ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH OPRAVLJENEGA RAZISKOVALNEGA DELA NA PROJEKTU V OKVIRU CILJNEGA RAZISKOVALNEGA PROGRAMA (CRP) »KONKURENČNOST SLOVENIJE 2006 - 2013« I. Predstavitev osnovnih podatkov raziskovalnega projegi mvnega poVblasIila 1. Naziv težišča v okviru CRP: javna agencija za raziskovalno dejavnost republike slov^ni.ip l.illri.iakfa Konkurenčno gospodarstvo in hitrejša rast Prejeto: 2 9 -O't- Pril.; 2. Šifra projekta: Šifra zadeve; V5-0207 Vrednost: 3. Naslov projekta: M Ključni vidiki uspešnega razvoja turističnih destinacij - identifikacija turističnih destinacij in temeljnih tematskih proizvodov z analizo managementa turističnih destinacij_ 3. Naslov projekta 3.1. Naslov projekta v slovenskem jeziku: Ključni vidiki uspešnega razvoja turističnih destinacij - identifikacija turističnih destinacij in temeljnih tematskih proizvodov z analizo managementa turističnih destinacij 3.2. Naslov projekta v angleškem jeziku: Key factors for the successful development of tourist destination - identification of tourist destination and integral tourist products and the analysis of tourist destination management. 4. Ključne besede projekta 4.1. Ključne besede projekta v slovenskem jeziku: turistična destinacija, integralni turistični proizvod, management turistične destinacije 4.2. Ključne besede projekta v angleškem jeziku: tourist destination, integral tourist product, tourist destination management Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008 Stran 1 od 14 5. slaziv nosilne raziskovalne organizacije: Univerza na Primorskem, Turistica, Visoka šola za turizem Portorož 5.1. Seznam sodelujočih raziskovalnih organizacij (R0): Univerza na Primorskem, Primorski inštitut za naravoslovne in tehnične vede Koper Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper 6. Sofmancer/sofinanceij i: Ministrstvo za gospodarstvo 7. Šifra ter ime in priimek vodje projekta: 22780 Rok Ovsenik Datum: 24.04.2008 Podpis vodje projekta: doc. dr. Rok Ovsenik Podpis in žig izvajalca: Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008 Stran 2 od 14 II. Vsebinska struktura zaključnega poročila o rezultatih raziskovalnega projekta v okviru CRP 1. Cilji projekta: 1.1. Ali so bili cilji projekta doseženi? ^ a) v celoti b) delno c) ne Če b) in c), je potrebna utemeljitev. 1.2. Ali so se cilji projekta med raziskavo spremenili? a) da K b) ne Ce so se, je potrebna utemeljitev: Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008 Stran 3 od 14 2. Vsebinsko poročilo o realizaciji predloženega programa dela': V skladu 2 navedenimi izhodišči in opredelitvijo problema je glavni namen raziskovalnega projekta razvoj metodoloških orodij, ki bodo predstavljala sistemsko rešitev za izvrševanje načrtovane politike razvoja turističnih destinacij kakor tudi sistemsko rešitev za spremljanje in vrednotenje uresničevanja temeljnih usmeritev politike razvoja turističnih destinacij, opredeljene v RNUST 2007-2011. Cilji projekta so: • Razviti in testirati metodološka orodja za analizo stanja in razvoj managementa turističnih destinacij • Razviti in testirati metodološka orodja za identifikacijo prepoznavnih turističnih destinacij in temeljnih tematskih proizvodov • Razviti in testirati algoritme za dinamično analizo obstoječe turistične ponudbe. Rezultati projekta bodo prispevali k uresničevanju temeljnega razvojnega cilja na področju razvoja slovenskega turizma, to je k zagotavljanju konkurenčnosti slovenskega turizma na globalnem trgu. V nadaljevanju sledi vsebnisko poročilo o realizaciji predloženega programa dela po glavnih sklopih raziskave. SKLOP I: Razvoj in testiranje metodoloških orodij za analizo stanja in razvoj managementa turističnih destinacij. Izhodišče tega vsebinskega sklopa raziskave je ugotovitev, da na področju razvoja managementa turističnih destinacij kljub sorazmerno intenzivnemu spodbujanju le-tega s strani države v preteklem obdobju ni prišlo do bistvenega napredka. V skladu s tem je bil glavni namen raziskave razvoj metodološkega orodja, ki bo omogočalo sistematično, kontinuirano analiziranje stanja in spremljanje razvoja managementa turističnih destinacij ter s tem zagotovilo strokovno analitične podlage za oblikovanje učinkovitih ukrepov za spodbujanje razvoja managementa turističnih destinacij na vseh nivojih od državnega do lokalnega. Glavni cilj je bil razviti in testirati metodološko orodje za sistematično analiziranje stanja in spremljanje razvoja managementa turističnih destinacij. Specifični cilj raziskave je bil na podlagi rezultatov prvega testiranja metodološkega orodja izdelati prvo analizo stanja in omejitev za uspešnejši razvoj managementa turističnih destinacij v Sloveniji. Raziskava je razdeljena na tri glavne faze in sicer: 1.faza: priprava metodološkega orodja 2.faza: testiranje metodološkega orodja 3.faza: analiza stanja in omejitev za uspešnejši razvoj managementa turističnih destinacij. Metodologija dela Pri pripravi metodološkega orodja smo iskali strukturo vprašanj, z odgovori na katera dobimo optimalno sliko o stopnji razvitosti managementa turističnih destinacij, glavnih ovirah in omejitvah za uspešnejši razvoj managementa turističnih destinacij, prisotnosti ključnih dejavnikov uspešnega razvoja managementa turističnih destinacij in interesu ^ Potrebno je napisati vsebinsko raziskovalno poročilo, kjer mora biti na kratko predstavljen program dela z raziskovalno hipotezo in metodološko-teoretičen opis raziskovanja pri njenem preveijanju ali zavračanju vključno s pridobljenimi rezultati projekta. Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008 Stran 4 od 14 turističnih subjektov za razvoj managementa turističnih destinacij. Kombinacija odgovorov nam omogoča pripravo strokovno analitičnih podlag za oblikovanje učinkovitih ukrepov za odpravo identificiranih ovir in omejitev, za oblikovanje učinkovitih ukrepov za krepitev ključnih dejavnikov uspešnega managementa turističnih destinacij in za razvoj interesom turističnih subjektov prilagojenih modelov managementa turističnih destinacij. Osnovno izhodišče za ugotavljanje stopnje razvitosti managementa turističnih destinacij je bila stopnja izvajanja funkcij managementa turističnih destinacij. V skladu s tem smo pri oblikovanju metodološkega orodja izhajali iz primeijalne študije teoretičnih spoznanj o glavnih funkcijah managementa turističnih destinacij. Za oblikovanje vprašanj za identifikacijo ovir in omejitev ter ugotavljanje prisotnosti ključnih dejavnikov uspešnega razvoja managementa turističnih destinacij smo prav tako izhajali iz primerjalne študije teoretičnih spoznanj s tega področja. Na podlagi navedenih izhodišč smo v prvi fazi pripravili metodološko orodje v obliki speta strukturiranih vprašanj, ki smo ga v drugi fazi testirali najprej v štirih slovenskih turističnih destinacijah in sicer v Kranjski Gori, Mariboru, Beli Krajini in Izoli. Pri izbiri turističnih destinacij smo upoštevali naslednje kriterije: razvitost turistične destinacije, merjeno z deležem ustvagenih nočitev v skupaj ustvagenih nočitvah v Sloveniji v zadnjem letu; vključili smo manj razvite, srednje razvite in razvite turistične destinacije; geografsko lego turistične destinacije; vključili smo turistične destinacije iz različnih geografskih območij Slovenije; število in strukturo turističnih ponudnikov v turistični destinaciji; vključili smo turistične destinacije z majhnim in velikim številom turističnih ponudnikov, destinacije z razpršeno strukturo turističnih ponudnikov in destinacije s prevlado enega večjega ponudnika v strukturi turističnih ponudnikov. Na podlagi rezultatov prvega testiranja smo dopolnili metodološko orodje in ga z izvedbo spletne ankete testirali v vseh slovenskih turističnih destinacijah. Spletna anketa je bila posredovana na 772 elektronskih naslovov vsem glavnim interesnim skupinam turističnega sistema (občinam, LTO-jem, TlC-om ter lokalnim in regionalnim razvojno pospeševalnim organizacijam, zasebnim turističnim podjetjem, javnim turističnim podjetjem). S tovrstnim reprezentativnim vzorcem je zagotovljena možnost primerjalne analize med posameznimi tipi turističnih destinacij in s tem tudi podlaga za kasnejšo potencialno potrebno pripravo posameznim tipom turističnih destinacij prilagojenega metodološkega orodja za analizo stanja in spremljanje razvoja destinacijskega managementa v njih. Na podlagi rezultatov testiranja metodološkega orodja je bila v tretji fazi pripravljena tudi prva analiza stanja in omejitev za uspešnejši razvoj managementa turističnih destinacij na nivoju Slovenije in po posameznih turističnih destinacijah. V raziskavi smo uporabili splet metodologij, ki po našem mnenju zagotavljajo najbolj učinkovito obdelavo posameznega vsebinskega sklopa. V prvi fazi raziskave je osnovna metodologija dela primerjalna študija teoretičnih spoznanj o glavnih funkcijah managementa turističnih destinacij, študija teoretičnih spoznanj o ključnih ovirah in omejitvah za razvoj destinacij skega managementa in študija teoretičnih spoznanj o glavnih dejavnikih uspešnega razvoja managementa turističnih destinacij. Študija teoretičnih spoznanj je predstavljala podlago za identifikacijo glavnih funkcij in aktivnosti Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008 Stran 5 od 14 managementa turističnih destinacij, glavnih ovir in omejitev za uspešen razvoj destinacijskega managementa in ključnih dejavnikov uspešnega razvoja managementa turističnih destinacij. Na tej podlagi izbrane funkcije managementa turističnih destinacij ter identificirane ovire in ključni dejavniki uspešnega razvoja managementa turističnih destinacij predstavljajo podlago za modeliranje vprašalnika za analizo stanja in spremljanje razvoja managementa turističnih destinacij. V fazi testiranja metodološkega orodja sta bili uporabljeni metodologija fokusnih intervjujev s predstavniki glavnih interesnih skupin turističnega sistema v štirih turističnih destinacij ah in nadalje metoda spletnega anektiranja v vseh slovenskih turističnih destinacijah. V tretji fazi je bila glavna metoda analiza anketnih vprašalnikov s pomočjo statističnih metod ter metoda sinteze za oblikovanje glavnih ugotovitev in priporočil za oblikovanje ukrepov za spodbujanje razvoja managementa turističnih destinacij. Rezultati raziskave Izdelano in testirano je metodološko orodje za kontinuirano spremljanje stanja in razvoja managementa turističnih destinacij in izdelana prva analiza stanja s predlogi ukrepov in aktivnosti za zagotovitev učinkovitejšega razvoja destinacijskega managementa v prihodnje. SKLOP II: Razvoj in testiranje metodoloških orodij za identifikacijo turističnih destinacij in tematskih turističnih proizvodov na nacionalni ravni V okviru 11. sklopa smo v izhodišču opredelili teoretični konstrukt destinacijskega managementa. Na teoretičnem konstruktu destinacijskega managementa smo izhajali, ko smo v nadaljevanju pregledali dobre prakse destinacijskega managementa v drugih državah. V okviru tega pregleda in analize smo se osredotočili na sosednje države Slovenije, torej Avstrijo, Italijo, Hrvaško in Madžarsko. Poleg sosednjih držav smo analizirali tudi državi Češko in Irsko. Analizirali smo geografsko razpršenost in vsebinsko strukturo obstoječe turistične ponudbe Slovenije. Pri tem smo izhajali iz razdelitve Slovenija na 9 regij, ki se uporabljajo tudi na področju trženja slovenskega turizma, kar je razvidno tudi iz spletne strani STO. Sledila je analiza organiziranosti slovenskega turizma, ki se je nanašala predvsem na zakonsko določene organizacijske strukture, ki delujejo v RS oziroma so pristojne za delovanje na področju turizma. Ugotovili smo, da problematika trenutne organiziranosti slovenskega turizma izhaja predvsem iz nefiinkcionalnosti mreženja organizacij, financiranja in človeških virov. Sledila je analiza regulative, pri čemer smo največ poudarka namenili predlogu pokrajinske zakonodaje. V okviru empiričnega dela identifikacije možnosti za oblikovanje turističnih destinacij Slovenije smo izvedli raziskavo med naključno izbranimi deležniki s področja razvoja turizma v RS. Cilj tovrstne raziskave je bil izmeriti percepcijo posameznega podjetja do turističnega destinacijskega managementa. Organizacijski vidiki DMja se namreč nanašajo na integrirano povezovanje deležnikov turističnega gospodarstva, pri čemer nastajajo novi subjekti. Poslovni vidik pa se nanaša na štiri poslovne funkcije novo nastalih objektov. Oba vidika stremita k trajnostno naravnanemu upravljanju uspešne turistične destinacije. Opravili smo primarno raziskavo percepcij uspešne turistične destinacije in destinacijske organiziranosti slovenskega turizma. Sledila je analiza podatkov, zbranih s pomočjo anketne raziskave. Anketni vprašalnik je bil sestavljen iz 4 vsebinskih sklopov:_ Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008 Stran 6 od 14 • percepcija uspešne turistične destinacije, • pomembnost posameznih elementov pri oblikovanju turistične destinacije • optimalno število turističnih destinacij in • demografija. Populacijo anketne raziskave je predstavljalo celotno slovensko turistično gospodarstvo, turistične organizacije in druge za turizem zainteresirane javnosti. Iz te populacije smo uspeli identificirati in v vzorčni okvir vključiti 316 najpomembnejših subjektov. Iz vzorčnega okvira smo naključno izbrali 100 enot. Ugotovili smo, da anketiranci kot ključne elemente za oblikovanje turistične destinacije prepoznavajo pestrost turistične ponudbe, interese turističnih ponudnikov, potrebe turistov, interese občin, prometno dostopnost destinacije, interese lokalnega prebivalstva in turistične potenciale. Največji delež anketirance smatra, da bi se optimalno število destinacij moralo gibati med 5 in 8. V splošnem je manjšemu številu turističnih destinacij naklonjeno predvsem turistično gospodarstvo, medtem, ko so občine in turistično informativni centri, zainteresirani za večje število destinacij. Proučili smo tudi povezavo med optimalnim številom destinacij in številom turistov. Najmočnejše povezave obstajajo med tistimi, ki so prepričani, daje za Slovenijo najbolj optimalno število destinacij med 5 in 8 ter hkrati menijo, da bi uspešna destinacija morala letno privabiti med 200.000 in 300.000 turistov. To se nekako sklada z obstoječim stanjem in usmeritvami RNUST, ki predvideva v Sloveniji oblikovanje 6 + 1 destinacij, pri čemer +1 predstavlj a destinacij o (glavno) mesto Ljubljana. Ob predpostavki, da destinacija mesto Ljubljana privabi na letni ravni podvojeno število turistov, kar je realno za pričakovati v primerjavi z ostalimi destinacijami in ob upoštevanju zgoraj navedenih rezultatov