižničarjev ni dobre šole. Na svidenje prihodnje leto! Moderatorka te skupine je bila Metka Kostanjevec. 5. sKUPINa: Dela VNIca KrITI čNO mIšljeNje, IzVajalKa Dr. Vlas Ta zabUKOVec V delavnici kritično mišljenje je dr. Vlasta Zabukovec udeležence s pomočjo vprašanj spodbudila k razpravi o razumevanju pojma kritično mišljenje ter o njegovem pomenu in razumevanju. Med drugim smo iskali raz- like med kritičnimi in nekritičnimi misleci, podajali mnenje o tem, kateri misleci (kritični, nekritični) pridejo bolje skozi življenje, katero mišljenje je družbeno zaželeno ipd. Pri podajanju mnenj in oblikovanju definici- je, kaj je kritično mišljenje, smo ugotovili, da obstajajo različne teorije oz. da ni vsesplošnega soglasja o tem, kaj natanko je kritično mišljen- je. Takšno vsesplošno soglasje niti ni mogoče, obenem pa niti ni potrebno. Tudi v znanostih, ki se ukvarjajo z mišljenjem, namreč vlada ve- lika raznolikost pogledov na to, kaj je kritično mišljenje, in prav takšna pestrost mnenj o tem, kako kritično mišljenje kar najbolj učinko- vito poučevati. Razpravljavci pa smo enotno izpostavili, da ni dvoma, da je učiti učence kritično misliti nadvse pomembno poslanstvo vzgojno-izobraževalnih institucij in da družba potrebuje kritične mislece. Ocenjujemo, da smo organizatorji dosegli namen: širjenje dobre in preizkušene prakse, preverjenih idej, včasih je potrebna le kakš- na malenkost in praksa postane veliko bolj učinkovita. Tega pa si želimo vsi – učinkovito delo, ki obrodi sadove, tako da smo na koncu zadovoljni tako šolski knjižničarji kot naši uporabniki. Ne prav v ospredju pa je bil še en namen: dru- ženje ob programu in med njim, pogovor in komentarji med predavanji, klepet ob kavici, spoznavanje kolegov … Druženje, pogovor, strokovne debate in predstavljeni primeri dobre prakse so dodobra zapolnili dan šolskih knjižničarjev in upamo, da naslednje leto srečanje ponovimo vsaj v takšnem obsegu. Zbornik povzetkov je na voljo tudi v elek- tronski obliki na povezavi: http://www.zrss.si/ digitalnaknjiznica/zbornik-konference-sols- kih-knjiznicarjev-2017/. Organizacijski odbor Konference šolskih knjižničarjev 2017 – uredniški odbor revije Šolska knjižnica: Romana Fekonja, ZRSŠ Špela Bergoč, ZRSŠ Alja Bratuša, OŠ Polzela Tadeja Česen Šink, OŠ Frana Albrehta Kamnik Mateja Drnovšek, OŠ Polje Metka Kostanjevec, Prva gimnazija Maribor Biserka Lep, ZRSŠ mag. Nada Nedeljko, ZRSŠ Gregor Škrlj, OŠ Prule Andreja Urbanec, OŠ Orehek Kranj Simona Vozelj, ZRSŠ Učiti učence kritično misliti je nadvse pomembno poslanstvo vzgojno- izobraževalnih institucij, saj družba potrebuje kritične mislece.