S 9 9 ^B'4 ¥1 O.s % S.^-e S? ^TTl!it J st. 6(2164) Leto XLII Novo mesto, četrtek, 7. februarja 1991 Cena: 18 din 13. februarja 1975 je bil list odlikovan i redom zasluge za narod s srebrnimi žarki YU ISSN 0416-2242 UJ fr J* ET^n.KiiLn liliTTjjmaJIlkJ CilEESISSI CHE2ESI3S3 B222JH2ES3 E3E2E3ES3 E * s OLENJSKI PONOVNO SODELOVANJE Z ITALIJANI tičnih ^P^LJ — Stranka demokra-občinZr?mem1’Je dala v Črnomaljski vi sod^^ini pobudo, da se obno-zo i; VanJe ?- italijansko občino Ter-novo Jn E" tako zainteresirana za ob-ne le ^ranjih Prijateljskih stikov. A amPak ar* °^infka ^ukiubra’ munivi, krščanski demokrati, ko-la tudi 2»r^,alisti- Pobudo je SDP da-vezav. V iIa?,-možn*11 ekonomskih po-finanriro ■ Jl namreč obstaja projekt o Cru' r v,raP0j gospodarske in-vanje HrfC V Ju!'toki krajini za sodelo-jetskn 7državanfii na Balkanu in s Sov-v ta nrnilu0' ^ud‘ °toina Terzo spada kah«n^ l6*1-’ ^ katerega bi lahko imela orisu tudi črnomaljska občina. Danes Razgledi Pogovor z Marjanco Kočevar — Marinov krokar — O prof. Ivu Zobcu Tej številki Dolenjskega lista so priloženi Dolenjski razgledi, s katerimi želi uredništvo počastiti slovenski kulturni praznik, zato ponuja svojim bralcem nekaj kulturniškega branja. Uvodoma Ivan Zoran razmišlja o križpotju, na katerem seje znašla slovenska kultura v teh res nemirnih časih. Sledi razgovor z uveljavljeno slovensko pesnico Marjanco Kočevar, katere druga pesniška zbirka prihaja med bralce te dni. Gotovo bodo mnogi z zanimanjem prebrali tudi spomine Jožeta Pauči-Ca na staro in skorajda popolnoma pozabljeno novomeško znamenitost Marinovega krokarja. Zapise je v arhivu pokojnega Božidarja Jakca našel Milček Komelj. Karel Ba-čer, kije kot običajno pripravil nadaljevanje gradiva za Dolenjski biografski leksikon, je zapisal tudi nekaj osebnih spominskih drobcev na pred kratkim umrlega prof. inž. Iva Zobca. Zorka Škrabi iz Ljubljanskega arhiva, enote za Dolenjsko in Belo krajino, je izbrala zanimiv dokument, ki kaže, kako so se romskega vprašanja lotevali na prelomu stoletja. V Dolenjskih razgledih je natisnjenih tudi več novih, še neobjavljenih pesmi znanih dolenjskih ustvarjalcev. Za likovno opremo pa smo uporabili na mednarodnem bienalu v Turinu nagrajene grafike učencev bršljinske osnovne šole. Obisk, ki bi lahko nekaj pomenil Po neuspelem dogovarjanju s Škodo zbuja visok obisk Renaultovih managerjev v Novem mestu utemeljeno pozornost —Direktor Noč: »Vtis je ugoden!« NOVOMESTO — Dvodnevni obisk generalnega direktoija grupe Renault Louisa Schvveitzeija in njegovih sodelavcev, direktoija finančnih poslov Antonia Rousselina, direktoija direkcije za mednarodne posle Jean-Marca Lepeua in direktoija direkcije za Vzhod in Levant pri direkciji za mednarodne posle Bernarda Coursata je prejšnji teden v Sloveniji zbudil širšo medijsko pozornost. Na televiziji smo lahko slišali izjave g. Shvveitzeija, kije izrazil svoje zadovoljstvo nad obiskom v Sloveniji, zlasti pa v novomeškem Revozu, ki da je firma, sposobna za prodor v odprto Evropo. Slišali smo lahko, kako je bil pred sednik slovenske vlade Lojze Peterle z razgovori zelo zadovoljen, pa tudi predsednika poslovodnega odbora korporacije IMV Marjana Anžurja, kije izjavil, da so se za omenjeni obisk dogovorili že pred časom, pri tem pa ni mogel zanika- ti tudi aktualnega pomena obiska v zvezi z neuspelimi razgovori med Renaultom in češko Škodo. Vsi pristojni so bili v zvezi s temo, o kateri tako rekoč že čivkajo vrabci na strehi — se pravi, da Renault sedaj ubira preko Novega mesta drugo pot v Vzhodno Evropo, s tem pa naj bi Revoz v novi strategiji igral posebno vlogo — pri konkretnih izjavah dokaj zadržani. Vse skupaj naj bi bilo še na stopnji, ko bi bilo prezgodaj in s poslovnega vidika nespametno karkoli razkrivati, da bi ne bilo prevelikih pričakovanj in s tem v • »Mi absolutno ne pravimo, da je z letom 1992 katrce konec. Predvsem zaradi tega ne, ker tako funkcionalnega vozila, kot je R4, ne bo več. Skozi tridesetletno zgodovino, ko je bila vsaka podrobnost dognana do konca, je doseglo tudi izjemno kvaliteto za dosegljivo ceno. Nadomestila zanj sedajle ni moč dobiti, zato smo strokovnjakom dali vprašanje, ali bi bilo možno motor ekološko sanirati, vendar odgovora še ni. V vsakem primeru pa bo še obstajal trg, predvsem v Vzhodni Evropi, kjer bo moč vozilo prodajati. R4 bomo delali tako dolgo, dokler bo šel v prodajo,« pravi glede usode priljubljene katrce direktor Noč. zvezi tudi prevelikih razočaranj. Volks-wagen je s finančno bolj podprto ponudbo in z geografsko bližino pač pro- (Nadaljevanje na 2. strani) TAMOV TOVORNJAK V KOČEVJE Franci Petek, naš ta čas zagotovo najboljši smučarski skakalec in naš glavni up na svetovnem porvenstvu v nordijskih disciplinah, je imel v tretjem krogu žrebanja akcije »Podarim — dobim« za Saša Šego iz Kočevja nadvse srečno roko. Iz bobna, v katerem je bilo prek 244.000 kartic, je kot prvo potegnil prav njegovo. Sašo Šega je tako postal lastnik Tamovega tovornjaka z oznako TAM 100 T8 B. Iskrenim čestitkam Šegu se pridružuje tudi uredništvo Dolenjskega lista! pOMOČ IN NAGRADE Raziskovalce ni ~ v trebanjski obči- sknrm «,a*‘'} inovacijskega sklada razia 0 ^ ® dsoč din za financiranje iz um V^ne dejavnosti. Tako bodo Drei,Ire*J,ene8a v>ra med drugimi ZTVoTkriP°1’ Tesnila Trebnje in iskovaln Cbl?to P° 30 tisoč din-raz-nih'no nalogo o odpravi poseb-li s r.r?dkov v otoini bodo podpr-zdrav« t'sck' din> trebanjskemu naloo tVenemu domu za prijavljeno ki Kn» *todagoški inovatorki Alen-Joži ne lz . Mirna za nagrado in šolnin' an ‘z Trima kot pomoč pri po 20 tisoč din r^aKklada namenil' sklsft,, j a,n- Ge bo v omenjenem stva n d°V0*J denarja, bodo sred-vojifi amenjena raziskavam, pod- NOV PRODOR? — Generalni direktor grupe Renault gospod Louis Schweit-zer (levo) je na obisku v Revozu od direktoija Pavla Noča in njegovih sodelavcev izvedel marsikaj, kar mu bo olajšalo odločitev o nadaljnji strategiji Renaulta v Jugoslaviji. (Foto: T. J.) Novoles bo ostal pri življenju Prisilna Doravnava je k sreči le uspela — Sprejeta za upnike ugodnejša varianta — Čaka še težavna sanacija in možnost stečajev v finalni proizvodnji NOVO MESTO — Novolesovim delavcem seje prejšnjo sredo odvalil kamen od srca. Na prisilni proavnavi pred Temeljnim sodiščem Novo mesto, ki jo je vodil predsednik senata sodnik Anton Panjan, je bil dosežen sporazum med upniki in dolžnikom Novolesom. Sodišče se je na podlagi velike večine glasov upnikov lahko odločilo in izreklo ukrep prisilne poravnave s takojšnjim odpisom 27 odstotkov dolgov ter izplačilom preostanka v roku dveh let z realnimi obrestmi. Če prisilna poravna ne bi uspela, bi bil takojšen stečaj Novolesa. Razprava o prisilni poravnavi je kljub številni udeležbi, prišlo je 40 od 170 prijavljenih upnikov, trajala le od osme do štirinajste ure. Med prisotnimi upniki so bili tudi nekateri, ki nosijo odločilno breme dolgov, tako Ljubljanska banka Novo mesto, A banka Ljubljana, občina Novo mesto, GG Novo mesto, Ljubljanska banka Krško in drugi. K sorazmerno hitremu sporazumu, zlasti še glede na to, da je pred novomeškim sodiščem tekla prva razprava te vrste, je Praznovanje v primežu Spet smo padli v kratko obdobje nekaj dni, posvečenih kulturi Seveda, slovenski kulturni praznik je tu. Prešernov dan. Vsa naša dežela je prelepljena s plakati, ki opozarjajo, vabijo. Ni sicer take bleščave in zagnanosti kot, denimo, ob plebiscitu, pa vendar. Dovolj obvestil za vsakogar, da zve, kaj, kje in kdaj bo kaj- Najpomembnejše stvari se bodo zgodile danes in jutri, ponekod še prihodnji teden. Osrednji nacionalni dogodek bo nocojšnja podelitev Prešernovih nagrad v Cankarjevem domu v Ljubljani. Ne pričakujemo visokih besed o kulturi in umetnosti Vse te so že bile povedane, in to v boljših časih, kot so današnji. Danes Piše slavnostne govore in praznične uvodnike realnost, ki je vse trša in neprizanesljiva. Kultura jo še posebej čuti, na svoj način. Na Slo venskem tako, da še vedno nima svojega zakona, ftnanci-ranje pa je tako, kot si ga umislijo gospodje v ministrstvu za kulturo. Temu — da, onemu — ne. Če kdo proti temu protestira z gladovno stavko, je to za kulturnega ministra samo dobro zrežiran skeč in nič drugega. Če kdo javno sprašuje, zakaj ni še tega lft onega, je to za ministra politična gonja proti njemu. Za takšno °t>našanje ima minister tiho podporo v indolentnosti parlamenta tn odnosu celotne vlade do kulture. Kaj novi slovenski oblasti slednja resnično pomeni, pove dejstvo, da je ta hitro pristala na trdo vladavino dacarstva v kulturi. Javno je pristala na to, da dac sedeža vrat tudi tistemu, kar se rodi celo brez moralne, kaj šele finančne podpore kulturnih oblasti... Kulturnemu prazniku posvečenih besed ne pišejo več zanosi, ampak vse bolj kruta dejstva. In teh si kulturi ni treba izmišljevati. I. ZORAN po besedah predsednika senata Antona Panjana precej pripomoglo tudi trdo pripravljalno delo, v katerem so pridobili tudi izvedeniško mnenje skupine • V sredo popoldne, še predenje bil znan izid prisilne poravnave, je stopilo v štrajk 170 delavcev podjetja Energetika in storitve. Zahtevali so takojšnje izplačilo decembrskih plač. Ker so prekinili preskrbo z energijo, vzdrževali so le nujno stanje, da ni prišlo do okvar in poškodb, je obstalo tudi ostalih približno šeststo delavcev v Straškem kompleksu. Zahtevane plače so dobili delavci Energetike šele v petek, nakar so okoli dvanajste pričeli zopet z normalno energetsko oskrbo objektov. Materialne škode sicer ni bilo, škoda zaradi izpada proizvodnje pa je velika in jo še ocenjujejo. Sonce iz Ljubljane ter si zagotovili strokovno obdelavo podatkov. »Mi smo tukaj upoštevali tudi enotno mnenje upnikov, izraženo na obravnavi, da jim novi predlog zagotavlja varnost z majhnim odpisom, kar je skladno tudi z izvedeniškim mnenjem, izglasovani predlog pa še zagotavlja obstoj dolžnika in največje možno povračilo dolgov,« pravi predsednik senata sodnik Anton Panjan. In kaj pravijo na to v Novolesu, katerega prvoten predlog za odpis 40 odstotkov terjatev je bil sedaj zmanjšan na _ »Ta akt nas je pustil pri poslovnem življenju in nam sedaj pravzaprav daje možnost, da s striktnim izvajanjem pre- strukturiranja ozdravimo stanje. Biti moramo uspešni dvakrat: prvič v vsaki delniški družbi, drugič pa tudi kot celota. To je le temelj za poslovanje, ki pa mora biti pozitivno. Na finalnem področju imamo izredno hude dohodkovne težave, zato poslovodstvo ocenjuje, da bo moralo enega ali dva subjekta, ne samo glede na zakon, ampak tudi glede na to, kakšno izgubo ustvarjajo, ustaviti oziroma zapreti. To bo likvidacija podjetja prek stečaja. O tem se bomo morali odločiti že te dni. Za nas mora biti jasno, daje konec iluzij o možnih rešitvah s strani nekoga zunaj podjetij,« pravi direktor krovnega podjetja Novoles Jaka Andoljšek. » T. JAKŠE BERITE DANES! na 3. strani: • Vse bolj črna prihodnost kmetov? na 5. strani: • Na pretresu so bili javni mediji na 6. strani: • Elan »potopil« obrat Stillesa na 7. strani: • O odkritju, ki ne zanima prvakov na 8. strani: • Novinarji Dolenjskega lista komentirajo na 9. strani: • Terjamo odstop ministra za pravosodje na 15. strani: • Za zdravje kar pot pod noge na 16. strani: • Ponarejanja so bila v Elanu dnevno delo POGOVOR O ZAPRTEM OBMOČJU KOČEVJE — O raznih nejasnostih v zvezi z (bivšim?) zaprtim območjem Kočevske Reke je bilo v občini Kočevje v zadnjem obdobju veliko vprašanj. Zato je predsednik občinske skupščine Kočevje Mihael Petrovič sklical za 5. februarja ob 17. uri v dvorani kina Jadran v Kočevju razgovor o tem, nanj pa povabil poleg delegatov občinske skupščine, članov izvršnega sveta, vodij političnih organizacij, najodgovornejših s Posestva Snežnik Kočevska Reka in novinaijev še predsednika slovenske vlade Lojzeta Peterleta, ministra za notranje zadeve Igoija Bavčarja in ministra za ljudsko obrambo Janeza Janšo. V času, ko to poročamo, seje pogovor šele začel, zato več prihodnjič. • Tik pred zaključkom redakcije smo zvedeli, daje bil predsednik Peterle službeno zadržan in da se je namesto njega pogovora udeležil Igor Umek. ki je v vladi zadolžen za družbeno planiranje. V TEKSTILANI SPISEK JE IN NI KOČEVJE — Tekstilana Kočevje je imela že sredi minulega meseca bančni račun blokiran 60 dni, zato je bil že podan predlog za preverjanje pogojev za uvedbo stečajnega postopka. V težave je podjetje zašlo, ker domači kupci ne plačujejo, zaradi previsokega tečaja dinarja pa imajo izgubo tudi z izvozom. Seveda je še več vzrokov, predvsem so to previsoki proizvodni stroški. V zadnjih treh mesecih so število zaposlenih v Tekstilani znižali od 440 na 364 delavcev. Od minulega petka je na čakanju še nadaljnjih 28 zaposlenih v obratu Tek-stilane v Osilnici. Ta obrat v okviru Tekstilane ne bo več delal. Trenutno imajo v Tekstilani Kočevje še za okoli 100 delavcev presežka, saj naj bi po posodobitvi proizvodnje in drugih ukrepih bilo v Tekstilani zaposlenih le še okoli 230 do 240 delavcev. Spiska za odpust ne delajo, ker se nanj — kot so nam povedali odgovorni — kar sami vpisujejo tisti, kijih ta ponedeljek ni bilo na delo. Danes in jutri bo še snežilo, v soboto in nedeljo pa bodo padavine prenehale. Nekoliko topleje bo. KONEC POČITNIC— Tako kot leta nazaj so tudi letošnje skrajšane zimske počitnice naših šolarjev minile brez snega Tisti otroci, ki jim je bilo doma dolgčas, so dopoldneve lahko popestrili v pionirski knjižnici, na filmskih matinejah, v bazenu na Otočcu in še kje. Za smučanje na Gačah in Kobli, kamor je vsako jutro odpeljal avtobus, je bilo manj zanimanja, saj šolarjem manjka smučarske opreme, njihovim staršem pa denarja Zato pa je bil do zadnjega sedeža napolnjen avtobus, kije minulo sredo odpeljal šolarje novomeških osnovnih šol na smučanje v Kranjsko Goro. Prevoz, smučarsko karto in vaditelje je plačala Zveza prijateljev mladine, mladi pa so bili zadovoljni, kot že dolgo ne (na sliki). (Foto: Janez Pavlin) ^ernenUi smo naslov - ostajamo naj večja slovenska zavarovalnica z Vftldeseiletno tradicijo in s profesionalnim odnosom do poslovnih partnerjev. zavarovalnica triglav d.d. Ker življenje potrebuje varnost Teslov na enota Novo mesto, Zagrebška 2; predstavništvo Kočevje, Ljubljanska cesta *• - Bodočnost po meri JLA Dogodek nemirnega lem, ki se je komaj začelo, je nedvomno »Informacija o aktualnem položaju v svetu in v naši državi ter o neposrednih nalogah JLA.« Njegovi očetje, ki sedijo v politični upravi zveznega ministrstva za ljudsko obrambo, so ukazali, naj ga pred dnevom, ko naj bi se na Hrvaškem začela državljanska vojna, preberejo v enotah in poveljstvih JLA. Na Hrvaškem in v Sloveniji je predvsem zaradi posredovanja IVashing-tona in Londona še vedno relativen mir, informaciji, ki je platforma za novo ureditev Jugoslavije, pa se še nihče ni odrekel, da o tem, da bi bila umaknjena, niti ne pomislimo. Ne glede na svojo vsebino, obliko in predvsem namere bo papir komisarjev v jugoslovanskem obrambnem ministrstvu bistveno pospešil razplet jugoslovanske krize, pri čemer je morda najbolj pomembno, da bo poslej na jugoslovansko prizorišče morala hočeš nočeš poseči tudi tujina. Predvsem Nemčija, Italija in A vstrija, naši evropski naravni patroni. Kaj je v informaciji politične uprave ZSLO takega, da se je zaradi tega zganilo pol sveta, daje Jugoslavija postala (za Zalivom) novica dneva? Osupljivo je že samo dejstvo, da vojaško ministrstvo nastopa politično. Kaj takega v današnji Evropi ni več mogoče, izjemi sta samo SZ in SFRJ, ki se s tem izločata iz demokratičnega občestva stare celine. Idejna istomišljenostsovjetskih in naših generalov je razpoznavna iz tistega deta informacije, v katerem naši vojaški politiki trepetajo za usodo socializma v Sovjetski zvezi Glede Jugoslavije so še odločnejši zavzemanje za demokracijo je po njihovem čista demagogija, državo lahko reši le socializem. Generali na nek način napovedujejo vojno svobodnemu svetu, ki je obtožen za rušenje socializma v Jugoslaviji, pa četudi za ceno njenega razpada. Zanimiva podrobnost je tudi, da se pisci dokumenta vesele določenih problemov Američanov in zaveznikov v zalivski vojni Mar to pomeni, da je stališče naše države glede iraške okupacije Kuvajta drugačno od uradno sporočenega? Pritrdilen odgovor samo potrjuje nekatere prastare slutnje o naši ljubezni do Huseina. Glede same Jugoslavije armadni politiki menijo, da je mogoča samo kot federacija, v razpravah o prihodnosti države da mora sodelovati tudi stalna sestava JLA kot institucija in kol državljani SFRJ. Stalna sestava JLA je seveda samo drugo ime za oficirski zbor. Vojakov, topovske hrane vseh narodov in narodnosti ne bo nihče nič vprašal. Tretja zahteva, ki iz dokumenta tako vsiljivo in brezpri-zivno diha za ovratnik, je razgrnitev načrta, da bi Zveza komunistov-Gibanje za Jugoslavijo v naslednjega pol leta postala glavna politična sila v jugoslovanskem prostoru, četrta po- stavka pa je brezčasovno razumevanje sicer spornega ukaza Predsedstva SFRJ o razorožitvi S takim tolmačenjem ukaza si armada odpira vrata za kakršnokoli oboroženo intervencijo kjerkoli v Jugoslaviji JLA torej od jugoslovanskih narodov in narodnosti zahteva, da živijo c socializmu, v centralizirani federalni državi, strankarsko pa se lahko odločajo za Zvezo komunistov-Gibanje za Jugoslavijo ali še bolj leve boljševiške frakcije. Tiste, ki se temu kakorkoli uprejo, je mogoče stlačiti v okvire ukaza o razorožitvi ki se mu preprosto doda idejni člen. V teh dveh stavkih je podano bistvo apetitov generalov, ki dobro vedo, da bo JLA v vsaki drugačni Jugoslaviji ali Nejugoslaviji ob oblast, politično moč in neizmerne privilegije. Je politični program rešitve Jugoslavije na generalski način uresničljiv? Informacija politične uprave pri obrambnem ministrstvu ima v sebi tudi kal odgovora. Trdi namreč, da armada lahko zagotovi pogoje za miren razplet krize, vendar pa ne more rešiti vprašanja Jugoslavije. To da lahko doseže samo močna politična organizacija, katere program bodo sprejeli najširši sloji prebivalstva. Beseda je seveda o Zvezi komunistov-Gibanju za Jugoslavijo. Tudi naj hujši politični slepec ve, da bo imela vzhodno od Drine po potrebi tudi več članov kotje ljudi, zahodno od te reke, ki že stoletja loči Jutrovo od Evrope, pa bodo na prste preštevni jugoslovanarji samo znamenje človekove politične svobode. JLA dela vse, da se bo to zgodilo čimprej. M. BAUER Zavarovanci naj določijo naslednika Nesmiselno beganje zavarovancev s proglašanjem dveh pravnih naslednikov — _______Zavarovalnica Triglav v prostorih bivšega hotela Kandija NOVO MESTO — Te dni potekajo zaključna prenovitvena dela v prostorih bivšega hotela Kandija, ki jih je za svoje potrebe najela Zavarovalnica Triglav, d.d. V njih bo v kratkem dobilo prostor 33 zaposlenih v Poslovni enoti Novo mesto, zaposlili pa bodo še petnajst terenskih zastopnikov. Po izjavi v.d. direktorja poslovne enote Borisa Šepetavca pa nameravajo v doglednem času odpreti tudi predstavništva v Kočevju, Črnomlju in Trebnjem. Trenutno ima poslovna enota, katere dejavnost je bila zakonito registrirana 28. decembra lani, zaposlenih 15 delavcev, povečini strokovnega kadra, kije zapustil bivšo Dolenjsko območno skupnost, sedsy Zavarovalnico Novo mesto d.d. zmanjšal le za 30 odstotkov, z ustanavljanjem poslovnih enot pa se bo ta odstotek še zmanjšal. Reakcije, ki so nastale na ustanavljanje poslovnih enot, pa so tipične za monopolista, ki ni nastal na podlagi tržnega boja, iz istega vzroka pa izhaja tudi proglašanje za edinega pravnega naslednika, z namenom, da bi Ob ustanovitvi nove poslovne enote, predvsem pa, ko so se njeni prvi zastopniki pojavili na terenu, je prišlo do nekaterih nesporazumov, ki bi jih lahko v novinarskem žargonu poimenovali kar zavarovalniška vojna. Ta izhaja iz nekaterih trditev o metodah novo stare zavarovalnice, ki pa so težko dokazljive in ovrgljive. Nalašč pa smo uporabili naziv novo stare zavarovalnice, ker je vprašanje pravega nasledstva Zavarovalnice Triglav, ki s lem, da se je iz nje izločila Zavarovalnica Novo mesto in nekatere druge območne skupnosti na celotnem slovenskem prostoru, po njenem mnenju nikakor ni prenehala obstajati, ampak bo še naprej nudila svoje storitve na celotnem ozemlju, pač prek novih poslovnih enot, ki jih sedaj uveljavlja. Zadeva se zdi v tržnem gospodarstvu logična, kar zadeva pravno nasledstvo, pa naj bi tako ali tako odločilo sodišče, še prej pa sami zavarovanci, ki naj bi na podlagi celovitih informacij lahko izbrali med različnimi možnostmi. Pri vsej zadevi pa gre za globlja razhajanja, ki so v bivši območni skupnosti obstajala že prej in so tudi privedla do tega, da seje del strokovnjakov izločil in si poiskai kruh z ustanavljanjem nove poslovne enote. Gre predvsem za to, kaj je za zavarovalnico in posredno tudi za zavarovanca bolje: da deluje samo v določeni regiji, ali pa mejo delovanja širi do meja republike in še čez. V teh dveh različnih pristopih se skriva tudi različno pojmovanje tržnega gospodarstva in konkurence, obenem pa pride tudi do različnih tolmačenj in nesporazumov, do katerh je že prišlo in na katera na kratko odgovarja v.d. direktorja Boris Šepetave takole: »Najprej bi se morali vprašati, ali ni nekaj narobe, da se je kar petnajst, se pravi polovica, vodečih strokovnjakov odločila, da ostaja v stari firmi. Za nas je bila to racionalna odločitev, ker vidimo možnost obstoja le v velikosti. V javnosti se pojavljajo napačni podatki o velikem osiromašenju Triglava z izstopom območnih skupnosti, kar pa ni res. V celoti se je obseg mesecih; prejemanje nadomestila pa lahko traja največ dve leti. Toliko časa bodo namreč dobivali nadomestilo tisti, ki so bili zavarovani najmanj 20 let. Pravice za primer brezposelnosti pa ne more pridobiti delavec, ki izpolnjuje pogoje za upokojitev. Denarno nadomestilo se lahko izplača v enkratnem znesku, če brezposelni s tem denarjem sam rešuje svojo nadaljnjo delovno in življenjsko eksistenco. Republiško ministrstvo za delo opredeljuje namen spremenjene delavske zakonodaje takole: »Predlagatelj želi s tem zakonom razbremeniti podjetja presežnih delavcev in s tem zagotoviti njihov obstoj in konkurenčnost ne le na domačem, temveč tudi na tujem svetovnem trgu, sočasno pa želi prizadetim delavcem zagotoviti socialno varnost — čeprav bo ta poslej na nižji ravni.« Druge poti (da) ni na voljo, saj še ni za primer brezpo- rešeno vprašanje lastninjenja, partici-selnosti in spremembe zakona o delov- pacije delavcev pri upravljanju ter.vpra-nih razmeijih, s čimer je materialno šanja registracije sindikatov pa repre- ---- J '—'---------!<««“*<■- zentativnosti sindikatov itd., itd. Posamezni (zaposleni) poslanci pa pri krčenju socialnih pravic nezaposlenih izražajo celo nestrpno, delavcem še manj naklonjeno vnemo. Tako je eden izmed direktorjev na seji skupščine vzvišeno pridigal: »Oba zakona sta še Ljubljansko pismo Delavec brez dela, sindikat brez besede Socialni programi? LJUBLJANA — Vladna koalicija Demosa seje spet odločila za krčenje že doseženih delavskih pravic. Kljub ostremu nasprotovanju vseh sindikatov in še opozicije je sprejela zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezpo- vedujejo pesimisti. Tako bo po novem podlaga za odmero denarnega nadomestila v primeru brezposelnosti osebni dohodek delavca v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem delovnega razmerja, to nadomestilo pa bo znašalo 60 (ne več 80) odst. :- vedno preveč socialno naravnana, kar pomeni, da še vedno živimo v iluzijah, da z reševanjem socialnih problemov od te osnove, ne sme pa biti nižje od 80 rešujemo dejanske probleme? odst. zajamčenega osebnega dohodka. ^ ' ' ’ ' Koliko časa bo posamezni delavec prejemal nadomestilo, je odvisno od časa, za katerega je bil zavarovan za primer brezposelnosti. Nadomestilo bo prejemal tri mesece, če je bil zavarovan najmanj devet mesecev nepretrgoma ali leto dni v presledkih v zadnjih 18 Torej, delavci smejo po novem samo delati, ne pa si več domišljati, da so oblast. Kar se pa sindikatov tiče, je pa tako le malo manjkalo, da jih niso vrgli iz pogospodene skupščine, ko so nekaj malega pripovedovali o delavskih pravicah — menda v Skandinaviji. V. BLATNIK Boris Šepetave onemogočalo zavarovancem odločanje med dvema možnostma. To je v opreki s tezo o konkurenčnosti, na kateri je Zavarovalnica Novo mesto gradila svojo osamosvojitev. Drugo, kar je treba ovreči, je teza o prelivanju sredstev v centre. Prelivanje sredstev v velikih zavarovalnicah je normalna zadeva, saj se usmerjajo tja, kjer so nastale večje škode, torej danes tukaj, jutri tam. Prav to je smisel zavarovalništva. Tudi pri majhnih zavarovalnicah so veliki odlivi iz regije zaradi nujnega pozavarovanja, kar pa ima za posledico tudi povečan odliv premije v tujino. Kaj je torej bolje? Manjše družbe imajo tudi znatno večje stroške reklame in razvoja, kar velika zavarovalnica veliko laže prenese. Še bi lahko našteval tehtne razloge, vendar ni za to prostora, povem naj le, da se vse to pozna na ceni — premiji, torej pri zavarovancu. Naj torej on sam odloča, mi pa mu dajemo možnost! Zaradi napačnih informacij vjavnosti naj še dodam, da bo zavarovancu, ki bo izbral Triglav, omogočeno obdržati vse bonitete in popuste, ki jih je imel pri bivši Zavarovalni skupnosti Triglav. To velja za življenjska in avtomobilska kot tudi za vsa ostala zavarovalnja.« T. JAKŠE Obisk, ki bi... (Nadaljevanje s 1. strani) drl pri Čehih, pri nas pa bi Renault kot poraženec v tekmi za Škodo le okrepil že utečene vezi in razširil sodelovanje tako, da bi lahko hitro nadomestil tisto, kar je na Češkem izgubil. S konkretnimi izjavami glede rezultatov razgovorov ni bil radodaren niti direktor Revoza Pavle Noč, gostitelj prvega dne obiska, v katerem je skupaj s sodelavci seznanil goste s 35-letno zgodovino podjetja, ki je bilo lani registrirano kot delniška družba Revoz, s proizvodnjo v zadnjih letih, s sedanjim stanjem in s perspektivo do vključno leta 1992, pri čemer so načrte za leto 1993 namerno izpustili iz predstavitve. To je namreč leto, ko bodo v Zahodni Evropi stopili v veljavo novi predpisi o dovoljenih stopnjah onesnaževanja okolja, katerim v sedanjem Revozovem programu motorji R5 letnika 1991 že ustrezajo, R4 pa ne. Odločitev, kako naprej po letu 1992, naj bi bila torej skupna naloga celotnega Renaulta, ne pa le Revozova. »V nadaljevanju obiska smo si zelo podrobno ogledali našo proizvodnjo in povedati moram, da nismo izpustili niti enega obrata, da smo si ogledali tudi skladišča in transportne zmogljivosti, predvsem naš železniški terminal. Širše je znano, daje naša tovarna zelo čista in urejena, ob obisku smo dali temu še poseben poudarek. Ocena g. Schweitzerja je bila, da je presenečen nad izredno urejenostjo tovarne, nad zelo smiselnim konceptom tovarne in tehnološkega postopka in da je izredno presenečen nad čistostjo. Nedvoumno je bilo tudi ugotovljeno, da imamo prednosti že v dosedanji postavitvi tovarne, v dosedanjih prostorih, in da zato kakršenkoli dopolnilni program ni potreben, da pa so nekatere tehnologije, ki jih moramo izboljšati, predvsem pri lakirnici, kjer sicer ni funkcionalne napake, je pa zunanji lesk izdelka nekoliko slabši, kot je običajno na Zahodu. Ugotovili smo, da imamo dober delovni potencial, dobro urejene transportne možnosti, nesporna pa je bila tudi ugotovitev, da je treba kljub kvaliteti, ki jo je Revoz v sorazmerno kratkem času že dosegel, delati na tem naprej. Ocena g. Sch weitzeija je bila tudi, da smo veliko naredili pri širjenju trgovske in podprodajne mreže v Jugoslaviji, daje s tem zadovoljen in da so s tem postavljene tudi na komercialnem delu osnove, da bi šel lahko razvoj Revoza naprej,« je povedal o novomeškem delu obiska direktor Revoza Pavel Noč. Drugi dan obiska je potekal v Ljubljani, kjer so se Renaultovi predstavniki srečali s predstavniki Ljubljanske banke in vlade s predsednikom Lojzetom Peterletom na čelu ter iskali informacije o tem, kakšne so razmere v Jugoslaviji, predvsem pa v Sloveniji, ter kakšne so širše možnosti Revoza za sodelovanje z Renaultom pri nas. Skupna ugotovitev je bila, da take možnosti v Sloveniji obstajajo. T JAKŠE NI ZANIMANJA ZA EVROPO KOČEVJE — Akcija za prehod na evropski delovni čas s 1. februarjem je propadla oz. je začasno odložena. Začeli sojo na pobudo občinskega izvršnega sveta, opravili razgovore z avtobusnim prevoznikom in vrtci ter razposlali v podjetja anketo. Odgovore so dobili le iz 17. podjetij. Iz njih se je dalo jasno razbrati, da ne čutijo potrebe po spreminjanju delovnega časa, zato ga tudi ne bodo spreminjali. • Koliko, mislite, je Cankar ljubil svoj narod? Toliko, kolikor ga je potreboval, da je preživel. (T. Zaletel) • Če me vprašate osebno, dinar ni več konvertibilen. (Gaspari) • Preživellismo boljševizem, preživeli bomo tudi demokracijo. (J. Žagar, Smelt) • Naši preiskovalni zapori so še preveč prazni (M. Podobnik) • Kdor hoče tepsti psa, vedno najde palico. (Malmedv) NAAAAAAAAAAVWV\AAAAAAAVWVV^ f /O ljubljanska banka Dolenjska banka d.d Novo mesto OBVESTILO Varčevalci Ljubljanske banke Dolenjske banke d.d. Novo mesto od 1. februarja 1991 lahko ponovno poslujejo z dinarskimi hranilnimi knjižnicami in čeki tekočega računa na enotah PTT podjetja Novo mesto. varčevalci banke lahko opravijo naslednje storitve: — vpis osebnega dohodka, — dvig gotovine s hranilne knjižice in — dvig gotovine s čeki. V vseh enotah PTT podjetja Novo mesto v občini Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje, kjer ni enote Ljubljanske banke Dolenjske banke d.d. Novo mesto, poravna stroške za opravljene storitve banka. V krajih, kjer se nahaja enota banke in pošte, pa bo pošta stroške zaračunavala uporabnikom oz. varčevalcem. Pričakujemo vaše sodelovanje. IC Naša anketa 3 »Darilo« za praznik! Svojevrstno darilo za kulturni praznik je letos prejel slovenski narod. Novi davki so kot nalašč udarili ravno pred praznovanjem in tokrat brez izjeme tudi po kulturnih dobrinah, ki so bile davkov zaradi nacionalno kulturnega pomena oproščene ali pa so bili vsaj znatno nižji: po šolskih učbenikih in potrebščinah, po knjigah, revijah in časnikih. Davek bo padel seveda na proizvajalce, založnike in izdajatelje, ti pa ga bojo, ker so se že do sedaj otepali z revščino in tveganjem, ki ga za take dejavnosti pomeni mali slovenski kulturni pfostor, hitro prenesli na kupce. In potrošnik, že tako zaradi splošne krize naravnan k varčevanju, bo dražjo kulturno ponudbo še bolj selekcioniral. Začarani krog se bo sklenil v zanko, ki bo zadušila marsikaj, brez česar bo poslej naša kultura še revnejša in nebogljena. Pa je to potrebno? Če smo že nekako potihoma pristali na to, da naj bi tudi v kulturni ponudbi veljala tržna načela, pač zato, ker oslabelemu gospodarstvu res ne moremo naložiti še višjih prispevnih stopenj, zakaj potem kot v posmeh nalagamo kulturnim dobrinam še nova davčna bremena? Izgovor, da gre za zvezne odloke, je tokrat jalov. Slovenski parlament sije dal moč, da jih razveljavi. Naj torej to moč uporabi v zaščito slovenske kulture! ROBERT DAKS, tonski snemalec na sevniškem radiu: »Za kulturo gre po moje premalo denarja. Tako je zlasti pri nas, ki se trkamo na prsi, da hočemo v Evropo, po drugi strani pa dajemo za kulturo sorazmerno precej manj denaija kot pa razvite evropske države. Tudi sam bi bil pripravljen prispevati več, zlasti za glasbeno kulturo, seveda če bi imel večji osebni dohodek. Tako pa se vrtimo v začaranem krogu: dohodki so nizki, temu primerno revna pa je kultura.« Anton K. varnostnik pri Varnosti Kočevje: »Doslej smo v družini namenjali nekaj denarja za kulturo, predvsem za knjige, od tega največ za otroke. Zdaj pa je kriza in kaže vedno slabše. Veliko ljudi je že brez dela in lahko se zgodi, da bom to tudi jaz, saj podjetja odpovedujejo varovanje. Če bo šlo tako naprej, tudi za najnujnejše izdatke ne bo več denarja, kaj šele za kulturo. Toda tudi kultura je potrebna, zato se morajo stvari čimprej normalizirati.« ROMANA LAVRIČ, strojepiska v Inlesu, Ribnica: »Knjige smo do sedaj vseskozi kupovali, še največ od akviziterjev, ki jih ponujajo po podjetjih in po domovih. V vse večji draginji, kije plače več ne dohitevajo, bo seveda precej drugače. Denar bo seveda moral biti za šolske knjige, kijih otroci nujno potrebujejo, pa morda še za kakšno strokovno literaturo za učenje jezikov ali kaj podobnega. Na obisk gledaliških predstav v Ljubljani pa ne bo moč več misliti.« f*** —,,,ir »Sj .**' ti 'M EDO PODLOGAR, upokojenec iz Stare Gore pri Mirni: »Nekaj časopisov imam naročenih, nekaj jih kupujem. To gre d družinskega proračuna, če pa bo stiska, b° ta denar šel za druge namene. Na kulturo gledam širše, tudi na dajatve zanjo, vključno s telesno kulturo. Zakaj naj bi družba dajala denar za nogometni stadion Olimpija ko pa nogometni klubi vrtijo pri kupovanju igralcev velike denaije. Sem za to, da bi s« vsaka kulturna dejavnost vzdrževala čimbolj sama.« MARIJA SLANC, kmečka gospodinja iz Berčič pri Metliki: »Že doslej mi je bilo kot samohranilki težko na kmetiji, odslej pa bo še težje, ker bo obdavčen prav ves doho-dek. Kar bom dobila za pridelke, še za vlaganje v kmetijo ne bo dovolj, kaj šele za kaj več. Še kakšne bolj potrebne stvari od kulture si ne bom mogla privoščiti, sicer pa v Metliki kulture tako in tako ni ravno veliko. Da bi si privoščila obisk kulturne prireditve kje drugje, pa še pomisliti ne smem.« IVO KAMBIČ, tehnolog v semiški Iskri; »Denarja je bolj malo, plača prihaja prec*J neredno, zato moram varčevati prav u» vsakem koraku, tudi pri kulturi. Kulturn« prireditve v Črnomlju si še vedno nekako ogledam, obiska kakšne gledališke ali op«r' ne predstave v Ljubljani pa si že ne morem več privoščiti. To je za nas, ki smo več ko< sto kilometrov odaljeni od prestolnice, & prevelik strošek. Knjige si sedaj v glavnem PBF: v izposojam, kupujem pa le še priročnike.« FANI ČEČELIČ, upokojenka iz Regrče vasi pri Novem mestu: «Vse manj denarja ostaja od skromne pokojnine. Za kulturo že do sedaj ni ostalo dosti, kvečjemu za kak časopis. Knjig tudi že zdavnaj ne kupujemo več in na predstave v mestu ne hodimo. Vse osatlo, kar nam je kulturnega dosegljivo, je preko radia ali televizije. Kar pa si od pokojnine le odtrgamo, namenimo vnučkom. Šolske knjige in vse drugo je drago, pa pomagamo njim. To je naše kulturno vlaganje za bodočnost.« CVETKA MARUŠA, poslovodkinj* * Krškega: »Zadnje čase je v življenju na5* družine bolj malo kulture. Včasih smo pogosto kupovali knjige, zdaj pa so prerit*' ge in hodimo raje v knjižnico. Tu in tam f sicer le odpravimo na kakšno kulturno P1?' reditev. Poredko ne toliko zaradi denaO, kot zaradi pomanjkanja časa. Človek se p*6 posveti službi, delu doma in družini ter en^j stavno pozabi na ostalo. Nekaj kulture b' še lahko privoščili, pa se za to ne zavzem* mo dovolj.« ROZIKA MAKSIMOVIČ, strežnica v brežiški bolnišnici: »V današnjih časih, ko komajda zberemo dovolj denaija, da preživimo od začetka do konca meseca, si težko privoščimo kaj več kulture. Občasno še gremo na kako prireditev, a precej bolj poredko kot včasih. Tudi knjig ne kupujemo več, čeprav vem, da bi jih morali vsaj zaradi otrok. Imam družino, dom in službo, a bi za kulturno razvedrilo še našla volje in časa, če ne bi bilo težav z denarjem.« DOLENJSKI UST Št. 6 (2164) 7. februarja kmetijstvo Vse bolj črna prihodnost kmetov? Črnomaljski delegati zahtevali odgovor na številna vprašanja — Kaj bo z davki, koga bo nov zakon povozil? — Sramota: 10 tisočakov za preživetje •WWWN ČRNOMELJ — V Črnomlju skoraj ni seje občinske skupščine, na kateri ne bi razpravljali o kmetijstvu. Precej časa so tako v preteklosti namenili programu razvoja kmetijstva, ki pa so ga dvakrat zavrnili. Pretekli teden pa je Socialistična stranka opozorila, da v občini nimajo več nobenega vpliva na kmetijsko politiko, kar daje razvidno tudi iz osnutka proračuna za letošnje leto. Zanimalo jih je, kdo je po novi davčni zakonodaji še upravičen do različnih spodbud, regresov, katere kmetijske panoge bodo podpirali in na kakšen način bodo kmetje prišli do spodbud, ki bodo očitno prihajale iz republiškega proračuna, ter koliko denarja bo pri tem deležna črnomaljska občina. bo, kot kaže, odslej veljal za kmeta le čisti kmet, toda doslej so bili na prodajo kmetijskih pridelkov pogodbeno vezani tudi polkmetje. Sedaj jih Opozorili so tudi, da prihaja zopet do centralizacije v kmetijstvu, in bojijo se, da se poskuša ustvariti lobi [NOVOMEŠKE TRŽNICI brill-C,^ t*neV'nam Je telefonirala naša da na tri vpra5a,.a- če Je mogoče, iih v tr •! P°nmajo ocvirke (ki se rova d8°Vlm ne dobi) P° 100 din, su-za ai?.lna,Pa se Pn mesurju dobi že nroHai „ kl!?8ram- Obiskali smo jeva| ja,ko lz Ozlja in ta nam je zatr-za k,tdaje t0 še Prepoceni češ daje V teh y e J,ekcie bil P°kriti del tržnice Možakr dneh.naJbolJ Prazen-s>ive n06ftH ar'n?je ProdaJal suhe sir poPl on Hdm,M Zu P° 50 din m ovčji raždina ? dln hlebček. Zenska iz Va-svile čn die.P°nuJala umetne rože iz ženica P^tlk® P° 15 din kos. Priletna SŠSS-S. pa pp jg40dln, pletenejerbase Sejmišča Nasob^i^1^? V BREŽICAH 127 prašiti m sejmu 80 imeli naprodaj lasSV« d° 3 mesece, in 50 bil' Po M HrV1Vk!i,s°j|h Prodali 69, Drugi Lj:W d,n hdogram žive teže. -nHSSS v novem mestu Prvi kstarih nad 3 mesece. 40 do 4vS,Jlh prodaH ,6’80 veljali po cenili m, in j? kg žive ,eie- Druge so Prvi Li’.,,s’arejših od 3 mesecev. d° 45 din 'h .Prodali 70, so bili po 40 katerih .,,Za k§ žjve ,eže- Drugi, od din za kp xProda*i 3, so veljali po 30 Se 2 Naprodaj so imeli teže, eneo^° i^4 do 3<» din za kg žive Za kg in n ,pitanca P« največ 24 din din 4 ko rav’ki so jih cenili do 20 jaU tudi f, !ve teie. Lastniki so ponu- 'n 11 žrebet ^J?.nHveetljivo uravnotežena in hkrati bolj ali manj občut-C|di. Umetno dast' enostranski, kakršen je zatiranje plevelov s herbi-°b lent ko h, ?