raziskave, nam tudi matematični izračun števila turistov v Sloveniji ustreza trenutnemu obsegu števila turistov na letni ravni. Da bi razumeli razmerje med turističnim trgom in turistično destinacij o smo proučili delovanje sil turističnega povpraševanja in turistične ponudbe, pri čemer smo se oprli na metodo "push" in "puli". Povpr^evanje namreč deluje kot nekakšen potisni dejavnik turizma, interesi in želje po potovanju delujejo v smeri potiskanja potencialnih turistov k potovanju. V času, ko se turist odloča o tem kam potovati, pa turistična destinacija z vso silo proizvaja inovativne turistične proizvode, ki kot magnet privlačijo turiste. Obe sili morata na trgu delovati enakovredno. Metoda "push" in "puli" nam je služila tudi kot izhodišče pri oblikovanju algoritma za identifikacijo turistične destinacije. Daje turistična destinacija uspešna mora namreč s svojo ponudbo vsaj zadostiti, če ne celo preseči dejansko povpraševanje potrošnikov. Dejansko povpraševanje po potovalnih proizvodih je enako vsoti produktov potovalnih podpotreb (xn) in moči teh podpotreb, izraženih s koeficientom moči potrebe - kn. Tako potovalne podpotrebe, kot tudi moč teh podpotreb., se v času in prostoru spreminjajo. V okviru povpraševanja po potovalnih proizvodih moč nekaterih podpotreb narašča, nekaterih pada, nekatere podpotrebe izginjajo, hkrati pa se pojavljajo nove. Seveda te spremembe niso zelo hitre in drastične, temveč se spreminjajo na daljše časovne obdobje in bi jih lahko okarakterizirali kot evolucijske. Zato je tako potovalne podpotrebe, kot tudi njihovo povprečno moč, mogoče meriti s tržnimi raziskavami, ki se periodično izvajajo v določenih časovnih obdobjih. Tržne raziskave so torej tisto orodje, s pomočjo katerih identificiramo potovalne podpotrebe (xn) in s pomočjo katerih določimo tudi povprečno moč oz. koeficient moči teh podpotreb (kn). Uspešna turistična destinacija mora s svojo dejansko ponudbo vsaj zadostiti, če ne celo preseči dejansko povpraševanje po potovalnih proizvodih. Dejanska ponudba je enaka Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008 Stran 7 od 14 vsoti produktov virov destinacije (yn) in upravljanja s temi produkti, ki je izraženo s koeficientom upravljanja - run. DEJANSKA PONUDBA DESTINACIJE > DEJANSKO POVPRAŠEVANJE viri destinacije * upravljanje destinacije > Potreba po potovanju*moč potrebe ... + >x^*k\-[-X2*k2-¥... rt , _ v M/ /=1 /=1 Različna zaokrožena geografska območja Slovenije posedujejo različne vire. Prav tako je različno upravljanje s temi viri. Vire neke zaokrožene geografske celote, kakor tudi upravljanje s temi viri je mogoče identificirati s pomočjo metode posnetka stanja. Po tem, ko so viri in upravljanje z viri identificirani, lahko izračimamo dejansko ponudbo te zaokrožene geografske celote. V kolikor je dejanska ponudba večja ali enaka od dejanskega povpraševanja, lahko to zaokroženo geografsko celoto oblikujemo v turistično destinacijo. V kolikor temu kriteriju ne zadosti, taka zaokrožena geografska celota ne bo mogla delovati kot uspešna turistična destinacija. V tem primeru imamo je voljo več možnosti, ki se med sabo ne izključujejo, ampak jih lahko tudi logično kombiniramo. 1. V primeru nezadostnih virov in upravljanja z njimi lahko gre zaokrožena geografska celota v razvoj potrebnih virov in izboljšanja upravljanja z obstoječimi viri. 2. Na voljo pa je tudi možnost združevanja in povezovanja z drugimi zaokroženimi geografskimi celotami, ki določene vire posedujejo in z njimi upravljajo na način, da je vsota produktov virov obeh (ali n) zaokroženih geografskih celot in upravlj anj a z nj imi enaka ali večja od dejanskega povpraševanj a. Tako povezovanje mora potekati po logičnih zakonitostih, ki se nanašajo predvsem na fizično bližino obeh zaokroženih geografskih celot in soglasju lokalnega prebivalstva in najnižjih enot lokalne samouprave. Ključne dejavnike pri oblikovanju turistične destinacije morajo predstavljati pestrost turistične ponudbe, interesi turističnih ponudnikov, potrebe turistov, interesi občin, prometna dostopnost, interesi lokalnega prebivalstva in turistični potenciali. SKLOP III - Razvoj in testiranje algoritmov za dinamično analizo obstoječe turistične ponudbe Tretji sklop raziskave "Ključni vidiki uspešnega razvoja turističnih destinacij -identifikacija turističnih destinacij in temeljnih tematskih proizvodov z analizo managementa turističnih destinacij" se osredotoča na razvoj algoritmov, ki omogočajo dinamično, računalniško podrtro analizo turistične ponudbe v poljubni zaokroženi geografski enoti ali za poljuben temeljni tematski turistični proizvod Slovenije. Poročilo najprej zajema namene in cilje 3. sklopa, nato se osredotoča na pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za sodobno učinkovito informacijsko podporo na destinaciji z vidika analiziranja njene turistične ponudbe. Na osnovi identificiranih pogojev specificira funkcionalnosti razvitih Turpo algoritmov. Predstavljen je osnovni koncept njihovega delovanja skupaj z nadgrajeno podatkovno strukturo opisa turistične ponudbe. Na osnovi Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008 Stran 8 od 14 možnosti, ki jih ponuja tovrstna podatkovna strukura, je podan pregled prikaza turistične pondube s t.i. drevesom ponudnika (opis posameznega turističnega ponudnika), Živo bukvijo (unija turistične ponudbe opazovane skupine) in Bukvijo (strukturiran "jezik" zapisa turistične ponudbe). Podrobno je razdelan tudi način razvrščanja v skupine s postopki multivariantne analize. Prikazani so dobljeni rezultati tovrstne analize na testni destinaciji/regiji Obala in Kras s 400 ponudniki in 700 prilastki, s katerimi opisujemo turistično ponudbo. Na osnovi rezultatov so nanizani zaključki in ugotovitve o uporabnosti algoritmov, skupaj s smernicami njihovega nadaljnjega raziskovanja in implementacije v centralne rezervacij ske sisteme. Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008 Stran 9 od 14 3. Izkoriščanje dobljenih rezultatov: 3.1. Kakšen j e potencialni pomen^ rezultatov vašega raziskovalnega prej ekta za: 3 a) odkritje novih znanstvenih spoznanj; ^ b) izpopolnitev oziroma razširitev metodološkega instrumentarija; ^ c) razvoj svojega temeljnega raziskovanja; ^ d) razvoj drugih temeljnih znanosti; ^ e) razvoj novih tehnologij in drugih razvojnih raziskav. 3.2. Označite s katerimi družbeno-ekonomskimi cilji (po metodologiji OECD-ja) sovpadajo rezultati vašega raziskovalnega projekta: a) razvoj kmetijstva, gozdarstva in ribolova - Vključuje RR, ki je v osnovi namenjen razvoju in podpori teh dejavnosti; ^ b) pospeševanje industrijskega razvoja - vključuje RR, ki v osnovi podpira razvoj industrije, vključno s proizvodnjo, gradbeništvom, prodajo na debelo in drobno, restavracijami in hoteli, bančništvom, zavarovalnicami in drugimi gospodarskimi dejavnostmi; c) proizvodnja in racionalna izraba energije - vključuje RR-dejavnosti, ki so v fUnkciji dobave, proizvodnje, hranjenja in distribucije vseh oblik energije. V to skupino je treba vključiti tudi RR vodnih virov in nuklearne energije; d) razvoj infrastrukture - Ta skupina vključuje dve podskupini: • transport in telekomunikacije - Vključen je RR, ki je usmeijen v izboljšavo in povečanje varnosti prometnih sistemov, vključno z varnostjo v prometu; • prostorsko planiranje mest in podeželja - Vključen je RR, ki se nanaša na skupno načrtovanje mest in podeželja, boljše pogoje bivanja in izboljšave v okolju; e) nadzor in skrb za okolje - Vključuje RR, ki je usmeijen v ohranjevanje fizičnega okolja. Zajema onesnaževanje zraka, voda, zemlje in spodnjih slojev, onesnaženje zaradi hrupa, odlaganja trdnih odpadkov in sevanja. Razdeljen je v dve skupini: f) zdravstveno varstvo (z izjemo onesnaževanja) - Vključuje RR - programe, ki so usmerjeni v varstvo in izboljšanje človekovega zdravja; 3 g) družbeni razvoj in storitve - Vključuje RR, ki se nanaša na družbene in kulturne probleme; ^ h) splošni napredek znanja - Ta skupina zajema RR, ki prispeva k splošnemu napredku znanja in ga ne moremo pripisati določenim ciljem; i) obramba - Vključuje RR, ki se v osnovi izvaja v vojaške namene, ne glede na njegovo vsebino, ali na možnost posredne civilne uporabe. Vključuje tudi varstvo (obrambo) pred naravnimi nesrečami. Označite lahko več odgovorov. Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008 Stran 10 od 14 3.3. Kateri so neposredni rezultati vašega raziskovalnega projekta glede na zgoraj označen potencialni pomen in razvojne cilje?_ SKLOP I: Uspešno vzpostavljen management turistične destinacije danes predstavlja enega od ključnih dejavnikov zagotavljanja dolgoročne konkurenčnosti turističnih destinacij na globahiem turističnem trgu. Metodološko orodje za kontinuirano spremljanje razvoja managementa turističnih destinacij predstavlja podlago tako odločevalcem in kreatoijem turistične politike na državni, kot tudi na regionalni in destinacij ski ravni, za sprotno spremljanje učinkovitosti izvajanja destinacijskega managementa in na tej podlagi sprejemanje učinkovitih ukrepov in aktivnosti za njegov uspešenejši razvoj. SKLOP H: Ključni rezultat IL sklopa je oblikovanje algoritma za identifikacijo turistične destinacij e, ki omogoča kontinuirano vzdrževanj e ravnovesj a med dejanskim povpraševanjem in dejansko ponudbo destinacije. Oblikovali smo tudi konkretne predloge za načine oblikovanja uspešne turistične destinacije. SKLOP III: Rezultati raziskave v sklopu III so skozi predstavljena poglavja pokazali, da razviti Turpo algoritmi izpolnjujejo pogoje za učinkovito nadgradnjo informacijske podpore na destinacij i z vidika analize turitične ponudbe. NIVO UPRAVLJANJA DESTINACUE (nacionalne ali regijske): UPR-1: upravitelji destinacije s pomočjo tipologije destinacije (cluster analysis) in Žive bukve podrobno spoznavajo njeno spreminjajočo se ponudbo UPR-2: informacijski sistem destinacije omogoča enostavno in prilagodljivo gradnjo integralnih turističnih produktov na osnovi aktualne ponudbe ~ enostavnejša možnost iskanja po strukturiranih prilastkih kot v primeru STO CRS • UPR-3: Turpo algoritmi omogočajo identifikacijo in povezovanja nenavadne, inovativne ponudbe destinacije NIVO TURISTIČNIH PONUDNIKOV • PON-1: z analizo Žive bukve lahko identificiramo konkurenčne prednosti posameznega ponudnika v poljubno oblikovani skupini analiziranih ponudnikov • PON-2: na enak način kot s primerom v PON-1 Turpo algoritmi omogočajo podrobno iskanje komplementarnih partnerjev na destinacij i • PON-3: identifikacija še ne izpolnjenih tržnih niš NIVO TURISTIČNIH UPORABNIKOV UPO-1: potencialni turisti imajo dovolj možnosti, da vnaprej poljubno podrobno spoznajo njeno ponudbo • UPO-2: informacijski sistem destinacij se zmore s svojim iskalnikom ponudbe čimbolj prilagoditi željam posameznega turista Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008 Stran 11 od 14 • UPO-3 iskalne preference turistov so direktno prenosljive v nastajajoči nacionalni CRM sistem Še enlcrat poudarimo, daje pomemben rezultat predstavljenih Turpo algoritmov možnost izdelave tipologije turistične ponudbe destinacije. Dobljene skupine turističnih ponudnikov so s pomočjo tehnik razvrščanja v skupine (cluster analysis) avtomatsko razvrščene glede na največjo podobnost med njimi. S tem dobimo podatke o celoviti ponudbi opazovane populacije turističnih ponudnikov, glavne skupine podobnih ponudnikov, lastnosti skupine, lastnosti posameznika in odstopanja posameznika. 3.4. Kakšni so lahko dolgoročni rezultati vašega raziskovalnega projekta glede na zgoraj označen potencialni pomen in razvojne cilje?_ SKLOP I: Metodološko orodje za kontiunirano spremljanje razvoja managementa turističnih destinacij predstavlja dolgoročno podlago za zagotavljanje uspešnega razvoja managementa turističnih destinacij in s tem podlago za zagotavljanje dolgoročne konkurenčnosti slovenskega turizma na globalnem turističnem trgu. SKLOP II: Algoritem za identifikacijo turistične destinacije predstavlja prvi znani metodološko podprt model za identifikacijo turistične destinacije. SKLOP III: V prihodnosti se odpirajo naslednje smeri nadaljnjega raziskovanja s pomočjo Turpo algoritmov: (1) analiziranje različnih načinov izračunavanja razlik med drevesi ter različnih načinov strukturiranja prilastkov znotraj drevesne strukture, (2) Turpo analiziranje podatkov celotne slovenske turistične ponudbe in primerjava z drugimi svetovnimi turističnimi destinacij ami, (3) iskanje načina za avtomatsko identifikacijo slovenskih turističnih destinacij s pomočjo "Turpo-tipologizacije" geografske lege in vsebine turistične ponudbe, (3) preveijanje možnosti vgradnje Turpo funkcionalnosti v obstoječi STO-jev in druge rezervacijske ter CRM sisteme. 3.5. Kje obstaja veijetnost, da bodo vaša znanstvena spoznanja deležna zaznavnega odziva? 3 a) v domačih znanstvenih krogih; 3 b) v mednarodnih znanstvenih krogih; 3 c) pri domačih uporabnikih; ^ d) pri mednarodnih uporabnikih. 3.6. Kdo (poleg sofinanceijev) že izraža interes po vaših spoznanjih oziroma rezultatih? Interes izražajo lokalne turistične organizacije in občine, ki želijo oblikovati uspešnejše modele destinacij skega managementa. Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008 Stran 12 od 14 3.7. Število diplomantov, magistrov in doktoijev, ki so zaključili študij z vključenostjo v raziskovalni projekt? _ O SKLOP III: V izvajanju: Dejan Križaj (doktorat s področja analize uporabe onotologij in genetskih algoritmov v turizmu - UP Fakulteta za matematiko, naravoslovje in računalniške tehnologije) 4. Sodelovanje z tujimi partnerji: 4.1. Navedite število in obliko formalnega raziskovalnega sodelovanja s tujimi raziskovalnimi institucijami. 4.2. Kakšni so rezultati tovrstnega sodelovanja? 