Natoroznanskc stvari.
Jež — koristna žival.
Jež in ježevec sta edini štirinožni živali v Evropi, ki ste po vrhu života s ščetinami obraščene. Jež se drži navadno živih mej , plotov, grobelj na polji in skalnatih razpoklin; pozimi spi v votlih drevesih. Podnevi je skrit in tiči v kakem temnem kotiči, ponoči pa okrog stikuje in si živeža išče. Jež pobera in žre mrčese, mnogovrstne črve, kače, kušarje in martinčke, žabe, krote, šurke; najraje pa tudi za miši smuka, zato ga pa tudi tu in tam ljudje za domačo žival imajo, da jim po hišah gnjusni mrčes trebi. Se celo tudi krote žre, si pa vselej, kolikorkrat kroto ugrizne, rivČek ob zemljo obriše, menda in brž ko ne le zato, ker mu je njena ostra sokrovica zoperna. Za majhnimi tički stikuje rad in jim tudi jajčica iz gnjezd trebi; če dru-zega ne dobi, mu je tudi sadje dobro , ki ga na tleh pobera, ko je z dreves popadalo; jež na drevo ne more, čeravno to nekteri trdijo.
Jež je po tem takem za kmetovalca prav koristna žival, zato bi se mu moralo prizanašati, tem bolj pa še zato, ker ima sicer veliko sovražnikov, ki mu po živ-
ljenji strežejo in ga tudi ostre zime zelo pokončujejo. Kmetje ježe more, bi djal večidel le iz gole srboritosti, akoravno so koristne domaČe živali in bi jih varovati imeli, ker jim po hišah mrčes pokončujejo. Njegova najveČa sreča je, da je podnevi skrit in ne biva ondi, kjer druge stvari prebivajo , v nemirnih in nepokojnih krajih. Njegov največi sovražnik je lesica, kteri se po ježu, kakor pravijo, najbolj sline cede.
Jež je živalica, ktera se skrije, če se preganja, in če se prikriti ne more, se v klobčeč tako zvije, da je krog in krog ščetinast; razvije se pa, če se v vodo vrže. Ježi se spomladi parijo kakor druge živali in imajo meseca rožnika, drugikrat pa velicega srpana po 4 do 8 mladičkov belih brez ščetin, ki jih vržejo v gnjezdo iz mahii narejeno in pod grmovjem skrito. Kadar^grejo po plemenu, dajejo neki strašan glas od sebe. Ce so z mladimi vred zaprti, jih požrejo. To pa tudi marsiktera druga žival stori, morda iz jeze.
Pravijo , da so ježi d v o j n i: p a s j i in p r e š i č j i. To pa ne velja. Tiste, ki jih prešičje imenujejo, so ali babice ali pa mladiči.
Ne koža ne meso ježevo nista za rabo. Nekteri mazači ozdravljajo ljudi z ježevo mastj6.
Akoravno je jež plaha in boječa žival, se vendar srčno v boj postavi veliko večim in hujim živalim in še celo pisanega modrasa, kteri človeka s svojim hudim strupom kmalu umori, se podstopi, ga brez strahu zgrabi in čvrsto premaga.
Nekdaj so ljudje menili, da je jež strupena žival; to pa ni res, toliko je pa vendar gotovo, da tudi hudega strupa on več prenese, kakor vsaka druga žival; če ga preveč dobi, je pa vendar le po njem.
302