-.ane kemične snovi vnesejo v zemljo in rastlino »nered«; ^Porne in napadal ob^udPve P*eve*e' delajo življenjski prostor za bolj jfto ^^delovalci koruze, ki so to poljščino sejali več let zapored na , udenjem cia nokjdtura) in ob tem uporabljali priporočane atrazine, z za-nadvse »er« 6 .mo z grozo, opaz.ili, da so se nenadoma začeli razrašča-l kr°mnirifM,IVni P*eveb' kakršni so krvava srakonja, kostreba in muhvič. i a krškem n^111 nasadu so zavladali loboda, ščir in včasih tudi divji hren. držno širiti h;.0-. pa tud‘v drugih predelih širše Dolenjske seje začel neza-^ se doslej m J|‘ S‘rek’0 čemer smo v tem kotičku že Pisali- Skratka: pojavili ClJe utrdil; in 3 ° nevarni pleveli, nekateri pa so se s pomočjo naravne selek-r Mag. Marifr’Ud' manj °^udj>v'- Kaj zdaj, sprašujejo kmetovalci, ‘jedelcj post„ a. raJs kmetijskega inštituta priporoča, naj se plevelom po-Pfl him pa u 1J0P° robu z nekaterimi novimi, bolj učinkovitimi herbicidi, PrLedvsem rl,,)ra"lJO tudi klasične, že preizkušene načine zatiranja plevelov, S herbicidi škrParnje’°d ka‘erega je dvojna korist. Koruzni posevek naj bi roP‘h samo še v samih vrstah, med vrstami pa naj bi plevel [nbpdi se HERBICIDI — Proti ozkolistnim plevelom, ščiru in ,0||čine atra»i„ herbicid clap pa tudi kombinacija lentagrana in manjše ajfonv Q. . Ce gre le za širokolistne plevele, je izbire več: herbicidi h-l PrrpravLou ,ku močila «‘owett, radovit ali pa sandovit. Uporabna sta „ 86 PHnor^ •vel 480 in lentagram. Pri nekaterih najnovejših herbici-« Va Skroniv^° z®10 maihne količine aktivne snovi, zato morata biti pri-,r°kovn0 nrBa !n škropljenje še bolj skrbna in natančna, škropilnica pa Pamet, H 'zkušena. Ničesar ne smemo narediti približno ali celo na tem primeru je treba biti še posebej natančen tako glede Širo^oi ^lne kot tudi časa uporabe. L?t°v. Cenr?i P|eYel Je najbolj občutljiv, ko ima dva do najevč šest pravih , rati, se ra,, Cakujcmo razrast širokolistnih in ozkolistnih plevelov (trav) j°r®n je trebah-™'0 ^ ozk°hstnih, ki morajo biti prav tako čim manjši. Po-nen>h tleh h» k '“ l,ud'na v'ažnost zemlje, saj je znano, da v primerno navla-°: z manitp bCI,dl ,mn°go bolje delujejo kot v suhih. Ali drugače poveda-rr>at\jŠi str,iLkollčlno herbicida dosegamo enak učinek, to pa pomeni k in večje ekološko prizanašanje naravi. Inž. M. i i I I 4 4 4 4 4 4 4 4 4 i 4 *4 4 4 4 posodabljali opremo, kupovali nove stroje in obenem še kaj prihranili. Danes prihrankov nimajo. Koruzo za prašiče pridelujejo na 8 ha polj sami in že pri tem nimajo več računa. Odkar ji je umrl mož, opravi največ dela s prašiči Marija Lopatič. Sinova zelo rada delata na polju, še posebno s traktorji, a na žalost je mlajši zdaj pri vojakih. Marija je zelo vesela tudi sna-hine pomoči, saj ji ob majhnem otroku, za katerega mora skrbeti, opravi tudi vsa dela v hiši. Tako Marija pride iz hleva na gotovo. Starejši sin je poleg kmetije tudi zaposlen, in kot pravi Marija, mu še na misel ne pride, da bi službo pustil. Na kmetiji namreč nikoli ni zagotovljenega zaslužka. »Velikokrat smo že razmišljali, da bi vse skupaj pustili, a kaj, ko smo toliko vložili v hleve in njihovo opremo. Vse je zgrajeno za prašiče, zato se ne moremo kar tako preusmeriti. Čakamo, kaj bo, in smo prepuščeni naši kmetijski politiki, ki uvaža poceni meso iz tujine, za domače proizvajalce, ki so nas pred leti tako spodbujali, pa se nihče več ne zmeni,« pravi gospodarica Marija. B. DUŠIČ Skuta bo skuta Dolenjec izpopolnil stroj za avtomatsko doziranje in polnjenje V vseh jugoslovanskih mlekarnah so doslej skuto dozirali in pakirali ročno, kar ni le zamudno in zaradi velikega števila potrebnih ročnih delavcev drago, marveč tudi nehigiensko. Sanitarna inšpekcija je od vodstev zahtevala, naj bi ročno delo nadomestili s strojnim in higiensko neoporečnim. Moderne mlekarne v svetu sicer že uporabljajo take stroje, vendar je njihova hiba v tem, da skuto stisnejo in pretlačijo, to pa hkrati pomeni, da po svojih lastnostih ni več taka, kot bi morala biti. Zagato je odpravil naše gore list. Podjetnik Mirko Lipar s Police pri Grosupljem, kije na sejmu Inpak v Gornji Radgoni že prejel za svoj avtomatski stroj za štiribarvni sitotisk jugoslovanskega oskarja za embalažo, je izumil stroj, ki skuto strojno dozira, ne da bi jo hkrati stiskal ali pasiral. Najnovejši njegov stroj se imenuje lipmir 18 in seje tako dobro obnesel, da se zanj zanimajo ne le domače mlekarne, marveč tudi tuje. Nekatere kovinske dele stroja je izumitelj zamenjal s plastičnimi, kar je olajšalo čiščenje in podaljšalo življenjsko dobo stroja. ČRNA MLAKA NE SME POSTATI SADOVNJAK DOLENJA VAS — Prebivalci krajevne skupnosti Dolenja vas so močno zaskrbljeni zaradi vesti o načrtu, po katerem naj bi iztrebili 100 ha mešanega gozda v Črni mlaki in površine spremenili v sadovnjake. Mešani gozd med Libno, cesto Krško-Artiče in zdolsko cesto je namreč vodonosno področje Čel-skega potoka in Sečnika, ki polnita vodne zbiralnike v naseljih med Starim Gradom, reko Savo in Po-hanco ter tako oskrbujeta s pitno vodo okrog 300 gospodinjstev. Prebivalci Dolenje vasi so trdno odločeni, da ne bodo dovolili uničenja rezervata pitne vode. Prepričani so, da je potrebno pretresti odgovornost tistih, ki teh načrtov niso že na začetku preprečili, poleg tega pa spodbuditi GG Brežice, da bo čim-prej prenovila gozd Črna mlaka. novem tisti, ki ga bo novi zakon povozil, in komu bo pomagal. Ali je upokojeni kmet upravičen do regresov. kaj je s polkmetom, skratka, da zvedo, komu kaj pripada. Delegat Slovenske kmečke zveze — Ljudske stranke pa je pripomnil, da sedaj vladajo v kmetijstvu takšne razmere, da zaradi nesorazmerja cen kmetje nimajo več nikakršnega ekonomskega interesa vlagati, občinska vlada pa, kot je razvidno iz osnutka proračuna za letošnje leto, nima za kmetijstvo nikakršnega posluha. Zato je predlagal, da se v občini denar za to panogo najde kjerkoli, sicer se boji, da čez leto dni hrane ne bo več. M. BEZEK-JAKŠE PREDAVANJE IN NATO LETNA KONFERENCA CERKLJE OB KRKI — Člani tukajšnje podružnice Društva vinogradnikov Dolenjske, ki z aktivnim delom združujejo vinogradnike tega območja, skrbijo za ocenjevanje domačih vin in za podelitev priznanj najboljšim vinogradnikom, so v nedeljo priredili redno letno konferenco. Preden so se lotili običajnega dnevnega reda konference, so v prostorih osnovne šole Ceklje prisluhnili še strokovnemu predavanju o kletarjenju. RAZGOVOR Z OMANOM V ŠENTJERNEJU ŠENTJERNEJ — V nedeljo, 10. februarja, ob 9. uri dopoldne bo v osnovni šoli Šentjernej občni zbor šentjernejske podružnice Slovenske kmečke zveze — Ljudske stranke. Na občnem zboru bo poročilo in razprava o dosedanjem delu podružnice, potem pa razgovor z gostom zbora, predsednikom stranke Ivanom Omanom, o kmetijstvu in kmetijski politiki. EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: mag Julij Nemanič Razmislek o vinogradniški prihodnosti Želim opozoriti na osnovne napačne predpostavke, zaradi katerih se naše težave iz leta v leto stopnjujejo. Kažejo pa se v zmanjšanju količine in še v večji meri v kakovosti. Kljub založnemu gnojenju, zaradi neustrezne kakovosti cepljenk ali pa kar tako gnojimo v sadilno jamo tudi z mineralnimi gnojili, celo dušičnimi. To ima za posledico pre-bujno rast poganjkov, ki so zaradi tega neprimerni za formiranje stebla, zlasti če smo pustili rasti samo dva poganjka. K neuspehu prispevamo tudi, če v tretjem letu odstranimo od osnove vse poganjke razen kakih štirih na vrhu. Zaradi tega se steblo ne razvije pravilno in poganjki so prebujni. Zaradi prevelike bujnosti so poganjki občutljivi za bolezni in pozebo ter nimajo dobro formiranih rodnih očes na osnovi. Vendar, ker mladi trsi radi rodijo, bodo enkrat v začetku rodnosti dali zelo obilen pridelek. (To se ne zgodi pri vseh trsih v istem letu.) Zaradi tega bo trs preveč izčrpan, in če mu istočasno še zmanjka zaloge gnojila v sadilni jami, ne bo zmožen dati pridelek v naslednjem letu. Ko ugotovimo, da trsi ne rodijo, vinograd pognojimo, da bodo trsi, kateri niso obremenjeni, rasli zelo bujno. Ker običajno vinogradnik meni, da trta ne rodi, ker m dovolj pognojena, bo kljub veliki bujnosti še naprej gnojil, tudi z dušičnimi gnojili. Kljub temu pa bo stanje vedno slabše; to pa zato, ker se dobro rodna očesa pri zelo bujnih mladicah osnujejo daleč od osnove mladice ter jih z rezjo odstranimo. Izhod iz takšnega stanja je v naslednjem: Nadpovprečno bujne trse je nujno obremeniti z nenavadno dolgimi šparoni (do 2-krat običajne dolžine). Ni enako učinkovito pustiti 2 šparona s po 20 očesi ali pa 4 špa-rone s po 10 očesi, ker so očesa na bujnih mladikah dlje od osnove rodnejša. Zelo pomembno je, da natančno izvajamo zaščito, da bodo vsa očesa normalno odgnala. Če bo nastavek slučajno preobilen, je nujno odvečno grozdje obrati. Da bi vinogradniki ne zabredli v omenjene težave, priporočamo, naj nikakor ne dovolijo, da bi trsi preveč rodili. Zato naj bi, če je potrebno, obirali rodne mladike ali grozde. Posledica pretirane rodnosti je izmenična rodnost, posledica izmenične rodnosti pa padec količine in kakovosti. Ker trsi ne rodijo enako v določenem letu — eni so preobremenjeni, drugi rodijo zelo malo — je dejstvo naslednje. Trs, ki rodi 10 kg pridelka, ima približno 10% sladkorja. Trs, kije bil v prejšnjem letu preobremenjen, ima lahko samo 1 kg pridelka, in sicer 20% sladkorja. Vendar 1 kg dobrega grozdja ne more popraviti 10 kg slabega grozdja. To je vzrok, da ima grozdje v naših vinogradih za 2 — 5% manj sladkorja, kot bi glede na klimatske razmere in količino pridelka na enoto površine bilo mogoče. Inž. JOŽE MALJEVIČ AVV\\V\\\AAAAŽVVNAA\\VWVVVVVVV\'V\VWWVVWV\ Kmetje ne morejo brez politike Tako je na občnem zboru brežiške kmečke zveze dejal podpredsednik SKZ-LS _____Marjan Podobnik — Nujna je strategija razvoja v kmetijstvu BREŽICE — Dve leti in pol po ustanovitvi prve podružnice Slovenske kmečke zveze v brežiški občini 10 podružnic že pokriva območje cele občine. Na sobotnem občnem zboru stranke, ki sta ga na začetku popestrili kmečki pesnici Ana Deržič in Terezija Toporišič, so se spotaknili ob povabljene, predvsem ob ministrski del, ki se občnega zbora ni udeležil niti z enim predstavnikom. Edini predstavik republiškega ranga je bil podpredsednik in vodja poslanskega kluba SKZ-LS Marjan Podobnik. Predsednik podružnic Darko Jelčič je vsvojem poročilu predlagal ustanovitev regijskega odbora stranke, saj je območje Posavja povsem zaokroženo, ima svoj vinorodni in sadjarski okoliš, že od nekdaj znano krškopoljsko svi- • Udeleženci občnega zbora so se dotaknili tudi kmečkih pokojnin, porodniškega dopusta za kmečke žene, dedovanja kmetij, višinskih kmetij, staranja prebivalstva in posegov na kmetijska zemljišča. Marjan Podobnik je kmete opozoril, naj ne zavračajo politike, saj brez sodelovanja v njej ne bodo mogli veliko doseči. Na nekatere očitke, da kmečke zveze v občini ni opaziti, je predsednik brežiških podružnic Darko Jelčič odgovoril: »Kmetje smo kot prebava — dokler deluje, je ne čutiš.« njerejo in skupne ekološke probleme (Sava, nuklearka). Zahteval je tudi, naj se v ustavi opredeli, da slovensko zem- BUKOŠČANI ŠE , VEDNO RAZDELJENI BUKOŠEK — Zapletov z melioracijami in komasacijo v Bukošku še ne bo tako kmalu konec. Potem ko so iz občinske uprave vsem prizadetim v agrarnih posegih poslali vprašalnik, se je pokazalo, da jih kar čez 50 odst. ni zadovoljnih s sedanjim stanjem. Nezadovoljni lastniki razpolagajo z večino obdelovalne zemlje. Se vedno ni jasno, kam naj se prišteje 20 odst. udeležencev, ki na anketo sploh ni odgovorilo. Občinarji jih štejejo k tistim, ki so zadovoljni s kmetijskimi posegi, Bukoščani pa seveda k onim drugim. Ijo lahko kupi samo slovenski človek. »Tujih gospodov smo se v revoluciji znebili in jih ob še svežih spominih na viničarijo ne želimo več nazaj. Zahtev plebiscita nima nihče pravice spreminjati. saj nam je dovolj te balkanske godlje in želimo čimprej iz nje. Naša stranka se imenuje po novem tudi Ljudska stranka, vendar mislim, da imena iz zgodovine ne moremo pobrati brez posledic. Ljudje se še spomnijo stare srbo-filske Koroščeve ljudske stranke.« Čeprav je SKZ na volitvah dobila veliko glasov, člani niso zadovoljni z rezultati. V tem času je bila ukinjena pri- spevna stopnja za pridelavo hrane, v upravi kmetijske občine je ostal zaposlen samo en referent za kmetijstvo, medtem ko član IS, kije poverjen za to panogo, na sejah ni najbolj zaželen, saj mu do sedaj niso priznali niti honorarjev za delo. S poročili o proizvodnji mleka, pitanju govedi, vinogradništvu, sadjarstvu, višinskem kmetijstvu, zemljiški politiki in zadružništvu so člani stranke prikazali težki položaj občinskega kmetijstva. Jože Vovk, občinski minister za kmetijstvo, je predlagal čimprejšnjo ustanovitev strokovne komisije, ki bo izdelala razvojni program kmetijstva v občini. Kot je razložil, bodo samo na la način lahko pridobili republiška sredstva za posamezne programe. Zdaj imajo v občini nekaj dobrih programov, ni pa še znana niti republiška niti občinska strategija razvoja. B. DUŠIČ NOVO PROTI VOLUHARJU! — komplet vsebuje 7 vložkov — en komplet dobite za 100 din — dva kompleta že za 170 din — pošljem po povzetju Pisna naročila sprejema JURMAN ANICA, H. Starihe 12, 68340 Črnomelj gospodinjski kotiček Mleko v naši prehrani Mleko je hitro pokvarljivo živilo. Za vsakdanjo prehrano uporabljamo pasterizirane in sterilizirane vrste mleka. Za domačo enodnevno uporabo vremo mleko 5 minut. V vsakem gospodinjstvu moramo imeti posebej določeno posodo, ki je namenjena le za kuhanje mleka. Preden vlijemo vanjo mleko, jo dobro oplaknemo z mrzlo vodo in s tem preprečimo, da bi se na suho dno prijela beljakovina, ki se imenuje albumin, ter povzročila smo-jenje z neprijetnim vonjem. Počasno kuhanje je za mleko nevarno, ker se pri temperaturi med 25° in 40 °C najhitreje razvijejo bakterije, ki povzročajo sesirjanje mleka. Tudi dolgotrajno vrenje ni priporočljivo, ker se uničijo vsi na visoko vročino občutljivi vitamini. Te uniči tudi jedilna soda, ki jo gospodinje dodajajo mleku proti sesirjenju. Bolje je, da pred kuhanjem dodamo žlico sladkorja. Med kuhanjem mleko večkrat premešamo, da se hranilne snovi enakomerno poraz-dele po tekočini. Kuhano takoj ohladimo, pokrijemo in shranimo v hladilnik ali.shrambo. Mleko ni primerno za zamrzovanje, ker se maščoba nabere na površini, sirotka pa pod maščobo zamrzne v kristalih. Odtaljenega ne moremo uporabljati za prehrano. Pri pripravi hrane lahko vključimo mleko v razne vrste jedi. Z njim za- livamo omake, kot so kumarična, gobova, omako iz bele in rumene kolerabe ter repe. Mleko dodajamo raznim kremnim juham, enolončnicam in sladicam. Navodilo za pripravo krompirjeve juhe z gobami: Za dve osebi potrebujemo 5 dag maščobe, 1 drobno čebulo, 1 /2 kg svežih gob ali 5 dag posušenih, 1 kg krompirja, sol, poper, vodo, paradižnik, kis, zelen peteršilj, 1 /2 1 mleka. Na maščobi zdušimo čebulo in očiščene, na lističe zrezane sveže gobe (suhe gobe operemo, poparimo in sesekljamo). Dodamo olupljen in na kocke narezan krompir, osolimo, popopramo in zalijemo. Kuhani enolončnici dodamo paradižnik, sesekljan peteršilj, kis po okusu in mleko. Navodilo za kruhove rezine s sadjem: Za dve osebi potrebujemo 1 /2 kg beleg . kruha, 2 jajci, 2 dl mleka, 30 dag svežega ali vloženega sadja, 10 dag sladkorja in maščobo za pečenje. Narezan kruh navlažimo z jajčnim mlekom, obložimo s sadjem in posladkamo. Prekrijemo z drugo rezino navlaženega kruha in rumeno zapečemo na vroči maščobi. Sladico potresemo s sladkorjem in ponudimo še toplo. (Dalje prihodnjič) HELENA MRZLIKAR Kmetijski zavod Ljubljana DOLENJSKI UST 3 m il IZ NKŠIH OBČIN SUHOKRAJINSKE DROBTINICE OHLAJENI VETERINAR — Po Žužemberku se govori, da seje veselje tukajšnjih veterinarskih uslužbencev nad lokacijo v suri pošti, kamor seje pred kratkim preselila ambulanu, hitro in dobesedno ohladilo. Suvba je namreč brez ogrevanja, tisti, ki naj bi delal v tem mrazu, pa se niti kaj dosti razgibavati ne more, da bi se ogrel, ker je v prostorih precej občutljive krame, kije pošu še ni preselila. Živini v hlevu je bolje, kot veterinatju v ambulanti. ZGOVORNA STATISTIKA — V lanskem letu je prišlo na poravnlni svet krajevne skupnosti Hinje deset prijav za poravnalni poskus. V kar štirih od desetih je bila kot ena od strank vpletena ena sama oseba iz Žvirč. Primer smo lani poleti podrobneje opisali v reportaži »Kdo pije strup medsebojnih zdrah?«. Očitno ni kaj dosti pomagalo. Kajti sutistika nadalje pravi, da je od desetih primerov bilo pet ugodno rešenih, od petih, kjer ni prišlo do poravnave, pa se spet v štirih pojavlja isu stranka iz Zvirč, ki se nobenega poravnalnega poskusa ni hotela udeležiti. Krajani pravijo, da bi morali na to vezati pri delitvi socialne pomoči, pa bi se stranka na poravnalnem svetu kaj hitro pojavila in delala kraju manj preglavic. ŠE MALO STATISTIKE — V krajevni skupnosti Hinje živi v enajstih naseljih 815 prebivalcev. To je nad polovico manj, kot jih je tukaj živelo pred drugo svetovno vojno. Najmanj prebivalcev imau vasi Lazina (30) in Pleš (31), najbolj prazna pa je gotovo vas Ratje, kjer v 38 hišah živi le 54 prebivalcev. ZA KOLIKO JE PREHITEVALA? Suhokrajinčani so se dolgo prisrčno nasmejali ob pripovedovanju o suri ženici z Viscjca, ki je pred leti ob veliki vojaški vaji »Suha krajina« preroško vzkliknila, ko so čez vas zahrumeli oklopniki: »No, vidite, saj sem vam zmeraj govorila, da bo kmalu tretja svetovna vojna!« Sedaj se ne smejijo več, temveč zaskrbljeno ugibajo, za koliko se je samozvana prerokinja zmotila. POČITNIŠKO DARILO — Dolinski otroci so prejšnji teden žalostno strmeli v gola pobočja. Mraz je bil pravi, snega pa nič. Na suhokranjski planoti okoli Hinj je bilo drugače. Snega je bilo dovolj za sankanje pa tudi za enosuvno smučanje z ne preveč občutljivimi smučmi. Kar prav za otroške počitnice doma, drugam se v teh časih tako ne morejo nameniti. Ceste so bile splužene, vendar ledene in dobro posute. KULTURNI VEČER V CERKVI SV. ANE DOLENJSKE TOPLICE — Slovenski krščanski demokrati —Krajevni odbor v Dolenjskih Toplicah, obvešča vse ljudi dobre volje, da bo v soboto, 9. februarja, ob 17.30 v župnijski cerkvi sv. Ane kulturni večer v počastitev slovenskega kulturnega praznika — Prešernovega dne. Vabljeni! DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 9. februarja, bodo odprte v Novem mestu do 19. ure, drugod do 17. ure naslednje prodajalne živil: • v Novem mestu: PC Mercator v Ločni • v Šentjerneju: Samopostrežba Mercator • v Dolenjskih Toplicah: prodajalna Vrelec • v Žužemberku: Market Dolenjka • v Straži: Samopostrežba KZ. • V nedeljo bosta od 8. do 11. ure odprti v Novem mestu: prodajalna Pri vodnjaku na Glavnem trgu 3, v Črnomlju: Market Čardak. Žužemberk: le peskokop še donosen Gradbenik še vedno Išče perspektivo ŽUŽEMBERK - Že nekaj let trajajoča agonija žužemberškega gradbenega podjetja Gradbenik se nadaljuje. 36 zaposlenih v domačem kraju nima dosti drugih možnosti za zaposlitev, pa zato vztraja in podjetje le nekako životari naprej. Jožica Počič, od jeseni direktorica Gradbenika, trenutno ne vidi svetlejših perspektiv za svoje podjetje, saj se stvari v panogi še bolj zaostrujejo, likvidnost pa se iz dneva v dan slabša. Ko je sprejela vodenje podjetja, je ugotovila, da izhodišča niso preveč rožnata in da se zaradi zatečenih zadev stanje lahko še poslabša. Prejšnje vodstvo je sprejelo pogodbena dela, ki jim je Gradbenik s svojo zastarelo tehnologijo le stežka kos, da ne govorimo o rokih za dokončanje del, ki so glede na zmogljivosti povečini nerealni. To pa močno bremeni podjetje. Trenutno je tak problem z gradnjo kanalizacije v Dolenjskih Toplicah, ki naj bi bila dokončana že novembra, pa Gradbenik zaposluje še sedaj. Jeseni je zaradi močnih nalivov izkope zalila voda in prav takrat se je izkazalo, kaj pomeni slaba tehnična opremljenost, pomanjkanje črpalk in druge tehnologije za delo v težkih pogojih. Sedaj delo ovira seveda Jožica Počič mraz, kaj bo še prišlo, se ne ve. Edini izhod iz krize so bila modernizacija strojnega parka in ostale tehnike, vendar pa si tega podjetje sedaj, ko komaj zagotavlja denar za plače delavcev, ne more privoščiti. Dokaj trajen in zanesljiv vir dohodkov pomeni za Gradbenika ' lastni peskokop na Kleku pri Žužemberku, od koder oskrbuje s peskom nekatera podjetja pa tudi privatnike. Vendar je tudi tam v zimskih mesecih v dotoku likvidnih sredstev precejšnja suša. Takrat so stranke v glavnem družbena podjetja, ki s plačili odlašajo, kolikor morejo. Nekolikanj boljeje od marca naprej ter vse poletje. Takrat se odprejo zasebna gradbišča in pritekati prične prepotrebna gotovina. T. J. KDO IMA PRA VO MOČ? NOVO MESTO - Zlobni jeziki trdijo, da novomeški IM V tudi ob obiskih najvišjih domačih državnikov ni bil tako zloščen in počiščen kot ob obisku Louisa Schvveitzerja, generalnega direktorja grupe Renault, s sodelavci Tam že vejo, komu se je treba prikupiti in kdo ima veljavo. Čistoča in vestnost našemu Janezu pač ne bo škodila, če bo le v ozadju slišal šelestenje francoskih frankov. IZ NKŠIH OBČIN Gradnja nove šole že zamuja Pionir, ki je prevzel izgradnje _____ spomladi nadoknadi1 inio žužemberške osnovne šole, bo moral zamudo __________________________ liti — Novega ravnatelja čaka veliko skrbi________________ ŽUŽEMBERK — Z novim letom je osnovna šola v Žužemberku dobila novega ravnatelja, ker je prejšnji odšel v pokoj. Novi ravnatelj je Tone Virant, doma iz Soteske. Po izobrazbi je slavist in komparativist, po končanem študiju, vse dokler se ni javil na to delovno mesto, pa je osem let učil na srednješolskem centru v Novem mestu. »Novo delovno mesto ravnatelja je zame izziv. Javil sem se neobremenjeno, brez predsodkov, ne da bi želel spremeniti samo okolje in razred, temveč tudi, da bi se dokazal. Pričakoval sem seveda, da bom nastopil mesto pedagoškega vodje, z organizacijskim delom, ki tudi sodi v ravnateljev resor, gradnja nove šole pa je dodatna naloga in dodatna obremenitev, zunaj običajnih dolžnosti. Je pa nujna stvar, saj seje ta konec novomeške občine čutil zapostavljenega in tudi bil zapostavljen,« pravi novi ravnatelj Tone Virant. Seveda se bo moral še navaditi na kolektiv in tudi kolektiv nanj, ugotovil pa je že, da bo treba predvsem na pedagoškem področju napraviti še veliko. Že na začetku drugega polletja namerava predstaviti svoj pedagoški program oziroma vizijo dela, vendar ga težišče dela hočeš nočeš letos vendarle čaka pri problemih okoli izgradnje šole. Že pred pričetkom gradnje so se ti že pojavili, prišlo pa je tudi. že do prve zakasnitve. Stvari okoli lokacijske dokumentacije in gradbenega dovoljenja so se reševale nekoliko prepočasi, sedaj pa Pionir, s katerim je bila podpisana pogodba za izgradnjo na ključ, že izvaja pripravljalna dela. Sprva je bilo predvideno, naj bi bil glavni izkop opravljen med zimskimi počitnicami, da gradbeni stroji ne bi to- Od 15. do 24. januarja so v naši porodnišnici rodile: Nada Vergot iz Vivodine — Ivana, Bernarda Bogolin iz Hrastja —Ino, Jožica Hrovatič iz Dol. Suhadola — Jasmino, Martina Rozman z Malega Vrha — Branko, Mary Otilia Arnež z Mirne —Petro, Angela Dragman iz Črmošnjic — Marka, Ksenija Lebuk iz Mokronoga — Tajdo, Zdenka Jeler s Senovega — Saro, Tatjana Metelko iz Za vratca — Uroša, Alojzija Gunde iz Ostroga —Katarino, Kristina Šegina iz Rosalnic — Danijela, Martina Majzelj iz Črmošnjic — Blažko, Daniela Brulc iz Gor. Suhadola — Vanjo, Marjetka Virant iz Polja — Urško, Martina Kovačič iz Mirne Peči — Klavdijo, Marija Jevšček iz Črnomlja — Mateja, Marica Lukunič iz Durlincev — Dejana, Branka Povšič s Sel pri Zburah — Tomaža, Darja Borštnar z Glinka — Nives, Anica Jurečič iz Podbočja — Metko, Silva Miklavčič iz Gradenja —Mojco, Jožica Grm z Vrha pri Križu — Polono, Snje-žana Biličič iz Podbrežja — Adriano, Vida Pust iz Mirne Peči — Davorina, Marinka Markelc iz Zagrada — Marjanco, Marija Čelesnik iz Škocjana — Romana, Bernarda Stegne iz Vinice — Vilija, Anica Tomažin iz Gorenje vasi — Teo, Vesna Lapuh it Globočice —Marušo, Polona Zupančič iz Črnomlja — Jelko, Anita Vidmar iz Stranj — Dorotejo, Frančiška Bregar iz Potoka pri Veliki Loki — Dejana, Vera Turk iz Klečeta — Matevža, Branka Rešetič iz Groblja — Katjo, Majda Zupančič z Male Loke — dečka, Marija Štravs iz Stavče vasi — deklico, Maneta Cajzar iz Adlešičev — dečka, Milena Žnidaršič iz Žužemberka — dečka, IZ NOVEGA MESTA: Tanja Klemenčič, Mirana Jarca 21 —Naceta, Mara Nosan s Strojarske poti 2 — Klemena, Marija Travnikar, Slavka Gruma 48 —Tadeja, Milena Mirtič iz Slakove ulice 2/a — Darjo, Karmen Škulj, K Roku 103 — Anjo, Marjanca Jazbec iz Detelove ulice 4 — Nežo, Darja Božič, Pod Trško goro 20 — Metko. Čestitamo! Za obrtnike prihaja leto neznank Nihče še natančno ne ve, kakšna bo davčna politika — Zakone si obrtniki razla-gajo na različne načine — Malo možnosti za gospodarski razvoj_ METLIKA — Okrog 300 članov metliškega obrtnega združenja je imelo pred dvema tednoma zbore po sekcijah, in sicer posebej gostinci, trgovci, fri-zeiji, avtoprevozniki, proizvodna in storitvena obrt, povsod pa se je kot rdeča nit vlekla razlaga o novem zakonu o davkih in prispevkih. Z uprave za družbene prihodke so poskušali razložiti čim več neznank, ki jih je pri obrtnikih največ na področju obračunavanja osebnih dohodkov, tako njihovih kot pri njih zaposlenih delavcev. »V zakonu tudi nikjer ni opredeljeno, kako bo v bodoče z bolniškimi izostanki v obrti. Doslej so bili namreč v tem času zaposleni v obrti oproščeni plačila prispevkov za bivše sise, sedaj pa kaže, da bo potrebno tudi tovrstne prispevke plačati. In če bo pri obrtniku prišlo do daljšega bolezenskega izostanka, bodo prispevki kaj hitro večji kot osebni dohodek in jih ne bo moč pokriti. Velika obremenitev bodo tudi davki iz dohodka, vendar je tudi tu veliko neznank. Ti zakoni, ki so na hitro prineseni, so mar- sikdaj precej zgrešeni. Ne vemo pa tudi še, kako bo z novimi knjigami, kijih še vedno ni,« je strnil pripombe z zborov obrtnikov predsednik metliškega obrtnega združenja Peter Badovinac. Potožil še, da velja nova zakonodaja od 1. januarja, razlagali sojo po skoraj enem mesecu, toda tudi sedaj marsikomu še vedno ni vse povsem jasno in razumljivo. Kje so luknje, pomanjkljivosti v vseh teh dokumentih, bodo obrtniki šele spoznali, vendar jih po Badovinčevih besedah sploh ne bi smeli začeti uresni- čevati, dokler sijih lahko ljudje razlagajo na več načinov. Sicer pa bo glede na razmere pri nas marsikateri metliški obrtnik težko preživel to leto, najbrž pa se bo tudi zgodilo, da bo kateri moral zapreti delavnico. In ob tem Badovinac opozarja, da ni še vedno nič dorečenega, kaj se zgodi, če gre obrtnik v stečaj. Pa razvoj? Morda si bo moč pomagati s tem, daje skoraj vsa metliška občina demografsko ogrožena, za taka področja pa naj bi iz fonda kreditirali tiste, ki bi bili pripravljeni odpirati delavnice in zaposlovati delavce. Seveda je potrebno za to pripraviti program. Da bi kdo iz nič začel obrt ali pa pustil službo in začel z delom doma, pa bo čedalje težje, ker jih je vedno manj, ki bi imeli kapital za zagon. M. BEZEK-JAKŠE likanj motili pouka, vendar ni šlo. Stvar se je namreč zataknila pri nekdanjih brigadirskih barakah, ki stojijo na mestu, kjer naj bi bil izkop. Porušiti bi bilo treba notranje tri, ki so last občin Kočevje, Grosuplje in Trebnje. Te barake še stojijo in zavirajo pričetek gradnje. Kljub dogovoru in večkratnemu posredovanju se ni nič premaknilo. Prvo bi morala odstraniti kočevska občina, ki se je za to dogovorila z žu-žemberškim Gradbenikom, vendar ni bilo z dogovorom nič, le deset izgublje- raka naj bi bila po obetanjih grosupeljske občine podrta do konca tedna, vendar v četrtek še ni bilo o delavcih, ki naj bi seje lotili, ne duha ne sluha. Tretjo, trebanjsko, je že pričelo demontirati planinsko društvo iz Trebnjega. Četrta, novomeška, ne stoji na kraju, predvidenem za izkop, zato bo ostala kot zatočišče in slačilnica za Pionirjeve delavce. Tako se je prepotrebna dograditev žužemberške osnovne šole pričela z mnogimi zapleti in rok dograditve, se pravi L september, postaja vse bolj vprašljiv. Prvi problemi so se pojavili že pri finančnem delu. Do 16. januarja je morala dati novomeška občina jamstvo o zagotovljenih sredstvih za gradnjo, do takrat pa je dobil izvajalec tudi 50-odstotno predplačilo. Iz prvotnega projekta je izpadla zunanja ureditev šole s teniškim igriščem, prav tako šestdeset-metrska atletska steza, ki pa jo šola nujno potrebuje. Izpadli so tudi pločniki ob cesti. Za njihovo gradnjo bo treba poiskati dodatne finančne vire. j jakŠE Z roko v roki Turizmu slabo kaže * V Novi ravnatelj Tone Virant nih dni, zato je kočevski izvršni svet prejšnji četrtek pripeljal svoje komunalce, ki naj bi zgradbo odstranili. Druga ba- VLADNA KRITIKA VISOKIH PLAČ NOVO MESTO — Pred kratkim se je občinski izvršni svet temeljito seznanil s problematiko delovanja Dolenj-sko-posavskega veterinarskega zavoda v letu 1990, z investicijskimi ter tudi siceršnjimi potrebami zavoda ter z izhodišči letošnjega plana zavoda, v katerem so nejasne še mnoge stvari glede financiranja tako na občinski kot na republiški ravni. Od zavoda je izvršni svet zahteval, naj pripravi natančno poročilo o poslovanju, dopolnjeno s predlogom notranje optimalizacije in iskanja notranjih rezerv. Poročilo bo sestavni del gradiva za sejo izvršnega sveta in občinske skupščine, ko bo na dnevnem redu celotna problematika kmetijstva v občini. Dolenjsko-posavski veterinarski zavod pa je bil od novomeške vlade deležen kritike zaradi visokih osebnih dohodkov v zadnjih mesecih. PUSTOVANJE BREZ VSTOPNINE NOVO MESTO — Novomeški hotel Metropol pripravlja za soboto pustno rajanje, na katerem bo za zabavo skrbel ansambel Rubin. Posebnost letošnjega pustovanja v Metropolu je, da bo vstop prost, najboljše maske pa seveda čakajo lepe nagrade. Dodajmo, da bo pustne jedi pripravljal ta čas eden najboljših dolenjskih kuharjev Jože Je-riček. V sredo, 13. februarja, pa bo v Metropolu nekdaj tradicionalna slani-kova pojedina. METLIKA — O naravnih danostih za razvoj turizma v Beli krajini je bilo slišati že veliko besed Toda kakšne premike lahko opazi obiskovalec, ki je zašel v deželico ob Kolpi pred nekaj leti in danes? Prav bistvenih ne. V Metliki so se odločili, da se bodo kopališči v Metliki in v Podzemlju ter še nekaj drugih gostinskih lokalov v občini, ki so bili doslej pod okriljem črnomaljskega Gostinstva, od njega ločili Prav! Toda gosta, ki pride v Belo krajino, kaj malo briga, pod streho katerega podjetja je določen lokal Zanj je pomembno le, da so izpolnjene njegove želje. Pa jih bo odslej v metliški občini moč uresničiti? Najprej bo potrebno potencialne goste z Belo krajino sploh seznaniti da se bodo lahko odločili za obisk. A ne le s propagiranjem o vročem soncu, topli Kolpi in prekrasnih steljnikih! Na srečo se v Metliki dobro zavedajo, da brez velike propagande ne bo šlo, vendar se ob tem poraja vprašanje, kaj jih glede na gospodarske in politične razmere v Jugoslaviji čaka. Tudi velike agencije z izpiljenimi propagandnimi prijemi namreč letos pričakujejo zelo slabo sezono. V Metliki tudi vedo, da razvoja turizma ne bo brez agencij, ki so se po deželici ob Kolpi kar precej razpasle, a so doslej slonele le na nakupovalnem turizmu izven naših meja. Gotovo se bodo morale potruditi, da bi privabile turiste tudi domov. Trdno se bodo morali povezati vsi, ki se količkaj ukvarjajo s turizmom, kar doslej v Beli krajini ni bila ravno ustaljena praksa. Zagotovo pa je, da bo sprva potrebno začeti z majhnimi koraki, se zadovoljiti predvsem z domačimi gosti, kajti med tujci skoraj ni več zanimanja za Jugoslavijo. Nihče si namreč ne želi nositi kožo naprodaj. M. BEZEK-JAKŠE »Dobro je, dokler je upanje« Stari stroji in zapoznela plačila največja nadloga KRASINEC — Branko Kapušin s Krasinca se takrat, ko je začel s tiskarstvom kot hobijem in si tudi sam napravil opremo za sitotisk, niti zavedal ni, da bo to nekoč njegov poklic. Sedaj je že četrto leto edini tiskar z redno obrtjo v metliški občini. Z upoštevanjem rokov in nasploh želja naročnikov ter dobrim delom pa sije pridobil stranke ne le iz Slovenije, ampak tudi s sosednje Hrvaške. »Seveda se zadnje čase pozna, da je kriza, a ne pri naročilih. Teh je še vedno dovolj, povečujejo pa se zamude pri plačilih. Stranke ne plačajo celo po 5 mesecev in za nekatere niti ne vem, kdaj bodo plačali. Toda dokler je delo, še gre, potem je tudi upanje na plačilo, huje pa bi bilo, če bi izgubil še upanje,« pravi Kapušin, ki v svoji delavnici tiska vizitke, plakate, tiskovine za proizvodnjo ter celo različne knjižice, biltene in glasila. Največje težave pa ima Kapušin s stroji. Že ko jih je kupil, so bili rabljeni, sedaj pa imajo že 15 do 20 let. Eden, ki ga je sicer že prodal, pa je imel častitljivih 35 let. Čeprav se zaveda, da za nove stroje ne bo mogel zaslužiti. Kapušin ne obupuje. Letos namerava vsaj nekoliko do- Branko Kapušin polniti opremo, kajti stroji so polno zasedeni, razmišlja pa že o tem, da bo imel čez nekaj let pravo tiskamo. »Če bo le količkaj ugodna davčna politika, bom zaposlil še kakšnega delavca. Glede na to, daje že toliko ljudi na cesti in še večjih najbrž bo, bi bilo prav, da bi tistim, ki bi želeli zaposlovati in imajo za to tudi možnosti, nekako pomagali,« pravi Kapušin, ki ima sedaj zaposlenega le enega delavca. M. B.-J. Novomeška kronika DINOS — Pred dnevi je bilo na Radiu 202 slišati, da Dinos nima več denarja za odkup starega papirja, vendar so zbiralci vseeno poplačani za svoj trud. Namesto z dinarji jih Dinos založi s svežim toaletnim papirjem, kar pride prav predvsem šolam, največjim zbiralkam starega papiija. Najnovejši dogodki pa kažejo, da toaletni papir ni več trdna Dinosova valuta. Dolenjski listje minuli teden zapeljal na odpad 270 kilogramov starega papiija, v zameno pa je dobil potrdilce, da ima v dobrem 167,40 din, s pripombo, da tega denaija morda nikoli ne bo. Zanimiva je bila tudi pot do omenjenega papirčka. Prvotna varianta je bila namreč brez pečata, ko je beseda dala besedo, so izdelali ličnejšo inačico in nanjo pritisnili žig. ŽIVALI — Oglasil se nam je bralec, ki je veliko med ljudmi, zaradi svojega poklica jih obiskuje na domu. Možak pravi, da z domačimi živalmi še nikoli nismo ravnali slabše kot danes. Predvsem to velja za pse, ki poleti večinoma nimajo sence in sveže vode, pozimi pa so v dobro zaprti žični ogradi, o kakšni uti ni sledu. Kakoje s hrano, naš bralec ne ve, sodeč po zgornjem, najbrž ne najbolje. Ko se vsi po vrsti upravičeno zgražamo, kaj sta nafta in vojna v Zalivu naredila s kormorani, bi se lahko ozrli tudi na domači prag in pogledali, kako žive naši psi. LAGODNOST — Na Gorjancih je sneg in z njim zimsko veselje. Večina ljubiteljev tako imenovane bele opojnosti pa je pozabila, da ima noge, avtomobile prisilijo prav na vrh gore, tam iztovorijo sani in smuči, dve ali tri ure vpijejo, nato pa odhrumijo v dolino. Skrajni čas je že, da Gorjanci postanejo narodni park z natančno določenimi načini obnašanja. DVESTO NAGRAD ZA MAŠKARE NOVO MESTO — Prav na pustni torek, 12. februarja, zveza prijateljev mladine že vrsto let zapored pripravlja veliko otroško maškarado. Tako bo tudi letos. V sklopu te prireditve bo na predvečer ob 19. uri v prostorih Dolenjske galerije tudi glasbeni večer v maskah, ki ga pripravljajo mladi glasbeniki šole Marjana Kozine. Del njihovega programa bomo naslednji dan popoldan videli tudi na pustnem rajanju v športni dvorani. Pustno rajanje se bo pričelo s sprevodom mask, ki se bodo ob 15.30 zbrale pred osnovno šolo Grm, potem p® na čelu z godbeniki krenile prot' športni dvorani. Organizator bo tudi letos nagradil dvesto najbolj domiselnih mask. V izbor bodo prišle le tiste maškare, ki bodo sodelovale v sprevodu. V športni dvorani bo mlade maškare čakalo kup presenečenj, njihovi starši pa bodo naj-mlajšim lahko kupili najcenejše pustne krofe. Program na velikem odru bo vodila Blažka Miiller 5- L ~ Pretek*' teden smo zapisali, da dolglh opravah na sejah čmo-dohra * °^!nske skupščine nekateri do-nriH Knaui"11 *' 'rako sestaviti program za stvn btCV neP°vratnih sredstev v kmetij-Kar sedaj s pridom vnovčujejo. Po-tek i.**? °8*asil eden od tistih, ki so pre- Jr leta te Programe delali v kmetijski nain ^rfZ Posebnega plačila, češ da v jnovejših primerih ne gre za nobenega >0 trpmov ,z preteklih let. Od novo peče-karJkb Vnjakov x ni oglasil še nihče, tečj>m ,° lud> Pomeni, da jim posel dobro oa ne potrebujejo dodatne reklame. Drob robne iz Kočevja Na00^0111 NEVARNO mesto — enel' Rinži je veliko drsalcev, stn !na. Jezeru tako je tudi na Rinži me-Neva nj^'m 'eri001 ali celo brez njega. r,in,mrni °risek so zdaj zagradili z opozo-nr,' ' rakovi- Kažc, da je k temu največ kem m °ga tedavna utopitev v Rudniš-sedail' z*™' Nekateri pa že opozarjajo, da V&arovanje "i zadostno, hotelo ,° NA PUSTOVANJE — V stovwPug ed m restavraciji Nama bo pu-kalih ?CrV ^Eoto, 9. februarja. V obeh lo-bosta ; ■ konzumacija 250 din, v Nami samhe^vr 3 pro8ram skupina Dl in an-nh esna, v hotelu bo igral ansambel jene JC' najbolj5e maske pa bodo nagra- v dJvoraCAtIN PREŠEREN - V petek je nroom klna Jadran nastopila s svojim S e °,m Jerca Nlerzel, in sicer za tev ie sr!n,hl" osmih razredov. Priredi-dnevu bla P°sve^ena Prešernovemu [jjjhnišk^ zobotrebci njiASEBNa GIMNAZIJA? — V Rib-Rimna Pra^iaj° 0 zamisli, da bi imeli tu močia 1Ji?; ki Ei J0 obiskovali dijaki z ob-(den ■ °^m Kočevje, Ribnica, Cerknica bi i,i‘? Ejubljana-Vič-Rudnik (del). Kje šoli nr„a Prosl°re. ni znano, saj v osnovni rov ?„VIJ0> da že njim zmanjkuje prosto učenee enoizmenski pouk, ker število praviioHV KASARNI? - Ribničanje sedaniit. l 80 M razorožitev in da naj bi v S tem v,kasa,rnah uredili prostore za šole. Snovne š!1u'i,0dpadle ^"Je Pri‘°*be Prav mi™ 7’ ,ker gfe ves glavni promet šokST *°k in moti pouk ter ogroža Prometa M83*"*'6 pa so ‘zven glavnega za nov ^|^ov napad na JLA in priložnst li se začVE^?*E* ~ V ribniški osnovni šo-razredu 7 . . nc' u^iti nemščino v petem li eksner' '*w ^e v tretjem razredu uved- bo dl"?,enU>lni Pouk angleščine, ki bo krožek a J ,UJ‘Jezik- Sicer pa so uvedli kot osnovne šole ',*eZ'k 2e v ' • >n 2. razredu Trebanjski ske iveri KNjižni^T ~ ' 'nta praznit Gb osmem februarju Pač sodi trebanjska knjižnica, ker kUub pra7n^ ku*turne ustanove. Toda Premajhna J U os*a4a e"ako velika. Je ■ožijo vse k.? Pa ?,daJ vanjo že še kako na-bo več mno^li*6 * * *’-!0 “'o kmalu najbrž ne Vei rnožn«hČCwZaježdev stiske Poznajo razmerah ra ' ¥enda bi bilo v sedanjih st.Ora, kot w stvarno 5ilienJe Pro-nJtči Butal,.: 1 ga njt:ga dni umislili s suk- oblast l7 J? svoj' cerkvi. Razen če ne trebnostj silira!8 do konca misli o nepo-?tv&. To bil ji , družbenega knjigovod-k"jižnicoinq*t1°> kerJe v Trebnjem med USODE rk samo tanka stena, trebanjski nnrara8'^0’ da so jo nekdanji oelt. To e1 Jadmo ucvrli v trgovski pttdje, ki so ? • «“0 držalo. Nekateri °en°politi^nA ,st,ra*' trebanjskemu druž-zasltrbiieni u™1!1 °^estvu, so videti prav s*°vanje na zavod za zapo- f451« kakšni ’, k^J * 56 bo zanje zdaj '• He bodo srpa*!?' Nlorda bodo bolj vese-V trebanjski^““JtsonteSčana, kije svoj čas pfskal demokr^f a^E' domoljubno 'tvain na časkratl^mm strankarskim vo- ker mora D^dAVA ~ Ljudstvo se jezi, n°j»■' »namočimo« v »Dolenjcu« in sevniške radiu. Bomo videli! .j ■ SKRIVNOSTNI TAJNIK — r« obiskom sevniških Občinarjev na Bučkij^ prišlo malodane do puča. Člani starega novega vodstva bučenske krajevne skw m, uau, mai« utiiaija ii„«|w, - m verjetno tudi zaradi tega niso mogli “V dogovoriti za prednostne naloge pr' munalnih zadevah, kot bi se sicer. •>, HELENA Glasbeni urednik sev«' kega radia Vili Zupančič je pretekli tc spretno pripeljal (Kidajo z gostjo He* Blagne skoraj do konca, ko so iz fe ^ sporočili, da bi še ena poslušalka rada^ kaj vprašala najboljšo pevko leta • L, Neka Darinka, kot se je predstavila P°" i. Praznik v dolenjski deželi Na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju se že od prejšnjega tedna vrstijo najrazličnejše kulturne prireditve v počastitev Prešernovega dne — slovenske-j’a*‘.u,,urne8a praznika. To so likovne in druge razstave, koncerti, gledališke J" ®Javei očitali in podobno. Nastopi domačih in gostujočih izvajalcev so na-Mina več^ ^eS’iutn in naslednJe dni* Jutri, 8- februarja, bo kulturni dan kiparska razstava in koncert BREŽICE — Ob kulturnem prazniku bo slovesnost v Posavskem muzeju, kjer *. 