5. Bibliografski rezultati^: Za vodjo projekta in ostale raziskovalce v projektni skupini priložite bibliografske izpise za obdobje zadnjih treh let iz COBISS-a) oz. za medicinske vede iz Inštituta za biomedicinsko informatiko. Na bibliografskih izpisih označite tista dela, ki so nastala v okviru pričujočega projekta. ^ Bibliografijo raziskovalcev si lahko natisnete sami iz spletne strani:http:/www.izum.si/ Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008 Stran 13 od 14 6. Druge reference'* vodje projekta in ostalih raziskovalcev, ki izhajajo iz raziskovalnega projekta;_ Svetovalna dejavnost Izsledki primeijalne študije glavnih funkcij managementa turističnih destinacij in primerjalne študije ključnih dejavnikov uspešnosti managementa turističnih destinacij so bili uporabljeni pri pripravi dokumenta z naslovom: Model regionalne organiziranosti turizma na Gorenjskem, Regionalna razvojna agencija Gorenjske, BSC Kranj, november 2007. Članica projektne skupine Darja Radić je sodelovala kot strokovna sodelavka pri pripravi navedenega modela. Rezultati primerjalnih študij so služili kot podlaga za identifikacijo funkcij managementa turistične destinacije na regionalnem nivoju. Članom projektne skupine ter sodelujočim predstavnikom LTO-jev in turističnega gospodarstva so bile predstavljene na delavnicah. Raziskava predstavlja tudi podlago za pripravo modela managementa turistične destinacije "Dežela Celjskih knezov", ki jo pripravljamo skupaj z MO Celje, Laško, Vojnik, Štore in Žalec. Referat na mednarodni znanstveni konferenci Izveden referat na 27. Mednarodno konferenco o razvoju organizacijskih znanosti. Znanje za trajnostni razvoj. UM Fakulteta za organizacijske vede Kranj, kije potekala od 19. -21. marca 2008 v Portorožu. Naslov referata: Predlog metodološkega orodja za kontinuirano spremljanje razvoja managementa turistične destinacije. Prispevek na 10. slovenskem turističnem forumu 2007 Izvedla se je raziskava za identifikacijo možnih omejitev za uvedbo modela destinacijskega managementa, ki se jo je predstavilo na 10. slovenskem turističnem forumu v Rogaški slatini 6. in 7. decembra 2007. ^ Navedite tudi druge raziskovalne rezultate iz obdobja financiranja vašega projekta, ki niso zajeti v bibliografske izpise, zlasti pa tiste, ki se nanašajo na prenos znanja in tehnologije. Navedite tudi podatke o vseh javnih in drugih predstavitvah projekta in njegovih rezultatov vključno s predstavitvami, ki so bile organizirane izključno za naročnika/naročnike projekta. Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008 Stran 14 od 14 CILJNI RAZISKOVALNI PROGRAM (CRP) »KONKURENČNOST SLOVENIJE 2006 - 2013« KLJUCNI VIDIKI USPESNEGA RAZVOJA TURISTIČNIH DESTINACIJ - IDENTIFIKACIJA TURISTIČNIH DESTINACIJ IN TEMELJNIH TEMATSKIH PROIZVODOV Z ANALIZO MANAGEMENTA TURISTIČNIH DESTINACIJ RAZISKOVALNI PROJEKT ST.: V5-0207 Portorož, marec 2008 KAZALO : predstavitev osnovnih podatkov raziskovalnega projekta......................................3 1 uvod...................................................................................................................................................................6 2 namen in cilji projekta........................................................................................................................9 3 vsebina, obseg in dinamika raziskovanja..............................................................................10 3.1 vsebina in obseg raziskovanja...................................................................................................10 l - sklop razvoj in testiranje metodoloških orodij za analizo stanja in razvoj managementa turističnih destinacij........................................................................13 ii. sklop - razvoj in testiranje metodoloških orodij za identifikacijo turističnih destinacij in tematskih turističnih proizvodov na nacionalni ravni................................................................................................................................................................124 hi. sklop - razvoj in testiranje turpo algoritmov za dinamično analizo obstoječe turistične ponudbe.......................................................................................................229 Predstavitev osnovnih podatkov raziskovalnega projekta 1. Naziv teme v okviru CRP: 1 Konkurenčno gospodarstvo in hitrejša rast v 2. Šifra projekta: V5-0207 3. Naslov projekta 3.1. Naslov projekta v slovenskem jeziku: Ključni vidiki uspešnega razvoja turističnih destinacij - identifikacija turističnih destinacij in temeljnih tematskih proizvodov z analizo managementa turističnih destinacij 3.2. Naslov projekta v angleškem jeziku: Key factors for the successful development of tourist destination - identification of tourist destination and integral tourist products and the analysis of tourist destination management. 4. Ključne besede projekta 4.L Ključn^be^de proj^ta v slovenskem jeziku: turistična destinacija, integralni turistični proizvod, management turistične destinacije 4.2. Ključne besede projekta v angleškem jeziku: tourist destination, integral tourist product, tourist destination management 5. Naziv nosilne raziskovalne organizacije: Univerza na Primorskem, Turistica, Visoka šola za turizem Portorož 5.1. Seznam sodelujočih raziskovalnih organizacij (RO): Univerza na Primorskem, Primorski inštitut za naravoslovne in tehnične vede Koper Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper 6. Šifra ter ime in priimek vodje projekta: 22780 i Rok Ovsenik 7. Člani projektne skupine: Šifra Ime in priimek Naziv raziskovalne Šifra RO in Vloga v raziskovalca raziskovalca oz. str. in teh. organizacije (RO) razisk. skupine projektni oz. str. in sodelavca raziskovalca oz. str. in skupini teh. teh. sodelavca sodelavca 10728 Aleksander Panjek UP ZRS 1510 R 29005 Andrej Kramar UP PINT 1669 R 04967 Andrej Brodnik UP PINT 1669 R 22780 Rok Ovsenik UP Turistica 1718 V 27999 Darja Radić UP Turistica 1718 R 18547 Dejan Križaj UP Turistica 1718 R Sodelavci pri Sklopu II. Šifra Ime in priimek Naziv raziskovalne Šifra RO in Vloga v raziskovalca raziskovalca oz. str. in teh. organizacije (RO) razisk. skupine projektni oz. str. in sodelavca raziskovalca oz. str. in skupini teh. teh. sodelavca sodelavca 29724 Bojan Kurež UP Turistica 1718 R 29276 Emil Juvan UP Turistica 1718 R 29725 Katarina Sajevic UP Turistica 1718 R / Saša Albreht UP Turistica 1718 R R - raziskovalec V - vodja projekta I UVOD 1 Izhodišča in opredelitev problema živimo v času, ki ga opredeljuje negotovost, konkurenčnost, vse večja kompleksnost in vse manjša predvidljivost. Eksplozija znanja, modema telekomunikacijska infrastruktura in prisotnost kulture kreativnosti in inovativnosti so povzročile dramatične spremembe: azijsko ekonomsko krizo, uvedbo evra, množične prevzeme in združitve, deregulacije, ki so povzročile novo tržno okolje, internet in integracije oskrbovalnih verig. Živimo torej v času, pogojenim z nenehnimi spremembami, v katerem se položaj posameznih sektorjev bistveno spreminja. Pomembno ga zaznamuje turizem, kot ena najpomembnejših dejavnosti storitvenega področja. Zaradi vse hitrejšega razvoja in prilagajanja spremembam v okolju prihaja na področju turistične dejavnosti na eni strani do vse več odprtih vprašanj in na drugi do vse več možnosti in implementacij novih strategij. Spremembe so vedno odvisne od okolja, dogajajo se v trendu, kije običajno hitrejši od sprememb samih in od sledenja podjetij in organizacij tem spremembam. Edina stalnica, na katero z gotovostjo lahko računamo še posebej v hitro razvijajoči se turistični dejavnosti, je dejstvo nenehnih sprememb in konstruktivne destrukcije (Schumpeter, Drucker, 1985). Te spremembe je smiselno obravnavati kot neprekinjene izzive k ponovnemu premišljevanju o učeči se organizaciji (Senge, 1999). Spremembe pogojuje napredujoča globalizacija, odprtost trgov in globalna konkurenca. V preteklih dinamičnih letih so tako v ospredje pričele prihajati naslednje vrednote turistov: kakovost storitev, inovativnost, individualnost, edinstveno doživetje in občutek domačnosti. Če je bila včasih destinacija v očeh turista prepoznana kot mesto »kamor greš« in če so se še pred kratkim turistične destinacije ponujale turistom kot »mesto, kjer nekaj počneš«, danes intenziven konkurenčni boj na turističnem trgu ustvarja turistične destinacije kot »mesto, v katerem lahko nekaj doživiš« (Howie, 2003). Ti trendi v obnašanju turistov zahtevajo od turističnih ponudnikov ustvarjanje edinstvenega profila turistične destinacije, ponujanje edinstvenih doživetij, nov nivo diferenciacije trga, ki upošteva potrebo po individualnem pristopu k turistom, skladno, popolno in raznoliko oskrbo, fleksibilnost in dinamičnost v reagiranju na turistovo povpraševanje, visoko kakovost in obvladovanje kakovosti ne le posameznih turističnih storitev, temveč integralnih turističnih proizvodov in optimalno ceno. Vse našteto predstavlja glavne dejavnike konkurenčnosti turistične destinacije. Ker turisti na današnjem turističnem trgu povprašujejo po turističnih destinacijah in ne po posameznih turističnih storitvah, na trgu kot konkurenčne enote nastopajo turistične destinacije s svojimi integralnimi turističnimi proizvodi. Za dolgoročno uspešen razvoj je zato pomembno zagotavljati konkurenčnost celovite turistične ponudbe turistične destinacije. Turistični ponudniki, ki so v večini primerov mala podjetja, sicer izpolnjujejo vrsto zahtev sodobnega turističnega povpraševanja, saj so fleksibilna, inovativna in lahko nudijo individualizirano storitev, se posvetijo turistu in prispevajo k njegovemu zadovoljstvu. Vendar pa mala podjetja vsako zase ne zmorejo oblikovati integralnih turističnih proizvodov in jih tudi celovito tržiti, zato je potrebno med njimi in javnimi ponudniki turističnih storitev vzpostaviti aktivno sodelovanje in povezovanje pri skupnem upravljanju (managementu) turistične destinacije, usklajenem razvoju in oblikovanju integralnih turističnih proizvodov ter njihovem trženju na globalnem turističnem trgu. Management turistične destinacije tako postaja nov, vsestranski strateški pristop za doseganje konkurenčnosti turistične destinacije na globalnem trgu, na katerem glavno vlogo igrajo turisti in njihovo povpraševanje po integralnih turističnih proizvodih turistične destinacije. V horizontalni ravni moderno organiziran management turistične destinacije, ki je v modelu globalne dejavnosti pozicioniran v servisno izvedbeno raven, prevzema vodilno vlogo receptivnega turizma v turistične dejavnosti. Ob natančnem poznavanju turistične ponudbe in ostalih tokov na receptivnem tržišču obvladuje in nadzoruje turistične lastnosti in potrebe emitivnih tržišč. Zaradi dobrega sodelovanja z ravnema proizvodnje in prodaje v horizontalni ravni dodobra spozna emitivno tržišče (kupca) in mu v procesu dogovarjanja prilagodi integralni turistični proizvod po njegovih željah. S tem postaja turistična destinacija (destinacijska organizacija) generator razvoja turizma ne le na receptivnih (v horizontali) ampak tudi na emitivnih (v vertikali) tržiščih. Pri tem igra destinacijski management ključno vlogo povezovalca, organizatorja in pospeševalca aktivnosti na destinaciji in na njenih osnovnih emitivnih tržiščih. Z obvladovanjem navedenega procesa pa si destinacijski management odpira tudi možnost samostojnega vstopa na emitivnih trgih in tako postaja nosilec kompleksnega potovalnega procesa, kar mu omogoča pozitiven vpliv na sonaravni razvoj (Ovsenik, 2003). Ob upoštevanju pomena managementa turistične destinacije za zagotavljanje konkurenčnosti slovenskega turizma na globalnem trguje Strategija razvoja slovenskega turizma 2002 -2006 predvidela razvoj sodobnega managementa turističnih destinacij, temelječega na javno 7 zasebnem partnerstvu med turističnimi ponudniki v turistični destinaciji. Kljub relativno visokemu deležu proračunskih sredstev, ki so bila namenjena neposredno spodbujanju razvoja managementa turističnih destinacij in posredno preko ukrepov Ministrstva za gospodarstvo za spodbujanje partnerskega sodelovanja ter povezovanja turističnih ponudnikov v destinacijah, po zaključku strateškega obdobja ugotavljamo, da na tem področju ni prišlo do bistvenega napredka. Prav tako ugotavljamo, da Slovenija še nima oblikovanih prepoznavnih turističnih destinacij inpoddestinacij. Zato tudi nov temeljni razvojni dokument na ravni države za področje turizma „Razvojni načrt in usmeritve slovenskega turizma 2007-2011" (RNUST 2007-2011) med temeljne pogoje za uresničevanje temeljnih razvojnih ciljev tega obdobja uvršča: • vzpostavitev modernega managementa turističnih destinacij skupaj z • identifikacijo prepoznavnih turističnih destinacij in temeljnih tematskih proizvodov. Za trajnostno, sistemsko uresničitev navedenih ciljev je potrebno razviti metodološka orodja: • ki bodo prvič, omogočala kontinuirano analiziranje stanja na področju razvoja managementa turističnih destinacij v Sloveniji, s poudarkom na identificiranju (I) ovir in omejitev, ki preprečujejo uspešen razvoj managementa turističnih destinacij, (II) prisotnosti ključnih dejavnikov uspešnosti managementa turističnih destinacij v posameznih turističnih destinacijah ter drugič, zagotavljala njegovo prilagajanje optimalno (pre)oblikovanim turističnim destinacijam; • ki bodo omogočala načrtovanje optimalno oblikovanih prepoznavnih turističnih destinacij in temeljnih tematskih proizvodov. Tovrstna raziskava v Sloveniji še ni bila izvedena. Tudi v tujini ni razvitega metodološkega orodja za takšne analize. Temelj proučevanja turističnih destinacij in managementa turističnih destinacij je turistična ponudba, ki je sestavljena iz vrste turističnih storitev. Zaradi izrazite dinamičnosti turistične ponudbe, na katero vpliva nenehen tehnološki in organizacijski razvoj, je potrebno preseči statičnost klasičnih sekvenčnih analiz turistične ponudbe, ki uporabljajo instrumente v obliki fiksnih vprašalnikov, anket, intervjujev... Pojavljajo se novi centralni rezervacij ski sistemi, ki odražajo trenutno aktualno turistično ponudbo in takšna bi morala biti tudi analiza turistične ponudbe, ki želi izpolnjevati zastavljene cilje RNUST 2007-2011. V skladu s tem je tudi z namenom zagotovitve dinamičnosti obravnavanih metodoloških orodij potrebno razviti tudi orodja, ki bi omogočala enostaven in ažuren nadzor nad obema smerema strukturiranja slovenske turistične ponudbe: vertikalno - na vseh destinacijskih nivojih ter horizontalno - na vseh tematskih področjih in pod/pod/...področjih. Tovrstna orodja zagotavljajo dinamično analiziranje vrednosti kazalnikov dejanske slovenske turistične ponudbe in identificiranje dobrih in slabih primerov turistične ponudbe na poljubnem destinacijskem (pod)nivoju in/ali tematskem (pod)področju. Poleg dinamične analize turistične ponudbe bi za potrebe učinkovitega managementa in identifikacije turističnih destinacij tovrstna orodja morala ponuditi tudi možnost hitre simulacije integralne turistične ponudbe novih/reorganiziranih turističnih destinacij in tematskih turističnih področij. V skladu z aktualnim programskim dokumentom Razvojni načrt in usmeritve slovenskega turizma 2007-2011 (RNUST 2007-2011) lahko v izhodiščih predstavljene raziskave povzamemo, daje v turizmu konkurenčnost odvisna od konkurenčnosti turističnih destinacij, od njihove prepoznavnosti na globalnem trgu, od njihove sposobnosti kreiranja inovativnih, tržno zanimivih integralnih turističnih proizvodov v vertikalni smeri (od lokalne do nadnacionalne) in tematskih turističnih proizvodov v horizontalni smeri ter od njihove sposobnosti stalnega prilagajanja organiziranosti in upravljanja (managementa) turistične destinacije spremembam v okolju. Za izboljšanje sposobnosti prilagajanja hitrim spremembam v okolju je smiselno razviti metodološka orodja, ki bodo omogočala kontinuirano identificiranje in prilagajanje turističnih destinacij in njihovega modela upravljanja (managementa) spremembam na globalnem turističnem trgu. 2 Namen in cilji projekta v skladu z navedenimi izhodišči in opredelitvijo problema je glavni namen raziskovalnega projekta razvoj metodoloških orodij, ki bodo predstavljala sistemsko rešitev za izvrševanje načrtovane politike razvoja turističnih destinacij kakor tudi sistemsko rešitev za spremljanje in vrednotenje uresničevanja temeljnih usmeritev politike razvoja turističnih destinacij, opredeljene v RNUST 2007-2011. Cilji projekta so: • Razviti in testirati metodološka orodja za analizo stanja in razvoj managementa turističnih destinacij • Razviti in testirati metodološka orodja za identifikacijo prepoznavnih turističnih destinacij in temeljnih tematskih proizvodov • Razviti in testirati algoritme za dinamično analizo obstoječe turistične ponudbe. Rezultati projekta bodo prispevali k uresničevanju temeljnega razvojnega cilja na področju razvoja slovenskega turizma, to je k zagotavljanju konkurenčnosti slovenskega turizma na globalnem trgu. 3 Vsebina, obseg in dinamika raziskovanja Vsebina in predvsem obseg raziskovanja raziskovalnega projekta sta prilagojena časovnemu in finančemu okviru za dokončanje raziskovalnega projekta. Navedena okvira predstavljata predvsem omejitve v obsegu testiranja metodoloških orodij, ki se bodo zato nadaljevala še po zaključku tega raziskovalnega projekta. Podrobnejša vsebina in obseg raziskovanja ter dinamika raziskovanja z opredeljenimi fazami projekta je predstavljena v nadaljevanju. 3.1 Vsebina in obseg raziskovanja z namenom zagotovitve čim večje preglednosti in sistematičnosti je raziskava razdeljena na tri raziskovalne sklope in sicer na: Sklop 1 - Razvoj in testiranje metodoloških orodij za analizo stanja in razvoj managementa turistični destinacij; Sklop 2- Razvoj in testiranje metodoloških orodij za identifikacijo turističnih destinacij in tematskih turističnih proizvodov na nacionalni ravni; Sklop 3 - Razvoj in testiranje algoritmov za dinamično analizo obstoječe turistične ponudbe. 10 Vsebino, obseg in rezultate raziskovanja v okviru posameznih sklopov prikazujemo v nadaljevanju. Poročila posameznih sklopov projekta so predstavljena v ločenih in vsebinsko zaokroženih sklopih, označenih z rimiskimi številkami! 11 12 I SKLOP RAZVOJ IN TESTIRANJE METODOLOŠKIH ORODIJ ZA ANALIZO STANJA IN RAZVOJ MANAGEMENTA TURISTIČNIH DESTINACIJ 13 KAZALO I. SKLOPA: 1 POVZETEK......................................................................................................................................................17 2 NAMEN IN CILJI............................................................................................................................................18 3 FAZE RAZISKAVE.........................................................................................................................................19 4 METODOLOGIJA DELA...............................................................................................................................22 5 METODOLOŠKO ORODJE ZA KONTINUIRANO SPREMLJANJE RAZVOJA MANAGEMENTA TURISTIČNE DESTINACIJE...........................................................................................................................25 5.1 TEORETIČNAIZHODIŠČA.....................................................................................................................25 5.}.} Primerjalna analiza teoretičnih spoznanj o glavnih funkcijah managementa turističnih destinacij...25 5.1.2 Ključni dejavniki uspešnega razvoja managementa turističnih destinacij..........................................21 5.2 Metodološko orodje za kontinuirano spremljanje razvoja managementa turistične destinacije......................................................................................................................................................37 5.2.2 Opis vzorca..........................................................................................................................................$9 5.2.3 Struktura funkcij in aktivnosti managementa turističnih destinacij....................................................40 5.2.4 Struktura možnih odgovorov na vprašanja za identifikacijo stanja in identifikacijo.........................43 želenega stanja.............................................................................................................................................43 5.2.5 Splet trditve za identifikacijo ovir in ključnih dejavnikov uspešnega razvoja managementa turistične destinacij e....................................................................................................................................................47 6 ANALIZA STANJA IN OMEJITEV ZA USPEŠNEJŠI RAZVOJ MANAGEMENTA TURISTIČNIH DESTINACIJ.......................................................................................................................................................49 6.1 Analiza stanja na področju managementa turističnih destinacu v Sloveniji.............................50 6.1.1 Analiza izvajanja temeljnih funkcij managementa turističnih destinacij v slovenskih turističnih destinacij ah..................................................................................................................................................50 6.1.2 Percepcija razvitosti managementa turističnih destinacij med subjekti turističnega sistema.............68 6.3 Analiza omejitev za uspešnejši razvoj managementa turističnih destinacij................................69 7 UGOTOVITVE IN PRIPOROČILA ZA OBLIKOVANJE UKREPOV ZA SPODBUJANJE RAZVOJA MANAGEMENTA TURISTIČNIH DESTINACIJ..........................................................................................76 8 PRIPOROČILA ZA NADALJNJI RAZVOJ METODOLOŠKEGA ORODJA ZA SPREMLJANJE RAZVOJA MANAGEMENTA TURISTIČNIH DESTINACIJ.....................................................................80 9 LITERATURA..................................................................................................................................................81 10 PRILOGA........................................................................................................................................................82 KAZALO SLIK L SKLOPA: SLIKA i: KOOPERATIVNE FUNKCIJE TURISTIČNE DESTINACIJE..................................................27 SLIKA 2: STRUKTURA PREDLOGA METODOLOŠKEGA ORODJA ZA KONTINUIRANO SPREMLJANJE RAZVOJA..............................................................................................................................38 MANAGEMENTA TURISTIČNIH DESTINACIJ..........................................................................................38 SLIKA 3: PRIMER STRUKTURE VPRAŠANJA ZA UGOTAVLJANJE NOSILCA DOLOČENE AKTIVNOSTI MANAGEMENTA....................................................................................................................43 TURISTIČNIH DESTINACIJ...........................................................................................................................43 SLIKA 4: PRIMER STRUKTURE VPRAŠANJA ZA OCENO UČINKOVITOSTI IZVAJANJA DOLOČENE AKTIVNOSTI..............................................................................................................................44 MANAGEMENTA TURISTIČNE DESTINACIJE.........................................................................................44 14 SLIKA 5: PRIMER STRUKTURE VPRAŠANJA ZA UGOTAVLJANJE RAZLOGOV ZA NEUČINKOVITO IZVAJANJE DOLOČENE AKTIVNOSTI MANAGEMENTA TURISTIČNE DESTINACIJE....................................................................................................................................................44 SLIKA 6: PRIMER STRUKTURE VPRAŠANJA ZA UGOTAVLJANJE STOPNJE AKTIVNEGA SODELOVANJA SUBJEKTOV........................................................................................................................45 TURISTIČNEGA SISTEMA V TURISTIČNI DESTINACIJI.......................................................................45 SLIKA 7: PRIMER STRUKTURE VPRAŠANJA ZA UGOTAVLJANJE INTERESA ZA SOFINANCIRANJE DOLOČENE AKTIVNOSTI MANAGEMENTA TURISTIČNE DESTINACIJE ..45 SLIKA 8: PRIMER STRUKTURE VPRAŠANJA ZA UGOTAVLJANJE ŽELENEGA NOSILCA DOLOČENE AKTIVNOSTI..............................................................................................................................46 MANAGEMENTA TURISTIČNE DESTINACIJE.........................................................................................46 SLIKA 9: PRIMER STRUKTURE VPRAŠANJA ZA UGOTAVLJANJE INTERESA ZA SODELOVANJE PRI IZVAJANJU DOLOČENE..........................................................................................46 FUNKCIJE MANAGEMENTA TURISTIČNE DESTINACIJE....................................................................46 SLIKA 10: SPLET TRDITEV ZA IDENTIFIKACIJO DEJAVNIKOV USPEŠNEGA MANAGEMENTA TURISTIČNIH DESTINACIJ...........................................................................................................................47 SLIKA 11: PRIKAZ ODGOVOROV NA VPRAŠANJE KATERE RAZVOJNO-OPERATIVNE AKTIVNOSTI SE IZVAJA JO V.......................................................................................................................54 VAŠI DESTINACIJI...........................................................................................................................................54 SLIKA 12: PRIKAZ ODGOVOROV NA VPRAŠANJE O INTERESU ZA IZVAJANJE RAZVOJNO OPERATIVNIH...................................................................................................................................................55 AKTIVNOSTI V BODOČE................................................................................................................................55 SLIKA 13: PRIKAZ STRINJANJA S TRDITVAMI O DESTINACIJSKEM MANAGEMENTU............70 SLIKA 14: DELEŽI USPEŠNO IZVEDENIH SKUPNIH PROJEKTOV V ZADNJIH TREH LETIH ....71 KAZALO TABEL L SKLOPA: TABELA 1: METODOLOGIJA DELA............................................................................................................23 KAZALO GRAFOV L SKLOPA: GRAF 1: PRIMERJAVA STANJA IN ZELENEGA STANJA ZA IZVAJANJE FUNKCIJ RAZVOJNEGA NAČRTOVANJA....................................................................................................................51 GRAF 2: PRIKAZ DELEŽEV ZADOVOLJSTVA Z IZVAJANJEM FUNKCIJ RAZVOJNEGA NAČRTOVANJA................................................................................................................................................52 GRAF 3: PRIKAZ VLOG ZASEBNIH TURISTIČNIH PONUDNIKOV PRI IZVAJANJU FUNKCIJ RAZVOJNEGA...................................................................................................................................................53 NAČRTOVANJA................................................................................................................................................53 GRAF 4: PRIKAZ ŽELENE VLOGE ZASEBNIH TURISTIČNIH PONUDNIKOV PRI IZVAJANJU FUNKCIJ RAZVOJNEGA.................................................................................................................................53 NAČRTOVANJA................................................................................................................................................53 15 GRAF 5: PRIMERJAVA STANJA IN ZELENEGA STANJA ZA IZVAJANJE RAZVOJNO OPERATIVNIH FUNKCIJ................................................................................................................................56 GRAF 6: PRIKAZ DELEŽEV ZADOVOLJSTVA Z IZVAJANJEM RAZVOJNO OPERATIVNIH AKTIVNOSTI......................................................................................................................................................57 GRAF 7: PRIKAZ VLOG ZASEBNIH TURISTIČNIH PONUDNIKOV PRI IZVAJANJU RAZVOJNO OPERATIVNIH...................................................................................................................................................58 AKTIVNOSTI......................................................................................................................................................58 GRAF 8: PRIKAZ ŽELENE VLOGE ZASEBNIH TURISTIČNIH PONUDNIKOV PRI IZVAJANJU RAZVOJNO.........................................................................................................................................................59 OPERATIVNIH FUNKCIJ................................................................................................................................59 GRAF 10: PRIKAZ DELEŽEV ZADOVOLJSTVA Z IZVAJANJEM FUNKCIJ PROMOCIJE IN DISTRIBUCIJE...................................................................................................................................................61 GRAF 11: PRIKAZ VLOG ZASEBNIH TURISTIČNIH PONUDNIKOV PRI IZVAJANJU FUNKCIJ PROMOCIJE IN.................................................................................................................................................62 DISTRIBUCIJE...................................................................................................................................................62 GRAF 12: PRIKAZ ŽELENE VLOGE ZASEBNIH TURISTIČNIH PONUDNIKOV PRI IZVAJANJU FUNKCIJE PROMOCIJE..................................................................................................................................63 IN DISTRIBUCIJE..............................................................................................................................................63 GRAF 13: PRIMERJAVA STANJA IN ŽELENEGA STANJA ZA IZVAJANJE FUNKCIJ TRŽNEGA KOMUNICIRANJA............................................................................................................................................64 GRAF 14: PRIKAZ DELEŽEV ZADOVOLJSTVA Z IZVAJANJEM FUNKCIJE TRŽNEGA KOMUNICIRANJA............................................................................................................................................65 GRAF 15: PRIKAZ VLOG ZASEBNIH TURISTIČNIH PONUDNIKOV PRI IZVAJANJU FUNKCIJE