0 danes, 7. februarja, ob 18. uri odprli razstavo del akademskega kiparja Petra emeta iz Ljubljane O umetniku hn OOVOril likovni kritik lonni Mpcu-nol DVE RAZSTAVI V MUZEJU razo^'7? MESTO — V mali dvorani Dolenjskega muzeja bo od danes na ogled 5 f,.u Va lz /a^adnice Dolenjskega muzeja. V Dolenjski galeriji pa so že v torek, no r-Ja|JQ °dprli 78odovinsko-dokumentarno razstavo Boj za slovensko sever-hnHi*ej°- » ® ~ 1920, ki sojo pripravili v sodelovanju z Muzejem narodne osvo-lve 17 Maribora. Razstavi bosta odprti do 24. februarja. ZVEST APOLLONIO RAZSTAVLJA V KRKI NOVO MESTO — V Galeriji Krke (ob Cesti herojev) so v torek, 5. februarja, sdo n!*raZStaV0 slik akademskega slikarja Zvesta Apollonia. «Razstavljena likovna poročila primorskega akademskega slikarja pomenijo premišljen, svojevrstno iro-Ve Cn ln kultiviran umetniški opus,« je zapisala Nives Marvin. Na otvoritveni slo-snostl J*e nastopil mešani pevski zbor Krke pod vodstvom Jožice Bradač. MINIATURKE IN RAZGLEDNICE ob ,j*N°MELJ — V prostorih Ljudske knjižnice bodo jutri, v petek, 8. februarja, bel l Un razstavo knjižnih miniaturk Cankarjeve založbe in razglednic z nič° .raiJts^'rn' motivi od leta 1900 do danes. Uvodno besedo bo imela višja knjiž-ben «1 * ^ra^r9an’ glasbeni program pa bodo izvedli učenci črnomaljske glas- _ e- Razstava, ki jo prirejajo v počastitev slovenskega kulturnega praznika in zn'ka občine Črnomelj, bo odprta do 25. februarja. nova fotografska razstava vS^ESTO — Jutri, v petek, 8. februarja, ob 19. uri bodo v Fotogaleriji 7a Va °v'č. Ob ponudbi kvalitetnih filmov, papirja in kemikalij je Bo- adovič na voljo tudi za nasvete s področja fotografije, otografiji, ki jo objavljamo: Monreale (Sicilija), 8. oktobra 1987. N PLOŠČA »NOVOMEŠKI POMLADI« hotela — Jutri,v P6'6*4.8- februarja, ob 16. uri se bo v velikem salonu n,ladi« p,nt*‘ja ^^la slovesnost ob odkritju spominske plošče »novomeški po-razstav !°.y spomin na kulturne dogodke leta 1920 v Novem mestu, vključno z nastal ht ! i?'*° l?hrat odprli v nekdanji VVindischerjevi gostilni, iz katere je potem Šali °*e Eant*'ja- ho na zunanji steni tega hotela, odkril pa jo bo pesnik Severin danes predstavitev zbornika založbi? ^RSTO — Dolenjski zbornik (št. 8) je naposled izšel pri Dolenjski Pretekle 3 jlm'va knjiga prinaša najrazličnejše sestavke iz kulturne in zgodovinske gajanja Stl ®0knjske dežele, z zanimivimi razpravami pa posega tudi v sodobna do-bruam na razn'h področjih. Predstavitev zajetne knjige bo danes, v četrtek, 7. fe-’ °b 11. uri v Študijski knjižnici Mirana Jarca. UPRIZORITEV JESIHOVE »STEWARDESE« februariP^ELI — Mladinski kulturni klub Bela krajina priredi jutri, v petek, 8. 4ubljan °” ur‘ v lastnih prostorih v Črnomlju gostovanje gledališča SJIT iz e s Predstavo dela «Stewardesa« pesnika in dramatika Milana Jesiha. TREBNCERT PIHALNEGA ORKESTRA TREBNJE stitev slov c — Občinski pihalni orkester Trebnje bo imel veliki koncert v poča-hanjskem r” i C®a kulturnega praznika jutri, vpetek, 8. februarja, ob 19. uri v tre-ulturnem domu. Dirigiral bo Jure Teršar. Koč fEVGI ZA PREŠERNOV DAN kega nevst/E uekaj let v počastitev Prešernovega dne gostujejo pevci Moš-lipo alj na ,eRa 7-'>ora Kočevje po Kočevju in okoliških vaseh. Zapojejo pod vaško Paznika rU®'^ krajih sredi vasi in drugod. Letos bodo v počastitev kulturnega P°tol(U ,aast°Pali: danes, 7. februarja, ob 18. uri v Livoldu, ob 19. uri v Črnem ob 19. uri °č .'ur'v Mozlju;jutri, 8. februarja, pa ob 18. uri v Nami v Kočevju, v »alki vasi in ob 20. uri v Željnah. Noy KNJIGA, GLASBA, SLIKE Dršljin lite E^TO — Danes, 7. februarja, bo ob 18. uri zvečer v avli osnovne šole Pravkar :7Hrarno'8lasbeni večer, na katerem bodo predstavili pri založbi Erro stopi) Ladk^k pcsn'5k° zbirko Ko bi mogla Marije Pilko. Na predstavitvi bo na-slikar TUe 0'Korošec s pianistom Leonom Engelmanom, predstavil pa se bo tudi s° Lebič s priložnostno razstavo svojih del. N0Vq JUTRI NOVOMEŠKI VEČER nega praznil/~ Osrednja prireditev novomeške občine v počastitev kultur-re- Zveza k I* ‘X>Jutr*®nJ' Novomeški večer, ki se bo začel ob 19.30 v Domu kultu-°bčinstvu _u , rn'*l prganizacij je pripravila zanimiv program, s katerim se bodo b°do posl,//, rSlav''.' novomeški kulturni ustvaijalci in poustvarjalci. Obiskovalci Jožicc Brad * v'0brustko Petro Gačnik, ki bo nastopila ob klavirski spremljavi v>r) in Mat ./.klavirski trio v sestavi Branka Zorič (violina), Tatjana Hadl (kla-Hribarja | J* (violončelo) in Novomeški orkester pod vodstvom Zdravka Mir0s|ava p3 ka Lenča Ferenčak pa bo recitirala pesmi novomeških pesnikov: Ivana pe_. u,0|ana, Marjance Kočevar, Janeza Kolenca, Milana Marklja, Zve?a kultuajah Eranca dalija, Ivana Zorana in Severina Šalija. Na prireditvi bo k°rn 7a njjJnih organizacij podelila več odličij in priznanj skupinam in posameznico uspešno in dolgoletno delo na kulturnem področju. kRŠkoULTURNO DARILO ZAVAROVALNICE ^0-letnicj 7a Zavarovalnica Triglav bo ob slovenskem kulturnem prazniku in ob delom; z .var°valstva na Slovenskem obdarila krško občino z izjemnim knjižnim , neprecp'^|lna n'm l‘skom prve izdaje Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske. .'vasorjcvn J|!V°-t*ra®ot'no bo jutri, v petek, 8. februarja, ob 17. uri v prostorih direktorica 7 knJranice in čitalnice v imenu daritelja izročila Krčanom generalna avarovalnice Triglav g. Nada Klemenčič. O odkritju, ki ne zanima prvakov Na novomeško predstavitev knjige, ki prinaša »61 let staro informacijo o združeni Evropi«, ni bilo tako rekoč nikogar od posebej vabljenih NOVO MESTO — ZdajSnje združevalne procese v E vropije že pred vei kot šestdesetimi leti napovedal ruski ekonomist, univerzitetni profesor in mirovnik M. A. KurčinskL Prisluhnil je idejam, ki so se ob koncu dvajsetih let našega stoletja širile s panevropskim gibanjem, in v Estoniji, kjer je delo vat kot bi všiprofesor peterburške univerze, napisal razpravo z naslovom Združene države Evrope — ekonomske in politične perspektive te ideje. Razpra va je izšla v posebni brošuri leta 1929. Kol rečeno, se v današnjih časih dogaja marsikaj tistega, kar je predvidel že KurčinskL Zapisal je, da so Združene drža ve E vrope možne le pod pogojem, da razvitejši Zahod ekonomsko pomaga siromašnejšemu Vzhodu, vendar s pogojem, da Nemčija ukroti svoje ekspanzionistične težnje in da se v Rusiji zruši neproduktivni boljševiški sistem. Če bo Nemčija ušla iz kontrole, je menil, bo prišlo do sveto vne vojne, in sicer čez kakih deset let. To se je potem tudi zgodilo. O Balkanu pa je Kurčinski pisal kot o važnem evropskem kriznem žarišču, kjer je vse nepredvidljivo. Razprava Kurčinskega je že naslednje leto po izidu prišla v Slovenijo in obležala v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani Šele lani jo je tam odkril Nikola Krstič, in še to povsem naključno. Ko jo je vzel v roke in začel brati je ugotovil, da Kurčinski pravzaprav govori tudi današnjemu človeku, še posebej zaradi analogij z današnjimi evropskimi dogajanji Krstič se je takoj odločil, da delo prevede v slovenščino in ga v knjižni obliki predstavi slovenskemu bralcu. To je res storil, prevod pa obogatil z lastnimi spretno in duhovito pisanimi komentarji ter z dokumentarnim gradivom. Še v letu 1990 je izda! knjigo Združene države Kurčinskega. To knjigo je Nikola Krstič minuli četrtek, Sl.januarja, zvečer predstavil v Študijski knjižnici Mirana Jarca s poudarkom, da gre za več kot šestdeset let staro informacijo o združeni Evropi Kar je povedal, je povzeto in strnjeno v zgornjih vrsticah, dodal pa je še, da bi morala ta knjiga pomeniti za Slovence, ki smo se od vseh v Jugoslaviji najbolj približali združeni • Predstavitve knjige in pogovora o njej se je udeležilo okoli deset obiskovalcev, glede na število posebej vabljenih pa še četrtina vseh ne. Izostali so zlasti novomeški strankarski veljaki, ki jim je bila ta prireditev še posebej namenjena, ob predpostavki, da jih, kot politične ljudi, zadeve, o kakršnih govori knjiga Združene države Kurčinskega, preprosto morajo zanimati; ne nazadnje je to tudi oblika izobraževanja. Tovariši in gospodje iz strank so ignorantsko izostali, kljub temu da so hkrati s posebnim vabilom dobili tudi vsak po en brezplačen izvod omenjene kpjige, in to po zaslugi tovarne zdravil Krka, ki je dobrohotno priskočila na pomoč kot sponzor. Lahko si mislimo, kako se je na predstavitvi v Novem mestu počutil avtor in založnik knjige Nikola Krstič, zlasti še, ker mu je bilo vnaprej sporočeno, kdo naj bi bili poslušalci, pa jih potem ni bilo. Če bi sodili kulturnost in pismenost izostalih po njihovi ignoranci, potem bi bili ti dve vrlini pri njih zelo zelo pritlehni. Evropi, razveseljivo odkritje, in to ne glede na to, da je knjigo on sam izdal Več o sedanjem razpletanju dogodkov, kijih je, kot rečeno, vsaj v obrisih napovedal že Kurčinski, pa o najrazličnejših opcijah slovenskega in drugih manjših narodov, je povedala gospa iz Ruplovega zunanjega ministrstva. L ZORAN Premalo ljudi, denarja in prostora Belokranjski muzei v Metliki ie lani obiskalo blizu 10.000 ljudi — Večino muzej-______skih predmetov dobili v dar — Premalo denarja iz Črnomlja METLIKA — Belokranjski muzej, ki bo letos praznoval 40-letnico obstoja in pomembnega kulturnega delovanja, skrbi poleg muzejskih zbirk v metliškem gradu še za krajevno muzejsko zbirko v Semiču, za spominsko zbirko Otona Zupančiča v Vinici in za spominsko zbirko Alojza in Engelberta Gangla v Metliki. Konec lanskega leta je bilo v muzeju zaposlenih pet ljudi, od tega so trije kustosi: etnolog, ki skrbi tudi za umetnostnozgodovinsko zbirko, zgodovinar ter ravnatelj, ki skrbi še za zbirko narodnoosvobodilnega boja. Nujno pa bi v muzeju potrebovali vsaj še arheologa, preparatoija in restavratoija ter dokumentalista. V muzeju imajo inventariziranih 7.664 predmetov, poleg teh pa še več predmetov, ki sojih pridobili lani, vendar še niso vsi strokovno odbrani in obdelani. Čeprav muzej vse težje prihaja do kvalitetnega muzejskega gradiva, so lani dobili pomembno gradivo za etnološko, umetnostnozgodovinsko in kulturnozgodovinsko zbirko. Skupaj so lani dobili v dar 186 takih predmetov, sem pa niso všteti predmeti za bodočo vinogradniško zbirko. Kupili pa so lani tri pomembnejše muzejske predmete, in sicer dve oljni sliki in turško vojaško sabljo iz začetka prejšnjega stoletja. V lanskem letu so bili muzejski delavci pogosto na terenu, kjer so zbirali predmete za muzej, razne podatke o ljudeh in njihovem življenju. V Gan-glovem razstavišču, ki tudi sodi v okvir Belokranjskega muzeja, je bilo lani sedem razstav, v glavnem likovnih. Lani je muzej obiskalo blizu 10.000 ljudi, večinoma v organiziranih skupinah, ki so imele zagotovljeno strokovno vodstvo; Župančičevo zbirko v Vinici je lani obiskalo okoli 3200 ljudi, semiško zbirko pa le dobrih 300. Lani so se lotili prenove metliškega gradu in urejanja grajskega dvorišča, poleg tega pa so opravili vrsto vzdrževalnih in drugih del. Da so vse to lahko opravili, gre v veliki meri zasluga metliški občini, kije za urejanje gradu lani Razstava o razvoju kočevske noše Odprli so jo v Likovnem salonu v Kočevju — Avtorica dr. Maria Kundergraber iz Gradca — Na otvoritvi najvišji predstavniki kočevarskih organizacij KOČEVJE - Minuli petek so v Likovnem salonu v Kočevju odprli razstavo »Razvoj kočevske noše«. Na otvoritvi so v kulturnem programu nastopili člani tamburaške skupine iz Kostela in kočevski pevci (trio) iz Celovca. Prisotne je pozdravil ravnatelj kočevskega muzeja Ivan Kordiš, kije najzaslužnejše za pripravo razstave tudi predstavil in jih skromno obdaril (s hlebcem kruha na lesenem krožniku). Med gosti ni bilo napovedanega ministra za kulturo dr. Andreja Capudra, velja pa omeniti predsednika svetovnega združenja Kočevarjev dr. Herberta KOČEVSKA NOŠA - Na razstavi v Liko vnem salonu v Kočevju je prikazan razvoj kočevske noše od 14. stoletja do danes. Avtorica razstave in kataloga je dr. Maria Kundegraber iz Gradca Kočevska noša je prikazana v sliki, z risbami, z oblačili, kakršna so bila nekdaj, kočevski pevski trio iz Celovca (na fotografiji) pa je prikazal nošo, kot jo nosijo še danes na raznih svečanostih in predstavitvah od Avstrije do ZDA. (Foto: Primc) Kraulanda (njegov rod izhaja iz Koblarjev pri Kočeju), predsednika avstrijskega združenja Kočevarjev dr. Viktorja Mihitscha (rojenje bil v Gotenici), oblikovalko razstave dr. Mario Kundegraber iz Gradca, dr. Marijo Makarovič, prisotni pa so bili tudi mnogi drugi ugledni kulturni in javni delavci. O Kočevski, razstavi in njenem pomenu je nato spregovoril predsednik občinske skupščine Kočevje dr. Mihael Petrovič, kije razstavo tudi odprl. Skozi razstavo je nato popeljala udeležence otvoritve dr. Maria Kundergraber, kije predstavila kočevsko nošo in njen faz v oj od 14. stoletja do danes. Gradivo za razstavo so prispevali Muzej Kočevje. Avstrijski muzej za etnografijo na Dunaju, dr. Maria Kundergraber iz Gradca, inž. Vlasto Kopač iz Ljubljane in Študijska knjižnica Mirana Jarca Novo mesto. Ob otvoritvi SPREHOD SKOZI GLASBENA STOLETJA RIBNICA — Pod naslovom »Sprehod skozi glasbena stoletja« je bil 1. februarja v dvorani glasbene šole v Ribnici koncert učencev te šole. Nastop so izvajale učenke klavirskega oddelka glasbene šole iz razreda Janje Galičič. Predstavile so se z deli od baroka do 20. stoletja skladateljev Bacha, Haydna, Mozarta, Beethovna, Schuberta, Schumanna, Chopina, Brahmsa, Rybickega, Bartoka, Turina, Satiera, Martina, Ca-sella in Šivica. Nastopile so učenke Tina Mihič, Emina Tuzovič, Saša Mlakar, Zdenka Mihelič, Alma Hočevar, Tadeja Klun, Rahela Lesar in Anica Lovšin. Program je povezovala glasbena pedagoginja Bernarda Kogovšek. namenila 220.000 din, organizacijski odbor Vinske vigredi je primaknil 21 tisočakov, črnomaljska občina kot soustanoviteljica Belokranjskega muzeja pa le borih 30.000 din, ki sojih porabili za najnujnejša vzdrževalna dela muzejskih zbirk v Vinici in Semiču. Poleg že kar kroničnega pomanjkanja denarja, predvsem za vzdrževanje in obnovo metliškega gradu. Belokranjski muzej vse bolj občuti slabo opremljenost s sodobnimi napravami, brez katerih danes ni uspešnega delovanja takih ustanov. Sedanji računalnik bo kmalu premajhen, za posodobitev dela potrebujejo video in drugo tehnično opremo, medtem ko je oprema za mikrofilmanje za sedaj le pobožna želja. Tare pa jih tudi že prostorska stiska. Metliški grad je tako rekoč povsem zaseden, tako da ni več prostora za kakršno koli širitev. Že vseh 40 let pa Belokranjskemu muzeju najbolj primanjkuje potrebnih ljudi, strokovnih in tehničnih. Tu pa smo spet na začetku zgodbe — pri denarju. A. B. razstave je izšel poseben katalog »Razvoj kočevske noše« avtorice dr. Marie Kundergraber v slovenskem in nemškem jeziku, in sicer v 700 izvodih. Razstavo in katalog so omogočili Republiški sekretariat za kulturo, Tiskarna Kočevje, Zavarovalnica Novo mesto. Melamin Kočevje, Ljubljanska banka-PE Kočevje in Oprema Kočevje. V slovenščino ga je prevedla prof. Sonja Bižal. J. PRIMC Mirnopečani spet na odru MIRNA PEČ — V dneh, ko so drugod po dolenjski deželi še razmišljali, s čim bi kar najdostojneje počastili slovenski kulturni praznik, so imeli Mirnopečani za seboj že kar lepo število vaj za novo gledališko premiero. Pod vodstvom Antona Kosa, ki se zadnja leta uspešno preizkuša kot režiser, so se tudi tokrat odločili postaviti na oder veseloigro, in sicer so izbrali Večer ženinov, delo sodobnega slovenskega dramatika Andreja Hienga. Zgodba se odvija na posestvu mizarja Zalokarja. Zalokarje starejši obrtnik in živi sam s taščo in nečakom, saj mu je žena umrla zelo zgodaj. Na stara leta si postavi novo hišo in se odloči, da se bo znova oženil Tašči in nečaku, kije vdan pijači in lenobi, ta njegova odločitev ni všeč in skujeta zaroto... V igri nastopa enajst oseb in njihove like upodabljajo v glavnem člani gledališke skupine, ki imajo za sabo že več premier in sezon. Nekaj članov igralskega ansambla pa je novih. Večer ženinov bo prestal krst ob koncu tega tedna, ko bodo Mirnopečani že po tradiciji najprej nastopili za invalide iz Novega mesta. To bo tudi predpremiera. To in seveda premiero bodo imeli na domačem odru, I. Z. SAMO KRALJ PRI SLONU NOVO MESTO — Jutri, v petek, 8. februarja, ob 19. uri bodo v razstavišču gostišča Pri slonu ob Cesti komandanta Staneta odprli novo slikarsko razstavo. S pastelnimi slikami, na katerih je upodobljena dolenjska krajina, se bo predstavil novomeški arhitekt in slikar Samo Kralj. Razstava bo na ogled do 22. februarja. O ARHEOLOŠKIH IZKOPAVANJIH METLIKA — Belokranjski muzej v Metliki in Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Novega mesta sta pripravila razstavo o arheoloških izkopavanjih in najdbah iz gomile I s Hriba nad Metliko. Vsi, ki vas zanima, kaj so leta 1987 našli arheologi omenjenega Zavoda pri raziskovanju gomile na Vergotovem vrtu na Hribu, ste vabljeni na otvoritev in ogled razstave, ki bo v petek, 8. februatja, ob 18. uri v Ganglo-vem razstavišču v metliškem gradu. Ob otvoritvi bo pripravil predavanje z diapozitivi arheolog Borut Križ iz Novega mesta. RAZSTAVA DEL VINKA PODOBNIKA SEVNICA — Ob slovenskem kulturnem prazniku je pripravila sevniška Zveza kulturnih organizacij včeraj v galeriji na sevniškem gradu otvoritev likovne razstave Vinka Podobnika iz Ži-rov. V kulturnem sporedu sta sodelovala dekliški zbor Kresnice iz Žirov in oktet Boštanjski fantje. Razstava bo odprta do konca februarja. V soboto pa ZKO Sevnica vabi ob 19. uri v dvorano GD Sevnica na svečanost ob tem prazniku slovenskega naroda. Sodelovali bodo Jerica Mrzel, oktet Boštanjski fantje in mešani Pevski zbor Primož Trubar iz Loke. »Novomeška pomlad« v banki V Dolenjski banki poslej tudi knjižne razstave NOVO MESTO — Morebiti je takšna ali drugačna »pomlad« v LB Dolenjski banki d. d. res še potrebna ali pa bo potrebna kdaj kasneje, a naj se s tem uk varjajo tisti ki se razumejo na bančne zadeve. »Pomlad«, o kakršni bi radi napisali nekaj besed v pričujočem sestavku, je nekaj povsem drugega. Nekaj, kar banko zbližuje s kulturno dejavnostjo in hkrati z ustanovo, ki tako dejavnost opravlja. S Študijsko knjižnico Mirana Jarca. Za kaj gre? Po dogovoru z Dolenjsko banko je Študijska knjižnica pripravila te dni v pritličju bančne poslovalnice ob Ljubljanski cesti (poleg občine) v Novem mestu manjšo knjižno dokumentarno razstavo o »novo- . meški pomladi«. Razstava torej priča o kulturnem gibanju in dogajanju v dolenjski metropoli pred 70 leti, čemur so bile lani ob 70-letnici »novomeške pomladi«, posvečene številne kulturne priredite. Razstava je tudi prispevek banke k obeleževanju letošnjega slovenskega kulturnega praznika. Po obsegu je resda skromen, pomembnejši pa po vsebini V omenjenih prostorih, pravzaprav v bančni avli, se bodo takšne razstave vrstile vse leto. Dolenjska banka se je namreč s Študijsko knjižnico dogovorila, da ta poslej pripravi vsak mesec manjšo knjižno razstavo, tematsko ali priložnostno. Knjižnica je nalogo z veseljem sprejela, sajje tako dobila možnost več, da seznani z literaturo, ki jo zbira in hrani, tudi obiskovalce banke in bančne uslužbence. Sicer pa knjižne razstave niso edini stik Dolenjske banke s kulturo. Že v prejšnjih letih so bile v novomeških poslovalnicah te banke na ogled likovne in druge stvaritve šolarjev, nedavno pa v Dolenjskem muzeju tudi razstava o denarništvu v antiki na Slovenskem, ki jo je pomagala ostvariti Dolenjska banka. Tudi poslej bomo to banko, tako obljubljajo, še večkrat srečevali v povezavi s kulturnimi dogajanji ln to gotovo ni nič slabega, ne za banko ne za kulturo. I. ZORAN Novinarji Dolenjskega lista komentirajo 4 Novinarji Dolenjskega lista komentirajo Od nekulture se ne umre V črnomaljski občini naj bi v letošnjem letu namenili —nominalno, seveda — za kulturno dejavnost 6 odst. več denarja kot v preteklem letu. Zakaj in od kod ravno 6, zakaj ne 378 odst., kot na primer za mrliško-ogledniško službo, je na nedavni seji črnomaljske občinske skupščine spraševal Silvester Mihelčič, povrh pa potožil, da kulturniki niso zadovoljni z republiškim ministrom za kulturo, ker mnoge stvari vse preveč ignorira. In to kljub temu, da je razvoj nacionalne kulture sestavni del preživetja naroda, kar učijo izkušnje drugih narodov. Dejstvo je namreč, da vse bolj prihajamo v obdobje socialne diferenciacije. Res je, da človek ne umre od tega, če ne vidiAide, če ne pride poklicno gledališče na črnomaljski oder. Žalostno pa je, da otrokom ni moč več ponuditi del dela obstoječe nacionalne kulture. Še bolj žalostno je, da prihajamo v čase, ko bodo za Belokranjce, bodisi odrasle ali otroke, zaprta vrata gledališča v Ljubljani in tudi v Črnomlju, če bo kdo gosto val, ker preprosto nebo denarja za vstopnice. Prav zato bi morali dati več za kulturo, zlasti za kulturo mladih. • Če so mlade Belokranjce že v bivšem sistemu in v takratnih razmerah peljali vsaj enkrat na leto v opero v Ljubljano, bi se najbrž moral kdo zamisliti, če tega sedaj ne bo moč več storiti. Kajti sicer se bo razvoj kulture ustavil in na kulturnem področju se ne bomo mogli postavljati ob bok niti Balkanu, kaj šele Evropi. Temu pa se preprosto reče kulturni mrak. Še bolj žalostno je, da Belokranjci, kar se tiče kulture, po mnenju Darka Kočevarja ne morejo preskočiti niti Gorjancev, kaj šele, da bi preplavali Kolpo, radi pa bi šli y svet. Ena lastovka, ki je nedavno ponesla belokranjsko kulturo v svet, še ni znanilka pomladi. Inčeželi biti Bela krajina regija, bi morala imeti tudi svojo kulturno pomlad Ne nazadnje pa denar, vložen v kulturo, ni izgubljen, ampak se vrača na takšen ali drugačen način, tudi v obliki boljše k valitete življenja. Očitno pa se tega marsikdo premalo zaveda. M. BEZEK-JAKŠE Bo država živela od plenic? Tudi v Sloveniji je I. februarja začel veljati zvezni zakon o začasnih ukrepih o davku od prometa proizvodov in storitev, ki ga je razglasilo Predsedstvo SFRJ. Slovenska skupščina je kljub številnim pripombam brez zapletov sprejela dokumet, po katerem se bo zakon uporabljal tudi v Sloveniji Zakon prinaša precej novosti, v veliki meri za ljudi nerazveseljivih. Število davčnih stopenj se je sicer precej zmanjšalo, odpravljene so astronomsko visoke davčne stopnje, na primer 750-odstotna za igralne karte, kar je nekoliko pocenilo posamezne vrste blaga, med drugim tudi alkoholne pijače! Obdavčeno pa je po novem skoraj vse, z otroško hrano, učbeniki, knjigami, časopisi, električno energijo, premogom, drvmi itd vred Neobdavčene so le redke izjeme: kruh, mleko, jedilno olje in mast, zdravila, ortopedski pripomočki Kot najnižja velja 3-odstotna davčna stopnja, kolikor je do novega leta znašal davek za JLA, ki se zdaj poimensko ne omenja več. Naj višja stopnja zveznega prometnega davka je 60-odstotna, ki pa ji je treba potem prišteti še republiški in za storitve tudi občinski prometni davek. Namesto sedanje 17-odstotne splošne davčne stopnje je uvedena 20-odstotna, povprečna republiška pa je 13,5-odstotna. • Poseben primer so otroška oblačila in obutev, ki jih je novi zakon o prometnem davku podražil kar za dobro petino. Doslej niso bila obdavčena, sedaj so izenačena z oblačili in obutvijo za odrasle in bo nanje treba plačati 7-odstotni temeljni oz. zvezni prometni davek. Ker nio več oproščena plačila temeljnega davka, v republiškem zakonu pa niso izvzeta, se bo nanje »usedla« še republika s 13,5-odstotnim davkom. Kratek sprehod skozi povprečno trgovino pove, da zdaj stane Pleteninina trenirka za osemletnega otroka 713 din, še 31. januarja pa je stala 592 din. Spodnje hlačke za šestletnika so se na račun obdavčitve podražile od 27,40 na 30 din, spodnja majica od 31,50 na 38 din. Otroške žamente hlače stanejo namesto dosedanjih 598 721 din, bunda namesto 1.050 1.265 din, otroški prehodni čevlji Ciciban št. 27 do 30 pa so se podražili od 447 na 539 din. In tako naprej. Da so bile te cene že pred najnovejšo podražitvijo za naše v veliki večini vse bolj uboge plače in nadomestila za brezposelnost hudo visoke, seveda ni treba posebej poudarjati. Tako to je. Ljudstvu gre vse težje, država, naj bo zvezna ali republika — kol rečeno je slovenski parlament sprejel dokument za uporabo novega zakona tudi v Sloveniji—pa vedno zna in ima moč, da poskrbi zase. Le zakaj bi spuščala iz rok svoj tako dragoceni in zanesljivi finančni vir, kot so otroška oblačila in obutev, ki imajo to čudovito lastnost, da jih mali nadobudneži hitro ali prerastejo ali uničijo, golih in bosih pa starši ne morejo imeti? Radio, TV, še posebno pa časopisi so še vedno polni diletantsko licemerskih zgodb novopečenih politikov o tem, kako naj bi kar v našo novo ustavo zapisali, da je življenje sveto. Mnogi, tudi iz strokovnih zdravniških krogov, pa se že čisto odkrito zavzemajo za prepoved splava pri nas. Kako ponižujoč in podcenjujoč odnos do žensk — in po svoje tudi do zarodko v —ki sejim hoče vzeti razpolagalna pravica nad lastnim telesom in duhom! In kot da pri nas zares potrebujemo in hočemo več otrok, za kar prepoved splava itak ni nobena garancija, ker bi se pač po večalo število ilegalnih! Le kako naj bi jih starši spravili na noge v teh časih, napovedujejo pa še slabše? Z. LINDIČ-DRAGAŠ Blago zamenjano, kupčija ostaja Vojna. Ženske ob tej besedi pomislijo na dom in postane jih strah za sinove in može, moškim pa predstavlja orožje, zmagovanje nad tekmeci, herojstvo in medalje. Če je ta misel izvirna modrost slovenskega profesorja, ki jo je nedavno izrekel, ali si jo je sposodil, je tu verjetno manj pomembno. Odločilnejše je, da je vojna. Spopad je blizu in je daleč, odvisno od tega, kako stran od arabskega peska si. Strogo nadzorovani mediji pa skrbijo, da imamo vojno na voljo vsak trenutek v dnevni sobi, tako kot je pri roki kokakola ali morda hamburger. Čeprav o vojni v Perzijskem zalivu govorijo veliko, povedo malo. Generali in politiki so v besedah posebej skopi, vsaj zdi se tako, ko češejo razloge zanjo. O vzrokih za zalivsko vojno se pogosto razpravlja nekako sramežljivo, kot so se menda menili o Danvinovem razvojnem nauku plemeniti stanovi če je že res, da je človek nastal iz opice, naj se o tem čim manj govori Občasno v kritiki iraških apokaliptičnih groženj prevladata razum in poštenost nad slepo lojalnostjo svetovni protiiraški zvezi, kar se je nedavno zgodilo tudi v Vatikanu. Sadam Husein je opijanjen od orožja, toda veliko odgovornost imajo tudi tisti, ki so ga oborožili, so rekli v papeževem kardinalskem krogu. S takim sklepom, sprejetim na skupščini vatikanskega sveta Pravičnost in mir, Vatikan opozarja svet, da je zalivska vojna čudna reč. Dvom o moralni neoporečnosti zakletih nasprotnikov iraškega Hitlerja ta vojna vzbuja zato, ker so britanski načrta valci risali izjemno dobre načrte za zelo trdne iraške bunkerje, ker so evropski zidarji bunkerje delali, ker so se našli apeninski trgovci z gumijastimi tanki in ker je v kupčijo vskočila z vojaškim blagom po potrebi še neu vrščena Jugosla vija, ki se menda Veterinarji se selijo h kmetom Dolenjski veterinarski zavod Novo mesto je po združitvi s posavskim pred dvema letoma postal kar velika in razvejena organizacija z enotami v sedmih občinah. Zaposluje 70 ljudi (od tega 36 veterinarjev, drugo osebje so veterinarski in ekonomski tehniki), ukvarja pa se z zdravstvenim varstvom živali, kurativo in pre-venti vo, reprodukcijo in higieno živil ter osno v-no diagnostiko, zatiranjem kužnih bolezni, patologijo in neškodljivim odstranjevanjem kadavrov. Z vsemi temi dejavnostmi ustvarja dohodek, ki priteka bodisi iz proračunov, ustanovljenih za te namene, bodisi z neposrednim zaračunavanjem storitev. Pred sprejetjem zakona o za vodih, ki bo urejal tudi to področje, je zanimivo vedeti, kakšno je razmerje med temi prihodki. Izkaže se, da je denarja, ki ga zavod zaračunava za storitve strankam, se pravi za kurativo in reprodukcijo, še enkrat več kot tistega, ki priteka iz proračunov. Seveda je za uspešno delo in razvoj dejavnosti pomembno eno in drugo. Bati se je na- CE Dim LETOS UMKE, JE 05VOCHJJBI TE N£PCU£lWQSr, ZA JKUJGO LETO imajo posamezni delavci in vendar tudi RRC strokovne reference za posamezna delovna področja. V izvršnem svetu ni nobenega navdušenja za to, da bi pokrivali izgubo z odkupom stanovanj, in skoraj ni računati, da bi se je RRC uspelo rešiti na ta način. Da bi se strokovnjaki, ki v RRC so, ne »porazgubili«, pa je še kakšna druga pot poleg ohranitve RRC. Z. L.-DRAGAŠ Podjetje ni socialna ustanova lahko tako vpleta v mednarodne odnose, saj neuvrščenost vendar ni nevtralnost. Je mar potrebno našteti še vse tiste, ki so Sadamu Huseinu izročili puške, rakete in kemikalije za boj proti islamskemu Iranu in iz bolj vsakdanjih, trgovskih nagibov? • Kljub enkratnosti zalivskega spopada se za to vojno zdi, kot da so se jo šli že nekoč prej. Mogoče se je takratnemu času primerno to dogajalo v letih, ko je papež Nikolaj V. pooblastil portugalskega princa Henrika, da lahko nemoteno oznanja Kristusovo ime vse do Indije in podjarmijo pogane tistih dežel, ki jih še ni okužil islam? Portugalci so se tedaj z blagoslovom podajali na pot za vero, ampak nad tujce so pluli tudi zaradi pričakovanih velikih dobičkov v mednarodni trgovini. Takrat so barantali s cimentom. Danes trgovci z novci sklepajo drugačne kupčije, ker stehnizirani svet bolj kot po začimbah koprni po nafti. Toda v času, ko je z izbruhom zalivske vojne spet enkrat prevladala sla po medaljah, ostaja velik del sveta — ravno spričo svoje dvojne vloge v odnosih s sebičnim iraškim naftarjem — vkleščen v znano pravilo: posel je posel In kadar gre v kupčijah za velike denarje, se na marsikaj pozablja. Vsemu iskrenemu strahu navkljub je tedaj človeško življenje lahko vredno samo toliko kot prgišče cimeta. Tudi v zalivu je tako. M. LUZAR Se bodo težave končale s stečajem? Razvojnoraziskovalni center (RRC) Novo mesto je nastal iz Razvojnorazisko valnega centra TOZD Urbanistični biro Novo mesto, ukvarja pa se z družbenim in ekonomskim ter urbanističnim in tehničnim načrtovanjem. Število zaposlenih seje že lani zmanjšalo iz 28 na 23, RRC še naprej zapuščajo pred vsem zaposleni z visokošolsko izobrazbo. Ta planerska organizacija j e namreč v težavah, kijo utegnejo pripeljati celo do stečaja, novomeška vlada pa ji zameri tudi zamujanje s posameznimi pogodbeno dogovorjenimi analizami. Na meji pozitivnega poslovanja je bil RRC Novo mesto že vrsto let, leta 1989 pa je poslovanje prvič zaključil z nepokrito izgubo. V finančnem planu za lani so predvideli, da se bodo lahko izvlekli iz rdečih številk in težav, če bodo pridobili dovolj dela. To se ni zgodilo. V prvih devetih mesecih so pridobili le 60 odstotkov z V črnomaljski občini je bilo konec preteklega leta na skupnosti za zaposlovanje prijavljenih 360 ljudi, kar je za 44 odst. več kot v začetku leta. Poleg tega so podjetja napovedala še okrog 800 presežnih delavcev. Problem je pisarniško sicer videti majhen in številke na papirju niti ne pretirano zastrašujoče. Toda ko se z njim spoznaš, je velik, toliko bolj, ker podjetja za napovedane presežke nimajo svojih programov. Optimisti pa še zmeraj upajo, da bo te težave moč rešiti v okviru proizvodnih programov podjetij. A kaj, ko, kot že rečeno, programov ni, proizvodne zmogljivosti niso zasedene in ljudje, ki čakajo doma, postajajo potencialni kandidati za brezposelne! V Črnomlju imajo sicer pripravljeno gradivo, v katerem so zapisani načini in možnosti za zaposlovanje presežnih delavcev pa njihove pravice in še kaj. Vse te pravice temeljijo na zakonih, uveljavljanje pravic pa na pripravljenosti v podjetjih, ki — zopet se vrtimo v začaranem krogu — nimajo programov, s katerimi bi »odpirali« prava vrata. • Toda v črnomaljski občini očitno še marsikje niso dojeli vse širine problema o devetih mesecih so pridobili le 60 odstotkov z presežnih delavcih ali pa si pred njim preletnim planom predvidenih naročil, realizacija več zatiskajo oči. Tudi ko so na seji občin-t' ske skupščine tej tematiki posvetili poseb- no točko dnevnega reda, je bila razprava precej skromna. Celo delegati zbora združenega dela so se bolj razvneli ob kateri drugi točki dnevnega reda kot ob tej, ki se jih bo, morda koga celo precej osebno, lahko kaj kmalu dotaknila. pa je bila celo le 40-odsiotna. Tako je RRC konec leta 1990 imel za dober milijon dinarjev nepokrite izgube, kar je za tako majhen kolektiv seveda veliko. Osebni dohodki zaposlenih, v veliki meri visokoizobraženega strokovnega kadra, so zelo nizki. V novomeškem izvršnem svetu vlada prepričanje, da so se delavci zadovoljili s tako tankimi plačilnimi ku vertami zato, ker popoldne neposredno za svoj žep uspešno delajo tisto, kar naj bi dopoldne kot uslužbenci za RRC. Res je sicer, da ena seja občinske skupščine tega problema ne bi mogla rešiti, še omilila bi ga težko, toda kakšen pameten in uporaben Kot poglavitne razloge težav v RRC navaja- ^tovo prišel prav. Pa jo na minimum zmanjšana naročila na področ- Jlh * b,la A llPa ,udl’ Čeje morda za dele^ate tt ju svetovalnega inženiringa in projektiranja, usihanje virov sredstev za raziskovalno delo, omrtvičeno strokovno delo na področju družbenih planov, predvsem pa krizo v slovenskem, še posebno pa v novomeškem urbanizmu. Tu podjetij najvažneje to. ali so podjetja pri ugota v-Ijanju presežnih delavcev in odpuščanju odgovorna, soodgovorna ali morda nikomur odgovorna. Ena od teorijje zagovarjala podjetja kot pro- plansko izvedbenih aktov. Po svojem sanacij- del°lceV ^raj praviloma v podjetjth tščejo izg* ^£errf*r RRt predvsem z urbanističnim inlehničmm "načrta- “ pa pri s.ebL. ZJ0W™ipi takineZa vonjem, medtem ko bi družbenoekonomsko Č-T P,a pozablJaJ°’ da podjetje m ustano va. k planiranje opustili. V njem bi bilo zaposlenih b\ ™tadazatonigreh^eposkuša rešititudi največ 15 ljudi, od,ega 8z visoko in višjo izob- S«"STSAK& S povsem odgovorna za ta dejanja, si ni upal trt0 RRC startal od finančne ničle, kar pomeni, da bi moral dobili nekje dober milijon za pokritje izgube. V RRC so predvideli denar dobiti iz občinskega proračuna, ki naj bi odkupil dve stanovanji RRC. Novomeška občinska vlada je imela v zadnjih tednih preteklega leta RRC Novo mesta nihče, pač pa so se nekateri nagibali k soodgovornosti, češ da tudi vlada daje določene usmeritve in je prav, da podstavi svoj hrbet, ko gre 2“ ugotavljanje krivde. Je še prav, da v skupščini teoretizirajo tudi o takšnih stvareh, toda čakajočih na skupnosti 20 zaposlovanje in doma prav nič ne briga, kdo bo prevzel nase del krivde, ker so ostali brez delo• b° Bolj Jih Zima, kZiZieZZZriZ f jim bo znal ponuditi delo in primerno plačilo. In to še preden se jim bodo pridružili novi brezposelni in preden bo zaključila šolanje nova generacija mladih, ki bodo — z redkimi izjemami — ostali brez služb. Toda na takšnega odrešitelja ne zna v črnomaljski občini pokazati nihče■ In tudi ne bo mogel, kajti časi brezmejnega, hijskega zaposlovanja so minili. xr. M. BEZEK-JAKŠE imela še tretjič, saj se s sanacijskim programom, ki so ga izdelali v RRC, ni mogla zadovoljiti in čaka na novega • Kakšna točno bo usoda RRC Novo mesto, pa je težko reči. Ve se, da je tovrstna planerska organizacija potrebna, toda vlada prepričanje, da ni nobenega razloga, da bi ne bila podjetniška, posebno, ker mreč, da bodo po novem nekatere postavke iz proračuna ukinjene, kot se je že zgodilo z ukinitvijo intervencijskih skladov, To pa že prizadeva zlasti rejce krav, saj ni nobenih zagotovil, da bo republika kaj nadoknadila. Tako se breme spet prenaša na kmetova pleča, kar bo skoraj gotovo povzročilo slabošo kakovost mleka, saj bomo ljudi navadili varčevati na napačnem koncu, se pravi pri zmanjševanju pregledov in skrbi za zdravo živino. Pravilno pa bi bilo ravno obratno. »S tem je povezano tudi vprašanje odpiranja zasebne veterinarske prakse«, pravi direktor Zavoda Franc Colarič. »Mi načelno nismo proti zasebni praksi, vendar je treba pri tem upoštevati, da sami z dobrimi strokovnimi kadri sedaj pokrivamo vse potrebe po veterinarskih storitvah na tem področju. Vsaka zasebna praksa bi torej pomenila enega odvečnega dela vca pri nas. Drugo je, da bi moral zasebni veterinar opravljati vsaopravila, ne le dohodkovno zanimiva, kar pa bi ga hitro vezalo na naš laboratorij in ostale storitve. Mi imamo pravico dajali soglasja k odpiranju zasebnih ordinacij in bomo zaradi navedenih razlogov, če bo že tako naneslo, najprej dali soglasje našim uslužbencem, s katerimi bi sklenili ustrezen dogovor. Naše načelo je tudi, da mora biti veterinar čim bolj stran od lastništva živine, saj bo le tako lahko objektivno in pravočasno ukrepa! že pri prvih znakih kužnih bolezni ali pri zavoro valninskih zahtevkih. Drugo načelo pa so iz- oblikovali s svojimi zahtevami kmetje sami, namreč, da mora biti veterinar tudi neke vrste živinorejski pospeševalec.