TRŽNEGA............................................................................................................................................................66 KOM UNICIRANJA............................................................................................................................................66 GRAF 16: PRIKAZ ŽELENE VLOGE ZASEBNIH TURISTIČNIH PONUDNIKOV PRI IZVAJANJU FUNKCIJE TRŽNEGA......................................................................................................................................66 KOMUNICIRANJA............................................................................................................................................66 GRAF 17: PRIMERJAVA STANJA IN ŽELENEGA STANJA ZA IZVAJANJE FUNKCIJ ZASTOPANJA INTERESOV............................................................................................................................67 GRAF 18: PRIKAZ ŽELENE VLOGE ZASEBNIH TURISTIČNIH PONUDNIKOV PRI IZVAJANJU FUNKCIJE...........................................................................................................................................................68 ZASTOPANJA INTERESOV............................................................................................................................68 GRAF 19: MNENJE O STOPNJI RAZVITOSTI MANAGEMENTA TURISTIČNIH DESTINACIJ MED PREDSTAVNIKI.................................................................................................................................................68 ZASEBNEGA IN JAVNEGA SEKTORJA NA NIVOJU SLOVENIJE IN NA NIVOJU DESTINACIJE 68 GRAF 20: STRUKTURA VIŠIN LETNIH PRORAČUNOV SLOVENSKIH DESTINACIJSKIH ORGANIZACIJ V LETU 2007..........................................................................................................................75 16 1 Povzetek v sodobnem turizmu management turistične destinacije postaja nov, vsestranski strateški pristop za doseganje konkurenčnosti turistične destinacije na globalnem trgu, na katerem glavno vlogo igrajo turisti in njihovo povpraševanje po integralnih turističnih proizvodih turistične destinacije (Radić, 2006). Ob upoštevanju pomena managementa turistične destinacije za zagotavljanje konkurenčnosti slovenskega turizma na globalnem trgu je Strategija razvoja slovenskega turizma 2002 -2006 predvidela razvoj sodobnega managementa turističnih destinacij, temelječega na javno zasebnem partnerstvu med turističnimi ponudniki v turistični destinaciji (Ministrstvo za gospodarstvo, 2002). Kljub relativno visokemu deležu proračunskih sredstev, ki so bila namenjena neposredno spodbujanju razvoja managementa turističnih destinacij in posredno preko ukrepov Ministrstva za gospodarstvo spodbujanju partnerskega sodelovanja ter povezovanja turističnih ponudnikov v destinacijah, po zaključku strateškega obdobja ugotavljamo, da na tem področju ni prišlo do bistvenega napredka (Uran, 2006). Tudi nov temeljni razvojni dokument na ravni države za področje turizma Razvojni načrt in usmeritve slovenskega turizma 2007-2011( v nadaljevanju RNUST) med ključne pogoje za uresničevanje temeljnih razvojnih ciljev tega obdobja uvršča vzpostavitev modernega managementa turističnih destinacij. Za trajnostno, sistemsko ureditev tega področja je potrebno razviti ustrezno metodološko orodje, ki bo omogočalo kontinuirano spremljanje razvoja managementa turističnih destinacij, s poudarkom na identificiranju ovir in omejitev, ki preprečujejo njegov uspešen razvoj in na ugotavljanju prisotnosti ključnih dejavnikov uspešnosti managementa turističnih destinacij v posameznih turističnih destinacijah. Kombinacija teh dveh pristopov omogoča pripravo strokovno analitičnih podlag za oblikovanje učinkovitih ukrepov za odpravo identificiranih ovir in omejitev ter podlag za oblikovanje učinkovitih ukrepov za krepitev ključnih dejavnikov uspešnega managementa turističnih destinacij. Pri pripravi predloga metodološkega orodja za kontinuirano spremljanje razvoja managementa turističnih destinacij smo izhajali iz primerjalne študije teoretičnih spoznanj o glavnih funkcijah in ključnih dejavnikih uspešnega razvoja managementa turističnih destinacij. Metodološko orodje smo testirali v štirih turističnih destinacijah in sicer v Kranjski Gori, Izoli, Mariboru in Beli Krajini. 17 Pri izbiri turističnih destinacij smo upoštevali naslednje kriterije: razvitost turistične destinacije, merjeno z deležem ustvarjenih nočitev v skupaj ustvarjenih nočitvah v Sloveniji v zadnjem letu, geografsko lego turistične destinacije -vključene so bile turistične destinacije iz različnih geografskih področij Slovenije, ter število in strukturo turističnih ponudnikov v turistični destinaciji - vključene so bile turistične destinacije z majhnim in velikim številom turističnih ponudnikov, destinacije z razpršeno strukturo turističnih ponudnikov in destinacije s prevlado enega večjega ponudnika v strukturi turističnih ponudnikov. S tovrstnim reprezentativnim vzorcem je zagotovljena možnost primerjalne analize med posameznimi tipi turističnih destinacij in na tej podlagi tudi podlaga za kasnejšo potencialno potrebno pripravo posameznim tipom turističnih destinacij prilagojenega metodološkega orodja in ukrepov za spodbuditev razvoja destinacijskega managementa v njih. V literaturi namreč prevladuje mnenje, da ni nekega splošnega modela managementa turistične destinacije, ki bi ga lahko povzele vse turistične destinacije. Vsaka turistična destinacija mora pri oblikovanju modela destinacij skega managementa upoštevati svoje posebnosti (Middleton, 1998, str. 166). Kakšen model bo najboljši za turistično destinacijo, je odvisno od gospodarskega stanja v destinaciji, od pomena turizma za destinacijo in od stopnje razvitosti turizma. Najboljši pokazatelj, ali je model destinacij skega managementa primeren, pa je njegov prispevek k doseganju zastavljenih ciljev. 2 Namen in cilji Izhodišče tega vsebinskega sklopa raziskave je ugotovitev, da na področju razvoja managementa turističnih destinacij kljub sorazmerno intenzivnemu spodbujanju le-tega s strani države v preteklem obdobju ni prišlo do bistvenega napredka. V skladu s tem je glavni namen raziskave razvoj metodološkega orodja, ki bo omogočalo sistematično, kontinuirano analiziranje stanja in spremljanje razvoja managementa turističnih destinacij ter s tem zagotovilo strokovno analitične podlage za oblikovanje učinkovitih ukrepov za spodbujanje razvoja managementa turističnih destinacij na vseh nivojih od državnega do lokalnega. Glavni cilj raziskave je razviti in testirati metodološko orodje za sistematično analiziranje stanja in spremljanje razvoja managementa turističnih destinacij. 18 specifični cilj raziskave je na podlagi rezultatov prvega testiranja metodološkega orodja izdelati prvo analizo stanja in omejitev za uspešnejši razvoj managementa turističnih destinacij v Sloveniji. Rezultati raziskave bodo prispevali k uresničevanju ciljev politike razvoja turističnih destinacij in nenazadnje tudi k uresničevanju temeljnega razvojnega cilja na področju razvoja slovenskega turizma, to je k zagotavljanju konkurenčnosti slovenskega turizma na globalnem trgu. 3 Faze raziskave Raziskava je razdeljena na tri glavne faze in sicer: 1. faza: priprava metodološkega orodja 2. faza: testiranje metodološkega orodja 3. faza: analiza stanja in omejitev za uspešnejši razvoj managementa turističnih destinacij 1. faza - priprava metodološkega orodja Pri pripravi metodološkega orodja smo iskali strukturo vprašanj, z odgovori na katera dobimo optimalno sliko o: • stopnji razvitosti managementa turističnih destinacij • glavnih ovirah in omejitvah za uspešnejši razvoj managementa turističnih destinacij • prisotnosti ključnih dejavnikov uspešnega razvoja managementa turističnih destinacij • interesu turističnih subjektov za razvoj managementa turističnih destinacij. Kombinacija odgovorov nam omogoča pripravo strokovno analitičnih podlag: • za oblikovanje učinkovitih ukrepov za odpravo identificiranih ovir in omejitev • za oblikovanje učinkovitih ukrepov za krepitev ključnih dejavnikov uspešnega managementa turističnih destinacij • za razvoj interesom turističnih subjektov prilagojenih modelov managementa turističnih destinacij. Osnovno izhodišče za ugotavljanje stopnje razvitosti managementa turističnih destinacij je stopnja izvajanja funkcij managementa turističnih destinacij. 19 v skladu s tem smo pri oblikovanju metodološkega orodja izhajali iz primerjalne študije teoretičnih spoznanj o glavnih funkcijah managementa turističnih destinacij. Za oblikovanje vprašanj za identifikacijo ovir in omejitev ter ugotavljanje prisotnosti ključnih dejavnikov uspešnega razvoja managementa turističnih destinacij smo prav tako izhajali iz primerjalne študije teoretičnih spoznanj s tega področja. 2. faza: testiranje metodološkega orodja Na podlagi navedenih izhodišč smo v prvi fazi pripravili metodološko orodje v obliki speta strukturiranih vprašanj, ki smo ga v drugi fazi testirali najprej v štirih slovenskih turističnih destinacijah in sicer v Kranjski Gori, Mariboru, Beli Krajini in Izoli. Pri izbiri turističnih destinacij smo upoštevali naslednje kriterije: • razvitost turistične destinacije, merjeno z deležem ustvarjenih nočitev v skupaj ustvarjenih nočitvah v Sloveniji v zadnjem letu; vključili smo manj razvite, srednje razvite in razvite turistične destinacije; • geografsko lego turistične destinacije; vključili smo turistične destinacije iz različnih geografskih območij Slovenije; • število in strukturo turističnih ponudnikov v turistični destinaciji; vključili smo turistične destinacije z majhnim in velikim številom turističnih ponudnikov, destinacije z razpršeno strukturo turističnih ponudnikov in destinacije s prevlado enega večjega ponudnika v strukturi turističnih ponudnikov. Na podlagi rezultatov prvega testiranja smo dopolnili metodološko orodje in ga z izvedbo spletne ankete testirali v vseh slovenskih turističnih destinacijah. Spletna anketa je bila posredovana na 772 elektronskih naslovov vsem glavnim interesnim skupinam turističnega sistema (občinam, LTO-jem, TlC-om ter lokalnim in regionalnim razvojno pospeševalnim organizacijam, zasebnim turističnim podjetjem, javnim turističnim podjetjem). S tovrstnim reprezentativnim vzorcem je zagotovljena možnost primerjalne analize med posameznimi tipi turističnih destinacij in s tem tudi podlaga za kasnejšo potencialno potrebno pripravo posameznim tipom turističnih destinacij prilagojenega metodološkega orodja za analizo stanja in spremljanje razvoja destinacijskega managementa v njih. 20 3. faza - analiza stanja in omejitev za uspešnejši razvoi managementa turističnih destinacii Na podlagi rezultatov testiranja metodološkega orodja je bila v tretji fazi pripravljena tudi prva analiza stanja in omejitev za uspešnejši razvoj managementa turističnih destinacij na nivoju Slovenije in po posameznih turističnih destinacijah. Analiza je predstavljena v 6. poglavju tega gradiva. 21 4 Metodologija dela v raziskavi smo uporabili splet metodologij, ki po našem mnenju zagotavljajo najbolj učinkovito obdelavo posameznega vsebinskega sklopa. V prvi fazi raziskave je osnovna metodologija dela primerjalna študija teoretičnih spoznanj o glavnih funkcijah managementa turističnih destinacij, študija teoretičnih spoznanj o ključnih ovirah in omejitvah za razvoj destinacijskega managementa in študija teoretičnih spoznanj o glavnih dejavnikih uspešnega razvoja managementa turističnih destinacij. Študija teoretičnih spoznanj je predstavljala podlago za identifikacijo glavnih funkcij in aktivnosti managementa turističnih destinacij, glavnih ovir in omejitev za uspešen razvoj destinacijskega managementa in ključnih dejavnikov uspešnega razvoja managementa turističnih destinacij. Na tej podlagi izbrane funkcije managementa turističnih destinacij ter identificirane ovire in ključni dejavniki uspešnega razvoja managementa turističnih destinacij predstavljajo podlago za modeliranje vprašalnika za analizo stanja in spremljanje razvoja managementa turističnih destinacij. V fazi testiranja metodološkega orodja sta bili uporabljeni metodologija fokusnih intervjujev s predstavniki glavnih interesnih skupin turističnega sistema v štirih turističnih destinacijah in nadalje metoda spletnega anektiranja v vseh slovenskih turističnih destinacijah. Vzorec je natančneje opisan v naslednjem poglavju. V tretji fazi je glavna metoda analiza anketnih vprašalnikov s pomočjo statističnih metod ter metoda sinteze za oblikovanje glavnih ugotovitev in priporočil za oblikovanje ukrepov za spodbujanje razvoja managementa turističnih destinacij. 22 Tabela 1: Metodologija dela VSEBINA METODOLOGIJA DELA OBRAZLOŽITEV • Študij a teoretičnih spoznanj • Primerjalna analiza teoretičnih spoznanj PRIPRAVA METODOLOŠKEGA ORODJA Metoda sinteze Metoda modeliranja primerjalna analiza teoretičnih spoznanj o glavnih funkcijah managementa turističnih destinacij študija teoretičnih spoznanj o ključnih ovirah in omejitvah za razvoj destinacij skega managementa študija teoretičnih spoznanj o glavnih dejavnikih uspešega razvoja managementa turističnih destinacij identifikacija glavnih funkcij in aktivnosti managementa turističnih destinacij identifikacija glavnih ovir in omejitev za uspešen razvoj destinacij skega managementa identifikacija ključnih dejavnikov uspešnega razvoja managementa turističnih destinacij modeliranje vprašalnika za analizo stanja in spremljanje razvoja managementa turističnih destinacij. Poglobljeni intervju TESTIRANJE METODOLOŠKEGA ORODJA testiranje prvega predloga metodološkega orodja med glavnimi predstavniki interesnih skupin (občina, LTO, turistično gospodarstvo) v štirih različnih slovenskih turističnih destinacij ah 23 • Metoda anketiranja • izvedba spletne ankete v vseh slovenskih turističnih destinacijah med glavnimi interesnimi skupinami turističnega sistema javnega, mešanega in zasebnega sektorja • Metoda analize • testiranje veljavnosti vprašalnika za analizo stanja in spremljanje razvoja managementa turističnih destinacij. ANALIZA STANJA IN OMEJITEV ZA USPESNEJSI RAZVOJ MANAGEMENTA TURISTIČNIH DESTINACIJ • Metoda analize • Statistične metode • Analiza rezultatov spletne ankete • Metoda sinteze • Priprava ugotovitev in priporočil za pripravo ukrepov za spodbujanje razvoja managementa turističnih destinacij Vir: lastna obdelava 24 5 Metodološko orodje za kontinuirano spremljanje razvoja managementa turistične destinacije 5.1 TEORETIČNA IZHODIŠČA 5.1.1 Primerjalna analiza teoretičnih spoznanj o glavnih funkcijah managementa turističnih destinacij Turistični teoretiki med poslovne funkcije, ki jih je zaradi posebnosti turizma treba izvajati na ravni turistične destinacije, navajajo podobne poslovne funkcije. Njihove opredelitve se razlikujejo večinoma le v poudarku, ki ga pripisujejo posamezni funkciji. Vsi tudi poudarjajo potrebo po oblikovanju posebne, centralne organizacije, ki na ravni turistične destinacije skrbi za koordinacijo in izvajanje posameznih kooperativnih funkcij. Tako Freyer (Bieger, 2000) med kooperativne naloge, ki bi jih morala opravljati turistična organizacija turistične destinacije, šteje: • pospeševanje atraktivnosti destinacije s svetovanjem in sodelovanjem pri oblikovanju ukrepov za izboljšanje turistične infrastrukture, ponudbe za prosti čas, razvoju prostorskih planov ter zaščiti naravnih privlačnosti; • svetovanje domačim podjetjem in lokalnemu prebivalstvu; • skrb za goste destinacije z obveščanjem gostov o dogajanju v destinaciji, z organizacijo prireditev, organiziranjem vodenih izletov in drugimi oblikami animacije gostov; • pridobivanje gostov s primernim trženjem, ki vključuje enotno predstavljanje turistične destinacije navzven in pospeševanje prodaje z reklamo, odnosi z javnostmi, udeležbo na sejmih in razstavah, sodelovanjem s turističnimi agencijami in organizatorji potovanj. S tem Freyer poudarja funkcijo oblikovanja turistične ponudbe na nivoju turistične destinacije in funkcijo trženja. 25 Kaspar (1996) med kooperativne naloge turistične organizacije na ravni turistične destinacije šteje: • splošne krajevno in regionalno-politične naloge turizma, ki vključujejo oblikovanje in izvajanje turistične politike turistične destinacije in tržno usmerjene politike turistične organizacije, varovanje splošnih turističnih interesov, pospeševanje splošne turistične zavesti in pospeševanje kulturnega, družabnega in športnega življenja v destinaciji; • upravljavske naloge, med katere uvršča upravljanje turistično informacijskih birojev, spodbujanje in pomoč pri reševanju težav, s katerimi se srečuje turizem; • sooblikovanje in upravljanje določenih storitev turistične ponudbe, ki vključuje sooblikovanje in koordinacijo turistične ponudbe na ravni destinacije in upravljanje ali soupravljanje določenih objektov turistične infrastrukture; • odnose z javnostmi in reklamo, med katere šteje negovanje odnosov z oblastjo ter raznimi privatnimi in javnimi organizacijami, tiskom in drugimi mediji, oblikovanje in izvajanje ciljno usmerjenih trženjskih ukrepov za posamezne sezone in pospeševanje kongresnega in dnevnega turizma. Kaspar torej poudarja predvsem funkcijo zastopanja interesov turizma, funkcijo oblikovanja turistične ponudbe in trženja turistične destinacije. Heath in Wall (1992) pri opredeljevanju kooperativnih funkcij turistične destinacije izhajata iz potrebe po strateškem tržnem planiranju na ravni turistične destinacije in tako poudarjata naslednje naloge: • izdelava koordinirane strategije turizma destinacije ali regije v sodelovanju z lokahio javno upravo in drugimi partnerji v destinaciji; • zastopanje interesov destinacije in regije na nacionalnem nivoju in interesov turizma v destinaciji oz. regiji; • spodbujanje razvoja turističnih privlačnosti in opreme, ki ustrezajo spreminjajočim se zahtevam trga; • trženje destinacije z zagotavljanjem sprejema in informacijskega servisa za goste v destinaciji, izdelavo in dobavljanjem ustreznih turističnih publikacij in opravljanjem raznovrstnih promocijskih aktivnosti. 26 Iz navedenega pregleda kooperativnih nalog so po Heathu in Wallu torej glavne kooperativne funkcije turistične destinacije planiranje, zastopanje interesov destinacije in turističnega gospodarstva, spodbujanje razvoja turistične ponudbe pri privatnem sektorju in trženje. Inskeep (1991) poudarja predvsem funkcijo planiranja, trženja in oblikovanja turistične ponudbe. Tschiderer nadalje poudarja funkcijo planiranja kot najpomembnejšega dela turističnega menedžmenta turistične destinacije (Tschiderer, 1980, str. 67). Bieger (2000) je kooperativne funkcije, ki jih navajajo turistični teoretiki, povzel v štiri glavne funkcije, in sicer v funkcijo planiranja, oblikovanja turistične ponudbe, trženja in zastopanja interesov turizma (Slika 1). Slika 1: Kooperativne funkcije turistične destinacije Turistični proizvod kot sistem posameznih turističnih storitev več turističnih ponudnikov. Posamezne delne turistične storitve integralnega turističnega proizvoda so javne storitve. funkcija planiranja funkcija oblikovanja ponudbe Turistični proizvod ima vrsto pozitivnih in negativnih zunanjih učinkov. funkcija zastopanja interesov Turistični proizvodi so abstraktni Proizvodi. funkcija trženja Vir: Bieger, 2000 Pri tem Bieger poudarja, da mora vsaka turistična destinacija aktivnosti, ki jih izvaja znotraj posamezne glavne skupine funkcij, prilagoditi svojim posebnostim. Za srednje veliko turistično destinacijo kot primer navaja aktivnosti znotraj posameznih funkcij, ki jih opisujemo v nadaljevanju. V okviru funkcije planiranja se tako izvajajo naslednje aktivnosti: • dogovarjanje s političnimi strukturami v destinaciji pri določanju ciljev turističnega razvoja destinacije; 27 • tekoče analiziranje konkurenčne situacije destinacije, ki vključuje analizo trgov, neposredne in posredne konkurence, povpraševanja, dobaviteljev in panoge; • določanje konkurenčne strategije destinacije, še posebej pozicioniranje destinacije na trgu; • spreminjanje konkurenčne strategije destinacije s svetovanjem turističnim podjetjem in aktivnim menedžmentom sprememb in menedžmentom inovacij. Funkcija v zvezi turistično ponudbo destinacije obsega izvajanje naslednjih aktivnosti: • zagotavljanje javne ponudbe, kot je vzdrževanje sprehajalnih poti, informacijska služba, animacija gostov itd.; • koordiniranje turistične ponudbe destinacije in povezovanje turističnih storitev destinacije v pakete, ki z vidika turista predstavljajo integralne turistične proizvode; • ustvarjanje novih oblik turistične ponudbe bodisi s svetovanjem in dajanjem pobud privatnim turističnim ponudnikom bodisi z oblikovanjem in izvajanjem lastnih turističnih storitev; • kontroliranje kvalitete turistične ponudbe v destinaciji. V okviru funkcije trženja Bieger navaja opravljanje naslednjih aktivnosti: • izdelava tržne strategije destinacije; • skrb za ohranjanje imagea destinacije in oblikovanje blagovne znamke destinacije; • pridobivanje gostov s pospeševanjem prodaje, rezervacijskimi sistemi, reklamo in odnosi z javnostmi; • informiranje potencialnih gostov. V okviru funkcije zastopanja interesov pa se izvajajo naslednje aktivnosti: • spodbujanje lokalnega prebivalstva k pozitivnemu odnosu do turizma; • koordiniranje interesov panoge; • zastopanje interesov turizma v politični in drugi javnosti (Bieger, 2000). Primeijalno analizo teoretičnih spoznanj v nadaljevanju dopolnjujemo s strukturo funkcij managementa turističnih destinacij, ki jih v svoji raziskavi o razvitosti destinacijskega managementa, navaja Svetovna turistična organizacija (WTO, 2004). 28 Bistvena ugotovitev navedene raziskave je, daje za večino destinacijskih organizacij v svetu glavna in najpomembnejša funkcija trženja v najširšem smislu, ki združuje aktivnosti strateškega tržnega načrtovanja, informiranja, tržnega komuniciranja in distribucije. V okviru navedenih aktivnosti v zadnjem letu močno pridobivajo aktivnosti, povezane z elektronskim trženjem in sicer: upravljanje odnosov z gosti (CRM), informiranje s pomočjo sodobne informacijske tehnologije, spletni rezervacijski sistemi. Struktura funkcij managementa turističnih destinacij, ki jo uporablja navedena raziskava je naslednja: Funkcija trženja in promocije, ki vključuje naslednje aktivnosti: • priprava in distribucija tiskanih promocijskih in prodajnih gradiv, • načrtovanje trženja na domačih in tujih trgih, • oglaševanje na domačem in tujih trgih, • vzdrževanje spletnih strani, • direktno trženje, • e-mail trženje, • upravlj anj e odnosov z j avnostmi (CRM), • organizacija sejmov, workshopov in drugih predstavitev turizma, • udeležba na sejmih in drugih predstavitvah turizma, • organizacija raznovrstnih dogodkov, • trženje kongresov in drugih dogodkov, • raziskave trga, • odnosi z javnostmi. Funkcija informiranja, ki vključuje aktivnosti: • zbiranja in posredovanja turističnih informacij, vključno z informacijami o možnosti namestitve, • upravljanje integralnega turistično informacijskega sistema destinacij e, • upravljanje turistično informacijskih centrov destinacij. Funkcija upravljanja z rezervacijskimi sistemi destinacije, ki vključuje aktivnosti: • zagotavljanja možnosti rezervacij v okviru turistično informacijskega centra, • zagotavljanja možnosti rezervacij preko klicnega centra destinacije, • zagotavljanja možnosti rezervacij preko spletnega rezervacijskega sistema. 29 Sklop aktivnosti povezanih z razvojem turističnih proizvodov (t.i. product related activities), ki vključujejo: • oblikovanje turističnih paketov, • kategorizacijo in iicenciranje turistične dejavnosti (primerno za nacionalni nivo), • razvoj turistične infrastrukture, • razvoj človeških virov z organiziranjem in izvajanjem usposabljanja, • svetovanje in/ali finančno podporo turističnim ponudnikom. Razvojni načrt in usmeritve slovenskega turizma 2007 - 2011 (Uran, 2006) v okviru predloga nadgradnje modela organiziranosti slovenskega turizma na regionalni in lokalni destinacijski ravni kot temeljne funkcije destinacijskega managementa opredeljuje razvojno, promocijsko, distribucijsko in operativno funkcijo, ki vključujejo naslednje aktivnosti: Promocijska funkcija: • izvajanje krovne regionalne oz. lokalne destinacijske promocije slovenskega regionalnega oz. lokalnega turizma za povečanje njegove prepoznavnosti na nacionalnem in globalnem trgu; • izvajanje programa tržnega komuniciranja na regionalni oz. lokalni ravni z uporabo sodobnih orodij tržnega komuniciranja, usklajenega z lokalnimi, regionalnimi in interesnimi mrežami turističnih subjektov. Distribucijska funkcija: • kontinuirano sodelovanje pri razvoju in uporabi tviristično informacijskega sistema v skladu z najsodobnejšimi znanji s področja informacijske tehnologije na lokalni, regionalni in nacionalni ravni; • spodbujanje uporabe in razvoja turistično informacijskih sistemov na podjetniški, lokalni in regionalni ravni ter zagotavljanje njihove integracije v nacionalni turistično informacijski sistem; • pomoč pri razvijanju centralnega rezervacijskega sistema na nacionalni ravni, ki bo zagotavljal vključevanje turističnih storitev in integralnih turističnih proizvodov lokalnega in regionalnega značaja v globalne sisteme turistične dejavnosti. 30 Razvojna funkcija: • implementacija in operacionalizacija konceptov modernega destinacijskega managementa; • spodbujanje razvoja in izvedbe tematskih turističnih proizvodov v horizontalni osi na eni strani in ITP v vertikalni os na drugi strani; • izvedba zahtevnejših investicijskih projektov z njihovo promocijo in povezovanjem turističnega gospodarstva in drugih zainteresiranih partnerjev v grozde na lokalni oz. regionalni destinacijski ravni; • skrb za lokalno infrastrukturo, • realizacija raziskovalne dejavnosti na regionalni ravni in osveščanje o pomenu vključevanja storitev, ponudbe in ITP v centralni rezervacij ski sistem; • spodbujanje usposabljanja in mreženja turističnih subjektov na regionalni in lokalni ravni; • razvoj, zasnova in organiziranost ITP na regionalni in lokalni ravni; • realizacija prenosa znanja na operativno raven ter motiviranje vključevanja turistične ponudbe v ITP in njihova uvrstitev v centralni rezervacij ski sistem. Operativno funkcijo: • operacionalizacija povezovanja tematskih turističnih proizvodov v grozde na horizontalni ravni; • operacionalizacija povezovanja turističnih storitev v ITP v horizontalni ravni na lokalnem, regionalnem in medregionalem prostoru; • skrb za kakovostno izvajanje turističnih storitev in ITP na regionalni in lokalni ravni • izvedba tematskih turističnih proizvodov; • skrb za lokalno turistično infrastrukturo; • implementacija turistično informativne pisarne v lokalnem okolju. 5.1.2 Ključni dejavniki uspešnega razvoja managementa turističnih destinacij Pri razvoju managementa turistične destinacije je pomembno upoštevati nekatere ključne dejavnike, ki vplivajo na njegovo uspešnosti. 31 Iz primerjalne analize teoretičnih spoznanj o ključnih dejavnikih uspešnega razvoja managementa turističnih destinacij (Radić, 2006) smo identificirali ključne dejavnike uspešnega razvoja managementa turističnih destinacij, kijih podrobneje predstavljamo v nadaljevanju. Spoznanje potrebe po povezovanju in sodelovanju med turističnimi ponudniki v turistični destinaciji. V turistični destinaciji mora obstajati spoznanje o potrebi po povezovanju na nivoju turistične destinacije tako med posameznimi turističnimi ponudniki kot tudi med vsemi drugimi subjekti, ki sooblikujejo integralni turistični proizvod. Zavedanje potrebe po povezovanju je neposredno povezano z osveščanjem turističnih ponudnikov o pomenu povezovanja in sodelovanja na ravni turistične destinacije, o možnih sinergijskih učinkih in doseganju koristi za posamezne turistične ponudnike v primeru takšnega delovanja. Pomembno vlogo pri tem lahko odigra lokalna skupnost, ki lahko prevzame pobudo in zagonske stroške za razvoj managementa turistične destinacije, poišče rešitve v korist vseh in na tej podlagi določi skupne cilje, ki bodo povezali turistične subjekte v delu za oblikovanje in kasneje tudi za izvajanje skupne razvojne strategije. Ustvarjanje pozitivnih izkušenj, uspešno izvedeni prvi skupni projekti z jasno izraženimi koristmi za vse sodelujoče v nadaljevanju pozitivno vplivajo tako na prepoznavanje potrebe po povezovanju kot tudi na ustvarjanje medsebojnega zaupanja med turističnimi ponudniki ter njih do lokalne skupnosti in destinacijske turistične organizacije. Obstoj močne interesne skupine v turistični destinaciji. Skupno upravljanje ali management turistične destinacije je lažje izvesti v tistih turističnih destinacijah, kjer bodisi obstaja zadostno število zainteresiranih partnerjev oziroma kjer prevladuje močna interesna skupina, ki je pripravljena prevzeti nujne visoke ustanovitvene in organizacijske stroške (Bieger, 1998, Müller, 1998). Potrebno je doseči pripravljenost kritične mase turističnih ponudnikov, ki so pripravljeni sodelovati v projektu zagona managementa turistične destinacije. Kritično maso predstavljajo tisti turistični ponudniki, ki najpomembneje vplivajo na oblikovanje turistične ponudbe destinacije in imajo investicijski potencial, s katerim lahko pripravijo in izvedejo prve skupne projekte. Takšna interesna skupina v destinaciji prevzame pobudo in s pozitivnimi izkušnjami in rezultati pomaga spoznavati drugim interesnim skupinam koristi managementa turistične destinacije. Razumevanje pomena managementa turistične destinacije ter vloge in nalog destinacijske turistične organizacije. Uporaba izraza management turistične destinacije je v zadnjih letih med turističnimi subjekti sicer zelo pogosta. Vendar se pri tem opaža, da je razumevanje tega izraza med turističnimi subjekti zelo različno. Največkrat se pod tem pojmom razume tržno komuniciranje ali celo le promocija turistične ponudbe na ravni turistične destinacije. 