« Medtem ko zaradi zasebne prakse še ni prišlo do problemov ali sporov, pa se že kažejo s. Franc Colarič učinki tržnega gospodarstva ypravi mali veterinarski vojni na Bizeljskem v brežiški občini. Tam sklepajo nekateri kmetje z zadrugami onkraj meje kooperantske odnose, ki vključujejo tudi veterinarsko oskrbo. In ko je hrvaški veterinar že v vasi, postori še kaj za sosede, saj so tako stroški mnjšL Dogaja pa se, da opravljajo tudi osemenjevanje, kar pa nikakor ni dobro, saj pogosto osemenjujejo s semenom, ki pri nas nima licence. V Dolenjskem veterinarskem zavodu skušajo prenesti veterinarske ambulante čim bližje živinorejskemu okolišu. S tem je doseženo dvoje: veterinar okoliš bolje spozna, hkrati pa je na poti izgubljenega manj dragocenega časa Prav velike razdalje namreč močno dražijo veterinarske storitve. Tako imajo poleg osrednjih postaj še ambulante v trebanjski občini v Mokronogu, v novomeški občini v Žužemberku in Škocjanu, dogovarjajo pa se še za ustanovitev ambulante v Šentjerneju, v Beli krajini poleg Črnomlja še v Metliki Na področju Posavja še tehtajo, kje bijih ustanovili. Vsevniški občini bi bila potrebna na Bučki, vendar bipra v tako delo opravili iz ambulante v Škocjanu, v brežiški občini pa bi bita nujna ambulanta na Bizeljskem. V krški občini je sedaj veterinarska postaja v Brestanici, vendar razmišljajo, da bi zanjo poiskali novo lokacijo, v Brestanici pa bi obdržali ambulanto. Takšna razvejena in prostorsko razpršena dejavnost seveda zahteva učinkovito medse- bojno povezovanje. V nekaterih izpostavah ie delajo z računalniki, katerih nakup so omog0' čile občine. Tako so računalniško opremljen1' Sevnici, Brežicah, Krškem in Trebnjem, PnC.a' kujejo pa, da jih bodo kmalu lahko povezah sistem, ki ga bo moč nadzorovati iz novome$*e uprave. Lani so imeli še več novih pridobiti' Tako so obnovili stavbo v Brežicah, kjer so P°' stavili tudi rentgen in opremili ambulanto tna' lih živali. To je bila naj večja investicija lani, °l voritev pa naj bi bila prihodnji mesec. DrUJ, taka pridobitev je ambulanta malih živali v p°, vem mestu, kjer naj bi deloval sčasoma ludif trazvok. Ambulanto za male živali je lani doD tudi Črnomelj, veterinarska postaja v Tre" njem pa centralno ogrevanje. : Načrti za letos niso nič manjši Postavili n J. bi novo postajo v Krškem, najeli ali odkup1 naj bi novo lokacijo za dokaj močno ambulun v Metliki v bivši pošti, v Novem mestu nuj " adaptirali bivše hleve in jih preuredili v lrfi°J0. no na debelo za veterinarske preparate in “ datke, zra ven pa bi bila tudi lekarniška poskv Prav tako naj bi še letos v sodelovanju z zof rovalnico odprli lekarniško postajo na nori & tabusni postaji, tako da bi omogočili kmet°^ čim lažji dostop do zdravil. Nekaj pa misli]0f, letos ukreniti tudi glede lokacije postaje V J* vem mestu, ki je s širitvijo tovarne zdravil a'. in no vega mostu v Ločni postala zelo utesnfin in za takšno dejavnost neprimerna. • *****»-^■ a' * Dolg ne bo moralno nikoli zastaral Semiški lovci mi že 27 let dolgujejo srno . *-fa 1964 sem z ekipo najetih tesarjev sklenil ustno pogodbo z lovsko dru-zmo »Smuk« iz Semiča, da postavim ovsko brunarico na Vimolju, in sicer PO projektu, ki ga je izdelal sedaj že po-KoJoi inž. Vizjak, zaposlen pri novomeškem Pionirju. Dogovoijena cena za postavitev koče je bila takratnih 300 mn in srnjak ali srna. Po tehničnem prevzemu mi je lovska fužma takoj izplačala denar, kakor mo se dogovorili. Smo ali srnjaka, kije Prav tako del pogodbe, pa še po 27 letih nisem dobil. Čeprav starejši lovci, ki eao za mojo pogodbo z lovsko druži-o, ne zanikajo dolga, ga še vedno niso Poravnali. Najbrž se sklicujejo na pravi-. da vsak dolg po toliko letih sodno "““ra, kar je res, toda res je tudi, da v?i • ne zastara nikoli- Mladi lovci iz »Smuka« si gotovo že- bta njihova koča po Nacetovi rti bremen prosta. In ker staro trgov-o pravilo pravi, daje pogodba lahko {,„k0 ?'8anska, račun pa mora biti pori i n,-jbrž vedo’ kaj jim je storiti. Sicer Pa želim semiškim lovcem iz lovske v j ne “Smuk« še veliko prijetnih uric Vimol/u n° nC bremen Prost‘ koči na JOŽE VIDMAR-NACE Semič draga voda IZ CISTERN ^**** — Večina vasi v kra-VnH * s^uPnosti Talčji Vrh je brez vodo-n . ‘ demografsko ogroženi, in to h Vsem zaradi slabe infrastrukture. Razmislek izvoženega Belokranjca Četudi je odgovoril že izvršni svet, želim še sam povedati svoje mnenje k pismu Tair Je ,n.sP°rt dr. Peter Vencelj, stran i, nJa članek na naslovni jSSJfST*8 ‘istazd"e2,4 N>n. a ‘”* z naslovom »Kaoti-bi hnaZi?a,d b‘ bi* usoden za vse«. Pa Dorin° Je’ te bi imel članek vsaj v ni?J»«č ni vseeno, kako je orga-z vis°kimi gosti, Dari, re?en> državniki. Predvsem m fn da so imeli ravno ti tri-črnl , onarJi fias, da so prišli v dr nme j ?ledat na uro- Gospoda kako rnov^ka res ne more kdove občin Zan'mati kvadratura naše ka p6 m ostala nepotrebna navla-vsleri OSP°d.c*r- Vencelj bi se moral nuinoPerx‘''b Problemov v šolstvu Pa * nireCatl s kakšnim !dnikom’ tvoPT^ov.oru sta športno uredništev Tv c,Jubl*ana in Klub prijate- mom n' 'n s kulturnim progra-kraiL° je vsaJ ne bi! Ob za Belo obiski?. ?Soki vstopnini smo bili Uro tra-a-CI raz°čarani. Na komaj igral i!Jaj0Č1 Predstavi je «v živo« igrali in eH ?*asbenik, ostali pa so kaseto. >>v Prazn°y a občin.. aK0 ne bi smeh goljufati vrhiotVa’ SaV‘ lahko ljudje doma smo ja - na razstavi. Pričakovali jih h,l!n'?'lve razgovore z njimi. Ni je Rok;' c™* da smo zvedeli, da Piie č- tn8*aro, nogometaš Olimje »i>o/?0maljec Potem je sledila ‘or anS'1 n,a kateri je organiza-denar °d vstopnine nabrani znanp JUdl; k‘so se dali nasankati Tak?° Vlni5kemu organizatoiju. sposnk?Je Mradi organizacijske ne-tokolanOSt' m nepoznavanja prošnje nn Prireditev vredna čimprej-Zl>anf?ro!>e s Priporočilom, naj se *e že nni8an.lzator ,z Vinice vendar-izučen M 0tl P05’.8, M katerega je tooli.. namakaj nas več v »sve- ^Plankanost?41 J°?e Steg"e! Ž'Ve‘a JOŽE SKUBIC km 5,0 s.cist®rnami, veljala prav toliko, X, jo plačajo tisti, ki imajo vodovod. *e namreč pri hiši več družinskih ser c? a 1 ®*av živine, porabijo na mena nioT v°d.° več, kot je enomeseč-oh£ T° PaJe nevzdržno. Poleg tega iška 3 doblva republiški denar za razstavo vodnih virov Bele krajine. Zato *ani Predlagajo, naj bi raziskali, če je h; k i voda tudi Pod Mimo goro, ker liščp ? c*"ejSe. če bi tam naredili črpa-jp,- ’ f bi napeljali vodovod iz za-čani * Vj^?bličah. Poleg tega so prepri-nreri« u-h? najbrž minilo vsaj 50 let, en bi dobili vodovod iz Doblič. Pred leti sem v svojih člankih ob aferi Krupa kritiziral med ostalim tudi črnomaljske oblastnike. Takrat so se najodgovornejši v Črnomlju obnašali skrajno neodgovorno. Zaslužili so si neusmiljeno kritiko in tudi še kaj več. Tokrat pa moram reagirati na članek P. Butale iz Izole (DL 17. 1. 1991) z naslovom »Razmišljanje izvoženega Belokranjca«, ki kritizira črnomaljski izvršni svet, češ da ne stori ničesar za zaščito reke Kolpe. Priznati je treba, da v primeru Kolpe (vsaj v zadnjem času) zasluži IS pohvalo. Kot predstavnik Zelenih Slovenije sem 27.9. lani v Črnomlju prisostvoval seji IS, kjer so bili sprejeti naslednji zaključki: 1.. Čista Kolpa v celotnem porečju je osnova za bodoči razvoj. 2. Pri varovanju okolja je potrebno izhajati iz ohranitve življenja na območju ob Kolpi in zagotovili ljudem boljše življenje z dodatnimi dejavnostmi. 3. Ne strinjamo se s projektom obkolpske železnice, gradnjo velikih hidroelektrarn in velikih jezov za HE, kot je planirano v Republiki Hrvatski. ŠE: ASFALT PREKO ROGA KOČEVJE — Z Milovanom Dimi-tričem ne nameravam polemizirati o »Delovem asfaltiranju ceste preko Roga« in kaj je to cesta preko Roga. Na Kočevskem gotovo vsak ve, da izraz cesta preko Roga pomeni tisto cesto, ki vodi mimo najvišjega vrha Roga in torej še ni asfaltirana (ne pa ceste preko Starega Loga in Dvora kije asfaltirana). Po cesti preko Roga ni bilo nikoli rednih avtobusnih zvez Kočevja z Novim mestom in jih verjetno tudi ne bo, ampak le preko Starega Loga in Dvora in še to le en avtobus na dan, ki celo ne vozi ob sobotah, nedeljah in praznikih. Prek'o Roga so vozili le izredni (izletniški) avtobusi včasih predvsem k Bazi 20, zdaj pa še do grobišča pod Krenom. V Delu tudi nisem pred letom dni potožil, da ni nobene avtobusne zveze Kočevja (preko Roga) z Novim mestom ob koncu tedna, ker vem, da preko Roga redni avtobusi ne vozijo in ker že mnogo let za Delo nisem napisal nobenega prispevka. J. PRIMC KOMU JE V NAPOTO JABOLKO? Jabolko je znan lokal na novomeškem Bregu, svojo reputacijo pa je pridobil na »prav nič popularnih ukrepih«. Gre za solidno urejen lokal z vzorno postrežbo, ekspresno, in je zato vsekakor nad povprečjem novomeške enolične sive gostinske ponudbe. Zato pa je vse birokratske formalizme in omejevalne ukrepe moč razumeti kot kratenje pravic državljanov do svobode združevanja in komuniciranja. BRANE KONCILJA SODRAŠKA MREŽA DELO IN NAČRTI — Edina večja investicija v Sodražici je prenova osnovne šole, ki poteka predvsem z uporabo krajevnega samoprispevka. Od razpoložljivega denaija pa bo odvisno, kaj iz srednjeročnega plana KS bodo še izpolnili. V načrtu so med drugim ceste v Podklancu in Betonovem pa še avtobusna postajališča, vodni zbiralnik in kanalizacija. PLETENINA ZASEBNA? — Obrat Pletenina je nekdaj uspešno posloval. Zdaj pa je v težavah, kot vsa tekstilnopre-delovalna industrija. Slišati je, da bo so-draška Pletenina prešla v zasebne roke. MANJ CVENKA — V Sodražici je pet gostišč. Vsi gostilničarji se prizadevajo, da bi pritegnili čimveč gostov, gostov pa je vse manj in manj, ker pač standard pada in je denarja vedno manj. Tudi novosti, kot dobra hrana in druge posebnosti, nimajo več pravega učinka. M.G.-č PREDLOG Predlagam, da napišete na prvo stran Dolenjca na vogal z zelenimi črkami sledeče: Kadar Dolenjski list ste brali, kot da bi pri dogodku stali. STANE ŽELJKO Suhor 4. Dati prednost varovanju reke Kolpe s pritoki in njihovih brežin. 5. Reko Kolpo je treba zaščititi takoj in varovati, da ne pride do onesnaženja. 6. Sanacija jezov je nujna, zato je treba pospešiti aktivnosti na teh delih. 7. Opredeliti prednostne in omejitvene faktorje glede razglasitve krajinskega in regijskega parka v smeri nadaljnjega razvoja. 8. V okviru občinskih planskih služb uskladiti planske akte v prizadetih občinah ob Kolpi in krajinski park opredeliti v planskih aktih. 9. Pospešiti strokovno delo na pripravi sklepov za razglasitev krajinskega parka. Zadeve se rešujejo fazno in sicer: — k nalogi se pristopi selektivno po lokaciji in objektih; — opredeliti namen rabe prostora in objektov; — večjih časovnih zakasnitev pri pripravi ne sme biti; 10. Ustrezni občinski organi skupno z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine pripravijo gradivo, ki bi prikazalo nujnost varovanja Kolpe z vsemi prednostmi in omejitvami, kijih krajinski park prinaša, in z njimi seznaniti občinsko skupščino in krajane ob Kolpi. 11. Za izvajanje aktivnosti vsaka prizadeta občina in Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine imenujejo člana medobčinske komisije za zaščito reke Kolpe, obvestilo o tem pošljejo na IS SO Črnomelj, ki skliče razgovor te komisije. Nanj se povabijo predstavniki ZAHVALA ILUZIONISTOMA - V DSO Črnomelj sta 26. 12. 1990 nastopila iluzionista Karlo in Ksenija Sajovic. S svojim vrhunskim programom čarovnij sta navduiila oskrbovance in delavce doma. Umetnika sta Črnomaljca, vendar živita v A vstriji Kljub temu, da sta bila ob novem letu polno zasedena, sta našla čas in za novoletno darilo poklonila domu nepozaben nastop. Za izkazano pozornost in humano dejanje se jima v imenu oskrbovancev in delavcev DSO Črnomelj iskreno zahvaljujem. 'Direktor DSO Črnomelj: Milan Krajnc, dipL psih. hrvaških občin in se seznanijo s sprejetimi zaključki. Iz zaključkov je razvidno, da se P. Butala moti v svojih trditvah (obširneje mu je odgovoril tudi IS v DL. 24. 1. letos). Razvidno pa je tudi to, da je IS sprejel pobudo Želenih Bele krajine, da se območje Kolpe razglasi za krajinski park. > Zato naj ob tej priliki zapišem, daje na podlagi izjave Predsedstva Zelenih Slovenije (DL, 4. 12. lani) 18. 1. letos zeleni poslanec Branko Novak v imenu Kluba zelenih poslancev v republiški skupščini podal zahtevo, da se na nivoju republik uskladijo interesi na mejni reki Kolpi. V zahtevi je izredno poudarjeno, da se pri tem morajo upoštevati interesi obkolpskih občin (zahteve za krajinski park, splošni dogovor, podpisan v Ča-bru 17. 11. lani, itd.). Vladi obeh republik sta tudi pozvani, naj tvorno pospešita aktivnosti, ki bodo demografsko ogroženemu področju Kolpe omogočile hitrejši razvoj. Premikati seje začelo tudi na Hrvaškem, kajti enako pobudo je 27. 1. letos podala tudi Zelena akcija iz Zagreba. Naslovili sojo med drugim tudi na odbor za zaščito človekovega okolja v Saboru republike Hrvaške. Iniciativo so podprle skupščine občin Čabar, Delnice, Vrbovško in Karlovac. Konec ja-nuaija letos pa so v Urbanističnem inštitutu republike Slovenije pripravili delovno gradivo raziskovalne naloge SLOVENSKO TURISTIČNO OBMOČJE OB KOLPI, ki se nanaša na možnosti turistične ponudbe ob reki Kolpi. Gradivo predstavlja podlago za razpravo v občinah Črnomelj in Metlika, ki sta sofinancirali navedeno nalogo. Končni elaborat bodo izdelali po zaključeni obravnavi. Menim, da bi bilo dobro, če bi se s svojimi pobudami in mnenji v razpravo vključila čim širša javnost. BOŽO FLAJŠMAN Zeleni Slovenije ŠE: »RAZMIŠLJANJE IZVOŽENEGA BELOKRANJCA« Kar presenečen in hkrati zadovoljen sem bil z odgovorom IS Črnomelj na moj članek v Dolenjcu. Z navedbami v članku nisem imel zlega namena kogarkoli žaliti, čeprav je bil napisan v pikrem tonu. Veseli me, da tudi v Črnomlju niso spali, pozabili pa so svoj trud obelodaniti. Če bi uredništvo Dolenjca moj članek priobčilo v novembru lani, ko sem ga poslal in ko je bilo največ buije okrog načrtov Hrvaške o Kolpi, bi ta dosegel drugačno reagiranje. Tudi Črnomelj bi se vključil v časopisno bitko. Hvala IS Črnomelj za odgovor in brez zamere! P. BUTALA Izola Terjamo odstop ministra za pravosodje Oškodovanci iz Šentjerneja smo dne 25.1. 1991 preanalizirali interno delovno besedilo osnutka zakona o denacionalizaciji z datumom 21. 1. 1991, ki obsega 77. členov. Žalostno smo ugotovili, da zakon ni primeren v nikakršni obliki, saj ščiti vse tiste, uživajo sedaj to ukradeno lastnino. Imamo celo občutke, da so ta zakon pripravljali prav tisti ljudje, ki so bili neposredno udeleženi pri zaplembah, agrarni reformi, arondaciji, oziroma so te še danes legalne zakone takrat izvajali v naravi in sedaj hočejo to našo lastnino nekako pravno končati na škodo vseh oškodovancev. Odločno zahtevamo odstop ministra za pravosodje, kakor tudi vseh ljudi, ki so kakorkoli sodelovali pri nastanku osnutka zakona o denacionalizaciji, in sicer v primeru, da se tak zakon, kot je podan, sprejme v skupščini R Slovenije. Menimo, da mora vsak zakon, pa naj bo še tako nujen, naprej v javno razpravo in ne po hitrem postopku pred delegate v skupščino. Zakon mora biti jasen, kratek, brez vseh ideološko naravnanih čejev ali podobnih določil oz. dopolnil, veljati mora za vse oškodovance pod enakimi pogoji, brez vsakih privilegijev, pa naj bo to kmet, delavec, podjetnik ali cerkev. Zajemati mora vse nepravilne oz. prisilne odvzeme od leta 1945 do danes. Vračanje se mora izvršiti v naravi povsod tam, kjer je možno, v enaki vrednosti, kot je bilo odvzeto. V primeru, da lastnik zahteva plačilo, se mu ugodi, vendar v denarju in ne v vrednostnih papirjih. Plačnik mora biti predhodno znan, vendar pa v nobenem primeru ne R Slovenija. V pripravi zakona želimo sodelovati tudi mi oškodovanci, zato pričakujemo odgovor v 15 dneh. V kolikor nam v omenjenem roku ne odgovorite pozitivno, bomo stvari vzeli v svoje roke, denacionalizacijo pa izvršili tako, kot je to storila takratna občinska oblast ob podpori republiškega aparata, kije bil takrat na oblasti. Od vseh poslancev v občinskih in republiški skupščini in od poslancev Demosa pa zahtevamo, da zakon energično zavrnejo oz. da glasujejo proti sprejetju omenjenega (z 21.1. 91) osnutka zakona o denacionalizaciji. SKZ-LS Šentjernej za predsednik JOŽE RANGUS Bo Dolenjce minila radodarnost? Slovenija skorajda ne ve, da smo za poplavljence zbrali nad 2 milijona din NOVO MESTO — Akcija solidarnosti za pomoč ob poplavah v novembru 1990 je v novomeški občini dobro uspela, če se smemo nekoliko pohvaliti, (po statistiki Rdečega križa Slovanije) najbolje od vseh slovenskih občin. V akciji darovanja prek regionalne radijske postaje Studio D, ki sojo pripravili skupaj z Dolenjskim listom in OO RK Novo mesto, je bilo zbranih 1,044.679 din. (Na računu) občinskega odbora Rdečega križa je bilo do konca leta zbrano 971.377 din. Za pomoč poplav-ljencem je bilo takoj nakazano: 570.000 din občini Sevnica, 200.000 din občini Krško in 200.000 din občine Brežice. Akcija je vzporedno tekla tudi prek aktivistov po krajevnih skupnostih. Ti so po gospodinjstvih nabrali kar 835.939 din. Ljudje so pri blagajni OO RK plačali še 23.761 din, učenci treh osnovnih šol pa so zbrali 12.378 din. Ta denarje bil nakazan na račun solidarnosti pri RS RKS. To pa še ni vse. Dolenjci iz novomeške občine so prispevali še 32 jogijev, garderobno omaro, dva divana, zakonsko posteljo, dve vzmetnici, šest posteljnih vložkov, dve nočni omarici, štedilnik, pralni stroj in zmrzovalno skrinjo. Pa tudi to še ni vse. Dolenjci so naj- več zbrali za občino Laško, na Dolenjskem zbiramo za drage instrumente, kupili smo mamograf, trio Novina zbira na svojih dobrodelnih akcijah za otroke, obolele za rakom. Zbiramo za tako in drugače prizadete. Doklej bo dolenjski človek tako radodaren? Če na koncu zapišemo, da so ti prispevki predvsem iz hiš kmečkega in delavskega prebivalstva, potem je vse povedano. Tega ne pišemo zato, da bi se hvalili, saj gre za solidarnost in Dolenjci dajemo iz srca. Pa vendar je prav, da se ve. Z ZMAJEM Z GOSPODIČNE — Čeprav so Gorjanci za spuščanje z zmaji nadvse primerni, so zmajarji bolj poredki gosti na njihovih pobočjih. Zato toliko več pozornosti vzbudijo, ko se poja vijo. Zadnje mrzlo, a lepo in sončno nedeljsko popoldne sta dva mlada zmajarja iz Cerovega loga vriskajoč poletela v dolino s košenice blizu Gospodične. Takih naravnih vzletišč za zmajeje na obeh straneh Gorjancev še veliko. (Foto: A. B.) Poziv levice Za mir, dertiokracijo in demilitarizacijo Za spopad in človeške žrtve v državljanski vojni, ki preti Jugoslaviji, ne bodo odgovorni samo tisti, ki jo sprožajo, ampak tudi tisti, ki seji ne upirajo. Onemogočimo vse, ki želijo spopad in nas vse skupaj vodijo v katastrofalno državljansko vojno z neslu-tenimi posledicami tudi za bodoče generacije. Ustavimo tiste sile, ki žele jugoslovansko državno krizo reševati s spopadi, silo in orožjem. Pozivamo vse demokratične sile v Jugoslaviji v vseh republikah in pokrajinah, vse ljudi dobre volje, da si v tem težkem trenutku podamo roke prijateljstva in miru. Pozivamo skupščine vseh republik in pokrajin ter Skupščino SFRJ, da takoj začnejo razpravo o dosledni depolitizaciji JLA in demilitarizaciji jugoslovanske družbe, za razorožitev vseh, istočasno. SDP SLOVENIJE: CIRIL RIBIČIČ SDP HRVAŠKE: IVICA RAČAN SK-BH-SDP BOSNE IN HERCEGOVINE: NIJAZ DURAKOVIČ SKM-PDP MAKEDONIJE: PETAR GOŠEV kdo kaj da in koliko. Tudi to je stara navada. Ves ta čas smo zaman čakali, da bo o tej doslej največji dobrodelni akciji na Dolenjskem kaj več pisalo tudi kje drugje, ne le v Dolenjskem listu. Zaman smo čakali, da se bo o tem razpisalo še kako slovensko glasilo. Tudi slovenska televizija je o tem molčala. Na dan akcije je sicer pokazala dva kadra, dolga nekaj sekuknd, pa še to šele na priporočilo sekretaija RO RKS Mirka Jeleniča. O tem, da smo na Dolenjskem zbrali prek 2 milijona din, ni bilo povedano. Do danes niti poplavljena ne vedo za široko dolenjsko srce. Dolenjce pa zato dobro poznajo v drugi luči. Televizija ima na voljo več minut zato, da kažejo Dolenjce kot nabiralce gob, kako martinujejo, pri trgatvi in še kje. Takšne informacije so očitno tistim v glavnem mestu bolj potrebne, saj so tako obveščeni, kdaj seje potrebno odpeljati 70 kilometrov daleč po »desetino«. JANEZ PAVLIN pisma in odmevi Še enkrat Med Loko in Portovaldom Protest učiteljev športne vzgoje proti gradnji ve-lodroma na Loki NOVO MESTO — Učitelji športne vzgoje v novomeški občini smo ogorčeni nad člankom Med Loko in Portovaldom, ker nemirno, daje pisec v njem enostransko ovrednotil pomen Loke za športno življenje Novomeščanov, predvsem pa učencev vseh bližnjih srednjih šol in OŠ Katja Rupena. V Novem mestu se šola okoli 4000 srednješolcev, ki imajo pouk telovadbe v katastrofalnih razmerah. Omogočili smo jim vadbo na 6 odst. republiškega normativa za zaprte prostore in na 30 odst. republiškega normativa za odprte površine. Od po republiških normativih že tako majhne površine uporabnih odprtih površin odpade na Loko kar polovica ali drugače povedano, na Loki redno telovadi kar 2200 srednješolcev in 600 osnovnošolcev. Torej je Loka življenjskega pomena za športni utrip več kot polovice vseh novomeških srednješolcev in učencev OŠ Katja Rupena, kajti brez igrišč za košarko, odbojko in rokomet ni mogoče izvajati pouka športne vzgoje. Ko govorimo o športni vzgoji, ne mislimo samo na pridobivanje znanja iz atletike, ampak moramo učence seznaniti tudi z znanji iz drugih športnih panog, za kar pa športni park Portovald sploh ni primeren in ustrezen. Menimo, da ni več mogoče krčiti športnih in ostalih površin, ki so namenjene izvenšolski dejavnosti učencev, ker smo jih v preteklosti že preveč izgubili zaradi gradnje Doma JLA in zavarovalnice. S to problematiko smo že prej seznanili občinsko skupščino, Zelene Novega mesta, avtoija članka Med Loko in Portovaldom ter dobili podporo aktiva ravnateljev novomeških srednjih šol. Aktiv učiteljev športne vzgoje v Novem mestu ne nasprotuje gradnji veledroma, vendar naj ta nikakor ne bo na Loki. Menimo pa, da je treba pred gradnjo velodroma v Novem mestu zgraditi še eno športno dvorano za potrebe pouka športne vzgoje v srednjih šolah. To dvorano bi lahko v popoldanskem času izkoristili za treninge in dejavnosti športnih klubov. Prepričani smo, da so naši podatki strokovno utemeljeni, zato pričakujemo, da bodo ustrezne občinske strukture in širša družbena skupnost podprle naša prizadevanja za ohranitev sedanjih in gradnjo novih športnih površin oziroma objektov v Novem mestu, kar je temeljni pogoj za ustrezno in uspešno športno vzgojo na novomeških srednjih in osnovnih šolah. STARŠI! Vzgojiteljice novomeških vrtcev in prostovoljke Centra za socialno delo Novo mesto vsak petek med 17. in 19. uro pomagajo otrokom, starim od 5 do 10 let, pri udejstvovanju v igralski, likovni in plesni dejavnosti. Delo poteka v kletni sejni sobi občinskega sveta ZSSS v Novem mestu, Društveni trg 2, stranski vhod. Veseli bomo, če bo prišel tudi vaš otrok. Na svidenje! Center za socialno delo in Vzgojno varstvena organizacija Novo mesto Še: Obhajilo — da ali ne Pojasnijo in opravičilo Antonu Planincu Gospod_ Planinc, če bolj pogosto bilo na koncertu v nasprotju z mojo vestjo. Kot je že iz Drobiija razvidno, gre za nekatere od obiskovalcev, ki so bili s kakovostjo sporeda zelo zadovoljni, vendar pa jih je očitno zmotilo, daje bilo v vsebini preveč verskega. Ali pa so bili nad tem presenečeni, ker doslej tega niso bili navajeni. Nikakor pa ni bil ne njihov, še manj pa moj, namen kogar koli žaliti, najmanj pa verne ljudi. Če ste bodico razumeli na ta način, potem verjamem, da je bila drugače razumljena, kot je bila mišljena. Sicer pa ima najbrž v času sprave in prenove, na katero se sklicujete, vsak pravico do svojega mišljenja. Če ste bili že vi toliko let žrtev enoumja, kot sami pravite, ne dopustite, da bodo morali biti sedaj drugi. V tem je najbrž tudi pravi smisel sprave. Če sem kljub vsemu kogar koli prizadela, čeprav le posredno in v imenu nekaterih obiskovalcev, se opravičujem. MIRJAM BEZEK-JAKŠE prebirate Dolenjski list, ste lahko že sami ugotovili, da tako imenovane komunske kronike, tako tudi Črnomaljski drobir, niso podpisane. Pa ne zato, ker se pisci ne bi imeli poguma podpisati, ali ne bi nosili odgovornosti za napisano. Sicer pa moram v prid Črnomaljskemu drobirju nasploh najprej povedati, da je to rubrika, vsaj kar se tiče črnomaljske občine, ki je najbolj kontaktna. Morda prav zato, ker je očitno precej brana. Mnogi ljudje, kijih kaj žuli, se potožijo in želijo, da bi bilo zapisano v Drobirju. To so predvsem ljudje, katerih glas se drugače le redkokdaj sliši in upošteva, pa želijo vsaj na ta način priti do besede. Tudi v primeru bodice »Obhajilo — da ali ne« je bilo tako. Ne gre za moje osebno mnenje, zato vam žal tudi ne morem odgovoriti na vprašanje, kaj je Ne podpiramo politike izvršnega sveta O delu SKZ-LS Metlika Upravni odbor Slovenske kmečke zveze — ljudske stranke je na seji 28. januarja ugotovil, da je javnost premalo seznanjena z aktivnostjo odbornikov SKZ-LS na skupščinah v Metliki. Ocena je, da področni novinar Dolenjskega lista sploh ne omenja nasprotovanj odbornikov kmečke zveze izvajanju politike izvršnega sveta. Da ne bi bila javnost prikrajšana za informacije, bo v bodoče poskrbel za obveščanje prek Dolenjskega lista Klub odbornikov kmečke in krščansko demokratske stranke. Svojim volilcem hočemo povedati, da ne podpiramo politike izvršnega sveta in samovolje predsednika skupščine, ki ne informira skupščine o razlogih za nespametne in nerazumljive odločitve izvršnega sveta. Obžalujemo, ker smo pozabili povabiti novinaija na javno tribuno o novem zakonu o zadrugah, ki ga je tolmačil prof. Franc Zagožen 7. januarja v Metliki. Potrebno je, da čimveč ljudi, posebno pa vsi kmetovalci sledijo novi kmetijski zakonodaji. Na občnem zboru SKZ-LS podružnice Metlika, ki bo v nedeljo, 3. marca, v kulturnem domu, bo priložnost za javnost, da se seznani z novostmi. Na občnem zboru so dobrodošli vsi kmetje in družinski člani. Novi zakon o zadrugah prinaša revolucionarne spremembe v kmetijstvu. Te bodo kmetom nudile boljše ekonomske pogoje, ki jim bodo zadrugo naredile zopet zanimivo za sodelovanje. Delavcem zadruge se tudi obetajo boljši časi in je škoda, da nasedajo protipropagan-di, češ da jim hoče kmečka zveza zadrugo vzeti. Novi zakon o zadrugah bo zaščitil zadruge pred monopoli, ki sedaj pobirajo smetano na račun kmetovega dohodka in osebnega dohodka delavcev zadruge. Novi zakon o zadrugah bo slovenski zakon, ki ga bo izglasovala republiška skupščina, da bi zagotovila boljše pogoje za kmetovanje. Zakaj bi se ga v Metliki bali, saj ni potrebno, da smo v Metliki na repu razvoja. Zbuditi se moramo! Po Sloveniji že pripravljajo novo organiziranost zadrug v smislu zakona, ta je že v osnutku, da ne bi zamudili boljše možnosti. Ko bo zakon sprejet, bodo novo zadrugo samo legalizirali zakaj bi v Metliki izgubljali čas. Potrebno je samo, da pride do pogovora med vodstvom zadruge in predstavniki kmetov. SKZ-LS podružnica Metlika je pripravljena po svojih močeh pomagati, da bi bila rešitev čimbolj sprejemljiva za kmete in delavce zadruge. Upravni odbor SKZ-LS podružnica Metlika Še: Novoletne žarnice niso krive Nekaj pojasnil k pisanju Janeza Pavlina in Elektra (DL, 31. januarja) Ali Janez Pavlin želi brali moj odgovor ali ne, je seveda povsem njegova zasebna stvar in pravica, razen, če ta njegova želja pomeni, da mu ne smem odgovoriti. Njegov sklep, da ne bo polemiziral z menoj, povsem razumem, saj mora imeti polemik argumente, ki jih tokrat spet nima. Ne vem, ali upa Z zahtevo pojavnem odgovoru občine, da naj bi mi pač ta »zaprla usta-? Mislim, da so ti časi v novomeški občini mimo. Ne vem, kakšnih 15 let nagrajanja in klofut mi pripisuje, saj sem letos — kolikor se spomnim — prvič opozoril na nekatere pomanjkljivosti pri organizaciji novoletnih prireditev. Seveda pa taka izmišljena trditev pride prav kot očitek. Janez. Pavlin očitno postavlja novomeško občino pred izbiro: ali prireditev na način, kot želi on, ali pa nič. Seveda ga nihče ne more prisiliti v to, da pripravlja prireditev, ker seje za to delo prostovoljno in sam odločil. Verjetno pa ne more zahtevati, daje zaradi njegovega sodelovanja dovoljeno videli le lepe strani prireditve. Verjamem, daje marsikaj postoril pri organizaciji, mislim pa si tudi, da večji del le ni odvisen samo od njega. Novoletne prireditve so bile v novomeški občini tudi takrat. ko sva bila oba z Janezom Pavlinom še otroka. Zanj je očitno vsako opozorilo na napake razdiralno. Marje res vse, kar počne on, nedotakljivo? Zbiranje prispevkov na neobičajen način (grožnje), ki ga priznava in obeta tudi v prihodnje, je dokaj čuden, čeprav gre za dobrodelno dejavnost. Mislim, da dober cilj še vedno ne opravičuje takšnih metod (in da so tudi nepotrebne), saj imamo že preveč izkušenj, daje bila pot v pekel tlakovana z dobrimi nameni Janez Pavlin je, da bi dobil argumente za polemiko, polemiziral s stvarmi, kijih sploh nisem zapisal, temveč jih je obrnil po svoje, ali si jih izmislil, da so mu pač ustrezale. Ne vem, ali je sploh natančno ORGANIZIRANO VRTIČKARSTVO KOČEVJE — V Kočevju in okolici je nekaj časa stara pobuda, da bi načrtno spodbudili vrtičkarstvo. Številni posamezniki, ki so zainteresirani za pridobitev manjših obdelovalnih površin, se zavzemajo, da bi ustanovili društvo vrtičkarjev. Vse dosedanje delo, ki so ga na tem področju opravljale nekatere krajevne skupnosti in državno kmetijsko posestvo, ni prineslo zaželjenega uspeha. Mnogokrat je bilo na račun enoletnega oddajanja obdelovalnih zemljišč — vrtičkov v najem več manjših sporov in očitkov. Vsi tisti, ki že sedaj obdelujejo posamezne površine kot vrtičke, zatrjujejo, da bi se to lahko mnogo bolj razmahnilo in da bi lahko prinašalo več koristi posameznikom. V. D. prebral moj tekst o težavah z elektriko, saj govori o 23 vrsticah, teksta pa je bilo 25 vrst brez naslova. Da zna šteti, verjamem. Zanj je v tekstu spornih nekaj vrstic, vse pa označi za neresnico. Zakaj, ve on! Jaz nisem zapisal absolutne trditve, da je bila svetlobna okrasitev v zvezi s težavami z elektriko, temveč sem zapisal: »kot kaže«. To pa je le domneva, verjetnost. Zakaj naj bi vedela o izginotju luči na Glavnem trgu večina stanovalcev, saj sem jaz zapisal, daje izginila samo ena od luči? Res pa sem se pri tem zmotil, saj je bil brez elektrike tudi del trgovine Mladinske knjige. Argument, da težav niso imeli pri LB in ne vem kje še, je tak, da bi lahko Janez Pavlin zapisal, kako težav niso imeli niti v Šmihelu, ali kjerkoli že. Jaz sem napisal ena luč in to vsaj za eno nespodbitno drži — to je prisiljen priznati celo on sam. Zanimiva je njegova ugotovitev, da so priključili žarnice v začetku decembra in da se do 30. decembra niso dotikali napeljave okrasitve. Še bolj zanimivo pa je, da so se težave v Dolenjskem listu pojavile po prvi priključitvi in na Glavnem trgu 9 po drugi priključitvi. Obakrat slučajno ravno po tem? Nenavadno je, da so podobno informacijo kot jaz dobili od poštarjev tudi v Dolenjskem listu (o motnjah pri njih) in sojo tudi zapisali. Na to ugotovitev svojih sodelavcev J. Pavlin ni niti črhnil. Očitno sem pri njem posebej privilegiran, daje sporno le testo, kar zapišem jaz. Nikjer nisem zapisal, da bi po »domače« priključevali luči delavci Elektra, temveč organizatorji. So bili to delavci Elektra? Nikjer nisem zapisal, daje okrasitev migetala, kot mi pripiše. Napisal sem, da je elektrika migetala pri nekaterih porabnikih, po posegih oz. dveh namestitvah okrasitve. To pa drži. Slučajno? Elektru je verjetno bila okrasitev dobrodošla, saj so v začetku nekaj večerov izključili mestno razsvetljavo in je bil zato del Ceste komandanta Staneta v temi. Prihranek, ki je tudi dobrodošel. Pa še o zamenjavi glavne varovalke. Glavne varovalke v hiši na Glavnem trgu 9 ni nihče menjal. Taje bila brezhibna. Jaz sem napisal, daje pregorela varovalka na dovodni napeljavi, to pa je izven hiše in torej nanjo niso odločilno vplivali porabniki v hiši Glavni trg 9, saj bi v tem primeru pregorela glavna hišna varovalka. Nedotaknjena je ostala tudi glavna varovalka Mladinske knjige, katera ima poseben dovod in posebno glavno varovalko. Vpliv na pregoretje je moral biti torej nekje drugje, pri nekem porabniku izven teh dveh. saj bi sicer pregoreli ti varovalki, ali ena od njiju, čeprav Janez Pavlin insinuira s trditvijo o glavni varovalki, da naj bi bilo v hiši na Glavnem trgu nekaj narobe. Če bi bilo to res, bi električarji zaračunali menjavo varovalke, če bi šlo za glavno hišno varovalko, pa tega niso, ker je bila napaka izven hiše. Kaj je bilo torej še vezano na to dovodno napeljavo in je vplivalo na pregoretje? Vprašanje je tudi, zakaj ima Elektro Novo mesto sploh dežurno službo, če zvečer niso bili pripravljeni popraviti oz. zamenjati varovalke na dovodni napeljavi. Prijave so se odkrižali, trdeč, da je zanesljivo nekaj narobe v hišni napeljavi. To seveda spoloh ni bilo res. Je dežurstvo torej le zato, ker pač mora biti, ali da odpravlja napake? Tudi če bi pregorela glavna hišna varovalka, so jo pri Elektru dolžni zamenjati, saj so za to pooblaščeni le oni. Električar Elektra Novo mesto ni menjal nobene varovalke v hiši na Glavnem trgu 9, temveč na dovodni napeljavi v glasbeni šoli v Jenkovi ulici. In potem so spet zagorele luči tudi na Glavnem trgu 9. Ker varovalka zanesljivo ni le za hišo Glavni trg 9 in Mladinsko knjigo, saj bi bile te sicer v hiši, je verjetno bil brez toka še kdo, kajne? Pa tudi to dvoje je dovolj. Dežurni električar, ki je s posebnimi kleščami zamenjal velikansko varovalko na dovodni napeljavi, je rekel, da je pač pregorela, da pa jo je nadomestil z močnejšo in da bo poslej vse v redu kljub novoletni razsvetljavi. Zakaj je bila potrebna močnejša varovalka, če je vse v redu? Zakaj je zadoščala več let varovalka prvotne moči, torej šibkejša? Alije dalo Elektro ob prvotnem napeljevanju prešibko, torej napačno, varovalko ali pa je bila potrebna močnejša zaradi nekih novih okoliščin? V prvem primeru je Elektro ravnalo napak, v drugem primeru pa so bile očitno neke nove obremenitve in je bila zato potrebna močnejša varovalka. Katere? Znanec električar mi je dejal, zakaj nisem vprašal električarje Elektra, zakaj so dali močnejšo varovalko, če je bilo doslej vse v redu in prav. Janez. Pavlin se bo pač moral sprijazniti s tem, daje vse, kar sem zapisal, res, prav tako pa tudi novomeški Elektro, pa če jim je to všeč ali pa ne. MILOVAN DIMITRIČ Pomoč v stiski Nasilje v družini Čas, v katerem se nahajamo in vstopamo v nov način življenja in dela, bi moral dati poseben poudarek nekaterim vrednotam, ki so bile v preteklosti zapostavljene. Mednje štejemo tudi zaščito družine ter otrok in mladostnikov. Eden od načinov, da družba temeljito poseže v neustrezna ravnanja odraslih, ki smo jim vsakodnevno priča in zaradi katerih trpi na tisoče šibkejših partnerjev v družini in trpi in se neustrezno razvija še več otrok in mladostnikov, je tudi sprejem ustrezne zakonodaje. Le z njo bo družba pokazala resno pripravljenost spoštovati civilizacijske pravice otrok in družine. Da se odkrije in prepreči nasilje v družini, smo poklicani vsi, posebno pa še tisti, ki vedo za kaj takega, vendar iz različnih razlogov molčijo. Po svetu in pri nas ustanavljajo profesionalci združenja in službe, kjer s tolažilno besedo in pravimi informacijami pomagajo ljudem v stiski in jih poskušajo rešiti pred nasiljem. Tudi pri nas je taka služba, in sicer je to zaupni telefon ZA-TE, ki ima številko (061) 323-353. Na zaupnem telefonu delajo prostovoljci brezplačno vsak dan od 16. do 21. ure. Sprejemamo klice ljudi, ki si želijo spodbudo, pomoč, nasvet ali toplo besedo. V prostorih Zveze prijateljev mladine Slovenije na Miklošičevi 16/11 v Ljubljani bo 5. marca letos tečaj za pomoč ljudem v stiski. Vsi, ki čutite pripravljenost za humano delo, ste prisrčno vabljeni. Starost, spol in izobrazba niso pomembni, pač pa kultura in dobra volja. I. B. EtMEC MfMfflS Črne luknje v energetiki Televizijski oddaji o varstvu okolja na rob Pred pol stoletjem se je začelo ObS Novo mesto imenovala odbor za počastitev 50-letnice ustanovitve OF Na pobudo Občinskega odbora ZZB NOV je občinska skupščina Novo mesto prejšnji teden imenovala pripravljalni odbor, ki bo skrbel za vsebino in spored slovesne počastitve 50-letnice ustanovitve OF slovenskega naroda in začetka vstaje proti okupatorjem. Za nami je pol stoletja ustvarjanja slovenske državnosti. Na tej poti je naš narod doživel mnogo svetlih, pa tudi tragičnih dogodkov. Združitev vseh ČRNA VETERINA? KOČEVJE, KOSTEL — Poročali smo, da v KS Kostel hvalijo veterinarja iz občine Delnice (Hrvaška), kočevske pa kritizirajo. Pri veterinarskem inšpektorju Bogomirju Štefaniču smo zvedeli, daje delo veterinarskih postaj organizirano tako, da vsaka pokriva svojo občino (izjema na Kočevskem je območje Drage, ki ga pokriva veterinarska postaja iz Čabra, ker ima veterinar do tja nekaj km, medtem ko je iz Kočevja do tam 50 do 60 km). Območje KS Kostel pokrivajo veterinarji iz Kočevja. Vse to določajo tako tudi ustrezni predpisi. Zasebna veterinarska praksa še ni dovoljena. Delavec veterinarske postaje Delnice opravlja torej veterinarske storitve na območju KS Kostel nezakonito, kot črno zasebno prakso. Čeprav je cenejši in prijazen itd., spravlja denar v svoj žep, zaradi česar bodo ukrepali inšpektorji iz Delnic, ki bodo seveda najprej ugotovili, ali govorice sploh držijo. KEK) KRADE SADNO DREVJE? V zadnjem času se ukvarjam s cepljenjem sadik sadnega drevja. Vendar mi sreča ni naklonjena, saj mi je nepridiprav lani ukradel vse sadike, letos pa tretjino. Domnevam, daje storilec isti. Res, da sadik ni veliko, a bi jih nujno potrebovala pri poskusu za diplomsko nalogo, ki naj bi jo opravila letos. Hkrati pa si ne morem predstavljati, da v moji bližini živijo tako nepošteni ljudje. Upam le, da bo storilec kmalu znan, saj sem mu že na sledi. I. P., Metlika • Tudi kadar trosimo laži, je to del naše ponudbe, kajti laganje nam je lastno. (Nostradamus) Slovencev v enotno fronto za boj in obstanek našega naroda, ki jo izpričuje 27. aprila 1941 v Ljubljani ustanovljena OF slovenska naroda, je pomenila predvsem neomajen sklep, da se tragedija na smrt obsojene Slovenije ne sme uresničiti. Ne smemo pozabiti, daje bila Slovenija po aprilu 1941 eno izmed najbolj razudenih evropskih ozemelj med drugo svetovno vojno! Slovenci smo bili kar v treh tujih državah razbiti na 11 upravnih enot: na tri pod nemškim, na šest pod italijanskim in na dve pod madžarskim okupatorjem. Slovenski narod so hoteli fašisti uničiti kot etnično enoto: hoteli so nas razna-roditi, to je germanizirati, italijanizirati in pomadžariti. Po njihovem naj bi Slovenci čimprej izginili s sveta. Ustanovitev OF je ta mednarodni zločin fašizma preprečila. Zgodovinska zasluga za to gre njenim ustanovnim skupinam: komunistom, ki so zanjo tudi dali pobudo, naprednim kulturnim delavcem, krščanskim socialistom in demokratičnim Sokolom. Program OF. zajet v devetih temeljnih točkah in sprejet v izvršilnem odboru OF v novembru in decembru 1941, je izražal najnaprednejše težnje našega naroda. Letošnji obletnici ustanovitve OF in začetka vstaje slovenskega naroda bosta tudi priložnost, da bomo iz preteklega pol stoletja časovne odmaknjenosti ponovno ocenili usodna dogajanja v prelomnem letu 1941, še posebej pa razmere, v katerih seje znašel slovenski narod po napadu fašističnih sil na Jugoslavijo. Naša odločitev je bila pogumno dejanje splošnega odpora proti fašizmu, združena z neomajno odločitvijo za svobodo in samoodločbo. Boj proti fašizmu je hkrati pomenil enkratno dejanje za svet, zlasti še za evropske narode in države. Slovenci smo s sodelovanjem na strani protifašističnih sil in za ceno najdragocenejših žrtev dokazali svojo samobitnost. Leta 1943 smo na Kočevskem zboru odposlancev slovenskega naroda razglasili svojo državnost. Z bojem za svobodo smo uveljavili naše pravice do samoodločbe, na katere se naš narod zdaj znova opira. Spet smo jih potrdili tudi na lanskem plebiscitu, ki pomeni izhodišče za nadaljnje pogovore o prihodnosti slovenskega naroda kot o možnostih in oblikah njegovih povezav z drugimi narodi Jugoslavije. Počastitve 50-letnice ustanovitve OF in začetka vstaje v letu 1941 bodo hkrati tudi nova priložnost, da spet potrdimo zdaj že znano in priznano zgodovinsko dejstvo, da hočemo biti Slovenci neodvisen in suveren narod. To bomo potrdili z različnimi dejavnostmi v vseh okoljih: v ustanovah, krajevnih skupnostih, šolah in internatih, v številnih društvih in zlasti še v političnih strankah, ki bodo počastile zgodovinski pomen polstoletnega jubileja ustanovitve OF. IVAN SOMRAK predsednik Občinskega odbora ZZB NOV Novo mesto V zelo gledanem terminu nam je v nedeljo Televizija Slovenija postregla z zanimivo oddajo o varstvu okolja. Razumljivo, da so bili na »prepihu« veliki, predvsem energetski osnesnaževal-ci. V tej oddaji so bile nekatere stvari podane tako tendenciozno, da zaslužijo vsaj alternativen pogled. V očije padel izziv dr. Petra Novaka glede nesrečnih zasavskih revirjev. Dr. Peter Novak se je odločno zavzel za gradnjo naprav za ogrevanje na plin. Hvalevredno početje, bo dejal marsikdo, vendar: zakaj televizija ni pritegnila še koga, ki zagovarja alternativne vire. Tu seveda ne mislimo na napor okrog gradnje malih hidroelektrarn, vetrnic ipd., ki se mu marsikdaj po krivici smejejo. V mislih imamo predvsem sistem daljinskega ogrevanja / POD TITOVO SLIKO FARA — Za ustanovni občni zbor krščanskih demokratov so dvorano v Fari okrasili med drugim tudi z zastavo SKD in zastavo republike Slovenije (brez zvezde). Visoko nad odrom in prav nad glavami predsedujočih občnemu zboru pa je visela tudi Titova slika. Bogomir Štefanič je med razpravo opozoril na to in dejal, da bi sliko lahko vsaj za to priložnost odstranili ne le zato, ker je Tito mrtev, ampak tudi zato, ker tudi če bi bil živ, se v njihovi družbi ne bi dobro počutil in oni, krščanski demokrati, v njegovi tudi ne. Požel je aplavz. P-c Poka, zlata pa ni na dan Trebanjski grad po stoletjih — Kupec in mejniki TREBNJE — Trebanjski grad je skoraj tisoč let po tistem, ko so ga sezidali, še naseljen in ena od družin, ki živijo v gradu, je Pernekova. Živi običajno življenje in Martin Pernek še do danes ni našel tistega zaklada. Martin pravi, daje pred leti pisalo v Dolenjskem listu, kako je čez noč obogatel. Kot je bilo rečeno v tisti prvoaprilski šali, naj bi se mu iz stropa zrušila tako rekoč v naročje skrinja z zlatom. K njemu so potem res prihajali radovedneži, da bi se od blizu naužili zlatega bleska, a so bili seveda razočarani, ker o padli dragocenosti ni bilo in še danes ni ne duha ne sluha. Grad ima lasten vodovod, v katerem so črpalke pustili gradbinci, ki so delali cesto Ljubljana—Zagreb. Vodarino stanovalci plačujejo v blagajno hišnega sveta, daje tako denarja za elektriko in še katerega stalnih skupnih izdatkov. Če bi še tako hoteli iz tega plačati vzdrževalna dela za starodavno zgradbo, preprosto ne morejo. Hišni svet ima malo denarja, grad pa veliko streho, ki je marsikje pregnita, in veliko zidu, ki je mestoma tako razpokan, da te mora biti strah. Grad je znotraj občutno drugačen, kakor je videti na zunaj. Notranjščina je večinoma lepša od pročelja, ki ga spotoma ali pa hote '.T' Martin Pernek ogledujejo mimo hiteči Evropejci. Grajskih prostorov seje skozi stoletja prijela pestra zgodovina. V sobi Pernekovega stanovanja, v kateri so svoj čas bivali tudi Habsburžani, je bila po vojni porodnišnica. Takih drobcev bi nabrali gotovo še ničko-liko. Okoli gradu, ki si ga je prišel ogledat, preden bi ga kupil, tudi do-brniški Amerikanec Udovič, je še nekaj grajskega sveta. Ko je Lidia Souvaly, ali Soulavy po nekaterih virih, prišla pogledat ta svoj grad, je natančno vedela za mejnike. Vsaj rekla je, da je meja tam, kjer ona kaže. Ampak to je zgodovina čisto novega veka. M. LUZAR na obnovljivo biomaso, dokaj široko razvit na avstrijskem Štajerskem. Minuli petek so v Gradcu povabili na posvet svojih 543 županov, predvsem pa tiste, ki upravljajo že s 43 takimi sistemi ogrevanja. Uvodoma so se lotili pred leti v tamkajšnjih zelenih logih ze-io razvpite medijske kampanje, češ da bodo prav dimniki teh centralnih naprav z dioksinom jn podobnimi strupi iztrebili ponosne Štajerce. Univ. prof. dr. Friedrich Wurst iz razvojne družbe za tehnično varstvo okolja z Dunaja je na posvetu izčrpno predstavil ugotovitve posebne študije, ali je dioksin sploh še tema ob zgorevanju biomase. Da mi ne bi kdo prisolil prehitrega vnemanja za tuje vzore že kar po enem predavanju, sem zvečer prelistal nekaj graškega tiska iz tega popoldneva, kije svoje čase razvpil »dioksinfrage«. Isti kronist je priznal, da to res ni več tema, zakaj profesor je pred zbranim avditorijem, ne vem katerikrat že, »ponovil« svoj doktorat. Profesorje dokazoval, da so velike kotlovnice na biomaso glede emisij ekološko popolnoma varne, če se z njimi strokovno dela. Sporna pa naj bi bila še nadalje mala kurišča po gospodinjstvih. Heinz Kopetz, drug doktor, in še eden sta multimedialno prikazala ogrevanje z biomaso. Dr. Kopetz tudi trdi, da Avstrijci z zbiranjem biomase, ali po kmečko drv, in to do zadnje vejice in iveri, tudi zaposlujejo nemalo delovne sile. Zakaj sta gospoda tako proti plinu, ki ga nekateri trenutno želijo na veliko razpeljati po Sevnici in Boštanju? Avstrijci očitno nočejo tvegati hladnih stanovanj in zato ne zaupajo raznim »bratom«, ki lahko pripro pipice z gorivi. Štajerci pa zaupajo Soncu, ki baje pošlje proti Zemlji letno povprečno deset-tisočkrat več energije, kot smo je nespametni Zemljani zmožni, po sedanjih merilih, potratiti na leto. Če ob vsem tem vprašate mene, hudo dvomim o atomskih načrtih nasploh, pa tudi o sevniških plinskih sanjah, sploh pa, ker seje tam okrog nabralo vse preveč takih, ki so sevniško gospodarstvo stali že preveč zavoženih projektov. Srčno rad bi videl, da nas vse prepričajo o nasprotnem, zakaj lepo je imeti vsaj drugo priložnost. ALFRED ŽELEZNIK Boštanj 56 A ti/rceUijLSboo' tuja/ NARAVA JE VIR ŽIVLJENJA Sonce, voda, zrak. Razgibajmo življenje! Zveni kot spodbuda k temu, naj začnemo živeti zunaj svojih televizij in sodobnih video naprav. Še sploh zavedamo, kaj še imamo? Verjetno kmalu ne bo ničesar več, če se bo to uničevanje nadaljevalo. Tega ne želimo, vendar kaj lahko storimo? VESNA ZAGRAJŠEK, 8. b OŠ Boštanj OBDARITEV STAROSTNIKOV Organizacija RK Šentjernej je tudi letos obdarila starostnike v naši krajevni skupnosti. V akcijo smo se vključili tudi mladi člani RK na šoli, izdelali smo voščilnice, sodelovali pri pripravi daril in jih odnesli starejšim na dom. Seveda ne smemo pozabiti na Kartuzijo Pleterje, ki je prispevala 10.000 din. Tako so bila darila lahko bogatejša. MATEJA BUNŠEK OŠ Šentjernej DAN ŠOLE T udi letos smo imeli dan šole, vendar seje precej razlikoval od prejšnjih. S sošolko sva se prijavili k aerobiki. Vodila jo je tov. Tanja Dvornik. V telovadnici so potem peti razredi pripravili stole, postavili stojala za slike, prinesli mize za pecivo. Drugi so izvajali naučene točke-Ta dan smo člani literarnega krožka pod vodstvom Olge Podpadec izdali šolski časopis Prvi koraki. Ta dan mi jc bil zelo všeč in želela bi, da bi bilo še kaj takšnih dni, čeprav bom morala letos zapustiti osnovno šolo, svoj drugi dom. RENATA SMRKE, 8. r. lit.-novin. krožek OŠ dr. Petra Držaja Veliki Gaber ZGODOVINSKE ZANIMIVOSTI Obiskal nas je arheolog Danilo Breščak in nam ob barvnih diapozitivih pri' kazal arheologijo Novega mesta in okolice. Predstavil nam je Ilire in Kelte ter najdbišča, ki pričajo o njihovem bivanju pri nas. Ob arheoloških predmetil1 sem pobliže spoznal tudi poklic arheologa. JANEZ MAJSTER, 6. o ANGLEŠČINA Na naši šoli se učenci v višjih razredih učijo nemški jezik, lani pa je bila prvi* že v tretjem razredu angleščina. Prijavila sem se tudi jaz. Angleščino smo imel' le nekajkrat. Bilo je kar dobro. Zdaj, k° sem v četrtem razredu, sem spet začela hoditi k angleščini. Zdaj nas ima učiteljica iz Dolenjskih Toplic. Je zelo dobra in prijazna. Pri angleščini nas je 13. Seru zelo uspešna. K angleščini bom hodila do osmega razreda, če jo bomo le do takrat imeli. LIDIJA MEDVED, 4 8 novin. krožek, OŠ dr. Pavla Lunačka Šentruped SLOVENSKE STAROSVETNOSTI Učenci OŠ XIV. divizije Senovo s° imeli kulturni dan na temo slovenske starosvetnosti. Učenci so bili razdelje1^ v skupine, od katerih seje vsaka ukvaf jala z določenim delom. Delo je potekalo v šoli in na terenu. Učenci so poskP šali prikazati nekatera dela, ki so bila a so še živa, se pravi, s katerimi se ljudJ ponekod še ukvarjajo. To so med dr*8' gim pletenje košev in košar, izdelovanj iš- predpražnikov, izdelovanje sveč in P' čalk, klekljanje, pletenje in drugo-razstavi ob 8. februarju bodo učen predstavili, kar so se naučili. - * JANJA JUREC*l' TADEJA BRINOVEC, 7. b-'1 TONINO ŽAGAb. 4. d SŠPTNU Novo med IZ OŠ KATJA RUPENA — Ustvarjalna zbranost pri tehničnem pouku. Marko Graberski) nagrada na hrib Žreb je izmed reševalcev 3. nagradne križanke izbral MARICO KOŠMERL r,ba v Loškem potoku. Za nagrado 00 Prejela knjigi Jožeta Dularja Dobra e la zemlja in Janeza Kolenca Otroštvo srcu. Nagrajenki čestitamo. :$ m NAGRADNA KRIŽANKA Rešite današnjo križanko in pošljite rešitev najkasneje do 18. februarja na as ov' Uredništvo Dolenjskega lista, Ulavni trg 24, 68000 Novo mesto, Popisom KRIŽANKA 5. REŠITEV 3. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 3. nagradne križanke daMno P° vodoravnih vrstah, glasi: VakiKR0S’ adapazari, TRGO-RIAL. KEAN, vojna v, u ;^OLA’IVR1T’ brADA, atari, kila, ELA, ATIK, ATI, ITERATI- let sirarDA’ ANANAS' AMU' 9T3SL3 ie temelj vsake zgodo-hiniJ> 2 "1° ostal človek zgolj dovzne ° Wye brez naPredka in ZS°' A. TRSTENJAK Krepost, ki se je poučila, prav ta-1 Preračunava kot pregreha. H. DE BALZAC ii>^nniat-’ nevflččljivost, samoljubje iiennh ,so,“no samozaverovanost 2«odoWnoSPrRm,,aj° 'mli0 duhovno B. ŠTIH M DUŠA 0P0- TEČNOST TROPSKI HRAST NEVESTINO PREMO- ŽENJE I20EL VIOLIN 12 CREMONE GORSKA VILA GoS&E USTVARI- TELJ 2EMELJSKI PAS N0V02E- LANDSKI DOMAČINI GLINA ALFI NIPIČ GERMAN- SKO PLEME 2ivCni bojni' STRUP UGAND POLITIK AMIN SUH JUŽNI VETER VZPENJAVA ZELIKA NEKDANjl NAROD NA PIRENEJSKEM POLOTOKU NAUKO SODBAH ORG ZA PREHRANO IN KMET PRI ZN PENEČE SE VINO MIT STKELT OTOK SREČE Član VLADE AZUSKI VELETOK ZNAK ZA PASCAL ir.v.v.v.v.j.v.v.v.v.v.v.l/.j.v.l.v.^ _ KEM SIMBOl ZA ALUMINIJ PERGAMSKI KRALJ DOLOČITEV VREDNOSTI AVTOR J UDIR ITAL VELETOK SL DIRIGENT iANTONi PERJE PRI REPI ZOLAJEV ROMAN POTEPUH AVT OZNAKA ZAZAJECAR BODEČ plevel DRUŽABNO SHAJALIŠČE KOZAŠKI POVELJNIK ja zdravje kar pot pod noge! MiHjoni ljudi po svetu si z redno hojo krepijo zdravje in duha — Hqia je lahko celo -----primernejša oblika telesne dejavnosti, kot je tekanje — Študije hi,Hr!,3Metih.j'e B'l Stephen Watkinson adilec in za neverjetnih 45 kilo-in Pretežak. Njegovo zdravstveno sai!m° počutJcJe b'lo seveda zanič, čih Cf7anJ naPor že vzpon po doma-l|,s oprucah. In doletelo gaje, kar take 'Jud. Uoiet, prej alj s,ej _ srčna kap som ,ravnilriso 8a z operativnim pose-hn „ ^P,ass re^l‘’ povedali pa so mu, da vail '°ra temeUiJo spremeniti svoje na-Dr„ , ln Predvsem telesno zmogljivost, z.d n.° 8a bodo lahko začeli resno k.. aV|t1, Zdravnik mu je namignil, da „„1 riT^cren za zdravljenje, ko bo zrno-Prehoditi poldrugi kilometer. zač..| 'n Jt pre5e' na bodo dieto ter se ie 17 |VSa^ t*an razgibavati s hojo, ki jo dah', ncva v dan in iz tedna v teden po-kanSCVa i ??nes- dobri dve leti po srčni srčn' JC až-i' M skoraj 50 kilogramov, udarUtnp pa Jc spravil na zavidljivih 48 dar“y na minuto. druu ajP/ej sem bodil, ker sem se bal hoii i v ne kapi’ zdaj pa hodim, ker v meni/,Vam’" prav' okrepljeni in sprc-Linson" nekt*anJ‘ budi bolnik Wat- odkr°Žje odkril to, kar v zadnjem času Jelah a na desetine milijone ljudi v de-nekai jaZu,tega sveta, daje redna hoja zahtev °"re®a za zdravje, hkrati ko ne Prnt.,,a na — va^a zgodbo — va$a Zgodba — vaša zgodba — vaša zgodba suet v številkah PRIHRANKI v bankah v tisoč dolarjih na prebivalca 4r-A K K 36 K 32 26 K 2~A & 20 b \& h V2 s'* 11. "au(ij0SV«pni Bankam zaupajo ali pa ne, kot jih pač razmere v njihovi domovini j>anke /• atankaB' "terjene na glavo prebivalca. Daleč pred vsemi državami je V prihodnje tisočletje vse _________bolj betežen_____________ V očeh mnogih JugoslovanovjeTrst cvetoče mesto, primer blaginje in uspešnosti, po katerem bi se morali zgledovati. Resnica pa je seveda drugačna, kot jo vidijo jugo »vrečkarji«. Trstje mesto, ki ima na sebi mrtvaško bledico. Podoba, ki jo strokovnaki rišejo o tem mestu iz statističnih podatkov in ugotovljenih smeri razvoja, ni razveseljiva, zato zaskrbljeno postavljajo vprašanje: kakšen bo Trst po prelomu tisočletja? Nedolgo tega je deželni odbornik za načrtovanje Carbone opravil analizo, ki mestu v Tržaškem zalivu ne kaže dobro. Izstopa predvsem ugotovitev, da se prebivalstvo Trsta hitro stara in številčno zmanjšuje. Do leta 2000 bo Trst z okolico izgubil dodatnih 24.000 prebivalcev. Pri tem posebej zbuja skrb podatek. da se bo najbolj zmanjšal delež produktivnega prebivalstva, delež ostarelega prebivalstva pa se bo povečal. T rst bo tako v prehodu v tretje tisočletje zabeležil hud demografski padec — okrog 20 odst. od leta 1961. Mesto, ki bo imelo manj mladine, manj delavcev in vse več ostarelih in upokojencev, se bo srečalo s številnimi socialnimi problemi. Demografi menijo, da bo morda ostareli Trst dobil nekaj sveže krvi z evropskega vzhoda, na kar pa gledajo tudi z zaskrbljenostjo, saj ni nikomur po volji, da bi Trst izgubil svojo značilno identiteto. Franc Derganc: MOJI ZAPORI Ko sem se vrnil domov iz novomeškega zapora, kjer sem bil zaprt od 11. julija do 15. septembra 1942, in prišel malo k. sebi od mučenja, sta me na domačem dvorišču obiskala neki belogardist in karabinjer. Beli mi je rekel: «Franci, šel boš z nami. Nekaj te bodo vprašali, pa boš šu vele damun « Odpeljali so me v semiški karabinjerski zapor v stari šoli. Kmalu so pripeljali še Toneta Namplja z Gore, Jožefa Malnariča z Gabra ter Alojza Malenška z Vrtače. Prvo noč smo prebedeli, spali nismo nič in vso noč pre-klepetali. Zjutraj so nas karabinjerji odgnali na postajo Semič in spotoma aretirali še Staneta Kulovca, tajnika občine Semič, Antona Severja, vodjo semiškega Sokola, in mojega očeta Franca, gostilničarja. Vse tri so čez nekaj dni izpustili, ker je občina potrebovala tajnika, Sever in moj oče pa sta bila že stara in bolehna. Mimogrede smo se poslovili od Rudija Bukovca, mesarja iz Semiča. Jokal je kot otrok, ko nam je podajal ro- ko, kot bi slutil, da se ne bomo nikoli več videli. Res je umrl še pred kapitulacijo Italije. Na semiški postaji smo se ustavili v gostilni Bukovec—Smile. V samo gostilno nas karabinjerji niso pustili, pač pa so nas peljali v kuhinjo. V kuhinji smo naleteli na jokajočo Kapunovo mater in hčer. Pravkar sta dobili sporočilo, da jima je na Rabu umrl mož oziroma oče. Njun jok nas je ganil. Zajokali pa bi lahko tudi mi nad samim seboj, če bi vedeli, kako bo. Tako pa nismo slutili, kaj nas čaka. Prepričani smo bili, da bodo Italijani v nekal tednih propadli. Ob 8. uri zjutraj smo se odpeljali z vlakom v Črnomelj. Tu so nas karabinjerji odpeljali naravnost v zapor. Moj oče je bil to pot že drugič v tem zaporu, saj so ga prvikrat zaprli za en mesec že avgusta 1941, jaz pa sem prvič videl črnomaljski zapor od znotraj. Prevzel nas je paznik, ki se je pisal Gasparini in je bil v civilu hotelir. Bil je zelo dober človek. Dal nas je v celico št. 6. Takoj ob vstopu v celico smo zaznali močan duh po lizolu. Znal sem malo italijansko, saj sem se jezika naučil v novomeškem zaporu. Vprašal sem paznika, zakaj smrdi. «Včeraj popoldne se je v tej celici obesil arestant, pa smo jo razkužili,« je povedal. Kasneje, ko smo bili na sprehodu, smo zvedeli, da se je obesil davčni uradnik Stanko Polenčič z vzdevkom Centimeter. Poznali smo ga vsi Belokranjci. Visok je bil dva metra, toliko kot krojaški meter, zato so mu dali tak vzdevek Menda je dal za OF nek prispevek, Italijani so zvedeli za to in ga zaprli. Revež je obupal in se obesil na mrežo line na vratih. Celica je bila majhna, toda polna miši. Vso noč so se sprehajale po nas, tako da nismo zatisnili očesa. Takoj zjutraj sem zaprosil Gasparinija, naj nam pri Korenu nabavi mišelovko. Čez dobro uro smo jo že imeli. Nastavili smo jo in potem ie vsakih pet minut naredilo »klik«. Tako tudi potem s spanjem ni bilo nič, saj smo morali kar naprej nastavljati mišelovko. POTA m šiit/ dežurni poročajo UKRADEL PREDNJI LUČI — Neznan storilec je 30. januarja z osebnega avtomobila jugo 45, last Marije Jakše iz Velikega Lipovca, odvil in neznano kam odnesel obe prednji luči, vredni vsaj 2 tisočaka. Predrzneža še iščejo. VLOM NA GOZDNI POTI — 44-letna Jožica Deželan iz Bršljina je prejšnji teden pustila na gozdni poti pri Kuzarje-vem Kalu parkiran osebni avto. Med 10. in 17.30 je nekdo vanj vlomil in Dežela-novo oškodoval za 4 tisočake. Može postave spominjamo, da je blizu Kuzarjeve-ga Kala romsko naselje Žabjek. OBISK V ZIDANICI — V noči na 31. januarje nekdo vlomil v zidanico Tre-banjca Darka Pckolja na Pesku pri Veliki Loki. Pekolj je bil ob več različnih predmetov, vrednih 1.000 din. ODŠEL PRAZNIH ROK — V času med 2. in 31. januarjem je nekdo nepovabljen obiskal vikend Ivana Peterlina iz Krke na Vinjem vrhu. Lastnik ob inventuri na srečo ni ugotovil kakšnega manjka, očitno je predrznež odšel praznih rok. Škode z vlomom je bilo za 500 din. ODNESEL ORODJE — 30. januarja med 10. in 12. uro je nekdo z dvorišča DO Surovina Trebnje v Dolnji Nemški vasi odnesel več različnega orodja, omenimo pile, klešče, itd. Surovina je oškodovana za poldrugi tisočak. OB COPATE IN ŠKORNJE — Še neznan storilec je 30. januarja na nepojasnjen način zmaknil iz. stanovanja Zehide Šaruč iz_ Kanižarice otroške copate in škornje. Škode je za tisočaka. VLOMUENIH ŠESTNAJST KLETI SEVNICA — V noči na 3. februarje še neznan storilec —lahko, da jih je bilo tudi več — vlomil v kar 16 kleti šestih stanovanjskih blokov v naselju Heroja Maroka v Sevnici. Predolgo bi bilo naštevanje njihovih lastnikov, zapišimo le, da je izginilo nekaj tehničnih predmetov, vključno z motorno žago Dolmar, tako daje škode za blizu 10 tisočakov. VLOM V ZABOJ Z ORODJEM DOBRUŠKA VAS — V noči na 30. januarje neznan storilec obiskal gradbišče ljubljanskega IMP v Dobruški vasi. Stopil je do tam parkirnega delovnega stroja, vlomil v kovinski zaboj in iz njega odnesel več različnega orodja, s čimerjelMPoškodovanzavsaj 15.000 din. Z vlomilci odhajajo tudi omare O delu novomeške UNZ v minulem letu — Raziskana vsa težja kazniva dejanja, tudi zdravnikova kršitev spolne nedotakljivosti — Vlomilci izpraznili dva vikenda NOV O MESTO — »Z varnostno podobo minulega leta na Dolenjskem smo lahko zadovoljni. Ne le, ker seje zmanjšalo število kaznivih dejanj in ker smo po njihovi raziskanosti povsem blizu slovenskega vrha, pač pa predvsem zavoljo spoznanja, da smo lani uspešno raziskali prav vse rope in roparske tatvine ter vse hujše krvne in seksualne delikte,« je na ponedeljkovi tiskovni konferenci z neskritim zadovoljstvom poudaril Borut Likar, načelnik UNZ Novo mesto. 2025 kaznivih denaj so lani obravnavali uslužbenci novomeške UNZ, od tega iih je neraziskanih ostalo vsega 777. Številka se na prvi pogled nemara zdi visoka, toda za slovensko poprečje je več kot ugodna; dolenjska raziskanost kaznivih dejanj je kar 3,5 odstotka nad republiškim. Verjetno je odveč zapisati, da levji delež oziroma kar preko 90 odst. vseh kaznivih dejanj odpade na splošno kriminaliteto, delež gospodarske znaša 9,3 odst. Najprej nekaj o prvi. * Tihotapci z orožjem so nedvomno pogosti obiskovalci Dolenjske, tod pač peljejo poti tihotapljenja in nedovoljene trgovine z njim proti jugu. Spomnimo se primera, ko so miličniki na podvozju osebnega avtomobila našli in zasegli 5 pretihotapljenih pušk. Kaznivih dejanj zoper zasebno in družbeno premoženje — po domače jim pravimo kraje in vlomi — je bilo lani res nekaj manj, je pa njihovo število še zmeraj zastrašujoče. Med 1569 takšnimi dejanji velja na prvem mestu omeniti tatvine koles, motornih vozil, nafte in bencina ter motornih žag. Še posebej slednjih je v zadnjih mesecih izginilo lepo število — lani je bilo takšnih dejanj 29 — storilcem pa so v veliko pomoč lastniki sami. Ne le, ker garaže, kleti in stanovanja puščajo odklenjena, pač pa tudi, ker ne poznajo serijskih številk ukradenega orodja, kraje pa prijavljajo tudi z nekajdnevno zamudo. Ob takšnem sodelovanju občanov seveda ni pričakovati rezultata. Poglavje zase so vlomi v vikende: teh je bilo lani kar 62 več kot predlani. Storilci niso odnašali zgolj hrano in pijačo, jemali so tudi televizorje, električno orodje, aparate. V dveh primerih so vikenda celo povsem izpraznili: z njimi so odšle omare, štedilniki itd. Ni odveč ob tem dodati, daje lani v rokah uslužbencev novomeške • Delavci novomeške UNZ so lani obravnavali tri primere trgovanja in uživanja mamil: v enem primeru je šlo za razpečevanje pridelane marihuane, v dveh pa omogočanje uživanja tega mamila. Samo uživanje, kot je znano, ni kaznivo. Kriminalisti in miličniki so lani uničili tudi 150 sadik indijske konoplje. UNZ končal tudi storilec, kije imel na vesti preko 40 vlomov v šole, zdravste-ne ustanove in vrtce, nadalje vlomilci, ki so na območju Ljubna zagrešili preko 20 vlomov v zidanice in vikende. Med tovarstnimi dosežki velja vsekakor na prvo mesto postaviti prijetje avstrijskega državljana Horsta Geralda Berghof-ferja, ki je dolga leta vlamljal v slovenske cerkve in iz njih jemal kulturnozgodovinske pomnike neprecenljive vrednosti. O treh lanskih umorih — prvem v Rosalnicah, drugem v Bršljinu in tretjem pred poldrugim mesecem v Metliki — smo že obsežno pisali, dodajmo jim, da so organi pregona lani na Dolejskem obravnavali še eno posilstvo in dva poskusa posilstva ter eno kaznivo dejanje kršitve spolne nedotakljivosti, kjer je storilec zlorabil svoj položaj. Še posebej slednji je v javnosti dvignil veliko prahu. Nič čudnega, kajti dejanje naj bi bil SKOZI OKNO V HIŠO TREBNJE — V noči na 3. februarje neznan storilec vlomil skozi okno stanovanjske hiše Antona Sevška v ulici Heroja Slaka v Trebnjem. Predrznež je po isti poti iz hiše odnesel videorekorder, daljnogled in še nekaj drugih predmetov v skupni vrednosti 25 tisočakov. STANOVALKA PREGNALA VLOMILCA TREBNJE — Še neznan storilec je 29. januarja okoli 19. ure vlomil v stanovanjsko hišo Ivanke Lazar na Trubarjevi ulici v Trebnjem. Premetal in pregledal je omare in predale v dveh sobah, za kaj več pa mu je zmanjkalo časa. Presenetila ga je namreč lastnica, ki seje vrnila domov in predrzneža pregnala. Prek balkona je zbežal v noč, Lazarjevo pa je oškodoval za 4 stotake. OGRAJENI DRSALIŠČI KOČEVJE — Po utopitvi drsalca v Rudniškem jezeru so se sestali najvišji predstavniki občinske skupščine, milice, gasilcev in krajevne skupnosti in sklenili, da je treba nevarna mesta na Rinži in jezeru zagraditi. To so tudi naredili, neznanci pa so tudi že potrgali trakove, s katerimi so bila ta mesta zagrajena. Drsalci naj bi bili previdni. Nevarno je še posebno te dni, ko so se začele šolske počitnice in je na ledu več otrok. Še posebno pa bo treba biti previden ob odjugi, ko bo za drsalce nevarno tudi izven ograjenih mest. storil zdravnik novomeškega Zdravstvenega centra v svoji ambulanti ob obisku pacientke. Neuradni viri govore, daje bil zoper njega sprožen disciplinski postopek v Zdravstvenem centru, vendar epilog ni znan, kmalu pa naj bi se primer pojavil tudi pred novomeškimi sodniki. In mladoletniška kriminaliteta? Te je bilo lani resda nekoliko manj, zato pa zaskrbljuje predvsem dejstvo, -da so od 8 lani obravnavanih ropov na območju štirih dolenjskih občin mladoletniki storili kar 4. Gospodarska kriminaliteta je brez dvoma tista, ki ji bo v prihodnje potrebno posvetiti več pozornosti. V prvi vrsti velja to za sestavljavce zakonov, kajti s sedanjo zakonodajo si kriminalisti ne morejo kaj dosti pomagati, prav nasprotno kriminalci. Vseeno pa zapišimo, da so uslužbenci novomeške UNZ lani obravnavali 188 takih kaznivih dejanj, kar je celo za dobrih 11 odstotkov več kot leto poprej, a je potrebno v isti sapi dodati, da je v tej številki zajetih tudi 91 primerov gozdnih tatvin in krivolovov. Med tistimi »klasičnimi« primeni naj omenimo 7 kaznivih denaj ponarejanja vrednotnic, to je dvigovanje denarja ali plačeavnje s čeki ukradenih ali najdenih čekovnih blanketov: nadalje je porastlo število zlorab položaja in pravic ogovorne osebe, neupravičene porabe ter ponarejanja ali uničenja poslovnih listin. Te vrste gospodarskega kriminala so odkrile lanske preiskave v Novotehni, Dolenjki, Do- • Delež romskega kriminala za lansko leto predstavlja kar 22 odst. vseh kaznivih dejanj na Dolenjskem. Ta številka je nekaj manjša od predlanske, še zmeraj pa več kot zaskrbljujoča. lenjskem in posavskem veterinarskem zavodu in še kje. Morda še to, daje bilo temeljnemu javnemu tožilstvu ovadenih 208 oseb, osumljenih takih in podobnih dejanj, med njimi najdemo največ poslovodij, administrativnih delavcev, prodajalcev in direktorjev, poklicev pač, kjer je korak od vestnega in poštenega dela do gospodarskega kriminala lahko sila kratek. B. BUDJA PO DOLENJSKI DEŽELI • V noči na 29. januarje nekdo iz nezaklenjenega osebnega avtomobila novomeškega Zavoda za socialno medicino in higieno ukradel radiokasetofon. Osnovna de-ja\nost zavoda s tem bržkone ne bo prehudo okrnjena. • Slane Musar z Mirneje pred časom parkiral svoj osebni avto pred lovsko kočo na Mirni. Ko seje po nekaj dneh vrnil ponj, je na mestu, kjer bi moralo stati vozilo, zagledal nerazpoznavno pločevinsko škatlo brez enega samega kolesa, prednjih in zadnjih luči, akumulatorja in še vrste drugih delov. Hočeš nočeš, seje Musar moral sprijazniti z dejstvom, da so to ostanki njegovega avtomobila. • Slabo se je podjetniška pot pričela za Mladena Vučkovca, kije pred časom v Crmošnjicah odprl trgovino. V eni sami noči je bil ob kar 15 tisočakov, kolikor so veljali nov kavni mlinček, večja količina cigaret in kave, več trenirk in 12 steklenic konjaka. Vse to je brez. plačila odnesla oseba, ki soji ljubši nočni obiski trgovin kot dnevni. • Zmikavt, ki je 30. januarja šaril po sobi številka 7 novomeške bolnišnice, je bil nadvse širokega srca. Bernardi Lah iz Trstenika je iz denarnice zmaknil 2.000 din, preostalih 5 tisočakov ji je velikodušno pustil v listnici. Bolj kot na njegovo široko srce nekateri prisegajo na njegove slabe oči. MLADI OBJESTNEŽI NA DELU VELIKI GABER Zadnje januar- ske dni je skupina neznanih mladeničev iz Velikega Gabra v opuščenem mlinu ob Temenici razbila in skurila del vrat, poškodovali so tudi stekla na oknih ter tako lastnico, Marijo Sever iz Velikega Gabra, oškodovali za 5.000 din. Ista skupina naj bi bila tudi poškodovala aluminijaste stebričke pri osnovni šoli v Velikem Gabru in šolnike oškodovala za vsaj 2 tisočaka. mM NEPREVIDNA PEŠAKINJA — V nedeljo, 3. efbruarja, ob 14.45 je prišlo do hujše prometne nezgodne na Partizanski cesti v Novem mestu. 57-letna Marija Potrebuješ iz Velike Loke je skupaj s hčerko in njenim možem hodila po pločniku ob Partizanski cesti iz smeri bolnišnice proti Kandiji. Namenjeni so bili na bližnje parkirišče, kjer je stal njihov avtomobil. Po-trebuješeva je takrat neprevidno, ne da bi se dovolj prepričala, ali je cesta prosta, stopila na vozišče, po njem pa je prav takrat z. osebnim avtom iz kandijske smeri pripeljala 53-letna Jelka Orešnik iz Leskovca pri Podborštu. Slednja je sicer zavirala, a ji trčenja ni uspelo preprečiti. Po- trebuješevo je zbila po tleh. pri čemer se je pešakinja hudo poškodovala in se zdravi v novomeški bolnišnici. Škode na zviti pločevini avtomobila je bilo za 2 tisočaka. PREHITRO V OVINEK - 40-lelni Igor Rojc iz Trebnjega se je 2. februarja okoli 19. ure peljal z osebnim avtom R-4 po lokalni cesti od Lipnika do Češnjevka. Zavoljo prevelike hitrosti je avlo v preglednem ovinku zaneslo na bankino, po nekaj metrih takšne vožnje pa je katrea treščila v obcestno bukev. Rojc je bil na srečo le laže ranjen in se zdravi v novomeški bolnišnici, veliko huje jo je odnesla katrea. Škode na njej je kar za 50.000 din. NEZAŠČITENA TULJAVA ZANETILA POŽAR NOVO MESTO 28. januarja okoli 15.50 je prišlo do požara v stanovanjski hiši Bfanke Mlakar v Ulici talcev I v Novem mestu. Preiskava je po; kazala, da se je ogenj pojavil v kletni kuhinji starejše hiše. v kateri imajo napeljano centralno kurjavo na trda goriva. Goreti je začelo v dimniku, katerega tuljava ni bila zaščitena, požar pa sej* nato razširil na leseni strop in na kuhinj; ske elemente. S požarom so opravili novomeški poklicni gasilci, škode pa ja bilo za 20 tisočakov. Toda zgodba s tem še ni zaključena. 29. januarja okoli I-ure ponoči seje ogenj v hiši znova pojavil. očitno gasilci svojega dela niso opravili v celoti. Vdrugo so bili previdnejši. nove škode pa je bilo za 10.000 din. POŠKODOVAN LEŽAL OB PROGI SEVNICA — 29. januarja okoli 23.30 so blizu železniške postaje Sevnica ob železniški progi našli 26-letnega Zagrebčana Dejana P. Mladenič je bil hudo poškodovan po glavi, nogah i" rokah, prepeljali so ga na zdravljenje v brežiško bolnišnico. Kriminalisti krške UNZ še ugotavljajo, ali je posredi nesrečen padec z vlaka ali kaj drugega. RAZDEJANJE PO ŠOLSKIH PISARNAH BRESTANICA V noči na 1. februar je neznan nepridiprav vlomil ' prostore osnovne šole v Brestanio Obiskal je prvo nadstropje, tam pregledal učilnice, razmetaval po pisarnah.a na koncu, kot večina posavskih vlomilcev v prejšnjem tednu, odšel praznik rok. Kaj je iskal, ni znano. Prejšnji teden izginila dva avtomobila Golfa našli v gozdu, o p o-tiči pa ni ne duha n« __________sluha__________„ NOVO MESTO Medtem ko uslužbenci novomeške UNZ še zmeraj iščejo štiri osebne avtomobile, v lanskem letu izginule na območju Dolenjske, se' je ta spisek letos še razširil. Tudi po zaslugi dogajanj minulega tedna, ko sta v Novem mestu zmanjkala kar dv* avtomobila. 2. februarja je nekdo ponoči ukradel osebni avto golf z registrsko številk1’ NM 158-045, last Rastka Riflja. Vozim je bilo parkirano v Paderšičevi ulici, nekdo pa seje z njim na nepojasnjen način odpeljal v neznano smer. Toda RifeljJ1' očitno rojen pod srečno zvezdo, le dobrih dvanajst ur kasneje so njegovo vm žilo našli v gozdu blizu vasi Hrastje prl Šentjerneju. Zaenkrat veliko slabše kaže za osebo' avto R-5 campus, kije 31 .januarja me? polnočjo in 7. uro zjutraj izginil s parki' rišča na novomeškem Glavnem bgu-Petica je rdeče barve in nosi registrske tablice z oznako LJ 632-405, njen lastnik pa je Kompas Hertz Ljubljana, Poslovalnica Novo mesto. Slednji je tak1’ zaenkrat ob 120.000 din. Ponarejanja so bila v Elanu dnevno delo Za Trendom še nekaj o aferi v begujskem Elanu — Finančni direktor Pavle Koder glavna oseba domala vseh kazenskih ovadb — Elanu jemali zase, za sorodnike in prijatelje — Bogateli na račun črnega sklada v Celovcu Ni edina skupna značilnost dogajanj v grosupeljeskem Trendu in begunjskem Elanu v lem, da so vtisnila neizbrisen pečat v lanskoletna dogajanja v Slo veniji, da so pokazala nemoč in nesmiselnost Se danes veljavne zakonodaje, da so omajala zaupanje v slovensko prayosodje in celo oblast, med njima je moč najti še druge vrste sorodnosti. Delček tega, kar se je dogajalo v Grosupljem in Višnji gori, je odkrit zapis v prejšnji številki, tokratnije namenjen Elanu, kije z nezakonitimi posli krepko zamajal temelje slovenskega gospodarstva. Še včeraj paradni konj jugoslovanskega gospodarstva je čez noč postal paradni konj gospodarske kriminalitete. Veliko je bilo pripomb na delo preiskovalcev, ki so brskali po nezakonitostih in nepravilnostih v Elanu, očitki so bili bolj ali manj upravičeni, nekaterih spodrsljajev enostavno ni bilo moč spregledali. Tudi sodelovanje med republiškimi organi za notranje zadeve, ki so in še neposredno vodijo preiskavo, ter javnim tožilcem ni bilo ravno vzorno, toda to so navsezadnje teme, ki bi sodile že v okvir drugega zapisa. Tokratna želja je, ker preiskava v Elanu traja že leto dni, prva odkritja pa so najavljala oblike gospodarskega kriminala. kakršnih slovenska kriminalistika v svoji zgodovini še nima, predstaviti, koliko očitkov, namigov in obtožb je našlo svoje mesto v kazenskih ovadbah, ki so jih zoper Elan in njegove vodilne posameznike prejeli temeljni javni tožilci. Podobno kot v aferi Trend tudi v Elanu platnice spisa s kazenskimi ovadbami še niso zaprte; zadnja je bila tožilcem izročena te dni, skupaj seje njihovo število doslej povzpelo na trinajst. Verjetno je odveč pripomniti, daje glavna oseba v domala vseh Pavle Koder, bivši finančni direktor Elana, znan tudi po tem, da mu je uspelo del zanj in za njegove sodelavce nadvse dragocene dokumentacije pred preiskovalci spraviti čez mejo. Sila poredko so v teh ovadbah omenjeni drugi vodilni možje Elana. Ceh — kakršen koli pač bo — bo očitno plačal le eden. Volk bo sit in koza cela. Takšna so pač pravila igre, katere glavne osebe so neučinkovit pravosodni sistem, zastarela zakonodaja, nestrokovni in zaspani preiskovalci, da ne naštevamo v nedogled. BANKA OB 30 MILIJONOV MARK In sedaj k pregledu tega, kar so organi pregona doslej odkrili v Elanu. Na prvem mestu je vsekakor kazenska ovadba zoper Pavla Kodra, finančnega direktorja Elana, kije skupaj z direktorico kranjske poslovne enote bivše Komercialne in hipotekarne banke osumljen zlorabe pooblastil. Kot predsednik izvršilnega odbora te banke naj bi bil namreč kranjsko direktorico Z. P. prepričal, kako je v Ljubljani vse dogovorjeno za avaliranje manic. In res, v času od februarja 1989 do maja 1990je Z. P. mimo kreditnega odbora banke avalirala najmanj 68 bianco menic, ki jih ni nikjer evidentirala. Elan, ki je ' kasneje te menice uporabil kot garancijo za vračilo kreditov, je tako omenjeno banko oškodoval najmanj za 214,5 milijona dinarjev, kar znese po takratnem tečaju okoli 30 milijonov nemških mark (!). Ta znesek je kasneje pomenil tudi pokop Komercialne in hipotekarne banke Ljubljana. Naslednja ovadba zoper Kodra govori, kako je pri Zvezi slovenskih zadrug v Celovcu odprl na ime Elana Begunje račun, preko katerega je nato tekel devizni promet Elana. S takšnim poslovanjem je Koder za Elan v času med letom 1988 in majem 1990 opravil skupni promet v višini okrog 1.900 milijonov avstrijskih šilingov. In ker ta znesek ni bil zajet v poslovni dokumentaciji Elana, je slednji iz naslova neplačanih družbenih dajatev prišel do še neugotovljene protipravne premoženjske koristi. Vnovič naj bi Koder svoj položaj zlorabil, ko je brez vednosti samoupravnih organov ali poslovodnega odbora Elana v letu 1988 ob najetju kredita za direktorja Elana Uroša Aljančiča in nekega M. S. iz Zuericha podpisal zastavno pogodbo, s katero je Elan kreditodajalcu. Zvezi slovenskih zadrug, garantiral, da bo v primeru ne-odplačevanja anuitet zastavil depozit na knjižicah, ki ju je Koder ob tem odprl pri tamkajšnji banki. S tem depozitom v višini 3,5 milijona šilingov je Aljančiču omogočil najetje 3,5 milijona šilingov kredita, z depozitom 3,2 milijona šilingov pa je že omenjeni M. S. prišel do kredita v višini 3,15 milijona šilingov. Jasno, daje depozit šel iz Elanovega žepa. Svoj delež odgovornosti bo za to dejanje moral nositi tudi Uroš Aljančič. Omenimo pa ob tem, da naj bi Koder po navedbah preiskovalcev v tej ovadbi s taistega nedovoljenega računa Elana v Avstriji štirikrat osebno dvignil gotovino v znesku 1,010.320 šilingov, porabe tega denarja pa ni z ničemer upravičil. ŠVEDSKE KRONE ZA DIREKTORJA V tretji ovadbi je na prvem mestu zapisano ime Uroša Aljančiča, ki naj bi kot direktor Elanove firme Rvon na Švedskem v času med oktobrom 1983 in decembrom 1985 dal kar sedemkrat nalog za nakazilo skupaj 241.856 švedskih kron na račun firme Finex Muenc-hen. V tej firmi je nato omenjeni znesek osebno dvignil in ga očitno tudi zapravil. Ni odveč dodati, da je za takšno operacijo ponaredil 7 obrazcev Elanovih faktur in dopisov, na podlagi katerih je potem prišel do že zapisane vsote. Taista ovadba pa govori tudi o odgovornosti direktorja Elanovega tozda Smuči, ki naj bi septembra 1985 dovolil izplačilo stečajne mase na Švedskem propadle Elanove firme Haparanda v znesku 104.318 švedskih kron firmi Fi-nex, celotno vsoto pa naj bi si potem protipravno prilastil Uroš Aljančič, kije kasneje na krmilu Elana zamenjal Dol-fa Vojska. Vsak komentar je bržkone odveč. AVTO IN LADIJSKI MOTOR ZA DARILO Naslednji očitek Kodru je v tem, da naj bi bil na podlagi lažnega sklepa Elanovega delavskega sveta samovoljno odstopil od nakupa že vplačanih oseb- nih avtomobilov audi 80turbodiesel in audi 80. oba pa potem velikodušno ponudil poslovnemu partnerju Elana F. M. in občanu Splita M. B. Slednja sta tako »prihranila« lep kupček denarja, F. M., direktor Splitske banke, kije bil z Elanom očitno v zelo dobrih odnosih, je dobil ob audiju še eno »nagrado«. Koder mu je namreč priskrbel ladijski dies-lov motor znamke Yanmar, katerega je plačal Elan s sredstvi nedovoljenega sklada na računu v Celovcu. Cena motorja je bila 7.000 DM, Elan je poslovnemu partnerju poravnal tudi dinarske dajatve. Kajti račun, kije bil F. M. izstavljen. ni evidentiran nikjer v računovodstvu Elana, niti ni izkazan kot terjatev. Očitno pa je Koder mislil tudi nase. Taista ovadba govori v nadaljevanju o tem. daje dal skladiščniku nalog za izdajo radijske postaje znamke leom. vredne 8.188,80 din, te postaje pa Elanu seveda nikoli ni plačal. Za razliko od navedenih je javnost verjetno bolje obveščena o velikodušnosti Elana pri dodeljevanju stanovanjskih posojil. Zato o tem le na kratko. Pavle Koder je utemeljeno osumljen, da je v nasprotju s pravilnikom o reševanju stanovanjskih potreb delavcev Elana in brez sklepa stanovanjske komisije odobril nekaterim vodilnim in tudi občanom. ki v Elanu sploh niso bili zaposleni, ne tako malo posojil. Ovadba omenja, daje od leta 1983 do leta 1990 dodelil stanovanjska posojila v znesku 3,44 milijona nemških mark. Daje to lahko izvedel, je moral za tiste, ki v Elanu sploh niso bili zaposleni, ponarediti sklepe stanovanjske komisije ter administrativne prepovedi, te listine pa je nato overil s svojim podpisom. A to še ni vse. Koder naj bi bil omogočil sebi, svojim sorodnikom in prijateljem pridobitev stanovanjskih posojil iz sredstev Elana pri litijski enoti bivše Be-ogradske banke. Ta znesek znaša po tečaju na dan odobritve kredita 101.290.72 DM. V postopku pa so ob Kodru še vodilni delavci Elana 1.I’» ‘ F., A. J., S. P. in I. B.. ki naj bi svojega finančnega direktorja nagovorili. daje njim in sorodnikom brez sklepa stan‘r vanjske komisije odobril posojila ' znesku 573.414 nemških mark. ČRN KREDIT ZA ČRNE PARCELE Daje šla visoka inflacija nekaterih1'. Elanu krepko na roke, kaže naslcdPI primer. Glavna oseba je znova PaV Koder, ki je —- kot piše že šesta ka*c} ska ovadba - samovoljno izdal nalog1 ^ odobritev dvanajstih stanovanjskih P*, sojil dvanajstim Elanovim delavce'" j krediti so bili namenjeni nakupu parCv za gradnjo hiš v naselju PoddobravjL Begunjah. Dogodek sega še v leto I^J ko je Elan radovljiškemu Alpdom" , teh dvanajst parcel odštel 263.240 D j dinarske protivrednosti, dobri dve 'k kasneje je Koder te parcele za enako . narsko vrednost brez sleherne rcval® zacije dal dvanajsterici Elanovih del" cev.,Stanovanjska komisija iii « 'V,, rekla me bev ne 'hlev. Koder je' omenjenim delavcem na račun EW pridobil protipravno premoženjsko •(, rist v vrednosti 205.244.57 ne-m^ mark. Ob tem je verjetno odveč dod _ daje bilo potrebno za »odobritev« “ ^ najstih posojil, namenjenih nakup" smešno poceni gradbenih parcel. PP ^ rediti tudi ustrezne sklepe stanovanj komisije. Vššt1 To in še marsikaj drugega seje v ^ teh letih dogajalo v begunjskem • Zgodbe o nakazilih na lasten pomoči prijateljem v stiski, sodclpv" ^ z GrubeličevimTrendom v Višnji gotovinskem kreditu novinarjuJhpi burskega radia in še čem smo pr>hr za naslednjo številko. BOJAN Bi |,jA Spet umor na Kočevskem Jožeta Križa petkrat zabodla z nožem v prsi 25-letna Nada Poljančič, ki je živela pri njem KOČEVJE — Kočevski miličniki so bili 30. januarja okoli 3.30 obveščeni, daje na Travi pri Dragi nekdo hudo ranjen. Policisti in krimi-^hso med preiskavo ugotovili, daje 25-letna Nada Poljančič zabodla 42-letnega Jožeta Križa, kije za posledicami ran umrl. Umor seje zgodil na Križevem domu na Travi 27 v krajevni skupno-sn Draga. Poljančičeva, kije sicer doma iz Prezida na Hrvaškem (obči-na Cabar), je živela pri Križu v zunajzakonski skupnosti. Prejšnji večer, 29. januarja, sta Križ in Poljančičeva naročila pri zasebnem trgovcu v Dragi zaboj vina. Trgovec ga jima je pripeljal na om. Vsi skupaj so nato pili, okoli polnoči pa seje trgovec poslovil. Še vedno pa ni povsem pojasnjeno, kaj se je dogajalo potem. Dosedanje ugotovitve so take, da sta Križ in Poljančičeva popivanje nadaljevala in ?e na!