32 Običajno se izvajanje omenjenih dejavnosti poveže z lokalno turistično organizacijo kot organizacijo, kije odgovorna za njeno izvajanje. Nekateri pod tem pojmom razumejo upravljanje receptivnega turizma, drugi zopet le način zagotavljanja kakovosti na ravni turistične destinacije. Zelo redko pa je kompleksno razumevanje pomena managementa turistične destinacije kot vsestranskega strateškega koncepta za ohranjanje konkurenčnosti turistične destinacije, ki temelji predvsem na partnerskem povezovanju in sodelovanju ter aktivni vlogi vseh turističnih ponudnikov in drugih subjektov pri njegovem razvoju in delovanju. Iz tega izhaja tudi običajno nepravilno razumevanje vloge in nalog destinacijske turistične organizacije, še posebej v primerih, kojih ustanovijo lokalne skupnosti. Nepravilno razumevanje gre predvsem v smeri prenašanja celotne odgovornosti za razvoj turistične destinacije na to organizacijo ob istočasni nepripravljenosti posameznih turističnih ponudnikov za njihovo aktivno sodelovanje pri njenem delu. Ustvarjanje pravilnega razumevanja managementa turistične destinacije in s tem povezano vlogo in nalogami destinacijske turistične organizacije je možno doseči z osveščanjem in z usposabljanjem turističnih subjektov. Pomembno vlogo pri tem pa lahko odigra tudi sama destinacijska turistična organizacija z oblikovanjem jasnih ciljev, jasno določenimi in razdeljenimi vlogami in nalogami, z jasnim statusom vseh sodelujočih, s transparentnostjo poslovanja in odločanja o razvoju, z razpoložljivostjo in dostopnostjo informacij za vse sodelujoče ter z oblikovanjem jasnih in realnih pričakovanj. Ustvarjeno partnerstvo in zaupanje med turističnimi ponudniki. Uspešen management turistične destinacije temelji na partnerskem povezovanju, sodelovanju in aktivni vlogi vseh turističnih subjektov v njem. Partnerstvo pa temelji na medsebojnem zaupanju. Ob tem se postavlja vprašanje, kako lahko neodvisne turistične subjekte v turistični destinaciji, ki so običajno tudi konkurenti, spremenimo v partnerje in aktivne igralce pri uvajanju in izvajanju managementa turistične destinacije. Odločilni faktorji, ki vplivajo na to so pozitivna izkušnja z lokalno demokracijo in podobnimi projekti, uspešni pilotni projekti z jasno izraženimi koristmi za vse udeležene subjekte, nobenih dvomov o izvedljivosti, splošna in stalna podpora in zavezanost, realistična pričakovanja, ki so vsem jasna, jasno določene in razdeljene vloge, naloge in koristi, jasen status vseh sodelujočih, razpoložljivost in dostopnost informacij za vse sodelujoče, transparentnost odločanja in poteka razvoja brez skritega dela, strokovna usposobljenost vseh udeležencev za sodelovanje v procesu, povratne informacije o vsakem posameznem koraku v 33 strategiji, strokovna neodvisna podpora destinacijske turistične organizacije in nenazadnje tudi zadostna finančna sredstva za razvoj in izvajanje kooperativnih funkcij na ravni destinacije. Pomembno vlogo pri vzpostavljanju partnerstva in zaupanja igra destinacijska turistična organizacija, ki mora tudi sama doseči zaupanje turističnih ponudnikov do njenega dela. To je zelo zahtevno, še posebej ob upoštevanju dvojne vloge destinacijske turistične organizacije kot subjekta, ki je odgovoren tako za razvoj in vodenje strategije turistične destinacije kot tudi za strategijo turistične organizacije in operativno izvajanje kooperativnih funkcij destinacije. Predvsem pri slednjem pogosto prihaja do problemov, če destinacijska turistična organizacija v okviru izvajanja kooperativne funkcije oblikovanja turistične ponudbe tudi sama postane proizvajalec določene turistične storitve (npr. zgradi svoj hotel) in se s tem pojavi kot konkurent drugim ponudnikom v destinaciji. Zato je smiselno, da destinacijska turistična organizacija deluje kot neprofitna organizacija. Bistveno za ustvarjanje zaupanja pa so njena strokovnost, učinkovitost njenega dela, ki se odraža v doseženih rezultatih. Strokovnost in ugled oseb, ki izvajajo funkcije managementa turistične destinacije. Ob upoštevanju dejstva, da uspešno izvajanje kooperativnih funkcij na ravni turistične destinacije zaradi velikega števila neodvisnih turističnih ponudnikov pogosto temelji na prepričevanju in motiviranju turističnih ponudnikov za sodelovanje je pomembno, da si destinacjska turistična organizacija in predvsem njen direktor ustvari ugled med turističnimi ponudniki v destinaciji. Tudi vsi zaposleni v destinacijski turistični organizaciji morajo biti prepoznani po svoji visoki strokovni usposobljenosti za opravljanje dogovorjenih funkcij. Ugled si lahko ustvarijo z uspešnim izvajanjem prvih skupnih projektov, kar je lahko zelo težko in tvegano. K ugledu pa lahko predvsem v prvi zagonski fazi razvoja managementa turistične destinacije prispevajo ugledni gospodarstveniki v destinaciji, ki so se že izkazali s svojim delom. Njihova vključitev v organe upravljanja destinacijske turistične organizacije pozitivno vpliva na ugled in med turističnimi ponudniki ustvarja zaupanje v pomembnost in koristnost njenega dela. Z ugledom je povezano tudi financiranje destinacijske organizacije in s tem njena sposobnost uspešnega doseganja skupnih ciljev, zato je strokovnost in ugled zelo pomemben dejavnik razvoja managementa turistične destinacije, ki se pogosto, zanemari. Sposobnost reševanja konfliktov interesov med turističnimi ponudniki in drugimi subjekti v destinaciji. V turistični destinaciji obstaja več skupin, ki imajo svoje, mnogokrat tudi nasprotujoče si interese glede njenega razvoja. 34 Najpogostejša nasprotja, do katerih prihaja med posameznimi interesnimi skupinami, se nanašajo na strateška vprašanja, kot so: kakšen naj bo kvantitativni razvoj turizma, kateri tržni segmenti so najpomembnejši (primer: za žičničarje so pomembni tudi dnevni gosti, za hotehrje pa ne), katere javne storitve in infrastruktura naj se razvija za določen del turističnega gospodarstva in koliko naj se za turistični razvoj nameni javnih finančnih sredstev. Management turistične destinacije mora najti ravnotežje med cilji posameznih interesnih skupin, kar pa je nedvomno zelo težka naloga. Destinacijska turistična organizacija mora usklajevati interese znotraj turističnega gospodarstva destinacije in zastopati interese turizma pri drugih subjektih v turistični destinaciji in izven nje. Usklajevanje interesov turističnega gospodarstva turistična organizacija lahko izvaja s stalnim obveščanjem svojih članov o dogajanju v destinaciji in o novih problemih, nadalje z organiziranjem okroglih miz in posvetov o posameznih vprašanjih in z vključevanjem najpomembnejših predstavnikov posameznih interesnih skupin v organe upravljanja. S takšnim načinom dela se namreč iahko doseže večja mera identifikacije turističnega gospodarstva z dejavnostjo turistične organizacije ter večja stopnja dejanskega strinjanja s sprejetimi odločitvami. Ravnotežje med različnimi interesnimi skupinami je najlažje zagotoviti v primeru, ko turistična organizacija deluje na podlagi jasnih, razvidnih in široko prediskutiranih vrednot, norm in prioritet in ko so jasni tudi razvojni cilji ter nadaljnji razvoj turistične destinacije. S tem si management turistične destinacije lahko zagotovi tudi legitimnost na socialno-političnem področju. Permanentno usposabljanje turističnih subjektov in managerjev turistične destinacije je eden od najpomembnejših dejavnikov za uspešen razvoj managementa turistične destinacije. Usposabljanje turističnih subjektov najprej prispeva k razumevanju managementa turistične destinacije ter zagotavlja tudi njihovo usposobljenost za uspešno in učinkovito izvajanje njihovih vlog in nalog. Poleg usposabljanja za izvajanje poslovnih funkcij pa je pomembno tudi usposabljanje za dolgoročno strateško razmišljanje in razumevanje strateškega razvoja destinacije. Prav pomanjkanje strateškega razmišljanja v turistični destinaciji se danes namreč pogosto kaže kot ena od glavnih pomanjkljivosti, ki zavirajo uspešen razvoj. Glede na potrebo po zagotovitvi permanentnega usposabljanja turističnih subjektov in ob upoštevanju posebnosti posameznih turističnih destinacij je smiselno, da podobne turistične destinacije privabijo na svoje območje izobraževalne ustanove, ki jim lahko zagotovijo prenos znanja, prilagojen njihovim potrebam. 35 Prevlada strokovnosti nad politiko. Pri razvoju managementa turistične destinacije je treba doseči prevlado strokovnosti nad politiko, še posebej nad kratkoročnim političnim razmišljanjem, čeprav je v praksi to, zaradi javnega financiranja kooperativnih funkcij turistične destinacije, pogosto težko doseči. Vendar je za dolgoročno uspešen razvoj turistične destinacije to ključnega pomena. Prevlado strokovnosti nad politiko lahko zagotovimo najprej z že omenjenim ugledom in strokovnostjo managerjev turistične destinacije. K temu pa lahko pomembno prispeva tudi finančna neodvisnosti destinacijske turistične organizacije od javnih virov financiranja. Ta mora imeti vsaj minimalno finančno podlago z ustanovnim kapitalom ali premoženjem. To ji zagotavlja finančno neodvisnost v neugodnih obdobjih in kontinuirano politiko. Z gospodarsko močjo pa raste tudi ugled turistične organizacije pri turističnih ponudnikih. Fleksibilnost organizacijske strukture turistične destinacije. Organizacijska struktura turistične destinacije mora biti fleksibilna in spremenljiva ter se mora stalno prilagajati skupnim ciljem in strategiji, ki jo destinacija razvija ob upoštevanju potreb zunanjega okolja. V praksi je to pogosto, predvsem na kratek rok, težko doseči. Iz tega pa izhaja tudi nevarnost, da se strategija turistične destinacije začne prilagajati obstoječi organizacijski strukturi in ne obratno, kar po Kotlerju vodi v situacijo, ko organizacijska struktura omejuje prilagajanje okolju z namenom zadostiti željam obstoječe interne organizacije (Heath, 1991). Da bi organizacijska struktura lahko ostala prožna, mora biti čim bolj enostavna. V visoko strukturiranih in kompleksnih organizacijah običajno pride do izgube fleksibilnosti. Poleg tega je pomembno, da so posamezne funkcije v turistični destinaciji organizacijsko ločene. Tako mora biti funkcija trženja čim bolj podjetniško in profesionalno izvajana, funkcija oblikovanja turistične ponudbe mora biti izvajana na ravni, ki je čim bliže gostu. Po drugi strani se mora zastopanje interesov izvajati v čim širšem krogu interesnih skupin. Organizacijska oblika turistične destinacije mora nadalje zagotavljati možnost čim bolj jasne strukture flnanciranja dejavnosti. S tem se po eni strani doseže transparentnost flnančnega poslovanja, po drugi strani pa se s tem lahko doseže večja pripravljenost posameznih interesnih skupin za sodelovanje pri financiranju in izvajanju skupnih aktivnosti turistične destinacije. Uspešen razvoj managementa turistične destinacije je torej odvisen od zgoraj navedenih dejavnikov. Odsotnost navedenih dejavnikov po drugi strani predstavlja oviro za uspešnejši razvoj managementa turističnih destinacij. Odprava ovir in krepitev ključnih dejavnikov uspešnega razvoja managementa turističnih destinacij mora zato biti temeljni okvir izvajanja politike spodbujanja razvoja managementa turističnih destinacij. 36 5,2 Metodološko orodje za kontinuirano spremljanje razvoja managementa turistične destinacije Pri pripravi metodološkega orodja za kontinuirano spremljanje razvoja managementa turističnih destinacij smo izhajali iz glavnih funkcij managementa turističnih destinacij. S spletom strukturiranih vprašanj po posameznih aktivnostih znotraj glavnih funkcij managementa turističnih destinacij dobimo odgovore na vprašanja o stopnji razvitosti managementa turistične destinacije, o glavnih prepoznanih ovirah, ki preprečujejo uspešnejši razvoj managementa turističnih destinacij in o obstoju ključnih dejavnikov uspešnega razvoja managementa turističnih destinacij. Drugi splet strukturiranih vprašanj nam daje odgovore na vprašanja o interesu turističnih subjektov v turistični destinaciji za razvoj managementa turistične destinacije vključno z identificiranimi funkcijami in aktivnostmi managementa turističnih destinacij, ki jih turistični subjekti želijo izvajati skupaj na nivoju turistične destinacije. S ciljem čim bolj natančne identifikacije ključnih ovir in prisotnosti dejavnikov uspešnega razvoja managementa turističnih destinacij v nadaljevanju gradimo metodološko orodje s spletom trditev za identifikacijo posamezne ovire oz. dejavnika uspešnosti razvoja managementa turistične destinacije. Analiza odgovorov na vprašanja nam ustvarja celovito sliko o stanju in interesu za razvoj destinacijskega managementa v določeni turistični destinaciji. Kombinacija posameznih vprašanj daje odgovore na specifična vprašanja po posameznih interesnih skupinah turistične destinacije. To nam omogoča prepoznavanje interesov in potreb posameznih interesnih skupin turističnega sistema turistične destinacije ter identifikacijo morebitnih konfliktov med posameznimi interesnimi skupinami. Poznavanje interesov posameznih interesnih skupin turističnega sistema v turistični destinaciji predstavlja temeljna izhodišča za oblikovanje takšnega modela managementa turističnih destinacij, ki bo v največji možni meri zagotavljal zmagovalno situacijo vseh udeleženih turističnih subjektov. V Sliki 2 prikazujemo osnovno strukturo metodološkega orodja za kontinuirano spremljanje razvoja managementa turističnih destinacij. 37 Slika 2: Struktura predloga metodološkega orodja za kontinuirano spremljanje razvoja managementa turističnih destinacij Vir: lastna obdelava V nadaljevanju prikazujemo vzorec za zajemanje podatkov ter podrobneje prikazujemo strukturo funkcij in aktivnosti managementa turističnih destinacij ter strukturo možnih odgovorov na posamezna vprašanja. Prikaz zaokrožujemo s predstavitvijo specifičnih vprašanj za identifikacijo ovir in ključnih dejavnikov uspešnega razvoja turističnih destinacij. 