° sprla. Sam umor pa naj bi bil izveden skoraj profesionalno. Po-jančičeva naj bi odšla iz dnevne sobe, kjer sta pila, v kuhinjo, tam vzela uhinjski nož in si ga zataknila za škornje ter se vrnila h Križu. K njemu je prišla od zadaj in se naredila, kot da ga bo objela. Hkrati je izvlekla iz *?™ja n°2 in ga petkrat zabodla v prsi. Hudo ranjena Križa je nato Položila na posteljo in mu dala v desno roko nož. Križ je kmalu izdihnil, na pa je odšla k nekemu Križevemu sorodniku in mu povedala, daje eba poklicati reševalce in miličnike. • , .vsem zanesljive podrobnosti o dogodku še niso znane. Zaradi pi-J zmedenosti po dogodku Poljančičeva vsega ni najbolj zanesljivo Pisala. Sicer pa je splošno znano, da sta Križ in Poljančičeva večkrat Posred™6™0 P^P'va*?’ “e PreP*rala 'n pretepala. Zato so morali večkrat J. P. Spal je ob goreči postelji enad Marjanovič jo je ob po-ru v samski sobi poceni — odnesel________________________ bruln ^1° ~~ V nedelJ°'1 fe' bj jatrf PNšlo do požara v samski so-ulici ^ Novo mesto, na Foersterjevi NenaduVaJe P°kazala, daje 48-letni niške™ ^ar-*anov'd’ zaposlen pri Zelez-skunif .8°sP°darstvu Novo mesto, zv !56 dvema prijateljema v nedeljo meH imV.S0^' ’®ra' karte. Vsi trije so se Mari artanjem °Pi*i. v takem stanju je Ko n°VI<^oko*' 2- ure legel v posteljo, dil ni Jk iProt‘Jutru precej utrujen zbu-Sobaiehl^ Za Pre8anjanje mačka. re>a tteie ? Vblrnu ln smradu' sajJe g°- jannPzte Ja’ k' Je stala tik zraven Mar-novilI^ ? požarom so opravili sta-srečn« *Sami’ Marjanovič pa se ima le °dneLTi bnaključJ'u zahvaliti, da jo je Požara ° P0060'- Natančen vzrok škod« “?do še raziskali, povzročene Pa je bilo za 20.000 dinaijev. POTA in sm? OBNOVILI BODO GASILSKI DOM MOZELJ — Gasilci tega kraja se prizadevajo, da bi v tem letu obnovili zgradbo gasilskega doma. V ta namen so pridobili potreben les, mreže za betonske plošče in kritino. Upajo, da jim boste priskočili na pomoč Občinska gasilska zveza v Kočevju in Občina Kočevje, ki sedaj pridobiva denar tudi za potrebe delovanja gasilcev. potrjena sodba tatu audija Metličana Andreja Stezinarja čakajo štiri leta bivanja -—gg. rešetkami — Višje sodišče potrdilo kazen letJhJuBliJANA' METLIKA — 29-Polnil »Ct l^?n Andrej Stezinar je na-tni(ra/^e*‘ko časopisnih stolpcev, za-koner q ,njeg°ve popularnosti sedaj linkn’’ Spektakularna tatvina audija na 'e dni h J,a,rneJ^m lovom na storilca je če v 11 °,,lla končni epilog: Višje sodiš-sko «ndk Jani Je potrdilo prvostopenj-uPošte • S katero je bil Stezinar ob i~ **dKraitnnzi^«„ji... a r_i_______ kajti vmes se mu je posrečilo celo zbežati, vendar so ga v Skopju znova prijeli, kje drugje kot v ukradenem golfu. Stezinar je sodnikom sicer tvezil, da golfa ni imel namena ukrasti, pač pa se le nekoliko voziti z njim, dejstva pa so govorila drugače. Navsezadnje je z ukradenim golfom prevozil 6.000 kilometrov, zapustil gaje šele, ko je bil v to prisiljen. Po mnenju Višjega sodišča v Ljubljani je prvostopenjski senat pravilno ocenil Stezinaijevo odgovornost kot tudi okoliščine, predvsem obtežilne. Ne gre namreč prezreti, daje bil mladenič obsojen že večkrat poprej. Sodba je tako dokončna in pravnomočna, štiri leta bivanja v KPD bodo dajala dovolj časa za razmislek o ravnanjih v preteklosti. Kratke iz Ribnice EredstaviU.m Zoranu Črešniku, Toplic (Slresen kupec iz Dolenjskih vožnjo ~'a sla celo na poskusno |ed katero sta vozilo ustavila, je za v ,Je s*opil do motorja, takrat pa se odppi,'? bliskovito sedel Stezinar in Postave v,neznano. Dolgo so možje n‘k s Dom*- v ,em*> naposled je Čreš-na jadr,n ?U° radiestezista tatu odkril vu o skl magistrali pri Filip Jako- Kninuer?ku*aren l°v se je končal pri _______________ _ re5etka^f n februarja je Stezinar za . v . mi Resda s krajšim premorom, |p |\0C6V]d nočni vlomi BRe, V VIKENDE n°či na „ p — Še neznan storilec je v v*°mil v d11^11*0 nedeljo, 3. februarja, cah. janp. V|kende v Blatnem pri Breži-°ba jz n zl!.Banu in Antonu Bukovšku, b°keoa in , c> Antonu Kržanu iz Glo-ška nj lvanu Hrastovšku iz Bukov-°bjekte in"?86* ničesar, le pregledal je ’in lo temeljito. °DNESEL denarnico T *N BONE in 15 — 29. januarja med 10. skem Tri nfznan zmikavt v trebanj-r'co Janp11* V‘omil v garderobno oma-Zn>aknil -03 'z Korita in tam ?a prehi-a ena™'co z gotovino in boni no- Kic je ob vsaj 1.400 din. ' TRGOVINE baznih rok Tri kola pred koncem v I. ligi! Ni ga računa, ki bi novomeškim odbojkarjem lahko odvzel vstop v A 1-zvezno ligo — V Skopju so v soboto ugnali Vardar Tutun kar s 3:0 Rezultat srečanja 17. kola v prvi zvezni A 2-moški odbojarski ligi je razblinil še zadnje dvome: novomeški Pionirje novi član A 1 -lige. Ekipa, ki sije vstop med osem najboljših jugoslovanskih odbojkarskih vrst bolj ali manj zagotovila že z zmago pred dvema tednoma proti subotiškemu Spartaku, je v Skopju igrala neobremenjeno, sproščeno, temu primeren je bil rezultat: Vardar Tutun — Pionir 0:3 (-13, -9, -7). krat tribune zasedene do zadnjega kotička, dolenjski ljubitelji odbojke bodo imeli namreč priložnost pozdraviti novega člana A I -zvezne lige. B. B. Ni je računice, ki bi Pionirju na koncu lahko ozdvzela najmanj drugo mesto na lestvici, prostora v A 1 -ligi je za dve ekipi. Tako so Novomeščani tri kola pred koncem uresničili dolgoletni sen. Prav bi bilo, da ga okronajo tudi z naslovom prvaka. Le malokdo je v soboto pričakoval tako gladko zmago novomeških odbojkarjev, kajti za igralce Vardarja Tutuna je srečanje pomenilo biti ali ne biti. Zmaga jim je še odpirala možnosti za drugo mesto, poraz pa jih je od tovrstnih želja dokončno oddaljil. Bržkone je bil za končni razplet odločilen že prvi niz. Pionirjevci so vodili 8:3, nakar so Skopjanci ob bučnem navijanju kakih 300 gledalcev zmogli moči za preobrat; zapored so dosegli kar 9 točk in rezultat je bil 12:8. Na srečo so se Novomeščani še pravi čas zbrali, dobro in učinkovito zaigrali predvsem ob mreži, čeprav niso imeli v svojih vrstah prvega tolkača Povšiča, in ur niz na presenečenje domačih gledalcev in igralcev tudi dobili. Skopjanci si od tega šoka niso več opomogli. Nadaljevanje je bilo bolj ali manj formalnost, ki so jo pionirjevci opravili izkušeno in taktično zrelo. Brez težav so dobili tako drugi kot še tretji set in štirinajsti par prvenstvenih točk je bil v žepu. Zanj so se v soboto trudili: Jovič, Berger, Travižan, Smrke, Petkovič, Mestnik, Brulec, Gavri-lovič, Goleš, Marič. Kot že rečeno, so do konca še tri kola, v njih se bodo najboljše štiri ekipe še enkrat pomerile med seboj. Prednost Novomeš-čanov je neulovljiva, vse tri tekme bodo lahko odigrali docela sproščeno, v soboto so pokazali, kaj to pomeni za nasprotnika. Sicer pa poglejmo lestvico po 17. kolu, v katerega drugem srečanju je Spartak po pričakovanju ugnal Strumico s 3:1 (-13,1, 7, 5): 1. Pionir 28 (46:16), 2. Spartak 24 (42:18), 3. Strumica22(36:28),4. Vardar Tutun 20 (37:28). »Mel« organizator dveh dirk za državno prvenstvo Tekmovanje bo 1. maja na novi progi v Do-lenjskih Toplicah DOLENJSKE TOPLICE — Tradicija je bila doslej na strani Belokranjcev, njihovo AMD je bilo vrsto let organizator prvomajskih motokros tekmovanj na progi v Črmošnjicah. Ta tradicija je pretrgana, na srečo pa motokros s tem ni veliko izgubil. Lanskega 10. avgusta ustanovljeni moto-klub Mel iz Novega mesta, kije bil že oktobra organizator tudi svoje prve dirke na novi progi pri Dolenjskih Toplicah, je prevzel breme razvoja dolenjskega motokrosa nase. Kot kažejo prvi rezultati, je pri tem nadvse uspešen. Ne le daje Mel združil v svojih vrstah večino dolenjskih tekmovalcev motokrosa in tudi cestnohitrostnih tekmovalcev, uredil novo progo, ki je bila ob lanskem krstu deležna številnih pohval, postavil ob njej zgradbo, v kateri so prostori za hrambo motorjev, umivalnica in pisarna, marveč so njegovi člani šli še dlje. 1. maja bodo namreč na progi v Dolenjskih Toplicah organizatorji motokros tekmovanja za državno prvenstvo v razredih do 80 in 125 kubikov. Nobenega dvoma ni, da so si prireditev zagotovili z brezhibno organizacijo lanskega oktobrskega pozivnega tekmovanja. Upajmo, da bo tako tudi čez tri mesece. • Minulo soboto so rokometaši ribniškega Inles Rika odpotovali na enotedenske priprave na Mali Lošinj, kjer bodo ostali do 9. februarja. Trener Andrej Mate je na morje popeljal vse igralce, s katerimi računa v nadaljevanju prvenstva 1. republiške lige. Slednje se prične že 16. februarja, prvo prijateljsko srečanje z Laškim pa je pred dnevi pokazalo, da v ribniških vrstah kar precej škriplje. Časa za odpravo napak ni veliko. • Kočevski strelski šport doživlja hude čase. Ekipi Itasa in Kočevja, članici prve in druge republiške lige, sta s skromnim točkovnim izkupičkom na tem, da se preselita v nižje tekmovalne razrede. Pravijo, da je krivda v tem, ker primanjkuje mladih, ki bi se odločali za ta šport. • Po pričakovanju so se kadeti Inlesa Rika uvrstili v drugi krog tekmovanj, potem ko so na turnirju ekip ribniškega območja — nastopli so še Oprema, Grosuplje in Sviš — premagali vse nasprotnike. Mladi Ribničani od lega tekmovanja pričakujejo še veliko, bržkone pa je nerealno pričakovati, da bodo ponovili uspeh generacije, kije pred tremi leti osvojila naslov državnih prvakov. • Konec februarja bo v Kočevju tradicionalna slovesnost, na kateri bodo proglasili najboljše športnike v minulem letu. Ob tej priložnosti bodo podeljena tudi občinska priznanja, Bloudkove značke, najboljšim ekipam in posameznikom v letu 1990. M. G-č. Obračuni štirih najboljših ligašev A 2-lige se bodo nadaljevali v soboto. Novo-meščane čaka gostovanje v Slrumici, v drugem srečanju se bosta pomerila Vardar Tutun in Spartak. V zadnjih dveh kolih čaka novomeško vrsto še gostovanje v Subotici pri Spartaku in tekma v domači športni dvorani pod Marofom z Vardarjem Tulunom. Ne dvomimo, da bodo ta- »ZMAJČKI« V PODZEMLJU PODZEMELJ — V soboto, 9. februarž ja, bo ob 14. uri v Podzemlju gostovala ekipa ljubljanskega nogometnega prvoligaša Olimpije. Zmajčki se bodo pomerili z NK Kolpo, njeni nogometaši zagotavljajo, da bodo dali vse od sebe za kar najugodnejši rezultat. Tekmo si bo vsekakor veljalo ogledati. J. FABINA NA PRVO DIRKO RAVBAR IN KRANJEC DELNICE — Prvi sestanek novega strokovnega sveta Kolesarske zveze Jugoslavije v Delnicah je prinesel vrsto pomembnih dogovorov, vse pa je bilo podrejeno nastopu naše reprezentance na svetovnem prvenstvu v Stuttgartu, ki pravzaprav edino odpira vrata k odhodu na olimpijske igre v Barceloni. Tako so že določena imena tistih, ki bodo skrbeli za ekipo za posamične dirke, za dirke na kronometer in preizkušnje na dirkališču, dokončne podrobnosti pa bodo znane po skupni seji sveta s trenerji in reprezentanti 3. marca v Poreču. Znana je tudi ekipa, ki bo nastopila na prvi mednarodni dirki Set-timana Bergamasca v Italiji, kjer bosta od Novomeščanov zraven Kranjec in Ravbar. ATLETSKE IZ DOLENJSKIH TOPLIC • Že na drugem mestu pišemo o velikem uspehu mlade topliške atletinje Gordane Djurič, ki tekmuje za ljubljansko IBL Olimpijo. Poleg nje seje na sobotnem državnem prvenstvu v Ljubljani izkazal tudi mladi Boštjan Šimunič. V troskoku je v članski konkurenci skočil 13,95 metra in svoj lanski rekord izboljšal kar za pol metra. • Lanska bera najboljših rezultatov atletov iz Dolenjskih Toplic je več kot imenitna. V svojem žepu imajo kar tri naslove državnih prvakov: Irena Spetič je zmagala v mnogoboju za mlajše mladinke in postavila s 6740 točkami tudi nov državni rekord, Vanja Lukšič je postala državna prvakinja v metu kopja z rezultatom 43,86, Gordana Djurič pa je zmagala na državnem prvenstvu za pionirke v skoku v daljino s 5,55 metra. Temu dodajmo še medaljo Boštjana Šimuniča na državnem prvenstvu v troskoku, ko je dosegel 13,73 metra. • Že v kratkem čakata topliške atlete še dve republiški prvenstvi, kjer bo nova priložnost za potrditev dobre forme, Djuri-čeva pa je s sobotnim rezultatom v Ljubljani postala kandidatinja za nastope v državni reprezentanci, ki jo čakajo tekme v Torinu, Atenah in na Dunaju. SKOPSKI TOČKI VODITA V Al-LIGO — Odbojkarji novomeškega Pionirja — na posnetku vidimo med uspeSno akcijo GoleSa (levo) in Brulca, kije zadnjih nekaj tekem odigral v imenitni formi — so si z gladko zmago v soboto v Skopju že priigrali status novih članov Al-zvezne odbojkarske lige. Skupaj z gledalci bodo novomeški odbojkarji ta zgodovinski uspeh kluba proslavili na št edinem preostalem srečanju, ki ga bodo v preostalih treh kolih odigrali na domačem parketu -tekmi z Vardarjem Tutunom. (Foto: B. B.) Bo spomladi več sreče? Rokometašice Opreme čaka v soboto nadaljevanje prvenstva — Odpraviti jesenske napake RIBNICA, KOČEVJE — Zimski premor med rokometnimi ligaši je zagotovo najprimernejši za analize in dogovore o tem, kaj je prinesla nedavno končana jesenska sezona in kaj storiti, da bo spomladansko nadaljevanje, katerega start je že v soboto, boljše. V Kočevju in Ribnici se tega dobro zavedajo, še posebej, ker je bilo moč od deklet Opreme, ki nastopajo v II. zvezni ligi, in igralcev Inlesa Rika v prvi republiški pričakovati več. Resda je Oprema novinec v zveznem tekmovalnem razredu, toda tretje mesto, gledano z dna lestvice navzgor, je veliko premalo, kot bi si dekleta, po igri in formi sodeč, zaslužila. Kar štirikrat so imele Kočevke dobljene tekme —spomnimo se dvobojev z Visom, Branikom, Burjo in Borovim —toda vselej so ostale praznih rok. Nesporno je, da jim je športna sreča jeseni povsem obrnila hrbet, toda kriviti zgolj njo bi bilo nespametno, saj je očitno, daje dekletom v odločilnih trenutkih primanjkovalo tudi koncidije. In ne nazadnje: ekipa bo brez igralke, kije sposobna mrežo zatresti tudi z devetih metrov, težko uresničila zastavljene cilje. Tem spoznanjem so bile podrejene tudi priprave v premoru prvenstva, igralke Opreme so pod vodstvom treneijev Stojana Gelzeta in Dušana Križmana vadile v Umagu, tako da bodo sobotno tekmo z reškim Zametom pričakale pripravljene. »Naš cilj je jasen: prvenstvo moramo končati najmanj deseti, kajti raz- plet tekmovanja v I. zvezni ligi kaže, da lahko v najslabšem primeru II. zvezno ligo zapustijo kar štiri ekipe,« razmišlja Stojan Gelze. Najmočnejši adut Kočevk bodo točke na domačem igrišču in dejstvo, da imajo spomladi nekoliko ugodnejši razpored tekem. »Prva vratarka ekipe Sergeja Šte-fanišin je uradna članica našega kluba, toda trenira v Ljubljani z Olimpijo. To se na igri še kako pozna, med vratarko in igralkami ni pravega sodelovanja, zato tudi ni protinapadov, ki so naše najmočnejše orožje,« pravi Križman. In še en problem, ki povzroča glavobol kočevskim rokometnim delavcem: nekateri sodniki bojda niso bili zadovoljni s »sprejemom« v Kočevju in najavljajo maščevanje. Kakšno, ni težko uganiti. Nekaj kasneje bodo z boji za točke začeli republiški ligaši, kjer bo ribniški Inles Riko skušal nadoknaditi štiri točke zaostanka za vodilnim Rudarjem. Malo je verjetno, da mu bo kaj takega uspelo jeseni je bilo namreč kar preveč spodrsljajev, da bi ekipa lahko upala na uresničite^ zastavljenega cilja — osvojitev iaslova in vstop v II. zvezno ligo. Moštvo, ki je namljaše v ligi, sicer veliko obeta, toda nihanj v formi je odločno preveč. Kot da so hvale in priznanja nekaterim mladim igralcem stopile v glavo. Rezultate in velike igralce lahko da le trdo in nepretrgano delo. Tega bi se morali v Ribnici bolj zavedati. M. GLAVONJIČ Zmaga mladincev Novotehne Prvo mesto na kvalifikacijskem turnirju v Novem mestu—ReteljtretjivZagrebu —StaiiavILzvezniligi STRELCI ZA ZLATO PUŠČICO NOVO MESTO — Vsega 7 strelk in strelcev se je v nedeljo, 3. februarja, pomerilo na občinskem tekmovanju za zlato puščico. S 529 krogi je zmagal Janez Ber-lan, prav tolikojih je na drugem mestu na-streljala Smiljana Kos, Janko Tavčar pa je bil s 516 krogi tretji. Vsi trije so tudi izpolnili norme za nastop na regijskem tekmovanju za zlato puščico, ki bo ta mesec v Novem mestu. PLESNI TEČAJI ZA ODRASLE ČRNOMELJ — V prostorih osnovne šole Loka v Črnomlju se bodo jutri, v petek, 8. februarja, pričeli plesni tečaji za odrasle. Začetni tečaj bo ob 17.30, nadaljevalni pa ob 19.30, vodil ju bo plesni mojster Boris Vovk. Prijave bodo sprejeli jutri ob omenjenih urah. MALI NOGOMET V ČRNOMLJU ČRNOMELJ — NK Bela krajina organizira v soboto in nedeljo, 16. in 17. februarja, v športni dvorani Loka turnir v malem nogometu. Prijavnina znaša 1.000 din, ekipe jo lahko nakažejo na žiro račun 52110-621-523-82793, poravnati pa jo bo moč tudi na dan žrebanja, ki bo 14. februarja ob 18. uri v prostorih kluba. Najboljše ekipe čakajo ob pokalih še denarne nagrade, vse dodatne informacije pa je moč dobiti na telefon (068) 52-500 v popoldanskih urah. NOVO MESTO — Mladi namiznoteniški igralci novomeške Novotehne nadaljujejo z dobrimi igrami, temu primerni so seveda rezultati. Minulo soboto je bil v novomeški športni dvorani pod Marofom kvalifikacijski turnir mladinskih ekip centralne regije za nastop na republiškem prvenstvu. Novomeška vrsta, za katero so igrali pionirji Retelj, Kralj, Ivanuš in Ver-tuš, je dosegla imeniten uspeh. Novotehna je namreč zmagala, v finalu je ugnala ekipo Kajuh Slovana s 5:4. Končni vrstni red je naslednji: 1. Novotehna, 2. Kajuh Slovan 3. Vesna I, 4. Kovina Olimpija, 5. Vesna 11,6. Logatec, 7. Podpeč Preserje, 8. TKI Kemičar. Že prejšnji teden pa je bilo v Zagrebu tradicionalno 38. odprto prvenstvo mesta za pionirje in pionirke. Novomeščani na VUČKOVIČ TRETJI V DRŽAVI LJUBLJANA — V soboto je bilo v Ljubljani letošnje državno dvoransko prvenstvo v atletiki za člane in članice, katerega poglavitna značilnost je skromna udeležba. Navzlic temu pa ne gre prezreti nekaj dobrih dosežkov dolenjskih atletov. V prvi vrsti to velja za Vučkoviča, člana novomeškega AK, kije z rezultatom 205 cm zasedel 3. mesto v skoku v višino; v tej disciplini je Brežičan Trajkovič preskočil 200 cm in bil peti. Med ostalimi dosežki omenimo še šesto mesto Brežičana Podvinskega v teku na 60 m z ovirami z rezultatom 8,89, Topli-čanka Djuričeva, ki tekmuje za IBL Olimpijo, je bila v skoku v daljino peta s 558 cm, v troskoku pa je dosegla z 11,58 metra imenitno drugo mesto. tem tekmovanju že po običaju ne ostajajo praznih rok. Tako je bilo tudi tokrat. Med mlajšimi pionirji je ekipa zasedla 3. mesto, potem ko je v odločilnem srečanju premagala Podpeč Preserje s 3:1. Podoben uspeh si je v posamični konkurenci med mlajšimi pionirji priigral Retelj; v boju za tretje mesto je namreč gladko z 2:0 premagal Petra (BGP Radlje). Za konec še novica, da se že ta teden po daljšem premoru nadaljuje prvenstvo vil. zvezni ligi. Ekipa novomeške Novotehne je prvi del končala z 8 točkami na 7. mestu, z nekaj več sreče pa bi bil lahko njihov izkupiček precej boljši. Upajo, da bo tako spomladi. Že včeraj so v Veliki Gorici pri Zagrebu odigrali prvo srečanje nadaljevanja proti Radniku; novi gostovanji jih čakata tudi v soboto in nedeljo, ko se bodo najprej v Sarajevu pomerili z Bosno, nato pa še v Doboju z ekipo Dobojprometa. Težko je pričakovati, da se bodo Novomeščani s teh gostovanj vrnili s 'kakšno točko v žepu, kajti Radnik, Bosna in Do-bojpromet so ekipe, ki skupaj z mariborsko Strojno sestavljajo prvi del prvenstvene lestvice. Za nove točke bo bržkone potrebno počakati še kak teden. LESKOVEC DRUGI, BOŠTANJ TRETJI IN ISKRA ČETRTA S sobotnim zadnjim, 9. kolom se je končalo prvenstvo v II. republiški strelski ligi. Rezultati: SOP Leskovec Boštarij 1427:1447, Elektro Maribor - Celje 1419:1408, Heroj Marok Sevnica — Mrož Velenje 1430:1459. Končna lestvica: 1. Večer 18, 2. SOP Leskovec 14, 3. Boštanj 10, 4. in 5. Iskra in Mrož po 9, 6. Celje 8,7. Straža 8,8. Heroj Marok 6,9. Impol 4, 10. Elektro 2. Naj omenimo, da je v razvrstitvi posameznikov zmagal Ivanetič, član SD Iskre Semič. LEP USPEH KOBETA RAVNA GORA — Uroš Kobe iz Starega trgaje na nedavnem šahovskem tur-niiju v Ravni Gori dosegel imeniten uspeh. V družbi 33 šahistov, med katerimi je bilo kar 9 mednarodnih mojstrov, je zasedel četrto mesto, zbral pa 5,5 točke. Vsekakor spoštovanja vreden rezultat za mladega šahista. -ob V SOBOTO MALI NOGOMET METLIKA — Baby boutique »Tadeja« iz Metlike je organizator turnirja v malem nogometu, ki bo v soboto, 9. februarja, v športni dvorani v Metliki. Žrebanje bo 7. februarja ob 18. uri v hotelu Bela krajina, najboljšo ekipo pa čaka za nagrado vikend paket za sedem oseb v Novem Vinodolskem, medtem ko prinašata drugo in tretje mesto denarne nagrade. LETALSKA ŠOLA NOVO MESTO razpisuje začetno šolanje jadralnih in motornih pilotov. Pisne prijave pošljite na naslov: Dolenjski letalski center Letalska šola Novo mesto p.p. 9 Prijave sprejemamo do 18.2. 1991. i _________________________, TELEVIZIJSKI SPORED I tarna oddaja — 22.40 Dnevnik 2 — 23.00 Porodila v angleščini — 23.05 Glasba za lahko noč — 0.05 Športni pregled — 0.35 Poročila 17.05 MOZAIK, ponovitev V HRIBIH SE DELA DAN PETEK, 8. II. SLOVENIJA 1 SOBOTA, 9. II. SLOVENIJA 1 18.00 Berači in sinovi (TV nadalj., 4/13) — 18.55 Risana serija — 19.30 Dnevnik PONEDELJEK, 11. II. SLOVENIJA 1 7.35 — 14.10 in 14.35 — 0.30 TELE-TEKST 7.50 VIDEO STRANI 8.00 ZIMSKI POČITNIŠKI PROGRAM 11.00 SUPERMAN II, amer. film 13.00 TV MOZAIK SIMENON, TV naniz., 3/13 14.00 VIDEO STRANI 14.50 VIDEOSTRANI 15.00 ŽARIŠČE 15.30 SOVA, ponovitev 16.50 EP VIDEO STRANI 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 MOZAIK TEDNIK, ponovitev 18.10 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 18.10 PRAVLJICA O CARJU 8.35 — 1.55 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 TV MOZAIK 9.00 RADOVEDNI TAČEK 9.10 LISJAK NA BOČU 9.30 PRAVLJICA O CARJU SALTANU, lutkovna igrica, 6/6 10.05 EX LIBRIS: ZGODOVINA 1 — 20.00 Pogovor tedna — 20.15 Carter (amer. film) — 22.05 Dnevnik 2 — 22.25 Poročila v angleščini — 22.30 Hrvaški sabori (6/6) — 23.00 Stepinac - znamenje časa (dok. oddaja) — 0.00 Svet (zabavna oddaja) — 0.45 Športna sobota — 1.05 Poročila SALTANU, lutkovna igrica, 6/6 18.20 PASJA PRIPOVED ALI KAKO JE BILO..., češka naniz., 1/6 18.50 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 19.59 ZRCALO TEDNA 20.20 MIDASOV DOTIK, angl. dok. serija, 5/6 21.15 ZAKON V LOS ANGELESU, amer. naniz., 39/41 22.00 DNEVNIK 3, VREME 22.25 SOVA: DRAGI JOHN, amer. naniz., 1/19 PREVARA, amer. film 0.20 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 10.00 Satelitski programi — 10.25 SP v nordijskih disciplinah, 15 km (ž) — 12.00 Satelitski programi — 12.50 svetovni pokal v alpskem smučanju: smuk (ž) — 16.00 Satelitski programi — 16.45 SP v nordijskih disciplinah (posnetek) — 17.30 Studio Maribor — 19.00 Videomeh (ponovitev) — 19.30 Dnevnik — 20.00 Žarišče — 20.30 Oči kritike — 21.10 Iluzije (plesna pesnitev) — 21.50 SP v nordijskih disciplinah: smučarski skoki za kombinacijo (posnetek) — 22.50 Satelitski programi — 23.10 Yutel — 0.00 Satelitski programi REKLAM 11.05 SLOVENSKA KUHINJA Z ANSAMBLOM BRATOV AVSENIK, 6/10 11.25 VEČERNI GOST: JOŽE MUŠIČ 12.15 OČI KRITIKE 12.55 VIDEO STRANI 13.10 REZERVIRANO ZA ŠANSON, ponovitev 5. oddaje 13.30 LOV ZA ZLATOM: ZGODBA O BILLU JOHSONU, amer. film 15.00 VEČER Z DANNYJEM KAYEM, ponovitev 2. dela 15.50 ŽARIŠČE, ponovitev 16.20 SOVA, ponovitev 16.50 EP VIDEOSTRANI 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK I 17.05 DP V KOŠARKI: BUDUČNOST - SMELT OLIMPIJA 18.25 DIVJI SVET ŽIVALI, ponovitev zadnjega dela 18.55 ŽE VESTE? 19.05 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 19.59 UTRIP 20.20 ŽREBANJE 3X3 20.35 KRIŽKRAŽ 22.10 DNEVNIK 3, ŠPORT, VREME 22.30 SOVA: ZLATA DEKLETA, amer. naniz., 23/25 IZDAJSTVO, zadnji del TV nadalj. BAZEN, franc, film 1.45 VIDEO STRANI NEDELJA, 10. II. SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 2 HTV 1 9.15 Poročila — 9.20 TV koledar — 9.30 Dom brez doma (oddaja za otroke) — 10.00 Šolski program — 12.00 Poročila 12.10 SP v alpskem smučanju: smuk (m)— 12.55Smuk(ž)— 13.45 Satelitski programi — 14.30 Potovanje po ameriškem zahodu — 14.40 Čarobna piščal (opera) — 16.05 Video strani — 16.20 Poročila — 16.25 TV koledar — 16.35 10.00 Satelitski programi — 10.25 SP v nordijskih disciplinah: 15 km mošli — 12.00 svetovni pokal v alpskem smučanju: superveleslalom (ž) — 12.55 SP v nordijskih disciplinah: 15 km (ž), kombinacija — 16.30 Satelitski programi — 19.00 Mati in sin (avstralska humor, serija, 11/14) — 19.30 Dnevnik — 20.15 Filmske uspešnice: Moje najboljše leto (amer. film) — 21.45 SP v nordijskih disciplinah, posnetek — 22.45 Superveleslalom (ž), posnetek — 23.30 Yutel — 0.30 Satelitski programi 8.35 — 0.20 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 OTROŠKA MATINEJA: ŽIV ŽAV PASJA PRIPOVED ALI KAKO JE BILO..., češka naniz., 1/6 10.15 DRUGA GODBA: TRINAJSTO PRAŠE Z GOSTI 10.45 MATI IN SIN, avstral. humor, serija 11.15 ANSAMBEL TONETA KMETCA 11.40 OBZORJE DUHA 12.05 BOURVILLE: SALVA SMEHA, franc. dok. film 13.05 SHOW RUDIJA CARRELLA 14.40 SAGA O FORSYTHIH, angl. nadalj., 4/26 15.30 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 KO ZAZVONIJO ZVONOVI, amer. film 19.05 TV MERNIK 19.20 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 Božo Šprajc: PRIPOVEDKE IZ MEDENEGA CVETLIČNJAKA, nadalj. TV Slovenija, 3/5 21.15 ZDRAVO 22.35 DNEVNIK 3, VREME 22.55 SOVA: SPET TI?, amer. humor, naniz.,’ 11/13 MAMA LUCIA, italij. nadalj., 1 /6 0.10 VIDEO STRANI 8.35 — 11.25 in 15.10 — 0.50 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK, ponovitev 11.15 VIDEOSTRANI 15.25 VIDEO STRANI 15.35 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 MOZAIK, ponovitev ZDRAVO 18.30 SPORED ZA OTROKE IN MLADE RADOVEDNITAČEK ALF 19.15 RISANKA 19.20 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 B. Nušič: SUMLJIVA OSEBA, komedija TV BG 21.45 OSMI DAN 22.35 DNEVNIK 3 22.55 400 LET SLOVENSKE GLASBE, 6. oddaja 23.25 SOVA: AVTOŠTOPAR, amer. naniz., 7/16 MAMA LUCIA, italij. nadalj., 2/6 0.40 VIDEO STRANI 17.45 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.00 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 DALEČ SI PRIŠLA, KATHY, kanadska nadalj., 2/3 ' 20.55 NOVOSTI ZALOŽB 21.05 TOTI PUST SLOVENIJA 2 Opomba: 9.55 SP v nordijskih disciplinah 16.00 Satelitski programi — 18.30 Slovenci v zamejstvu — 19.00 Studio. Maribor — 19.30 Dnevnik — 20.00 Žarišča — 20.30 Metropolitanska opera, 1. del -j" 22.20 Mednarodno delavsko gibanje (2/8) — 23.50 Svet poroča — 0.35 Yutel 22.05 DNEVNIK 3, VREME 2.25 ŠOVA:/FČ 22.25 L_....... TO NI SLUŽBA ZA ŽENSKE, angl. naniz., 4/6 MAMA LUCIA, italij. nadalj., 3/6 23.40 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 Opomba: 10.25 SP v nordijskih discipl 16.00 Satelitski programi — 17.30 St •linah tudio 2 Koper — 19.00 Glasbena oddaja — 19.30 Dnevnik — 20.00 Žarišče — 20.30 Žrebanje lota — 20.35 Umetniški večer: Portret Sidneya Pollacka in Konje streljajo, mar ne? (amer. film) — 23.40 Yutel ČETRTEK, 14. II. SLOVENIJA 1 8.35— 12.15 in 14.20 — 24.00 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK, ponovitev 11.20 ZAKON V LOS ANGELESU, 37. del amer. naniz. 12.05 VIDEO STRANI 14.35 VIDEOSTRANI 14.45 MOZAIK, ponovitev 15.30 ŽARIŠČE, ponovitev 16.00 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 MOZAIK, ponovitev 18.40 SPORED ZA OTROKE IN HTV 1 9.15 Poročila — 9.20 TV koledar — 9.30 Otroška oddaja — 10.00 Šolski program — 12.00 Poročila — 12.20 Izbrali smo za vas— 16.10 Videostrani— 16.25 Poro- SLOVENIJA 2 Opomba: 10.25 SP v nordijskih disciplinah 16.00 Satelitski programi — 17.30 Studio čila — 16.30 TV koledar — 16.40 Program za otroke — 17.10 Šolski program — 17.40 Hrvaška danes— 18.25 Številke in črke — 18.45 Preteklost v sedanjosti — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik 1 — 20.00 Serijski film — 20.50 V velikem planu (kontaktna oddaja) — 22.20 Dnevnik 2 — 22.40 Poročila v angleščini — 22.45 Kino klub — 0.15 Poročila MLADE t9.00 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 SIMENON, TV naniz., 4/13 21.10 TEDNIK 22.15 DNEVNIK 3, VREME 22.35 SOVA: Ljubljana — 19.30 Dnevnik — 20.00 Žarišče — 20.30 Po sledeh napredka — 21.00 Sedma steza — 21.20 Rezervirano za šanson, 6. oddaja — 21.50 Satelitski programi — 22.50 Yutel SREDA, 13. II. SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 2 Opomba: 14.25 SP v nordijskih discipl nah; 19.55 košarka POP 84:Cadbw Boost 16.00 Satelitski programi— 17.30StuP|0 Ljubljana — 19.30 Dnevnik — 20.00 *•’ rišče — 20.30 Zdaj pa po slovensko (a' obraž. oddaja 1/10) — 20.55 Mali koncert — 21.10 Svet na zaslonu — 2l-*r Komedija na slovenskem odru: M. Km#1-Friderik z Veroniko — 23.10 Yutel HTV 1 9.15 Poročila — 9.20 TV koledar — 9.30 Otroška serija — 10.00 Šolski program — 12.00 Poročila — 12.10 Video strani — 12.20 Izbrali smo za vas — 16.10 Video strani — 16.25 Poročila — 16.30 TV koledar — 16.40 Otroška serija — 17.10 Šols' ' 8.35 — 11.45 in 14.35 — 0.10TELE-TEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK, ponovitev ŽIV ŽAV PRIPOVEDKE IZ IČN. RIBNIŠKI RADIO? Šolski program — 17.40 Hrvaška danes — 18.25 St« SLOVENIJA 2 Opomba: 14.25 SP v nordijskih disciplinah: smuč. skoki na 120 m; svet. pokal v alp. smuč., VSL (ž), 1. tek 10.00, 2. tek 13.00 17.00 Športno popoldne — 19.00 Da ne bi bolelo — 19.30 Dnevnik — 20.00 Drugačne zvezde (potopisna reportaža, 1/6) — 20.30 Memento mori (TV film) — 20.50 Pust (dok. oddaja) — 21.05 Posnetek skokov in VSL — 22.45 Športni pregled — 23.15 Yutel Številke in črke — 18.45 Dokumentarna oddaja — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik 1 — 20.00 Dramski program — 21.05 7 dni v svetu (zunanja politika) — 21.30 Dnevnik 2 — 21.55 Kinoteka — 23.25 Poročila TOREK, 12. II. SLOVENIJA 1 Dom brez doma (oddaja za otroke) ’> Šols 17.05 Šolski program — 17.35 Hrvaška danes — 18.20 Risana serija — 18.45 Polna hiša (amer. naniz., 8/13) — 19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik 1 — 20.00 Potipaj in pojdi (ameriški film) — 21.35 Duoptrija (zabavnoglasbena oddaja) — 22.25 Dnevnik — 22.45 Poročila v angleščini — 22.50 Ekran brez okvira — 0.20 Poročila HTV 1 8.15 Poročila — 8.20 TV koledar — 8.30 Spored za otroke — 10.00 Izbor šolskega programa — 11.30 Danes skupaj — 12.00 Tarzan (amer. film) — 13.30 Sedmi čut — 13.40 Narodna glasba — 14.10 Ciklus kratkih filmov B. Maijanoviča — 14.25 Mikser M (zabavna oddaja) — 15.10 TV teden — 15.25 Priče zgodovine — 16.25 Poročila — 16.30 TV dražba — HTV 1 9.45 Poročila — 9.50 TV koledar — 10.00 Nedeljsko dopoldne za otroke — 12.00 Kmetijska oddaja — 13.00 Poročila — 13.05 Serijski film — 13.55 8.35— 12.50 in 14.10 — 23.50 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK, ponovitev 12.40 VIDEO STRANI 14.25 VIDEO STRANI 14.35 MOZAIK, ponovitev EŠČlNA -1 Družinska oddaja — 14.25 Nedeljsko popoldne— 18.45 Risana serija—19.10 TV sreča — 19.30 Dnevnik 1 — 20.00 Dramski program — 21.40 Dokumen- ANGLEŠCINA - FOLLOW ME, 1 lekcija 15.00 ŽARIŠČE, ponovitev 15.30 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 MEDENEGA CVETLIČNJAKA, nadalj. TV Slovenija, 3/5 10.50 DALEČ SI PRIŠLA, KATHY, kanadska nadalj., 2/3 11.35 VIDEOSTRANI 14.50 VIDEO STRANI 15.00 ŽARIŠČE, ponovitev 15.30 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 MOZAIK, ponovitev MEMENTO MORI, TV film PUST, dok. oddaja 17.50 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.00 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 FILM TEDNA BAGDAD CAFE, nemški film 21.40 DNEVNIK 3, VREME 22.00 FLUID THE DUBLINERS, oddaja TVH 22.45 SOVA: ALF, amer. naniz. 24/39 MAMA LUCIA, italij. nadalj. 4/6 VELIKI FOTOGRAFI, italij. dok. naniz. 0.00 VIDEO STRANI RIBNICA — Mladinci se še pos^ no zavzemajo za ustanovitev ribniški® radia. Izkupiček prednovoletnega pl®** so namenili za nakup glasbene oprtjjl bodočega radia. Vendar je to le kaplji v morje, saj izračuni govore, da je za dijsko opremo potrebnih kar 200.0^ DEM. Mladi pričakujejo ta denar p*1 občinske skupščine in podjetij. Obč1."’ ski skupščini se tako razen že rednih \d' datkov obetajo letos še izdatki za rad'0 pa za izhajanje Rešeta, dostojno prosi*' vitev Gallusovega leta in še kaj bi se našlo. Vendar je treba upoštevati, da ipd1 boljše in hitrejše obveščanje nekaj velja-M. G-* '..alfa VIDEO STUDIO Kupon za nagradno žrebanje dobitnika videorekorderja med izposojevalci video kaset pri »Alfi«! ni »HiJF-MfTKA n Okrog kabelske TV bo še vroče Občina podprla nadaljnjo izgradnjo KATV v Krškem — Zaključena do konca leta? _______— Urediti odnose med naročniki, saj nekateri plačujejo, drugi ne KRŠKO — Kabelski razdelilni sistem se je v krški občini začel izgrajevati s pomočjo občinskih sredstev, saj naj bi služil tudi lokalnemu obveščanju, ki je zaradi nuklearke, klora in še česa nujno potrebno. Ljudje se zanj niso odločali samo zaradi manjših stroškov, ki sojih mnogi kljub vsemu komaj zmogli, ampak bolj zaradi slabih izkušenj iz preteklosti. Kdor se namreč ob prvi priliki ni ogrel za telefon, je imel pozneje veliko težav. začela, a ni doslej še nihče priključen na KATV. Izgradnja kabelske televizije seje odvijala počasi in z veliko nezadovoljstva krajanov in samih članov gradbenega odbora. V začetku minule jeseni so se naročniki KATV organizirali v skupščino in zahtevali, naj tudi novi izvršni svet zapiše dokončanje sistema v svoje programe. Ker ne gre za majhno investicijo, je predsednik IS Franc Černelič obljubil, da bo izgradnja kabelske TV sicer vključena v programe, o tem, kdaj bo prišla na vrsto, pa bo odločala skupščina. Na skupnem sestanku gradbenega odbora in izvršnega sveta so razpravljali, kako bi primorali izvajalca, da iz- , polni pogodbene obveznosti, kako bi zagotovili finančna sredstva za nadaljevanje izgradnje ter rešili vprašanje nadzora nad deli, tehničnega prevzema, vzdrževanja in popravila. Občinska skupščina je podprla nadaljnjo izgradnjo kabelskega sistema, ki ga bo po zmožnostih Sklada stavbnih zemljišč tudi financirala. Zaenkrat se dela še niso začela, prav tako pa še ni znano, koliko sredstev bo na razpolago. Kljub vsemu predvidevajo, da bodo dela na sistemu še letos zaključena. Predvsem je to pomembno za krajane Leskovca, Sotel-skega in Dolenje vasi, ki so plačali prispevek že leta 1988, ko se je akcija Anton Pleterski, strokovni delavec skupščine KDS, pravi, da v odboru trenutno rešujejo nesoglasja med naročniki. Vsem stanovalcem so ponovno poslali pogodbo zaradi vzdrževanja sistema, da bi se dokončno izrekli, če še želijo ostati naročniki. »Doslej večina naročnikov iz družbenih stanovanj ni plačala nič, medtem ko so naročniki iz individualnih stanovanj prispevali okrog 1000 DEM, poleg tega vložili še veliko svojega dela in plačali tudi vso notranjo napeljavo. Preden bomo nastopali z zahtevami navzven, moramo urediti odnose med naročniki, poskrbeti za vzdrževanje in za nekatere izboljšave v sistemu.« Za zdravje najboljša: hoja in lahkoten tek v naravi Mnogim težavam kriv napačen način življenja Znano je, daje veliko zdravstvenih težav posledica napačnega življenja. Na žalost pa je zdravje najvažnejši cilj šele takrat, ko je bolezen postala realna stvarnost. Medicinski strokovnjaki po svetu in pri nas opozarjajo na nujnost zdravega načina življenja, katerega pomemben del je telesna aktivnost. Za vse starostne kategorije so najprimernejše aerobne aktivnosti, za katere je značilna potreba po kisiku in sprotno kritje te potrebe. Zmogljivosti srčno-žilnega in dihalnega sistema ne moremo izboljšati s kratkotrajnimi vajami in tudi ne s sprehodom. Potrebno je daljše gibanje večjih skupin mišic, obremenitev mora trajati dalj časa, intenzivnost pa mora biti večja od 50'/ maksimalne zmogljivosti. S takšnim, tako imenovanim aerobnim treningom je treba izboljšati sprejemanje kisika (pospešeno dihanje) in transport kisika v delujoče mišice. Za transformacijo notranjih organov sta najprimernejša in najdostopnejša oblika aktivnosti hoja in tek v naravi. Za tiste, ki delajo sede in niso telesno pripravljeni, ter za starejše, je primernejša hoja. Hitra hoje od 6 do 8 km na uro je enako učinkovita kot lahkotni tek (jogging). Če se boste odločili za eno od aktivnosti in ste starejši od 40 let ali telesno nepripravljeni, je nujen posvet z zdravnikom. STANE ISKRA 0 zložbi svoje povedala stroka (Še)ni za objavo Iz različnih viro v smo z vedeli nekatere zanimive novice, za katere smo pri preverjanju na odgovornih mestih zvedeli, da (še) niso za objavo, nihče pa ni zanikal, da ne bi bile resnične. Prisluhnite: KOČEVJE: PREKLICANO NEPREKLICNO — Predsednik občinskega izvršnega sveta Ladislav Lenassi, ki je nepreklicno odstopil s te dolžnosti, je svoj odstop pripravljen preklicati, če bo na sejah občinske skupščine v bodoče manj nepotrebnih vprašanj o njem in iz vršnem svetu. Sicer naj to dolžnost zasedejo vpraševalci in bodo oni reševali težak položaj občine. KOČEVSKA REKA: OVEN SE JE OBESIL — Nekje na (zaprtem) območju se je pred kratkim obesil na žično ograjo oven in tako storil žalostno smrt. Vzrok za samomor je bil, ker so ga zasledovali inšpektorji, češ da ima zelo verjetno bolezen brucelozo. Ko so inšpektorji zvedeli, za ovnov samomor, so zahtevali pregled njegovih posmrtnih ostankov. Pa ni bilo nič, ker je Korpus delikti izginil RIBNICA: VSE ZA GIMNAZIJO — Ribničanje hočejo imeti gimnazijo v Ribnici in ne več v Kočevju. Zaradi nerodnosti in počasnosti Kočevcev im lahko to tudi uspe. RIBNICA: VOJAŠNICE NAJ BODO ŠOLE—Nekateri čisto resno predlagajo, naj bi se razorožili ali vsaj ukinili vojaško posadko v Ribnici, pridobljene zgradbe pa naj bi spremenili v šole. To je tudi edina možnost, da šole ne bodo ob najbolj prometni cesti P-c Okrog kabelske televizije v krški občini je že bilo in očitno še bo veliko vroče krvi. Tudi če bo občina zagotovila finančno pomoč za dokončanje izgradnje, bosta morala odbor in skupščina KDS poskrbeti, da bodo vsi naročniki postavljeni v enak položaj. Pa verjetno tudi to ne bo dovolj, saj niti tisti, ki so že davno priključeni na sistem, niso zadovoljni. Kakovost sprejema ni takšna, kot v Novem mestu, da zaradi atmosferskih motenj del sistema odpove, tako da so naročniki od časa do časa še na slabšem kot tisti, ki priključka še sploh nimajo. B. DUŠIČ Geodetski zavod Slovenije le proučil 17 točk ugovorov prebivalcev šmarčne per komasacijo na smarcno-Kompoljskem polju — Kaj bo po anketi? ^ Kompoljskem polju — Kaj bo po anketi? SEVNICA — Kot smo že poročali, je 4. novembra lani 43 podpisnikov na razširjenem zboru krajanov na Šmarčni sklenilo, da so proti dokončanju komasacije na Šmarčno-Kompoljskem polju, svojo odločitev, utemeljeno v 17 točkah, pa so krajani znova potrdili na zboru vseh udeležencev zložbe zemljišč, ki gaje 16. novembra na Šmarčni sklical občinski sekretariat za gospodarstvo in družbeni razvoj. Že omenjena delovna skupin*]^ sevniški vladi je proučila stanje nih zadev na komasacijskem obrf% ob arondacijah, ki so burile duhov ; Šmarčno-Kompoljskem polju v Še5’ setih letih, in povabila vse pri**®,f " ' ' «- ■-----••blii^i- OPUS FRANCETA MIHELIČA LJUBLJANA — Danes, v četrtek, 7. februarja, ob 18. uri bodo v galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani odprli razstavo risb, pastelov in grafik akademskega slikarja Franceta Mihelliča, ustvarjenih v obdobju 1930 — 1990. Sevniška vlada je nekajkrat obravnavala zaplete okrog omenjene komasacije in naposled sklenila, da zadrži izdajo odločb o novi razdelitvi zemljišč. Izvršni svet je tudi imenoval delovno skupino, ki naj bi vsestransko proučila možnosti za nadaljnje izvajanje komasacije. Komisija, ki jo vodi direktor občinske uprave za geodetsko upravo Roman Novšak, je od izvajalca komasacije, to je od Geodetskega zavoda Slovenije iz Ljubljane, pridobila analizo pritožb, navedenih v 17 točkah, v katerih krajani navajajo nepravilnosti in krivice, s katerimi se ne morejo sprijazniti. Geodetski zavod je zavrnil očitke glede (nestrokovnosti komasacijskega postopka, iz njegove analize podpisni- kov listine pritožnikov pa je razvidno, daje 9 pritožnikov takih, ki sploh niso udeleženci komasacije. Od 29 pritožnikov je 13 udeležencev z eno parcelo, od katerih 8 zadrži ista zemljišča, ostalih 5 pa dobi, zaradi združevanja zemljišč, zemljo drugje, toda ne dlje od vloženih v komasacijo in enake kakovosti. Nadalje zavod ugotavlja, daje 5 udeležencev takih, ki so združevali ob eni svoji parceli h gospodarskemu poslopju oz. v okviru gospodinjstva. 7 udeležencev je takih, ki so vlagali v eni tabli več parcel in jih združevali v isti tabli v eno parcelo. S tem so povečali posestne kose za približno 49 odstotkov. Po mnenju zavoda predstavljajo verjetno vir nezadovoljstva štirje lastniki, ki imajo del zemljišča pod sedanjim hmeljiščem. lastnike, ki imajo še danes pribli^i;, hmeljišč (od škropljenja in up0. ......................, služnostnih poti do funkcionalni*1 (i> Ijišč) je komisija terjala od Merc*/|/ ukrepe za odpravo nesoglasij. Od •Vjj,t Kmečke zadruge Sevnica pa je k pridobila investicijski program s P.-jgo vodnim programom za melior*cJ.lj> območje Kompolje. Do srede fcbr%|(i naj bi bila še bolj jasna slika o ^ nastalih problemov, občinski org^jjt naj bi dobili osnovo za ukrepanje’ ue do 11. februarja pričakujejo od u ^jfl žencev komasacije vrnjeno anket0’ j, je pripravila delovna skupina. hektarjev svojih zemljišč pod hm®L čem, ter predstavnike sevniškega cj, s catorja na razgovor. V pog°v°r'|fii predstavnico Mercatorja inž. M*%i Koritnik o problematiki pri ob°^ —--------------NMC_______________ Konjiški Carrington Piše drugačno Dinastijo ?^ar teži povsod - Franc Riemer sl ga la nakopal z bagrom ( > j I: 0 <1 t v io v r di a- i u t h da je eden n Prfatejših Slovenci šada njegova ude°pria y.i,eNickyja 1 i'frav,Jo... Vse mo] o Nemogoče prav Slov *U\ ma,° P' p!sL ik,mi Konjica H*?® yiLvi,° v stilu ar se m ,n.dustrijc sanj in naoT,n,..ni6 tebi "it v svoiih° ‘ z enini izIr nif «h ®ercedesov. P. nar HSk,riva’ da Pa h/IVa.1 se Pa tudi ni nih*e ahko- saj mu Km„h£ Kdo "Halo! Gospod Ajtif Pa t?,LSP0da Ajtiča ni->>n ^aj gospod Rieme človeka0?!*6’ 3 sta t0 ( J^e’ sajTio eden je.« J\r*sn°- Tako se je i naj bi m°nSkl pogovor nika , e PnPel)al do 1; nioLnla18!11 vrednega F °Pravb, Le s kom im lasoii; se.rn se spraše S fnt *Stl dan- ko sva vila °rePorterjem odf v0ric^a brez težav do £\Lzme?ek-še da: koval«"1' 2akaJ se’ športnega spl°h nf u. 'šment' Tpt: PlanA kl Je bod Nekji v .osnov je h fjz hr>bov, j ^ on. Pred 'd,>Fles Pa ^ K' , A~=*n se Z d Se jeS ako P° S Rir Prida ,,a olen *>i, sai Čenec ne v Ln1 0n i&BL! ■ JV- in C ludi UstvariaTaŠ ^pSo.11 Kubik sp- Od n Ust' IViuiiKs * * I Družina Riemer: mama Edita in oče Franc, Klementina in Miša Marija, mali na dinar, kamen na kamen, kubik na kubik... Riemer bi rekel: delo na delo, pa spet delo. Seveda se je zraven tudi znašel. Nekako je vedno vedel, kdaj je pravi trenutek za eno, kdaj za drugo. Pred štirimi leti je odšel na delo ' v Avstrijo. »Celo leto smo delali zastonj, da smo se naučili vse, kar je bilo treba.« Potem ni bilo več težko vzdržati tamkajšnje konkurence, ujeti njihovega stila. Ostal je tam, prevzel slovenski del obveznosti pri gradnji elektrarne v kraju Sopot in ostal tudi potem, ko so bila ta dela končana. Tam še vidi perspektivo, pri nas pa je sedaj zatišje, pravi. Vseeno je že drugo leto obrtnik z dovoljenjem v konjiški občini. Tega, da je bil svoj čas nezaželen in da so mu dobesedno hodili gledat v lonec, ne zameri. Menda pač niso mogli razumeti, da lahko človek z delom in smislom za tržišče tudi zasluži. »Tisto, kar delaš, moraš vzljubiti, videti v tem svoj ponos, svoj uspeh,« enostavno povzame svojo življenjsko filozofijo. Bonetijeva, ne Laudlna vila Franc Riemer je ponosen na tisto, kar je ustvaril. Ni pa res vse, kar pravijo ljudje. Denar res ima, navsezadnje je 30 buldožerjev, bagrov in druge težke gradbene mehanizacije nekaj vredno in tudi Franc Riemer je posloven mož, ki zlepa ne zgreši prave priložnosti. hiša ni od muh, pa vikend v Portorožu, domača hiša na Polenah... Verjetno pa zaradi tega (še) ni eden najbogatejših Slovencev. Za hišo, ki naj bi jo prekopirali po vili avtomobilskega dirkača, pa pravi: »To je Bonetijeva, ne La-udina vila.« Kilometre in kilometre je prehodil po svetu z odprtimi očmi, pri tem marsikaj videl in marsikaj mu je bilo všeč. Tisto, kar sije želel, sta učinkovito oblikovala arhitekta Slavko in Borka Boneti iz Ljubljane. Dobro delo sta opravila. Vse je kot iz pravljice. Pravljičnim bitjem privoščimo srečo, kaj pa ljudem? »Ljudje več govorijo, kot je res. Ampak ne smeš biti občutljiv in ostati moraš človek. Čim pa ti denar stopi v glavo, si uma- žeš značaj. Potem se srečaš z zavistjo.« Tako pravi mož, ki je začel iz nič, ki je bil vesel vsakega kubika zemlje, ki ga je obrnil, ki danes stal- no zaposluje pet ljudi, po potrebi pa dvajset, .ki je, kot pravi, vsega vajen in se tudi kriznih časov ne boji. »Trdo bo,« pravi, »kruh bo treba zaslužiti z delom. Tisti, ki so vse, kar imajo, dobili na lahek način, se ne bodo znašli. Kdor pa je dela vajen, se bo.« »Bogastvo me ne obremenjuje. To ni bil moj cilj. Denar ni vse. Moja sreča je v mojih otrocih,« pravi žena bogatega Konjičana. Ob našem obisku je skuhala kavico, potem pa nas je povabila v svoje kraljestvo, v hišo. Ker se je okrog nas radovedno motal kratkohlačnik, ki mu je plenička dišala čisto zemeljsko, prav nič pravljično, je bilo skoraj konec resnega pogovora. Bogataševa gospodinja - je srečna? Bralke se bodo gotovo strinjale, da ni preprosto biti gospodinja v hiši, veli- Franc in prvorojenec Primož. Marmor, medenina, freske... Edita in mali Franci pred vhodom v nekdanjo kurjo farmo, kjer so danes urejeni štirje apartmaji. Da otroci ne bodo imeli težav, če bodo hoteli ostati doma. Sedaj še ne živijo v hladnem razkošju. Mali Franci spi v mamini spalnici, večji sestrici in brat pa skupaj. Zaradi družbe. Sicer pa si po tem posnetku lahko predstavljate druge prostore v vili. Kopalnice, kot jih imajo Riemerjevi, niti v vskem filmu o visoki družbi ni mogoče videti. Ob vsem tem pa najbolj preseneča toplina dnevnih bivalnih prostorov, zlasti kuhinje, kjer je našla mesto prava krušna peč, dolga miza in klop ob njej. »To ni Laudina ampak Bonetijeva vila.« Vsekakor pa Riemerjeva. Okolica še ni povsem urejena, pa že sedaj pritegne pogled vsakogar, ki se pelje mimo. Ko se bodo tu poleg malih domačih živali sprehajali še konji, bo slika še bolj podobna pravljici. ki tisoč kvadratnih metrov, in poleg tega v družini s štirimi otroki v starosti od 14 mesecev do 13 let. Gospodinjska pomočnica gor ali dol. Editi, nekoč se je pisala Lončarič in bila doma v Celju, tudi bogastvo ne pomaga veliko. Preden je spoznala Franca Riemerja, je kot trgovka delala v celjski Tkanini. Kar lepo je živela. Ljudi ni srečevala le na cesti in v trgovini, ampak tudi pri svojem manekenstvu. Potem pa je bilo naenkrat konec. »Ko smo se preselili' na Polene, sem bila vedno sama. Mož je samo delal. Pozimi še v dolino nisem mogla. Včasih se mi je od samote že kar mešalo.« Tako je bilo do pred tremi leti, ko so pričeli graditi v dolini. Hišo v dolini ji je mož dolgo obljubljal. Čakala sta in iskala, dokler nista v pravem trenutku na pravem mestu srečala pravega človeka. Potem se je na zidovih stare kokošje farme začela uresničevati želja. Z veliko muk. Brez teh očitno pri nas nobena gradnja, nobeno opremljanje stanovanja ne gre. Ko so na primer enemu izmed podjetij zagrozili s tožbo, če ne bo opravilo obljubljenega dela, je bil odgovor značilen:« Povejte, če nas boste res tožili. Bomo nehali delati.« Veliko potrpljenja je bilo potrebnega, da so uresničili svoje in arhitektove zamisli. »V življenju ni nič podarjeno. Vsi vidijo, kaj imaš, nihče, kaj si za to dal.« Ko to reče Edita, ne misli le na težave pri gradnji. Misli na tisto, kar občuti prenekatera ženska, ki ostaja doma, ki dela cele dneve, pa ni zvečer kaj pokazati in nihče ne razume, da ima včasih vsega dovolj. Ne, Editi nikar ne zavidajte bogastva: »Želim si družinskega življenja. Zavidam družinam, kjer sta oče in mati vedno skupaj z otroki. Nikoli nisem imela tega toliko, kot sem si želela. Kaj ti koristi denar...« Pa vendar je sedaj, v dolini, življenje lepše. Ljudje prihajajo, ni več tako sama. Otroci izpolnjujejo njene dneve, z njimi pa še vrsta domačih živali. Tri koze imajo, dva psa volčjaka, kokoši, race, mačke, celo kravo. To njihovo kravo sem nedavno zamenjala za čistokrvnega konja. Kdo bi pa v takem okolju pričakoval kravo, lepo vas prosim? Drži pa, da se bodo v ogradi kmalu pasli tudi konji. Franc ima namreč živali silno rad. Nanje se je navezal že kot otrok, saj je v najnežnejši starosti izgubil mater in je pogrešal družbo bratov in sester. Verjetno tudi želja po petih otrokih sega v zgodnja polenska leta. Franc pa je zrasel v moža, ki svojih želja ne sanja, ampak jih uresničuje. To mu zavidam. Za svoje sanje sem naredila tako malo. MILENA B. POKLJČ Foto: EDO EINSPIELER Zgodba iz bolnišnice V sobi Sl 8 na oddelku v pritličju bolniinice je bila kot ponavadi polna zasedba. To se pravi, da je od Štirih bolnikov eden začasno ležal na nekakSnih nosilih. Ravno prav-Snje Število za pomenke. Zunaj je prijetno sijalo sonce in temperatura se je popoldan kljub Se vedno trajajoči koledarski zimi dvignila tja do 15 stopinj. Za ta čas nenavadno lepo in toplo vreme je med bolnike, v večini vinogradnike, vnaSalo nemir in hrepenenje po domu. Podžigala so jih Se sporočila domačih, da so se dela v vinogradih že pričela: »Sosedje imajo že vse obrezano. Nekateri so celo že nako-lili in privezali« Ni hujSih besed za dobre gospodarje. »Sem pa res izbral prave dneve za poležavanje v bolniSnici«je vzdihnil tisti pri oknu. »Prepričan sem bil da bo zapadel sneg, na, zdaj pa takole...« »Morda pa bi ta čas ležal doma za kakSno gripo.« ga je potolažil sosed. »Pravijo, da zunaj razsaja prava epidemija.« »Pravkar sem prebral v časopisu, da so v eni od ljubljanskih bolniSnic že omejili obiske na samo enega svojca. Nočejo izpostavljati bolnikov nevarnosti« je dodal novinec na pomožnem ležišču »Se to bi bilo treba, da bi tu zbolel!« se je zbal tisti, ki bo Sel čez kak dan že tretjič na operacijo kile. »Ne morete si predstavljati kako je hudo, če te takole operiranega sili na kaSelj. Bog ne daj, da bi celo kihnil, da o temperaturi niti ne govorim.« No va skrb seje polotila bolniko v. Popoldan so bili obiski Ob vsaki postelji ali na njej so sedeli obiskovalci Za Belokranjce je znano, da zelo držijo skupaj. Svojega človeka nikoli ne pustijo v nesreči In tako so tistega pri vratih obiskali vsi sorodniki inSe vsaj polovica vaSčanov. Po začetni pozornosti do operiranca pa so se kmalu spustili v medsebojne pogovore. Bolnika pri oknu je obiskala le žena in se zadržala krepko čez določeni čas. Sedela je v plašču, zavita do ušes v šal. Iz gleda, da joje kuhala vročina Tudi po glasu se jije poznalo, da je močno prehlajena Iz nosu ji je teklo in občasno si ga je podrgnila kar ob rokav plašča No, končno je tudi ona odšla V soboto zvečer, šlo je že proti osmi uri, pa se je žena nenadejano spet pojavila Drugi dan, v nedeljo, bi moral njen mož domov. Temperaturni list so mu že pobrali in tudi oskrbo je že plačal Ženska je bila trdno odločena da ga odpelje kar takoj. Zdravnika ki mora dati dovoljenje za prevzem obleke, pa slučajno ni bilo na oddelku. Tako je vsaj eno uro spet prebila med bolniki sobe ŠL 8. Siroti se zdravstveno stanje ni od zadnjič prav nič poboljšalo. Kašljala in kihala je kar v svoje dlani. Končno se je vse uredilo in zadovoljna je odpeljala svojega možička.. Nekaj časa je bila v sobi tišina. »Razmišljam in ugibam, kakšna korist je to, da ga je ra vno sedaj, ponoči, prišla iskat« Sosed se je zazrl na prazno posteljo, zmajal z glavo in nadaljeval »Res ne vidim pravega razloga...« »Morda pa zato, da se bo kakšen dan prej nalezel nahoda ali pa še kaj hujšega,« je malce zlobno dodal bolnik s kilo. »Da bi jo vsaj mi srečno odnesli« SLAVKO KLANČIČAR DOMAČE TRNJE • Na sončni strani Alp vlada za delavce — »večni sončni mrk«. • Mnogi so prišli »na zeleno vejo« — z žaganjem veje idejnih nasprotnikov. • Irak je še en dokaz več — da sta Alah in Hudič že dolgo v kooperaciji • Lovci na čarovnice bi očitno želeli slovenske in hrvaške politike spraviti — na »ideološko grmado«. • Se čudno, da se za naše vojaške obveščevalce ne začne zanimati — CIA. m. BRADAČ JEŽICE, BODICE DEŽURNI POGREBEC — Predsednik Jovič se je na razširjeno zasedanje predsedstva v Beogradu, na katerem so razpravljali o nadaljnji usodi Jugosla vije, vrnit naravnost s pogreba na Norveškem. Posel je posel EPOLETNA OPERETA -Jazo-vi in Jaruzelski Kadijeviči, Pinocheti vse spoznaš po epoleti Zlato sije na ramenu, ljudstvo stoka na kolenu. • Naloga politikov je. da delajo mir, ne pa vojno. (M. Šetinc j • Ni živali na svetu, ki bi se je lahko bolj bali kot človeka. (Motaignej • Vojna ni nič drugega kot nadaljevanje politike z drugačnimi sredstvi (Klausevvitz) POMIRJAJOČA VEST — Državljane je nekolikanj vznemirila vest, ko je Janez Drnovšek z zasedanja predsedstva odpotoval naravnost v varno Švico. Pomirila jih je novica, da seje v Slovenijo zatekel pred vojsko preganjani hrvaški minister Martin Špegelj. Torej smo v Sloveniji še Trgovina na drobno, debelo in inženiring d.o.o. NOVO MESTO, Ulica talcev 9 Tel.: 24-884 Pri nas dobite ves elektro material svetila belo tehniko prodajamo tudi repromaterial (na naročilnico, brez prometnega davka) Na zalogi je še manjša količina termoakumulacijskih peči 2,5 KW na varnem. RAZPISNA KOMISIJA MIZARSKEGA PODJETJA »HRAST« ŠENTLOVRENC, p.o. ŠENTLOVRENC 13 a, 68212 VELIKA LOKA na podlagi 45. člena statuta organizacije združenega dela RAZPISUJE prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - DIREKTORJA PODJETJA Za direktorja je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje z zako- nom določene pogoje: sanjo ali \ da ima srednjo ali višjo strokovno izobrazbo lesne stroke — da ima 10 oz 5. let delovnih izkušenj na področju vodenja delovne organizacije — da predloži ustrezen program razvoja podjetja. Kandidat bo imenovan za dobo 4 let. HRANILNO KREDITNA SLUŽBA SEVNICA, p.o. Mercator Kmečka zadruga Sevnica Savska 20/b Sevnica Upravni odbor razpisuje po statutu VODJO HRANILNO KREDITNE SLUŽBE Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: — visoka oz. višješolska izobrazba ekonomske ali pravne smeri, dve oz. štiri leta delovnih izkušenj ali — srednješolska izobrazba ekonomske smeri in najmanj 6 let delovnih izkušenj Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Hranilno kreditna služba Sevnica, Savska 20/b, 68290 Sevnica, s pripisom »za razpisno komisijo«. LESNEGA TEHNIKA Stanovanjska zadruga Šentrupert, p.o. Šentrupert 124 PRODAJA POSLOVNE PROSTORE v strogem centru Trebrnega, Baragov trg 1. Prostori bodo vseljivi v septembru 1991 Pogoji: 50-odst. avans v roku 15 dni po podpisu pogodbe, dokončno plačilo ob prevzemu objekta. Vsa pojasnila lahko dobite po telefonu 068 40-031 ali 068 40-103. Pogoji: — kon ončana lesna šola 5. stopnje 5—10 let delovnih izkušenj na delovodskem področju v lesni stroki — 3-mesečno poskusno delo Kandidati naj pošljejo prijave s kratkim življenjepisom in dokazi- li o izpolnjevanju pogojev v 14 dneh po objavi Komisiji za imenovanja Mizarskega podjetja »HRAST« Šentlovrenc, p.o., Šentlovrenc 13 a, 68212 VELIKA LOKA O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po dnevu razpisa. CENTER ZA KULTURO IN PROSVETO CBE 23 68330 METLIKA tel.: (068) 58-325 VPISUJE od 7. do 15. februarja 1991 vsak dan od 8. do 15. ure, razen v soboto, v naslednje tečaje. — začetni tečaj iz nemščine (50 ur) — začetni tečaj iz italijanščine — PO METODI SUGESTO-PEDIJE (50 ur) — tečaj oziroma vaje iz AEROBIKE (32 ur) Podrobne informacije lahko dobite po telefonu, pisno ali osebno na gornjem naslovu. Spremenili smo naslov, ne pa zanesljivosti poslovanja Edina vseslovenska zavarovalnica, ki ima oboje: tradicijo in profesionalen odnos do poslovnih partnerjev. Na področju zavarovalništva se edini lahko pohvalimo z devetdesetletno tradicijo in razvito poslovno mrežo, ki je razširjena po vsej Sloveniji in delu Hrvaške. Lani smo imeli skoraj štiri milijone zavarovalnih polic in še tako velika škoda in inflacija nista omajali korektnosti našega dela. Vse to nas zavezuje, da tudi v prihodnje pazimo na svoj ugled. Profesionalci smo prav zato, ker si vedno prizadevamo poenostaviti poslovno sodelovanje. Ob tem, ko smo se preselili, bi se radi zahvalili vsem svojim sedanjim in bodočim zavarovancem. Vzajemna lojalnost lahko prinese le - vzajemno zadovoljstvo. Novi sedež naše poslovne enote Novo mesto je na Zagrebški 2 in predstavništva Kočevje na Ljubljanski cesti 7. zavarovalnica triglav d.d. KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST ■ 'tl & r—mmm. m m- - W 'W | FEN IX INFORMATIKA,' ELEKTRONIKA,ff ■g ZASTOPANJE in trgovina d.o.o. M ----------------------------------- *p§ p PARTIZANSKA 19. p.p. 60, 68000 Novo mesto ^Jf M£š |m_® (068> 26-126, / FAX. (068) 25-145 £gpN Novi razstavno-prodajni prostori na Partizanski 19 ‘‘ŠtfiiM lipi vNovem mestu. . • w g ratunalnsto opremo n; . y' Gambit Asem 'yj terminale Wyse UGODNE CENE || posebna ponudba fl,)T te.^faks Ganon 230, cena ?® delovni cas: IV-iwr-9 do ,2 < od ,4-do 18.; sobota od 9. do 13. ure >?, ISKRAFAX 100 Mala naprava velikih zmogljivosti običajna cena 18.900 din pri RAČKI, d.o.o. 16.000 din in zastonj mmm. g telefon Iskra 911 DOBAVA TAKOJ, KOLIČINA OMEJENA RAČKA, d.o.o. informatika, zastopanje in trgovina Novo mesto Cesta komandanta Staneta 34 Telefon in telefa* (068) 21-058 Ljubljana, jamova 60a d.o.o. SPOŠTOVAN// in ve.ščam° vas< da smo našo dejavnost (grafično, malo V edr°dajo) razširili še na Dolenjsko območje. maf3Vem mestu, na Prešernovem trgu3, smo odprli Dnt 0p™dain° trgovino, kjer lahko dobite šolske Dnn6(!iiČine’ Pisamiški material, pisala, obsežna je dm^u keramičnih svinčnikov, igrač, magičnih igric, bobnih daril in pustnih mask. vai 'tei PrePričajte se, z veseljem bomo ugodili vasim željam. ODPRTO: Od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure. Sobota od 8. do 12. ure. Tel. 25-646 C°i°“Esfo, PC1512 Amstrad ?^r3d4an,a <06«'O2l'.0Me,al‘: I Ki P® ticyJ.II S II m ag—H običajna cena 20.000 <»« davha, W »"""* *"*“'in 1 3%, za zasebnike P®33’ f ■ ‘ebruarja 1991 SKUPŠČINSKI DOLENJSKI LIST z a občin« ČRNOMELJ. METLIKA. NOVO MESTO. RIBNICA IN TRCBNJE V 15. številki Skupščinskega Dolenjskega lista, ki je izšla z datumom 22. december 1990, so objavljeni dokumenti: OBČINA ČRNOMELJ — Odredba o določitvi najvišjih cen OBČINA NOVO MESTO — Odredba o spremembi odredbe o delovnem času upravnih organov občine Novo mesto * — Sklep o spremembi sklepa o imenovanju občinske volilne komisije za mandatno obdobje 1990—1994 — Odlok o začasnem financiranju javne porabe v občini Novo mesto za 1. trimesečje leta 1991 — Sklep o javni razgrnitvi osnutka ureditvenega načrta Hidromelioracijsko območje Šentjernej — zahod — Odlok o zazidalnem načrtu BTC Češča vas — 1. faza — Sklep o javni razgrnitvi osnutka ureditvenega načrta pokopališča Srebrniče — 1. faza — Spremembe in dopolnitve družbenega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990 OBČINA RIBNICA — Odlok o delovnih telesih skupščine občine Ribnica V 16. številki Skupščinskega Dolenjskega lista, ki je izšla z datumom 28. december 1990, so objavljeni naslednji dokumenti: OBČINA ČRNOMELJ — Odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o določitvi najvišjih cen OBČINA METLIKA Sklep o spremembi sklepa o imenovanju občinske volilne komisije za mandatno obdobje 1990—1994 — Odlok o ustanovitvi in pristojnostih komisije za zbiranje in evidentiranje podatkov, dokumentov in pričevanj o medvojnih in povojnih pobojih, pravno dvomljivih procesih in drugih nepravilnostih — Odlok o ustanovitvi in pristojnostih komisije za denacionalizacijo — Odlok o ustanovitvi in delovnem področju delovnih teles skupščine občine Metlika — Odlok o priznanjih občine Metlika — Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Metlika v 1. trimesečju 1991 — Odredba o določitvi najvišjih cen OBČINA RIBNICA — Odlok o začasnem financiranju javne porabe v prvem trimesečju 1991 — Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Ribnica za leto 1990 OBČINA TREBNJE — Odlok o začasnem financiranju skupnih in splošnih družbenih potreb v občini trebnje v prvem trimesečju 1991 — Odlok o višini prispevka za vzdrževalna dela na melioracijskem območju Rakovniško polje, Jeseniščica in Voljče Njive za leto — Odlok o spremembi proračuna občine Trebnje za leto 1990 — Spremembe in dopolnitve družbenega plana občine Trebnje za obdobje 1986—1990 — Pravilnik o spremembah pravilnika o dodeljevanju stanovanj in stanovanjskih posojil v občini Trebnje — Odlok o ureditvenem načrtu deponije komunalnih odpadkov Globoko za občino Trebnje V1. številki XXVIII. letnika Skupščinskega Dolenjskega lista, ki je izšla z datumom 25. januar 1991, so poleg kazala za lanski letnik objavljeni dokumenti: OBČINA ČRNOMELJ — Odlok o zagotavljanju sredstev za potrebe na področju zdravstvenega varstva v občini Črnomelj v letu 1991 — Sklep o usmerjanju sredstev, namenjenih za spodbujanje razvoja v občini Črnomelj — Sklep o javni razgrnitvi sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana občine Črnomelj 1986—1990 in osnutek lokacijskega načrta odlagališča komunalnih odpadkov pri Vranovičih — Sklep o javni razgrnitvi osnutka ureditvenega načrta za Trg svobode v Črnomlju OBČINA METLIKA — Odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o določitvi najvišjih cen OBČINA NOVO MESTO — Sklep o javni razgrnitvi osnutka ureditvenega načrta Zgodovinsko jedro Dolenjskih Toplic — Sklep o javni razgrnitvi osnutka ureditvenega načrta kamnoloma Cerov Log — Odlok o zagotavljanju sredstev za zdravstveno varstvo v letu 1991 — Sklep o razvrstitvi funkcij v skupščini občine Novo mesto, izvršnem svetu skupščine občine Novo mesto in določitvi koeficientov za določanje osebnih dohodkov za te funkcije OBČINA RIBNICA — Odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Ribnica — Odredba o pristojbinah za kritje stroškov veterinarsko-higienske službe v občini Ribnica OBČINA TREBNJE — Odlok o zagotavljanju sredstev za izvajanje občinskega programa zdravstvenega varstva za leto 1991 — Odredba o določitvi najvišjih cen v občini Trebnje — Poročilo o izidu referenduma v krajevni skupnosti Sela—Šum-berk OBVESTILO Občina Novo mesto objavlja, da zbira interesente za najem lokacij za postavitev začasnih objektov na javnih mestih „ uVs£p,°dro£n®iše.informaciie O lokacijah in postavitvi začasnih objektov dobijo interesenti pri Zavodu za družbeno planiranje m urbanistično načrtovanje občine Novo mesto stavba ne obrazce zapT a PrV° nads,r0P)e’ kJer Prejmete tudi ustrez- Izmed vseh prijavljenih interesentov bo zbran ožji krog interesentov, ki bodo prišli v poštev za licitacijo. y Rok za oddajo prijav je do vključno 15. 2. 1991. ZLATA VERIGA * pomivalna korita, vezane plošče, mesarske mize. samonosilnepolice z vijaki že K °d 72 do 90 din, gugalniki od 700 do 900din, otroški stolčki in mizice, vitrineza J*? L 1.900 din. lovske omare, kredenca Barbara samo za 5.800 din, čolni Vse to v *** industrijski prodajalni NOVOLESA v Straži Tei 068/84-600. 3 H CVETJE - Cvetličarna Milene INTERMARC — Trgovina s teh- # 2 Blazinšek se je preselila v središče ničnim blagom v STOPIČAH. Na- m 5 Šentjerneja v Brulčevo hišo. Sveže hrbtne kosilnice Kav/asaki, kosilnice T* •» cvetje, cvetni aranžmaji po želii, uvo- na ooeon firme Alko Mn tehmlm m, M m Šentjerneja v arutcevo niso. 3veze hrbtne kosilnice Kavtasaki, kosilnice cvetje, cvetni aranžmaji po želji, uvo- na pogon firme Alko. Bela tehnika po , žene prekrasne lončnice vsak dan od starih cenah in betonski mešalci LIV £ W 8. do 17. ure in v soboto od 8. do 13. po najnižjih cenah. Tudi na naročilni- u ure. Tel 068/42-153. Ce. Pokličite 068/43-806 S 3 ure’ Tel 068/42-153- * KVM RIBNICA — Spet vabijo kupce v prodajalne BREG, JORAS in j i PAJK. V Pajku na zalogi avtomobilski AKUMULATORJI iz uvoza znamke 5 Car—Tee. Zanje nudijo 24 mesecev jamstva. Delovni čas vsak dan od 7. do 19. u ure, ob sobotah do 14. ure. In še tel 061/861-379 za Breg, 861-530 za Joras in 9 3 861-910 za Pajk. Pokličite! •4 --------------—~---------'-------------:—:_______________________________ Jj GRAFIKA ZUPAN — Podjetniki! Brez celostne grafične opreme ne morete ■j M na ,rg- Oblikujemo in izdelamo znak vaše firme. Tiskamo pisarniške materiale, •4 vizitke, račune, ku verte, dopise, prospekte, kataloge, samolepilne etikete. Najso- £ d dobnejša tiskarska tehnika, visoka kakovost, konkurenčne cene. Grafika Zu-•J pan, Valvasorjeva 4, Trebnje, tel 068/44-682. KOBRA — Specialnost hiše je industrijska ELEKTRONIKA. Za široko potrošnjo nudijo OZVOČENJA za šole, prenosna ozvočenja brez na- pajanja. POPRAVLJAJO telefone, montirajo in popravljajo avtoradie. Kobra, Šmarje 13, Šentjernej, tel 068/42-118. ZAVAROVALNICA TRIGLAV NOVO MESTO - Življenjski zavarovanci! Nič ne boste izgubili! Vse plačane premije in pravice pri nekdanji Dolenjski območni skupnosti vam bomo upoštevali pri vašem zavarovanju. Čimprej od-dajte izjave, ki ste jih prejeli po pošti Sodelovali boste v nagradnem žrebanju. Žrebanje bo II. februarja 1991. Čaka vas 53 lepih nagrad Zavarovalnica Triglav, poslovna enota Novo mesto, Zagrebška 2, tel 068/22-410 in 22-413. Pokličite. KOP LONGAR — Proizvodnja izdelkov iz plastike in kovine. Kompleten kopalniški program. Okovje za pohištvo. Sklopni elementi Orodjarske storitve. V trgovini vseh vrst kompresorji iz uvoza, stebelni vrtalni stroji, strojne žage za železo. Skratka: kdor ve za KOP LONGAR, do.o., veza pot do razrešitve problemov. Rumanja vas pri Straži tei 068/84-647. u* VRTNICA — Lončnice, rezano cvetje, šopki in venci Dostava po vsej Sloveniji in v tujino. Vse to z veliko prijaznosti naredi Vrtnica, CVETLIČARNA gospe Sonje iz Straže, Ob Krki 1. Pokličete na tei 068/84-547 ali 27-691. S, ZLATU VERIGA Oglase za Zlato verigo sprejemu Alpha Trdinova II a. Sovo mestu. tel. E 068 Ž8-IŽI ------- WO ..o-#„/ u t h mmi n iniifc SKUPŠČINA OBČINE KRŠKO Občinski komite za družbeno planiranje, razvoj gospodarstva in urejanje prostora ter varstvo okolja Oddelek za gospodarsko infrastrukturo razpisuje na podlagi sklepa Izvršnega sveta SO Krško JAVNI NATEČAJ ZA ODDAJO POSLOVNEGA PROSTORA za potrebe zasebnega in družbenega sektorja v adaptirani poslovno-stanovanjski stavbi na Senovem, Titova cesta st. 98, v velikosti 86,37 m2. Izhodiščna najemnina za poslovni prostor znaša na dan 1. 2. 1991 6.2-10,20 din. Ker se lokacija poslovnega prostora nahaja v strogem središču Senovega, se od interesentov pričakuje, da ob izpolnjevanju pogojev za nehrupno dejavnost, ohranjajo prostor takšen, kot se daje v najem. Izbor med ponudniki bo opravljen glede na predstavljen program in višino ponujene najemnine. Pisne ponudbe za najem z navedbo dejavnosti pošljite do 21.2. 1991 na Skupščino občine Krško, oddelek za gospodarsko infrastrukturo, Krško, CKŽ št. 30. Vloge naj bodo v zaprtih kuvertah s pripisom .»NAJEM LOKALA«. Vse dodatne informacije dobite na bivši Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Krško, Krško, CKŽ 30, ali po telefonu št. 0608 21 -507. Ogled lokala bo, po predhodnem dogovoru, možen vsak dan. O izbiri boste obveščeni v 8 dneh po poteku roka za objavo. IV Kmetijska zadruga Metlika objavlja JAVNI NATEČAJ za oddajo del na agromelioraciji kmetijskih zemljišč Metlika 1, ki bodo potekala v času od konca februarja 1991 dalje na kmetijskih zemljiščih v občini Metlika, in sicer: 1 L®!?!00 de,° za 4 pnevmatska kladiva, s težo kladiva nad 1200 kg ter občasna dela po potrebi za: 2. en bager, 3. dva kamiona, 4. en buldožer, 5. dva nakladalca. Pisne ponudbe, v katerih boste navedli zmogljivost in ceno de-lovne ure stroja, pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Mercator Kmetijska zadruga Metlika, Komisija za izvedbo aaromelio-racij, Metlika, Cesta 15. brigade 2. MlltMISr? LIST > ^111 .tli tedenski koledar Četrtek, 7. februaija — Rihard Petek, 8. februarja — Prešernov dan Sobota, 9. februarja — Polona Nedelja, 10. februarja — Vlasta Ponedeljek, 11. februarja — Zvezdana Torek, 12. februaija — Pust Sreda, 13. februarja — Katarina kino BREŽICE: 8. in 9. 2. (ob 20. uri) ameriška komedija Ljubimec po naročilu. 10. (ob 18. in 20. uri) in 11.2. (ob 20. uri) ameriški znanstvenofantastični film Popolni spomin. 13.2. (ob 20. uri) ameriška melodrama Družinska strast. ČRNOMELJ: 8. 2. (ob 19. uri) gledališka predstava. 9. 2. (ob 19. uri) ameriški znanstvenofantastični film Robocop, II. del. 10. 2. (ob 20. uri) ameriška komedija Najbolj nori Božič. 13. 2. (ob 19. uri) gledališka predstava. KRŠKO: 7. 2. (ob 20. uri) ameriški kriminalni film Smrtonosni pok. 10. 2. (ob 18. uri) ameriška komedija Kakor reče očka. 12. 2. (ob 20. uri) ameriški kriminalni film Zaljubi se v vohunko. NOVO MESTO — DOM KULTURE: 7. (Ob 18. in 20. uri) ter 9. in 10.2. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Kletka. 8. 2. (ob 19.30) Slavnostni koncert. 9. in 10. 2. (ob 16. in 18. uri) ameriška pustolovska komedija Joe proti vulkanu. 11. in 12. 2. (ob 19.30) gostuje slovensko gledališče Trst — Mojstrska lekcija. Od 13. do 15. 2. (ob 18. in 20. uri)ameriška komedija Umazani, pokvarjeni prevaranti. NOVO MESTO — DOM JLA: Od 8. do 10. 2. (ob 19. uri) ameriški film Utrjevalci duhov. Od 11. do 13. 2. (ob 19. uri) ameriški film Zelo luksuzno dekle. TREBNJE: 9. (ob 19. uri) in 10. 2. (ob 18.30) film Šofer gospodične Daisy. kmetijski stroji TRAKTOR Ferguson (39 KM), star eno leto, nič delovnih ur, prodam, t (068)56-273. 735 TRAKTOR Deutz, leto izdelave 1958, brezhiben, koso, plug in enoosno prikolico, vse za 45.000 din prodam. ® (0608)67-545. 736 KOSO, malo rabljeno, in škropilnico, originalni priključek za motokultivator Labinprogres (10 KM) prodam. Franc Zorko, Župeča vas 41, Cerklje ob Krki. 738 PRIKOLICO za prevoz živine, novo, prodam ali menjam za mlado dojno kravo. Prodajam tudi kostanjeve metre in kole. Franci Zakšek, Hrastek 7, Podbočje. 739 TRAKTOR Zetor (52 KM), odlično ohranjen, prodam. Martin Vidmajer, Selce 12, Dobova. 747 NAKLADALNO PRIKOLICO Novi pionir 17, novo, prodam za 10 % ceneje. Peter Kužner, Poklek 22, Podsreda. 751 TRAKTOR IMT 533, v dobrem stanju, star 12 let, prodam. Ivan Ucman, Vel. Cerovec 8, Novo mesto. 761 TRAKTOR LOMBARDINI, dva pogona, in kosilnico BCS diesel ter traktor Zetor kristal, 120 KS, z delom, prodam. » (0608)33-275. 830 TRAKTOR Štore 502, letnik 1984, prodam. Franc Grčman, Mačji Dol 16, Velika Loka. 869 ZETOR 70-11 prodam ali menjam za manjšega ali za avto. Marjan Štefanič, Pristava 13, Podbočje. 890 ŠKROPILNICO, nahrbtno, motorno, novo, ugodno prodam. Franc Tramte, Dol. Gradišče 21, Šentjernej. 891 ROTACIJSKO KOSO, britev 135 cm, in frezo Agrio s priključki prodam, ‘as 75-786. 897 motorna vozila OPEL KADETT 1,3 S, star leto in pol, nanovo registriran, prodam. ® (068)49-442. 721 VRATAzaZ 101, leva in desna, nova, prodam, o (068)59-460. 730 ŠKODO 105 L, letnik 1987, prodam, o 25-845, popoldne. 743 GOLF DIESEL, star tri leta, prodam. Kastelec, Gotna vas 7, Novo mesto. 744 R—FUEGO in R 4 nujno prodam. Resnik, Birčna vas 54, Novo mesto. 745 Z 128, letnik 1990, prodam. Informacije na v (041 )159-638. 752 JUGO KORAL 55, letnik junij 1988, prodam. Tomašič, Šegova 8, * 24-143. 755 JUGO 45 A, letnik 1986, prodam. ® (068)26-322. 757 ZASTAVO 101 GTL, letnik 1986, prodam, s (0608)89-167. 759 R 4 GTL, letnik 1982, registriran, prodam. Marko Murn, Korita 15, Dobrnič. 760 CIMOS BX 15 TGE, star tri mesece, prodam. Franc Smolič, Ulica Cankarjeve brigade 33, 68210 Trebnje, ® 44-321, popoldne. 763 MOTOR ZA Z 750, generalno obnovljen, prodam. * 24-337. 764 R 4, letnik 1988, prevoženih 18000 km, prodam, a 26-717. 767 JUGO KORAL 55, letnik 1989, registriran do junija, komplet z opremo, bele barve, prodam. 81 24-158 po 19. uri. HYUNDAI PONY 1,5 GLS, 9/90, prodam ali menjam za manjši avto. ® (068)25-800. 768 JUGO KORAL 45, star 14 mesecev, prodam ali menjam za R 4 GTL. ® 21-972. 771 PRODAM R4 GTL, letnik 88, svetlomodre barve. 8 068/23- 585 GOLFA, letnik 1982, unikatno žensko poročno obleko št.38 — 40 ter parcelo na Ljubnu, primerno za vikend, prodam, a (068)65-673. 772 R 18 TLJ, letnik 1984/8, kot nova, centralno zaklepanje, električni pomik stekel, prodam, a (068)84-650. 773 JUGO 45, star 15 mesecev, prodam. Sekulovski, Mestne njive 3, Novo mesto. R 4 GTL, letnik 1987, registriran do 6. junija 1991, prodam za 5900 DEM. a? 76-427. 775 JUGO 45 A, letnik 1986, dobro ohranjen, prodam za 5000 DEM. a (0608) 21-484. 777 LADO RIVO 1200, staro 4 leta, prevoženih 26000 km, prodam. is (068)26-585. 778 R 4 TL, letnik 1978, nanovo registriran, prodam. Jože Kermc, Nad mlini 41, Novo mesto. 779 GOLF DIESEL, letnik 1985, ohranjen, prodam. Gorenc, Zbure 34, Šmarješke Toplice. 780 GOLF JGL DIESEL S paket, star 6 let, s 5 vrati, traktorsko koso TSK ekstra in starejšo BCS Lombardini ter starejši APN 4 prodam, a 45-117. 782 R 18 TLJ, izredno ohranjen, garaži-ran, 24500 km, letnik 1985, z dodatno zimsko opremo, proda prvi lastnik, ts (068)21-127. 783 JUGO KORAL 45, nov, prodam za 10.000 din ceneje, a 22-283, dopoldne. Z 750, Jetnik 1984, odlično ohranjeno, prodam. Ždinja vas 3/'b (pri gostilni Pugelj). 785 Z 101, letnik 1987, ugodno prodam. Adamlje, Stopiče 93. 786 JUGO 55, maj 1989, 17000 km, prodam. o 21-208. 787 FIAT 126 P, nov, prodam. Cena 7.000 DEM. Novak, Cegelnica 6, Novo mesto. 791 JUGO KORAL 55, star 14 mesecev, prevoženih 15000 km, prodam, a? (068) 84-781. 792 R 4, letnik december 1986, prodam. Jelše 5, Otočec. 793 GOLF, letnik 1980, prodam. Radko-vič, Drča 7, Šentjernej. 796 GOLF J, letnik 1979, prodam. Marjan Radi, Kambičev trg 5, Kostanjevica. 802 LADO SAMARO, letnik 1987, in jugo Florido, letnik 1990, prodam, ‘fi? (0608)61 -687, popoldne. 803 Z 750, letnik 1983, prodam. Gorenc, Ostrog 23, Šentjernej. 804 VW 1300, letnik 1971, registriran do marca, prodam. Tt 23-521. 805 NISSAN MICRA XL, nov in še neregistriran, prodam, c (068)84-400. R 4, letnik 1987, prodam. ® 73-443. 807 OPEL KADETT turbo diesel, avgust 1990, prodam. (061)446-126. 808 JUGO 45 A, v dobrem stanju, letnik 1987, prodam. Franc Brezovar, Gor. Ka-mence 24, Novo mesto. 811 JUGO 45, letnik 1989, prodam, at' 27-387, Anton Križan, Stritarjeva 3, Novo mesto. 814 GOLF, letnik 1979, prodam. ® 52-128. 815 JUGO 55 L, letnik 1985, odlično ohranjen, prodam. ® (0608)75-739. 816 Z 750, december 1984,24.000 km, in 126 P, letnik 1986, prodam, s (068)84-595 817 GOLF JGL diesel, december 1984, S paket, bele barve, prodam, t 23-195. 819 AMI 8, letnik 1976, ugodno prodam, r (0608)32-284, popoldne. 820 Z 101, letnik 1980, prodam. it 42-349. 821 DOLENJSKI LIST USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p o. UREDNIŠTVO: Drago Rustja Iglavni urednik in direktor), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Breda Dušit, Anton Jakše, Zdenka Lindič-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj, Pavel Perc, Jote Primc, lote Simčič in Ivan Zoran. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 18 din, naročnina za 1. trimesečje 200 din; za delo v ne in družbene organizacije 400 din; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (ali druga valuta v tej vrednosti) na leto. OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 240 din, na prvi ali zadnji strani 480 din; za razpise, licitacije ipd. 260 din. Mali oglasi do deset besed 200 din, vsaka nadaljnja beseda 20 din. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št.: 52100-620-970-25731 -128-4405/9 (LB — Dolenjska banka d.d. Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. J 30. Telefoni: uredništvo (068) 23-606,24-200, naročniška služba, ekonomska propaganda in fotolaboratorij 23-610, mali oglasi in zahvale 24-006; računovodstvo 22-365, telefax: 24-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja republiškega sekretariata za informiranje Republike Slovenije (št. 23 od 21. oktobra 198B) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. JUGO KORAL 45, letnik 89, zelo ugodno prodam, s 51-638 126 PGL, letnik 88, 13.000 km, odlično ohranjen prodam. ® 25-909. PRODAM PEUGEOT 205, letnik 86 (cena 12.000 DEM). ® 25-115 (popoldan). PRODAM R4 GTL, letnik 1984. o 068/27-808. R4,april 1989,prodam. « (068)51-616. 823 Z 101, letnika 1987 in 1985, prodam. Ban, Vel. Brusnice 71, e 85-984. 826 GOLF JX DIESEL, letnik 1985, prodam za 13.900 DEM. « (068)21-825. 827 JUGO 45, letnik 1988, prevoženih 17.000 krn. it 26-808 int. 46 dopoldne, popoldne Žagar, Majde Šilc 6. Z 101 GTL, december 1986, registrirano do 29.12.1991, nujno in ugodno prodam. a (068)41-090. 828 Z 101, letnik 1987, prodam za 6.400 DEM. s (068)73-180. 829 JUGO 45, julij 1989, prodam ali zamenjam za cenejše vozilo. Rifelj, Lešnica 10, Otočec, s 22-711 int. 613, v četrtek in petek od 14. do 22. ure. 831 Z 750, letnik 1982, registriran do maja, prodam. Franc Tramte, Zloganje 27, Škocjan. 832 GOLF DIESEL, letnik 1984, in 126 P, starejši letnik, prodam. Jože Nagelj, Vel. Cikava 5, Novo mesto. 833 Z 750, letnik 1985, karambolirano, registrirano do avgusta, prodam. Ferdo Kovač, Tržišče 41, Tržišče. 834 JUGO GVL, letnik 1989, prodam ali menjam za golfa diesel, letnik 1989, z doplačilom. W 84-883. 835 JUGO KORAL 45, november 1988, prodam. ® 22-578. 836 JUGO KORAL 45, star 15 mesecev, krem barve, prodam. ® (0608)33-430, po 15. uri. 837 JUGO 45 AX, prva registracija 1988, prodam. 'M (068)85-168. 838 JUGO 45 E, letnik 1986, prodam. t: (068)43-875. 839 R 18, letnik 1981, ohranjen ter Z 750, starejši, prodam. ® 76-192. 841 JUGO KORAL 45, letnik 1988, rdeče barve, z dodatno opremo, prodam. ® 65-192, popoldne. 842 126 PGL, letnik 1987, prodam za 3700 DEM. Perko, Gor. Križ, Žužemberk. 843 OPEL KORSO 1,2 LS, letnik 1985/10, ugodno prodam. Drago Kodrič, Dol. Prekopa 58, Kostanjevica. 844 GOLF JX DIESEL, letnik 1989, prodam. Vigelj, Mrzlava vas II, Krška vas. 845 Z 750, letnik 1985^prodam. Andrej Gregorič, Groblje 25, Šentjernej, e 42-432, popoldne. 846 Z lOl, letnik 1988, registrirano do februarja 1992, ugodno prodam, o 23-311, interna 634, dopoldne, Marjan Matoh, Vrhpeč 22, Mirna Peč. 847 JUGO 45, letnik 1984, registriran za celo leto, ugodno prodam. ;«• 40-009. 851 GOLFA, letnik 1989, prodam, c 84-735. 852 JUGO FLORIDA 1,4 prodam. Mar-ko Sprajcar, Karlovška 3, Novo mesto, o 28-265. 853 GOLF DIESEL, letnik 1983, in Z 101 GTL 55, letnik 1986, prodam. Anton Zo-fič, Cirnik 24 a, Jesenice na Dol, o (0608)61-417. 854 JUGO KORAL 55, višnjevo rdeč, letnik 1989, ugodno prodam, o (0608)81-989. 855 FIAT 126, letnik 1987, ugodno prodam. o 28-714. 856 ZASTAVO750, letnik 1983, prodam. Vovko, Leskovec 2, Brusnice. 857 ZASTAVO 750, starejši letnik, prodam. Veliki Slatnik 24, Novo mesto. 858 GOLF JX DIESEL, november 1985, prodam ali zamenjam za golfa bencinarja. Milan Sopčič, Gradac 7, 68332 Gradac. 859 Z 101, letnik 1987, prodam, d 22-511, interna 519, do 14. ure. 860 R 5 KAMPUS, letnik 1990, in R 19, letnik 1989, prodam. Zvone Rožanc, Jelše 1 a, Otočec, « 28-515, do 8. ure. 861 126 P, december 1987, dobro ohranjen, prodam, s 25-492. 862 JUGO 45 A, letnik 1986, dobro ohranjen, prodam, s 85-406. 864 JUGO KORAL 45, letnik 1990, zelo ugodno prodam, /s 24-425, Cesta herojev 9. Novo mesto. 868 JUGO 55, star dve leti, prodam, s (068)59-082. 870 JUGO KORAL 55, star 8 mesecev, prodam, s 28-734. 871 Z 101 SKALA, letnik 1989, prevoženih 18000 km, prodam, c (0608)31-273, od 17. do 19. ure. 872 GOLF JGL, november 1984, 5 vrat, bele barve, S paket, prodam, t 43-551. 873 JUGO 55 SKALA, star eno leto, registriran do januarja 1992, prodam, s 24-368. 875 Z 101, staro tri leta, prodam, st 85- 975. 877 PEUGEOT 304 in školjko za marce- des, tip 115, brez motorja, prodam, s 23- 976. 878 JUGO 45, star 4,5 let, prodam, a. 25- 738. 879 Z 101 GTL 55, letnik december 1986, 34000 km, rdeče barve, odlično ohranjena, prodam. Slavka Tratnik, Drska 57, Novo mesto. 880 GOLF DIESEL, letnik 1985, in 126 PGL, letnik 1988, prodam. Turk, Mali Orehek 5. Stopiče. 882 GOLF DIESEL, letnik 1985, prodam. o (0608)61-360, od 7. do 18. ure. 883 Z 128, letnik april 1986, 46100 km, garažiran, ugodno prodam, c (068)27-692. 884 GOLF JX DIESEL, marec 1989, prevoženih 37000 km, rdeče barve, prodam. c (0608)33-864. 885 GOLF DIESEL, letnik februar 1988, prodam ali menjam za manjši avto. Berlo-gar, Dol. Kamence 16, Novo mesto. R 18, letnik 1986, prodam za 11000 DEM dinarske protivrednosti. a (068) 28-891. 887 JUGO KORAL 45,.maj 1989, prodam, s 65-521. 888 Z 101 GTL, november 1986, ugodno prodam, t 59-716. 889 Z 750, letnik 1984, prodam, o 32-287. 892 JUGO 45, letnik marec 1989, prodam, t 58-174, od 8. do 16. ure ob delavnikih. 893 126 P, letnik 1986, prodam. « 45-445. 896 JUGO KORAL 55, letnik april 1989, prodam. Mavsar, Rumanja vas 36, Straža, e 84-843. 899 R 4, letnik 1984, ugodno prodam. Srečko Podbrežnik, Grajski trg 33, Žužemberk. 900 126 P. letnik 1980, prodam. Andrej Simčič, Orehovec 37 a, Kostanjevica, o (0608)60-023. 901 R 18 TLJ, letnik 1984, dobro ohranjen, prodam, :v 42-162. 902 GOLF JGL DIESEL, letnik 1985, prodam. V račun vzamem R 4 GTL, letnik 1986/87. o 73-609. 904 126 P, letnik 1988, in Z 750, letnik 1982, prodam, o 25-894. 906 ZASTAVO 101 Skala, letnik 1989, prodam, st (068)23-398. 908 Z 101 GTL 55 ugodno prodam, it 87-215. 909 HIŠO s telefonom in 2600 m2 zemlje na Žigrskem Vrhu, Sevnica, prodamo za 90.000 DEM. c (0608)43-197, sobota in nedelja, 9., 10.2.1991. Kasnejše informacije na c (0608)81-301, 81-129 ali 43-193, Košar. 840 TRAVNIK (34 arov) na Podbočju pri Raki in brejo kozo prodam, m: 42-874. VINOGRAD s starejšo zidanico na Dvoru prodam. Darinka Šteingel, Sadinja vas 16, Dvor. 91 o prodam posest VINOGRAD in gozd (40 arov) pri Tržišču prodam za 90.000 din. Sr (061)52-573. 722 HIŠO z delavnico, vseljivo, ob cesti Šentjernej — Kostanjevica, prodam, :t: 99352-97266. 723 STANOVANJSKO HIŠO v Brežicah, nedokončano, v velikosti 16 x 13, s poslovnimi prostori, primerno za kakršnokoli obrt, prodam. Hiša je v celoti podkletena, zastekljena, ometana in ima centralno ogrevanje, it: (0608)67-006, od 16. ure dalje. 731 PARCELO (2650 m2), z urejeno lokacijsko dokumentacijo, nad Tomažjo vasjo pri Šentjerneju, ugodno prodam. Možnost nakupa tudi na obroke, e (061)573-450. 732 PARCELO v Scmiški gori (nad Iskro), primerno za vinograd in vikend, prodam, sr 56-373. 741 VINOGRAD na žici (12 arov), z zidanico, na Radoviči v Beli krajini prodam. Bračika, Gotna vas 40, /a (068)26-051. PARCELO z zidanico v bližini Trebnjega prodam. Informacije na o 20-356, popoldne. 765 HIŠO v gradnji na lepi legi na Ratežu prodam, s 24-595. 769 MLAD VINOGRAD na Vinjem vrhu prodam, a 76-328, dopoldne. 790 VINOGRAD (1400 m2), trta je cepljenka, in parcelo, primerno za vinograd, prodam, s 25-530. 794 POLOVICO hiše (dvojček) v Brežicah prodam, s (062)413-132. 801 HIŠO v centru Trebnjega, v 4. gradbeni fazi, prodam, a? (068)44-277. 810 VIKEND z vinogradom na Trški gori ugodno prodam. Ogled v nedeljo, 10.2.1991, od 13. do 15. ure. s (064)11-281. 812 KOBILO, pridno, dobro voznico, mlado kravo za zakol ter krave na izbiro, dobre mlekarice, prodam. Ivan Zajc, Žalna 21, 61 290 Grosuplje. 718 NOV REGAL ugodno prodam, c (068)27-513. 719 TELEVIZOR, črno—beli, star dve leti, ugodno prodam. t (068)28-168. OSTREŠJE po zelo ugodni ceni prodam. s 76-554, zvečer. 725 PRIKOLICO za osebni avto, novo, in 1 m3 hrastovih plohov prodam, o 86-103 726 BARVNI TELEVIZOR Philips, ekran 37 cm, star tri leta, brezhiben, malo rabljen, ugodno prodam, s (068)44-770. HIŠO v bližini Novega mesta, v 4. gradbeni fazi, sadni vrt, vinograd, električni kabel (700 m), električno omarico — zunanjo in notranjo, 9 sobnih vrat (hrastov furnir), avto VW 1303, registriran do 2/1991, in VW 1302 za rezervne dele prodam. Informacije na t 24-183, po 16. uri. 734 VHS KAMKORDER Hitachi prodam. Interesenti pokličite na c (0608) 81-098. 737 GLASBENI STOLP Nesco, 2 x 60 W, S CD—jem, daljinsko upravljanje, garancija, prodam, a (068)25-742. 740 KOŽO. brejo, kunce za razplod in otroško posteljico z jogijem prodam, o 27-714. , 746 MARKER — TOUR nove smučarske vezi za turno smuko, velikost čevljev št. 42, prodam, s 24-368. 749 OTROŠKI VOZIČEK, kombiniran, nov, prodam. S 26-694. 750 KRAVO brejo, telice za pripust in kosilnico BCS, prodam. Jablan 41, Mirna Peč. 756 DVE VZMETNI BLAZINI (180 x 80), raztegljiv kavč, prodam. Jože Pinterič, Zagrebška 14, Novo mesto, dopoldne. 766 HLADILNO OMARO LTH, 1550 L, prodam. Muren, Dobrava 36, Otočec (novo naselje). 770 PUŠKO KARABIN, kaliber 7 x 64, prodam.v« 57-513. 776 PRAŠIČE od 100 do 120 kg prodam. Lahko tudi za predelavo, o 73-023. ŠTEDILNIK Gorenje (2 c 2), nov, prodam. ® 21-208. 788 VINO ROSE in žganje sadjevec prodam. s 22-225. 797 DVE ZIMSKI KOLESI za lado, dobri tudi za škodo, prodam, t (0608)82-194. 800 NEMŠKI gospodinjski in industrijski šivalni stroj in krojilni nož prodam, o (061)852-144. 806 GOSPODINJSKI dvoigelni overlog, ugodno prodam, s (0608)31-868. 809 NOVO mizarsko tračno žago, kolesa 660 mm-aluminij, motor 3 KW, prodam-s dopoldne (061)861-611 int. 233, popoldne (061)866-135, Janež. 813 PRODAM ali zamenjam za hlodovino snopovezalko BCS in mlatilnico Kro-bat s popolnim čiščenjem. Celestina, Zg-Vodale 13, Tržišče. 818 NOVO satelitsko anteno, stereo, prodam za 1280 DEM. s (0608)70-465, Bojan. 822 ŠTEDILNIK Gorenje iz nerjaveče pločevine (2 c 2) poceni prodam, at 22-650, zvečer. 824 TELICO, 500 kg, brejo 5 mesecev, prodam, e 27-807. 825 ROČNO MIZARSKO STISKALNICO in prikolico za vleko avtomobilov prodam, e 40-009. 849 SMREKOV LES prodam, t 44-661. 850 SPALNICO iz programa Vega. še zapakirano, 10 % ceneje prodam, c 44-882, Marica (v službi). 863 PLETILNI STROJ Brother, na kartice, dvoredni, in nov radio prodam. : 84-732. 867 VOLA za kmečka dela prodam. Hrušica 18, Stopiče. 874 POCENI prodam rabljena vrata, okna, strešno opeko, kosilnico, brane, kolo in suho hrastovo hlodovino ter kuhinjsko opremo, it: 23-170. 876 PRODAM 850 kvadrov 25 x 40, devet mrež 9 — 8 in 350 smrekovih kolov. ® 22-218. 881 COMODORE 64 z disketnikom, kasetnikom in tiskalnikom prodam. « (0608)77-438. 894 ŠTIRI GUME za lado samaro, skoraj nove, zelo ugodno prodam, o 28-742.. KOMBINIRKO. štiri operacije, širine 41 cm, in 15 eolski gumi voz prodam. 1 (068)40-094. 898 REZKAR, dvovretenski, za izdelavo ladijskega poda in oblog, ki se priključi na debelinko, prodam, /o 22-706. 903 LESENE stilne stole, nerabljene, prodam. ® 23-368. 907 razno PRODAM obračalnik in kultivator za TV in tri kmetijske parcele v bližini Šentjerneja. ® (061)484-610. 717 PRODAM obračalnik in kultivator za TV, in tri kmetijske parcele v bližini Šentjerneja prodam. c (061)484-610. 717 ANGLEŠČINO inštruiram, o 27-535, po 18. uri. 729 LOKAL v obratovanju v centru Novega mesta oddam. Pogoj: predplačilo^* NUJNO POTREBUJEM posojilo 10.000 DEM. Vračam v 6 mesecih. V zameno nudim delovno mesto v gostinstvu. Šifra: »PO DOGOVORU«. 865 službo išče _ KNJIGOVODSTVO za zasebne obrtnike vodim. Šifra: »OBRTNIK«. službo dobi _ DIMNIKARJA, KV ali PKV, zap<> slim. Dimnikarstvo Milan Pavlič, Roje 8, 68310 Šentjernej, o (068)41-055. 742 ** m ^ •/p., esžfei* _ A ^ if \ UP*' ■ Delo, skromnost in poštenje — tvoje bilo je življenje, tvoj dom ovila je črnina, a ostala je tišina, ki močno boli. ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta, starega očeta, pradedka KARLA GLAVANA z Rebri pri Žužemberku se iskreno zahvaljujemo številnim zbranim ob uri slovesa. Vsem sorodnikom, znancem in sosedom lepa hvala za nesebično pomoč, darovano cvetje in izraženo sožalje. Prisrčna hvala pevcem za zapete žalostinke, govor-ntkoma Kluba upokojencev Žužemberk in Čebelarskega društva Dvor za občutene poslovilne besede, delavcem VVO Cerknica, JMV Novo mesto, KZK Poljče, Elexa Ljubljana, Cestnega podjetja Grahovo in Turjak. 1 osebej se zahvaljujemo zdravniku mag. dr. Košoroku ter vsemu medicinskemu osebju kirurškega oddelka Bolnice Petra Deržaja za izredno skrb in topel človeški odnos, koje ugašalo pokojnikovo življenje, dr. Kocutarju za lajšanje bolečin in g. župniku Nemaniču za lep pogrebni obred. Vsem še enkrat lepa hvala! Žalujoči: vsi njegovi Žužemberk, 25. januar 1991 T~ * r Niti zbogom nisi rekla niti roke nam podala, smrt te vzela je prerano, v srcih naših boš ostala. f::; (An. \ kR.. mtJm Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je praznina, ki močno boli. ZAHVALA Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 50. letu starosti zapustila naša draga žena, mama, hčerka in sestra TONČKA LAKNER gostilničarka iz Bistrice pri Črnomlju Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste jo imeli radi in jo v tako velikem številu pospremili na prerani zadnji poti ter ji poslednji dom zasuli s cvetjem. Posebna hvala Obrtnemu združenju Črnomelj, Iskri Semič in Gostinstvu Črnomelj. Iskrena hvala velja tudi govornikom za besede slovesa, gospodu dekanu in gospodu župniku za lepo opravljen obred in pevcem iz Doblič za zapete žalostinke. Vsem, ki ste jo v življenju imeli radi in jo spoštovali, iskrena hvala! Žalujoči: mož Tone, hčerka Alenka, sin Tone z Anico, mama Lojzka, brat Jože z družino, brat Tone in ostalo sorodstvo PODJETJE nudi honorarno ^aposhtcv, velik zaslužek. 5 26-683, od ls-do 20. ure. 905 ____stanovanja neonIArOVANJE od 100 do 120 m2. | nan!. Ijcn°*s te|efonom, v pritličju ali v Nasini ro^?' v Novem mestu najamem. OPop°»gJasnem oddelku. 733 centr!i?EMLJENO SOBO in kuhinjo s dam 7.nim,°8revanjem pri Brežicah od-- m M nedoločen čas. : 69-214 799 ______obvestila °d2dof?iARADNE KOSTIME, nove, prodam P er , P° Že,J'z dodatki- Unijami, 940 S qP lje!" P° P°šti' c <061)266- PDr?' ure dalle- 724 VALILNICA KUHELJ, Šmarje 9, 68310 Šentjernej tel. (068) 42-524 Obvešča stranke, da lahko naročijo enodnevne in tudi večje bele, rjave in grahaste piščance. Za naročilo se priporočamo! NOVO IptnPJS 700 JE VEČ K0T “BOLHA« )vn m 0 Z DOSTOPNO CE-Ppcnm NOVO KVALITETO. K^P,rrČAJTE SE IN P°- 744Lm. 23. TEL 061/312' d n Salbatringexport. ljanaAMNIŠKA 20’ ljub' Trebi.je, ^ ^ g66 POPRAVLJAM male gospodinjske aparate. Branko Primc, Lebanova 12, Novo mesto, e 24-751. 758 GRADITELJI, POZOR! Po konkurenčnih cenah izdelujemo peči in bojlerje za centralno in solarno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. s (063)39-878. JARKICE HISEX, rjave, stare dva meseca, odlične nesnice, bodo v prodaji od 26. do 28, februarja. Naročila sprejemamo tudi za marec in april. Cena ugodna (najceneje). Majda Klajnščak, Šmarje-la 15, c 73-058. 748 v , P0** naročeno, j ’ ” JU,n "urejeno! | šiviljstvo ^fič Slavita 'nthrnif pri Trebnjem ELEKTROINSTALACIJE Popravilo gospodinjskih aparatov, montaža alarmnih naprav Stjepan Dujmovič, Cesta herojev 66, Novo mesto SPOŠTOVANI! Če se vam je pokvaril pralni stroj (program Gorenje), električni bojler, termoakumulacijska peč, morda pa kakšen drug gospodinjski aparat, ali pa bi radi napeljali električno instalacijo ali obnovili dotrajano električno instalacijo, vam nudim hitre, konkurenčne in kvalitetne storitve. Za zamenjane dele dajem 6-mesečno garancijo. Delovni čas non-stop. Tel. (068) 20-405. 1 3! i „ • I ZAHVALA V 87. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, babica, prababica, sestra, teta in tašča MARIJA KREVS iz Hrastja 6 pri Mimi Peči ste °SC ^valjujemo vsem sorodnikom, vaščanom in znancem, ki razili m.v.tezk|h trenutkih stali ob strani, nam kakorkoli pomagali, iz-Zahv!r ■ e’ darovali cvetje in pokojno pospremili na njeni zadnji poti. “UUjemo se tudi župniku za lepo opravljen obred. družic *lfer*te A»a, Pepca z družino, Marija z možem, bral Jože z °’ vnukinji Danijela z družino in Nada, pravnuka Dejan in Simona ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V 79. letu starosti nas je po dolgi in težki bolezni zapustil naš dragi mož, ata in stari ata h Sil ■ A ANTON HOČEVAR iz Škocjana 44 jateliern SC ^hvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in pri-°PravT73 P°rttoč in darovano cvetje. Posebna zahvala g. župniku za oktetu^ °^re^’ ^*avk' Janežič za poslovilne besede in Leskovškemu Žalujoči: vsi njegovi Prisrčn ZAHVALA V 68. letu starosti nas je tiho zapustil dragi oče LEOPOLD IUAŽ iz Kamenice težkdi? SCzaklvaUujemo vsem sorodnikom in znancem, ki Ste nam v teh na ni .ut*dh.Pomagali, nam izrekli sožalje in pokojnega pospremili tektiv vv^i P01'' Posebno sc zahvaljujemo kolektivu Labod, ko-u V VO ter p. Luku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi BABY BOUTIQUE~^~ TADEJA Metlika, poslovni trgovski center 1. nadstropje vam nudi obutev, oblačila, igrače, skratka vse za vaše malčke. Za nakupe nad 1.000din bo vsak mesec žrebanje, nagrada je 7-dnevno poletno letovanje. Vabljeni! PIŠČANCE, enodnevne bele, težke, rjave nesnice in grahaste, že naročamo: Valilnica Humek, Irča vas 18, tel.: 24-496. 68000 Novo mesto. PREOBLAČIM in tapiciram vse vrste garnitur (kavče, fotelje, jedilne kote). * 86-263. 762 RJAVE JARKICE nesnice bomo prodajali od 6. marca dalje. Stane Prevol-šek, Čkež, Velika Loka. 789 ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage MARIJE KRIZMANIČ rojene Kobe Moše Pijadeja 2, Črnomelj se zahvaljujemo sorodnikom in sosedom za nesebično pomoč, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Hvala vsem, ki ste pokojno spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Vladimir in sin Vinko z družino ZAHVALA Delo, trud in trpljenje, to bilo, mama, tvoje je življenje. V 71. letu nas je po težki bolezni zapustila ZORA RUDEN iz Šentjerneja Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom, posebno družinama Selak in Gorenc. Hvala za darovano cvetje, sveče, izrečeno sožalje in spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala kolektivu OŠ Mirna Peč, prenosnikom, gospodu župniku za lepo opravljen obred in tolažilne besede. Žalujoči domači Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je praznina, ki močno boli ZAHVALA V 53. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama, stara mama, hčerka, sestra in teta FANI GAZVODA rojena Smuk iz Smolenje vasi 50 Ob boleči izgubi se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje in se v tako velikem številu poslovili od nje. Hvala tudi sindikatu DO Avto Kočevje in Krki-Inštitut. Še posebna zahvala velja sosedoma Naglju Slavku in Francu za pomoč, osebju internega oddelka novomeške bolnice za zdravljenje ter g. župniku za opravljen obred. Vsem, ki seje boste spominjali in ji prižigali svečke, še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mož Franci, sinova Marjan in Franci z družinama, hčerka Nada z Jožkom, Alenka in Matjaž, mama in ostalo sorodstvo ZAHVALA ljubil svojo si družino, ljubil zemljo si in dom, ostala grenka nam je bolečina, ko odSel si v večni dom. V 84. letu življenja nas je za vedno zapustil naš ljubi mož, ata, dedek, pradedek, stric in svak JOŽE PISEK upokojenec iz Ivanjš pri Kostanjevici Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali, darovali cvetje, izrekli sožalje in pokojnega v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo družinam Pisek, Hodnik, Tomše in Jordan, cerkvenemu pevskemu zboru, pevovodju in govorniku g. Janezu Kuharju za poslovilne besede, gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred. Hvala vsem skupaj in Bog poplačaj! Žalujoči: žena Mici, hčerke Marinka, Elica in Marti z družinami, ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V 76. letu starosti nas je po dolgi in težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, praded JOŽE KASTELIC iz Pristave 24 Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, pokojnemu podarili cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi Zvezi borcev, pevcem za zapete žalostinke ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi ZAHVALA Če bi solza mrtve obudila, tebe, dragi ata, ne bi črna zemlja krila. V 69. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in stric RUDOLF TRBOVC iz Velikih Poljan 18 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali, izrekli sožalje,pokojnemu darovali cvetje in se v tako velikem številu poslovili od njega. Posebna zahvala velja osebju kirurškega oddelka bolnišnice v Novem mestu za ves trud in gospodu kaplanu za lepo opravljeni obred. Vsi njegovi ZAHVALA V 91. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama in tašča MARIJA ROMIH iz Brestanice Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za nudeno skrb in pomoč v težkih trenutkih. Posebna zahvala kolektivu Doma upokojencev Krško. Hvala vsem skupaj za cvetje, sv. maše ter izraženo sožalje. Posebna zahvala g. župniku za lepo opravljen obred in obema govornikoma za poslovilne besede. Vsem iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni fff ZAHVALA V 82. letu starosti nas je zapustila naša draga ANKA BOBNAR iz Zbur 23 Za nesebično pomoč se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom in prijateljem. Najlepša hvala tudi vsem, ki ste naši Anki prinesli cvetje, ji namenili poslovilne besede in jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvalo dolgujemo še g. župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi ZAHVALA V 79. letu starosti nas je po dolgi in težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek, brat, svak in stric FRANC URBANČ iz Krškega Ob boleči in nenadomestljivi izgubi hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani ter pokojniku izkazali spoštovanje in pozornost s cvetjem in svečami in ga v tako velikem številu spremili k zadnjemu počitku. Še posebej se zahvaljujemo gasilskemu društvu Krško za številno udeležbo in ganljive besede na zadnji poti ter za vso skrb in spodbude med boleznijo. Hvala pevcem za lepo zapete pesmi in gospodu župniku za opravljen obred ter vso tolažbo in obiske na domu. Najlepša hvala dr. Šprajcu za požrtvovalnost in lajšanje bolečin. Hvala pevkam in pevcem upokojenskega društva Krško, ki so pokojnega bodrili in spodbujali vse do konca. Vsem in 1 komur še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi i vsa- 1^64) 7. februarja 1991 DOLENJSKI UST Metliška kozmetika osvaja svet 5 * s s * s * * s «* H 5 N * s * H S * % S * * S % 5 % * h Ž * s * * n * * S % * * * «. % Matjaž Berger »Gledališče je operacijska dvorana. Operira se slepota, dasi je potem vid grozljiv in neznosen. Ko gledalec zapusti naše gledališče, nosi njegovo oko rano. Dežurna ideologija lepo poskrbi, da se mu rana ustrezno zaceli. In vendar naše gledališče, recimo mu ,strogo zares', pelje gledajočega v točko, kjer je nekoč vzniknila filozofija, v točko čudenja,« pravi Matjaž Berger. Novomeški maturant — trdi, da je to statusni simbol — je 1989 v Ljubljani končal dramaturgijo, ker pa po Campbellu »najboljših reči ni mogoče izreči«, ga je zamikala še režija. Ravnokar ima v delu diplomsko predstavo Kralj Lear, pripravlja pa tudi magisterij iz sociologije kulture. Čeprav je ta skica Matjaža Bergerja napisana ob 8. februarju, slovenske kulturnem prazniku, z Bergerjem ni mogoče govoriti na način 8. februarja. »Kultura je prilagoditev,« razlaga sopotnik Neue slovvenische Kunst (NSK), »artizem sega čez te okvire. Mi smo fanatični artisti Naša forma je provokativna, govorica subverzivna V našem gledališču ni razlike med odrom in parterjem. Tisti, ki gleda, skuša v grozi zbežati, lepoto podaljšati v večnost. To, kar se dodaja na odru in' v parterju, je zgodovina, delana od vsakega od nas. Naše gledališče je naš vsakdan, politika življenje. In obratno. Življenje je gledališče. Menimo, da spektakel ni nekaj manj vrednega Tehnologija je prednost, pravi okvir za predstavo Galilea bi bilo vesolje, breztežnost.« Matjaž Berger govori zavzeto, strastno, kot misijonar. Na neki način to tudije. Recimo svojim delom na novomeški gimnaziji, kjer predava zgodovino umetnosti in kjer je tudi zaradi njega vzklilo gibanje Novomeška jesen 1990, ki se bo javnosti predstavilo z artistično akcijo Science-Love-Hi-story (hommage življenju in delu prvaka Janeza Polde). Poslanstvo ljudi iz kroga Neue slowenische Kunst je v puščicah nevarnosti, neprijetnosti in bolečin Ko nas te puščice zadenejo, nas ne iztirijo, zgodi se veliko več, spoznamo, da je vprašljiv sam tir. Ali kot jre rekel Matjaž Berger: »Taktika našega gledališča je taktika Neila' Armstronga, ko je zavzel Luno. Ne zanima ga Luna, ampak Neil Armstrong na Luni« Da je v tem in takem gledališču gledališče življenje in življenje gledališče, dokazuje primer Dragana Živadinova Njegova gladovna stavka proti kulturni (ne)-politiki ministra Andreja Capudra je predstava, artistična akcija kot pravijo pri NSK. S tem, da je Živadinov v tej predstavi trdno odločen tudi umreti, dokazuje, da umetnost ni fikcija umetnost je nekaj, kar je res in tu. Neue slo-wenische Kunst je najčistejša politika v žlahtnem in prvotnem pomenu te besede. Omogoča da soodločamo, iz bolj ali manj ravnodušnih občudovalcev akvarija se prelevimo v samo avanturo življenja med stekli Taka nova vsebina je po Bergerju sestavljena iz železa po obliki pa tudi iz tako skrajno estetskega organizma, kot je, recimo, zavestno načrtovana smrt. S tem igra preneha oziroma se začne. MARJAN BAUER ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ *¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ *¥ ¥ ¥ \ ¥ ¥ \ \ \ ¥ ¥ ¥ \ *¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ j ¥ ¥ ¥ \ *¥ ¥ *¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ Krema za regeneracijo kože s placentno vodo, ki je nastala v Jurejevčičevi de-_____________lavnici v Metliki, bo začela svojo pot na trg na Dunaju METLIKA — Kozmetični salon Louise, ki sta ga pred štirimi leti odprla v Metliki Danilo in Nives Jurejevčič, ter onega, ki sta ga leto pozneje odprla v Novalji, so njune zveste stranke že dodobra spoznale. Prav tako tudi 26 različnih kozmetičnih sredstev, kijih izdelujeta Jurejevčičeva, od različnih krem, čistilnega mleka, preparatov za sončenje in šamponov do sredstev za pomi- vanje posode. Vsi ti izdelki so razširjeni po vsej Jugoslaviji. Seveda se je v teh štirih letih v njunem salonu marsikaj spremenilo. »Morala sva s časom, razvojem tehnike in zahtevami trga naprej. Zadovoljna sva, da lahko rečeva, da sva opremljena z najsodobnejšo kozmetično opremo, tako da lahko opravljava vse posege, od klasične nege obraza do masaže, depilacijo, epilacijo, podkožno zdravljenje kože na obrazu z ampulami; imamo solarij, najnovejša pridobitev pa je komp-juterski miolift sistem. Tu gre, če povem s preprostejšimi besedami, za kirurške posege brez noža, bodisi pri odstranjevanju gub, brazgotin, celulita ali aken,« pove Danilo. Vendar so usluge v salonu za Jurejevčičeva šele na drugem mestu, najpomembnejša je proizvodnja kozmetičnih preparatov. Prav tu pa se lahko pohvalita z najnovejšim izdelkom, s kremo za regeneracijo kože s placentno »LAHINJA« VABI ČRNOMELJ — Tukajšnji hotel Lahinja pripravlja za soboto, 9. februarja, ob 20. uri ples v maskah. Maškare bodo imele prost vstop, najlepše pa bodo nagrajene. Nives in Danilo Jurejevčič v metliškem kozmetičnem salonu Taino pustovanje RIBNICA: V NEDELJO KARNEVAL RIBNICA — Pustni karneval v Ribnici bo v nedeljo, 10. februarja. Sprevod bo krenil skozi trg ob 13. uri, v njem pa bodo sodelovale tudi maškare iz Cerknice, ker letos tam sprevoda ne bo. Sam pustni sprevod in prireditev bosta trajala okoli tri ure. Pokop Naceta Kurenta bo v sredo ob 16. uri na grajskem mostu. Novinarji nezaželjeni — Odcepitev Kočevske KOČEVJE — Tajni sestanek o pripravah na letošnje pustovanje je bil pred osmimi dnevi v pisarni predsednika občinskega izvršnega sveta, udeležili pa so se ga tudi predstavniki milice, notranjih zadev in raznih drugih tajnih or- ganizacij (krajevna skupnost, hotel, Nama, SAP itd). Novinarjev seveda MASKE IN PRSTAN OTOČEC — Med mnogimi pustovanji, ki bodo širom po Dolenjski ta konec tedna in v torek, bodo pripravili tudi tradicionalno prireditev na Otočcu. Za vstopnino 50 din bodo obiskovalci dobili tudi krofe. V enega od krofov bodo skrili zlat prstan. V motelski restavraciji bodo v nedeljo ob 15. uri pripravili otroško maškarado. Halo, tukaj je bralec »Dolenjca«! Še naprej o grobiščih v Rogu — Sveče so 45 let iskale svojce — Kdo bo še volil poslance iz bifejev? — IMV pozabil na upokojence — Nenavaden krški humor NOVO MESTO — Trije bralci Dolenjskega lista so minuli četrtek negodovali nad besedami Matije Vlašiča iz Dolenjcev pri Adlešičih, ki je novinarjem Dolenjskega lista postavil ultimat, naj nehamo pisati o kočevskih kosteh, ljudje da so tega siti. Če ne, bo odpovedal časnik. Na Vlašiča je bil najprej hud Franc Kolenc iz Dol. Kamene pri Novem mestu. Rekel je, naj Vlašič kar odpove Dolenjski list, večina naročnikov pa ga ne bo. So stvarnrnarodovi zgodovini, ki jih je treba (razčistiti, poboji v Rogu so ena od takih.'Na to temo sta klicala še dva bralca, eden se ni hotel predstaviti, drugi pa je bil Alojz Pavlinč iz Novega mesta. Poudaril je, da v Rogu nima svojcev, vendar kljub temu razume ljudi, ki žele vedeti, kje leže kosti njihovih najdražjih. Po vojni je kot otrok videl, kako so zmagovalci ravnali z bodočimi roškimi žrtvami. Pavlinč je Vlašiču naslovil vprašanje: »Kako bi se počutili, če bi bile v Rogu kosti vašega očeta, brata, če 45 let ne bi vedeli, kje naj mu prižgete svečo?« V domnevno barbarskih časih starega Rima in Egipta so zmagovalci svojcem premagancev izročali njihova telesa, 20. stoletje pa je pozabilo na ta elementarni pietetni običaj. Stane S. iz Novega mesta je bil nezadovoljen z občinskimi in republiškimi poslanci, ki delajo seje nesklepčne. Za- Halo, tukaj Dojenjski list! Novinarji Dolenjskega lisi 'olenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek zvečer, med 18. in 19. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad prisluhnil. hteva red in disciplino, neodgovorne poslance pa sprašuje, zakaj so pristali na kandidaturo. Menda ne zato, da jih zdaj iščejo po bifejih? Gospod Stane je tako besen, da ne ve, ali se bo udeležil prihodnjih volitev. Možak z Drske, ki je med prvimi plačal slavno novomeško kabelsko televizijo, je v svojem in imenu sosedov vprašal, kdaj se bo satelit videl tudi pri njih. Po svojih kanalih smo zvedeli, da še letos, kabel je že na desni strani Krke, omečili so menda tudi prebivalce Leba-nove, ki so se zbali za svoje dragocene vrtove. Ovira je le še vreme, v takem mrazu kabla ni dovoljeno polagati, da o v ledu polomljenih krampih in lopatah niti ne govorimo. Dva klica sta bila socialne narave. Upokojenki Mariji, kije dolgo delala v IMV, ni všeč, da je ta industrijski velikan ob novem letu prvič pozabil na svoje nekdanje delavce. Nekdaj, ko je šlo IMV slabše, so bili praviloma deležni silvestrovanja. Marija po eni strani razume, da so novi časi trdi, po drugi pa čuti, da z leti v človeku narašča želja po snidenju, klepetu z nekdanjimi sodelavci. Z novoletnim obdarovanjem je imel zvezo tudi klic Toneta iz Šmaijete, kije vprašal, zakaj je bil dedek Mraz do starejših občanov tako različne volje. Eni so bili obdarovani, drugi ne. Ker gospod Tone ni vedel, v čigavem imenu (krajevna skupnost, Rdeči križ?) je nastopal Mraz, mu ne moremo postreči z odgovorom. Morda bo odgovor prineslo javno zastavljeno vprašanje. Enako velja za Novomeščanko, ki se sprašuje, zakaj so someščani pozabili, po kateri strani se hodi čez kandijski most. Prava smer je seveda po levi, vendar tega nihče več ne upošteva. Enourno dežurstvo Dolenjskega lista je popestril zares nenavaden klic. Strogo konspirativen ženski glas je povedal, da v njihovi hiši nekje v krški občini pogosto in nenavadno bobni. Domnevno iz podzemlja. Sosedom je s hrumotom prizaneseno. Gospo smo nagovarjali, da bi bobnenju najprej prisluhnili novinarji, vendar je bila ženska za strokovnost. Ni nam preostalo drugega, kot da smo jo napotili na Geološki zavod v Ljubljani. M. B. ivama, itd). Novinarjev seveda niso vabili, saj bi te barabe lahko naredile celo kakšno reklamo za pustno prireditev. V sodelovanju z JLA, KOS itd. pa nam je le uspelo na kraju sestanka montirati kamero za snemanje slike in tona, tako da vseeno lahko poročamo. Udeleženci sestanka očitno pripravljajo neko zaroto proti oblasti, JLA, predsedniku Joviču, ZK-Gibanju za Jugoslavijo in še mnogim drugim. Dogovorili so se namreč, da bodo 8. februarja odcepili Kočevje od Jugoslavije in proglasili kraljevino oz. medvedovino Kočevsko. Namesto predsednika bodo izvolili princesko, katere osvajanje se bo začelo naslednji dan. V nedeljo, 10. februarja, ji bodo samoupravno določili ženinajo poročili in ženina kronali za kralja. Ženin pa ga bo že 11. februarja začel lomiti. Navijal bo davke, razpisal dodatni 3-odstotni davek za snemanje vojaških kriminalnih filmov in splon na veliko zapravljal denar, ki ga bo z bolj ali manj demokratičnimi prijemi izžel od bolj razvitih podložnikov. Zaradi vseh teh grehov ga bodo 12. februarja odstavili, obsodili nasmrt in tudi usmrtili, če seveda ne bo vmes posegla kakšna garda z uvoženim ali odvzetim orožjem. J. PRIMC SREBRO ZA A VSTRALSKO ZEBRICO — Razstavo J.300 ptic je od 2. ao 4. februarja organiziralo Društvo za varstvo in vzgojo ptic. Letošnja 18. po vrsti, je bila nekoliko bolj skromna, pa vendar je bilo na razstavi tudi nekaj zanimivosti Tako je rejec Zdravko Vidrih prikazal tudi kolekcijo štirih avstralskih zebric, ki so mu na zadnjem republiškem tekmovanju priborile tretje, med posamezniki pa celo drugo mesto. Več zanimivosti je bilo tudi med golobi. Tako je rejec Ivan Zadravec še posebno ponosen na svoje lepe češke kinge, Franc Turk pa na pavčke. Nasploh so bili tokrat na razsta vi le okrasni golobi, med njimi prvič sploh v Kočevju indijska lafira. V voljeri so spet prikazali nekaj zunanjih ptic, ki pa jih je bilo letos občutno manj kot prejšnja leta Zbirke znamk z motivi iz sveta ptic je razstavljal Jože Vidmar mlajši (Foto: J. Primc) vodo, ki bo prišla na trg konec februarja. Prodajali jo bodo na Dunaju, v Jugoslaviji pa le v ekskluzivnih drogerijah. »Pri tej kremi gre za izjemno velik in precej drag projekt, kjer je potrebno paziti prav na vsako malenkost, potezo. Zelo pomembno je tudi, v čem kupcu ponudiš izdelek, in tukaj sva imela izredno srečo. Embalažo je namreč oblikoval eden vodilnih evropskih dizajner-jev Knud Tiroch. S to kolekcijo se bo najina obrt preoblikovala v mednarodno podjetje Louise internacional. To bo nemško-avstrijsko-slovenska korporacija, kajti za surovine sva se povezala s Henklom iz Diisseldorfa, prodaja bo tekla preko dunajskega podjetja, proizvodnja pa bo metliška. S preoblikovanjem v podjetje pa bova razširila tudi dejavnost še na uvoz medicinske in stomatološke opreme ter sanitetnega materiala,« razkrivata načrte jurejevčičeva, ki sta doslej vse delo opravila sama oz. le s pomočjo pogodbenih delavcev. M. BEZEK-JAKŠE NOVOMEŠKA SOLIDARNOST! ; — Tudi za ponedeljkovo žrebanj? drugega dobitka po vrsti, Black & Deckerjevega vijačnika BD 471: delovno mizo workmait 300. kale rega naj bi dobil naročnik, kije pr?' jšnji teden poravnat naročnino M prvo četrtletje, smo poprosili naročnika, kije osebno prišel na naš naročniški oddelek poravnat svoj dolg- Srečno dobitnico in našo staro naročnico iz začetka petdesetih M, Marijo Padovan z Ljubljanske ceste 21 v Novem mestu, je izžrebal prat tako stari naročnik in znani slovenski pesnik Severin Šali. Druga nagrada za eno prvih naročnic DL Pesnik S. Šali je izžrebal M. Padovan — Se žaga in stojalo _ PUSTOVANJE NA ČATEŽU — V znanem motelu na Čatežu ob Savi bodo tudi letos pripravili veselo pustovanje tako v soboto, 9. februarja, kot na pustni torek. V središču pozornosti bodo seveda maškare — najboljše maske bodo izbirali oba pustna večera — na svoj račun pa bodo prišli tudi številni ljubitelji narodnozabavne glasbe. Za sukanje peta bo namreč poskrbel nov ansambel, ki ga sestavljajo sami že uveljavljeni in prekaljeni glasbeniki »Super« narodnozabavna zasedba, ki ima v svojem repertoarju tudi zabavni plesni program, je takoj pritegnila pozornost v javnosti in že prihodnji teden prične snemati svoje prve kasete in laserske plošče. Ansambel Slavka Pluta (harmonika) in pevke Jožice Mavsar (oba sta bila včasih pri ansamblu Slavček) sestavljajo še Andrej Sušnik (bas, harmonika) in Jure Lapajna (kitara) — nazadnje sta oba igrala pri Ivanu Ruparju — ter pevec in basist Zdravko Blažič (prej 12. nastrop-je, Boutique). Pričetek obeh pustovanj na Čatežu bo ob 20. uri (Foto: D. Vovk). NOVO MESTO - Skoraj po. lo vica naročniko v je že pora vnaijf četrtletni dolg do Dolenjskega‘K sta in v ponedeljek smo za pofflf pri žrebanju prosili znanega slovenskega pesnika, novomeškega rojaka Severina Šalijo. Ni nam odrekel, po pravili'1 Je za dobitnico Black’Deckerjevegf. vijačnika in delovne mize Marijo Padovan z novomešk Ljubljanske 21 v Novem Lahko rečemo, da tokratne nagrade ni mogel dobiti naročnik daljšo naročniško dobo, g°sP"_ Padova nova je namreč zvesta Dolenjskemu listu že od leta 1950, s? pravi od vsega začetka. . Svetovno znana firma ročneg orodja Black'Deckerje za Proy0: časne plačnike naročnine Dolenl skega lista pripravila še eno nL grado, in sicer krožno žago o 59 z navpičnim stojalom “ 2035. Za to priročno orodje . bodo potegovali vsi naročnik1’ so že ali še bodo naročnino f. ravnali do vključno jutrišnjeg [ petka. B1ACKS DEČKE" 9\ studio X, Lestvica Studia D )dnc en tabavne glasb kega lista r HAJ»0V' Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega h®1* dodelil nagrado DRAGU ZAVODNIKU iz Žirovnice. Nagrajencu čestitanj' Lestvica je ta teden takšna: 1 (3) Na potep — ANSAMBEL ANTONA ISKRE 2(1) Staro vino, star prijatelj — ANSAMBEL T. VERDERBERJA 3 (6) Vprašal bom zvezde — DOLENJSKI FANTJE 4 (2) Zimska — ANSAMBEL L. SLAKA 5 (9) Primi brž kupico! — ANSAMBEL T. HERVOLA 6 (4) Mladi, kot smo nocoj — A. NIPIČ & NJEGOVI MUZIKANTI 7 (5) Nekje je zrasla roža — SPOMIN 8 (7) Očetova navadica — HENČEK 9 (8) Vesela polka — ANSAMBEL I. PUGLJA 10 (—) Zvezdna noč — ANSAMBEL J. ŠUMAHA Predlog za prihodnji teden: Stara ura — LIPA WNAA/VW\AAAA/WWWVVWVWVWysr/VA/WWVW'^ Glasujem za: Moj naslov: Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto SPET TANINTON NA PUSTOVANJU ■■■* Z MASKO DO NAGRADE OTOČEC — Na pusta, 12. februarja, ko je vseh »norcev« god, bo veliko pustno rajanje tudi v otoški diskoteki. Staro in mlado bo z glasbo in posebnim »šov« programom zabaval mednarodni ansambel Spectrum. Za najbolj domiselne maske so pripravili nagrade, med katerimi sta tudi potovanji v London in Španijo. SEVNICA — Letos spet ne bo pustnega karnevala v Sevnici, zato pa so člani sekcije sevniškega TVD Partizana Primož Trubar sklenili, da pripravijo na pustno soboto v sevniškem TVD Partizanu pustovanje in ocenjevanje mask, kakršnega že dolgo ni bilo v tej zaspani Sevnici. Po triindvajsetih letih bo namreč spet nastopil Taninton, ansambel, kije izborno poskrbel za dobro voljo na številnih prireditvah. Na pustovanju bo iz občinstva sestavljena žirija ocenjevala najboljše maske. Ob vseh lepih nagradah, ki sojih prispevala številna podjetja in zasebniki, naj samo omenimo, da bo prva maska dobila glasbeni stolp, to je prispevek ljubljanske Avtotehne in trgovine Feniks sevniškega pustovanja. UČITELJI ZDAJ ZE TRENIRAJO — Kaznoval jih bo. — Učitelji pa bodo vsi sladk — Zmeraj lepše! pred ravnateljem. Odpovedjim bo dal, če ne bo ■ — A te, naš ra vnatelj hodi po šoli kot pav. — Ne zdi se mi duhovito. — Pa se vseeno šopiri. Le kaj bi mu tako dvignilo rep? Novi zakon o osnovni šoli — Ne razumem. — Ko odrasteš, ate, boš. — Ne zafrkavaj! — Poglej: v bodoče bo ravnatelj nastavljal učitelje. — Sem slišal. — Nadzoroval jih bo. — Česa ne poveš! zadovoljen z njihovim delom. — Tako lahko pa to ne bo šlo. — Bo, bo! Ravnatelja pa bo razrešil dolžnosti izvršni svet. — Kar tako? — Lahko tudi čez noč. — Preveč pameten si, Malu — Ne jaz, ate. Brihtni so strici iz Belega mesta, ki so si vse to izmislili. — Sklepam lahko, da se bo ravnatelj priklanjal izvršnemu svetu. — Pameten si, ate. — Saj že trenirajo. — Ne reče se, da trenirajo, t"71 pak se rekreirajo. — Ne, ne. Trenirajo! — Tepček! — Trenirajo novo disciplin0, — So to tvojo novo disciplin0 poimenovali? —- Razumljivo, ate. — Z besedo na dan! je: t — Nova disciplina se imeW j. t kako zlesti ravnatelju čim glo°l> * I TONIGAŠP^0; .....__________ S 5» 5?-»"'S' t? ~ c a It jr c s r»< o —c c-o s> o-c-v