38 5.2.2 Opis vzorca Predlog metodološkega orodja je namenjen identificiranju stanja in razvoja managementa turističnih destinacij na nacionalnem nivoju in na nivoju turistične destinacije. V skladu s tem so v vzorec zajeti subjekti turističnega sistema turistične destinacije glede na njihovo vlogo v turističnem sistemu, po njihovi osnovni dejavnosti, ki jo opravljajo na področju turizma, nadalje po pravno formalnem statusu organizacije in po številu zaposlenih. Za namen proučevanja managementa turističnih destinacij na geografsko obsežnejših območjih vzorec vključuje tudi delitev subjektov turističnega sistema po tipičnih geografsko določenih turističnih destinacijah. Slednje omogoča primerjavo razvitosti managementa v turističnih detinacijah v Sloveniji in analizo razlik v obsegu in strukturi izvajanja posameznih funkcij in aktivnosti managementa turističnih destinacij glede na stopnjo razvitosti turizma v turistični destinaciji, glede na število turističnih ponudnikov v turistični destinaciji in glede na strukturo turističnih ponudnikov v določeni turistični destinaciji. Struktura vzorca je prikazana v nadaljevanju. Vloga organizacije v turizmu: □ Opravljanje dejavnosti v turizmu □ Lokala turistična organizacija □ Turistično informacijski center □ Občina □ Drugo Opravljanje dejavnosti v turizmu: □ Ponudnik nastanitev □ Ponudnik hrane/pijače □ Ponudnik aktivnih počitnic □ Ponudnik wellness počitnic □ Upravljavec naravnih vrednot ali kulturne dediščine □ Organizator ali posrednik turističnih potovanj □ Drugo 39 Pravno-formalni status organizacije: □ Privatni sektor □ Javni sektor □ Javno-privatno partnerstvo □ Društveni sektor v Število zaposlenih v organizaciji: □ Do 5 zaposlenih □ 6 do 10 zaposlenih □ 11 do 20 zaposlenih □ 21 do 30 zaposlenih □ 31 do 40 zaposlenih □ 41 do 50 zaposlenih □ Nad 50 zaposlenih Turistična destinacija: □ Julijske Alpe □ Lj ubij ana in okolica □ Obala □ Kras □ Maribor in Pohorje z okolico □ Camiola □ Savinj ska regij a □ Dolenjska in Bela Krajina □ Pomurje □ Zasavje □ Drugo. 5.2.3 Struktura funkcij in aktivnosti managementa turističnih destinacij Pri oblikovanju strukture funkcij in aktivnosti managementa turističnih destinacij izhajamo iz kombinacije opredelitev temeljnih funkcij managementa turističnih destinacij, ki se najpogosteje navajajo v literaturi in opredelitve temeljnih funkcij managementa turističnih 40 destinacij v Razvojnem načrtu in usmeritvah razvoja slovenskega turizma 2007 - 2011 (Uran, 2006). V literaturi obstoji več predlogov, katere funkcije naj bi se izvajale na ravni turistične destinacije. Najbolj kompleksna je Biegerjeva (2000) opredelitev kooperativnih funkcij turistične destinacije, po kateri je na ravni destinacije potrebno organizirati izvajanje funkcije načrtovanja, oblikovanja turistične ponudbe, trženja in zastopanja interesov turizma v zunanjem okolju. RNUST kot temeljne funkcije managementa turističnih destinacij nacionalnega nivoja organiziranosti navaja razvojno funkcijo, promocijsko fimkcijo, distribucijsko funkcijo, ki jo na regionalnem in lokalnem nivoju dopolnjuje še z operativno funkcijo. Takšen pristop k oblikovanju strukture funkcij zagotavlja optimalen nabor funkcij in aktivnosti managementa turističnih destinacij. Kljub temu struktura dopušča možnost dodajanja posameznih aktivnosti znotraj funkcij managementa turističnih destinacij. V skladu z zgoraj navedenimi izhodišči so v metodološkem orodju vključene naslednje funkcije managementa turističnih destinacij: 1. Funkcija razvojnega načrtovanja, ki vključuje aktivnosti: normativnega planiranja operativnega planiranja strateškega tržnega načrtovanja informiranja o razvojnih trendih tekočega analiziranja konkurenčne situacije turistične destinacije. Razvojno - operativna funkcija, ki vključuje aktivnosti: informiranja gostov organiziranja prireditev izgradnje in vzdrževanja turistične infrastrukture koordiniranja turistične ponudbe oblikovanja pavšalnih turističnih ponudb vplivanja na zunanji videz destinacije animacije gostov usposabljanja turističnih ponudnikov svetovanja turističnim ponudnikom razvoja, priprave in izvedbe zahtevnejših investicijskih projektov oblikovanja standardov kakovosti turistične ponudbe organiziranja študijskih potovanj (ogledi dobrih praks v tujini) 41 • spremljanja kakovosti turistične ponudbe. 3. Funkcija promocije in distribucije, ki vključuje aktivnosti: informiranja preko spletnih strani vključevanja ponudbe turistične destinacije v večje sisteme oblikovanja blagovne znamke destinacije koordiniranja promocije na regionalni in nacionalni ravni trženja integralnih turističnih proizvodov koordiniranja promocijskih programov različnih ponudnikov v destinaciji koordiniranja dejavnosti posameznih članov turistične distribucijske verige delovanja in upravljanja centralnega rezervacijskega sistema informiranja turističnih ponudnikov o strukturi distribucijskega sistema destinacije svetovanja ponudnikom pri oblikovanju cen dogovarjanja o cenovni politiki na ravni destinacije razvoja in upravljanja odnosov s kupci (CRM - Customer Relation Management). Funkcija tržnega komuniciranja, ki vključuje aktivnosti: izvajanja publicitete oglaševanja ponudbe destinacije v elektronskih medijih oglaševanja ponudbe destinacije v klasičnih medijih organiziranja in udeležbe na turističnih sejmih in borzah organiziranja in izvedbe študijskih obiskov predstavnikov medijev organiziranja in izvedbe študijskih obiskov predstavnikov turističnih agencij in organizatorjev potovanj organiziranja novinarskih konferenc pospeševanja prodaje. 5. Funkcija usklajevanja interesov med posameznimi interesnimi skupinami znotraj turistične destinacije in zastopanja interesov subjektov turističnega sistema v zunanjem interesnem sistemu, ki vključuje naslednje aktivnosti: • obveščanje turističnih ponudnikov o dogajanju in problemih v turistični destinaciji • organiziranje okroglih miz o posameznih vprašanjih • ohranjanje kulturne identitete z informiranjem lokalnih prebivalcev • zastopanje turističnega gospodarstva na regionalnem in nacionalnem nivoju • lobiranje turizma pri lokalnem prebivalstvu in ostali javnosti. 42 5.2.4 Struktura možnih odgovorov na vprašanja za identifikacijo stanja in identifikacijo želenega stanja Izhodišče za ugotavljanje stopnje razvitosti managementa turističnih destinacij je obseg in struktura izvajanja temeljnih funkcij managementa turističnih destinacij in posameznih aktivnosti znotraj njih. S spletom vprašanj za identifikacijo stanja, ki so razvidni iz Slike 2, ugotavljamo stopnjo razvitosti managmenta turističnih destinacij. V nadaljevanju na primeru izbranega vprašanja prikazujemo strukturo možnih odgovorov na vprašanja za identifikacijo stanja na področju managementa turističnih destinacij. Prvo vprašanje je namenjeno identificiranju nosilca določene aktivnosti managementa turistične destinacije z vidika percepcije vprašanega subjekta. Slika 3: Primer strukture vprašanja za ugotavljanje nosilca določene aktivnosti managementa turističnih destinacij ■ Hotel ^Turistična organizacija Turistična agencija* üObčina* H SKUPAJ občina 41 33% LTO KIH 67% Privatni ponudnik 0% ® 6% 0% 0% | 3% drugo 0% 24 0% Vir: lastna obdelava Ocena učinkovitosti izvajanja aktivnosti se ugotavlja z vprašanjem kako učinkovito se izvaja določena aktivnost managementa turističnih destinacij z vidika percepcije vprašanega subjekta. 43 Slika 4: Primer strukture vprašanja za oceno učinkovitosti izvajanja določene aktivnosti managementa turistične destinacije ■ Hotel M Turistična organizacija Turistična agencija* sploh ni učinkovito ni učinkovito niti niti učinkovito zeio učinkovito U'10% Vir: lastna obdelava 0% 0% 0% 0% 33% 67% 0% 0% 0% Občina* ^SKUPAJ 3% Tretje vprašanje je namenjeno ugotavljanju razlogov za neučinkovito izvajanje določene aktivnosti managementa turistične destinacije po mnenju posameznih interesnih skupin turističnega sistema. Strukturo možnih odgovorov prikazuje Slika 5. Slika 5: Primer strukture vprašanja za ugotavljanje razlogov za neučinkovito izvajanje določene aktivnosti managementa turistične destinacije Skupaj Obema ■ Kcitiidr K<.i'je • nrncun . 4 5 " ^Äi^'i/^'i^szaclbstr^^ -S ftö' i iv:;."'-'' i'ft'■ '■.'/■V {vs.'h'^v,ücin kövitb: izvajanje funkcije»: 7 i'' 2 7 itinenj'turtšticrifh'ppnu^^ 3 : 7 V;-' vj^/ '-i -v-- .-T' 5 2 3 /Ž^SkUpaiKs;^;^ 5 2 11 Vir: lastna obdelava S četrtim in petim vprašanjem (Slika 6, Slika 7) ugotavljamo stopnjo aktivnega sodelovanja predstavnikov posameznih interesnih skupin v turistični destinaciji pri izvajanju določene aktivnosti managementa turističnih destinacij, pri čemer stopnjo aktivnosti zasebnih ponudnikov turističnih storitev preverjamo tudi z interesom za sofinanciranje izvajanja določene aktivnosti. Stopnja aktivnega sodelovanja posameznih interesnih skupin v turistični destinaciji nam poleg stanja pokaže tudi prisotnost enega od ključnih dejavnikov uspešnega razvoja turistične destinacije in sicer poznavanje potrebe po povezovanju in sodelovanju 44 subjektov turističnega sistema v turistični destinaciji s prevzemanjem aktivne vloge pri izvajanju dogovorjenih funkcij in aktivnosti managementa turističnih destinacij. Slika 6: Primer strukture vprašanja za ugotavljanje stopnje aktivnega sodelovanja subjektov turističnega sistema v turistični destinaciji Kaj najbolje opiše vaše sodelovanje pri izvajanju določene aktivnosti managementa turistične dejavnosti ■ Hotel ^Turistična organizacija Turistična agencija* ^Občina* ^SKUPAJ aktivno, naši predlogi so upoštevani v celoti ||lO% aktivno, naši predlogi so upoštevani delno aktivno, naši predlogi niso upoštevani ^lO^/o pasivno, le spremljanje dogajanja ^^^ ne sodelujemo pri izvajanju funkcije ii4% 71% 0% 0% IMi, 14% Vir: lastna obdelava Slika 7: Primer strukture vprašanja za ugotavljanje interesa za sofinanciranje določene aktivnosti managementa turistične destinacije Ali določeno aktivnost managementa turistične destinacije tudi sofinancirate? TA n= n= n» dJ 2 1 3 2 2 2 6 3 2 9 Vir: lastna obdelava S spletom vprašanj za identifikacijo želenega stanja na področju managementa turistične destinacije najprej ugotavljamo interes subjektov turističnega sistema za izvajanje posameznih funkcij managementa turističnih destinacij in posameznih aktivnosti znotraj njih. Odgovori na ta vprašanja predstavljajo izhodišče za oblikovanje potrebam in interesom turističnih ponudnikov prilagojenega modela destinacijskega managementa, kar predstavlja enega od ključnih dejavnikov uspešnega razvoja managementa turističnih destinacij (Radić, 2006). 45 Nadalje s tem spletom vprašanj ugotavljamo stopnjo zavedanja potrebe po sodelovanju in povezovanju subjektov turističnega sistema pri skupnem upravljanju turistične destinacije in potrebe po prevzemanju aktivne vloge pri tem, kar prav tako predstavlja enega od ključnih dejavnikov uspešnega razvoja managementa turistične destinacije. Struktura možnih odgovorov po posameznih vprašanjih je predstavljena v Sliki 8 in Sliki 9. Slika 8: Primer strukture vprašanja za ugotavljanje želenega nosilca določene aktivnosti managementa turistične destinacije Kdo naj bi bil po vašem mnenju nosilec določene aktivnosti managementa turistične destinacije? ■ Hote! ^ Turistična organizacija Turistična agencija* Občina S SKUPAJ 50% 0% 0% 0% 0% 0% m 5% 0% Vir: lastna obdelava Slika 9: Primer strukture vprašanja za ugotavljanje interesa za sodelovanje pri izvajanju določene funkcije managementa turistične destinacije Kako ste vi pripravljeni sodelovati pri izvajanju določene aktivnosti managementa turistične destinacije? ■ Hotel ^Turistična organizacija Turistična agencija* ^Občina ^SKUPAJ aktivno, z dajanjem predlogov in tudi s sofinancir... aktivno z dajanjem predlogov pasivno, s spremljanjem q^^ dogajanja 0% 0% 100% 0% i 6% 2% Vir: lastna obdelava 46 5.2.5 Splet trditve za identifikacijo ovir in ključnih dejavnikov uspešnega razvoja managementa turistične destinacije Primerjalna študija ključnih dejavnikov uspešnosti managementa turističnih destinacij kaže, da so za uspešno upravljanje turistične destinacije pomembni naslednji dejavniki: • zavedanje potrebe po povezovanju in sodelovanju med turističnimi ponudniki v turistični destinacij i, • obstoj močne interesne skupine v turistični destinacij i, • razumevanje pomena managementa turistične destinacije ter vloge in nalog destinacijske turistične organizacije, • ustvarjeno partnerstvo in zaupanje med turističnimi ponudniki, • strokovnost in ugled oseb, ki izvajajo funkcije managementa turistične destinacije, • sposobnost reševanja konfliktov interesov med turističnimi ponudniki in drugimi subjekti v destinaciji, • permanentno usposabljanje turističnih subjektov in managerjev turistične destinacije, • prevlada strokovnosti nad politiko in • fleksibilnost organizacijske strukture turistične destinacije. Posamezne dejavnike uspešnega managementa turističnih destinacij lahko identificiramo že na podlagi analize odgovorov iz prvega dela metodološkega orodja. Za identifikacijo ostalih dejavnikov metodološko orodje vključuje splet trditev, ki so predstavljene v Sliki 10 in dodatna vprašanja, ki pomagajo bolj natančno identificirati posamezne ovire ali dejansko prisotnost posameznih dejavnikov uspešnega razvoja managementa turističnih destinacij. Slika 10: Splet trditev za identifikacijo dejavnikov uspešnega managementa turističnih destinacij Destinacijski management ali skupno upravljanje turistične destinacije prinaša sinergijske učinke in koristi posameznim turističnim ponudnikom v destinaciji in tudi nam. I L-ssK ni. Lil u(,L Itul II » «M-'iv.'nK'iK v.i I ^ km Za uspešno in učinkovito izvajanje funkcij destinacijskega managementa je zelo pomembna strokovnost in ugled oseb, ki izvajajo te funkcije. Vir: lastna obdelava 48 6 Analiza stanja in omejitev za uspešnejši razvoj managementa turističnih destinacij Na podlagi oblikovanega metodološkega orodja za kontinuirano spremljanje razvoja managementa turističnih destinacij smo v obdobju december 2007 do januar 2008 izvedli spletno anketo v vseh turističnih destinacij ah, na podlagi katere smo pripravili prvo analizo stanja in omejitev za uspešnejši razvoj managementa turističnih destinacije, ki je predstavljena v nadaljevanju. Spletno anketo smo posredovali na 772 elektronskih naslovov. Na anketo je odgovorilo 229 subjektov turističnega sistema. Glede na velikost in strukturo turističnih ponudnikov 21% anketirancev deluje v majhnih turističnih destinacijah (z 1 do 10 turističnih ponudnikov), 59% anketirancev deluje v srednje velikih turističnih destinacijah (z 11 do 100 turističnih ponudnikov), 19% anketirancev pa deluje v velikih turističnih destinacijah z več kot 100 turističnimi ponudniki. Glede na prevlado enega ali majhne skupine večjih turističnih ponudnikov ugotavljamo, da anketiranci v 52% delujejo v destinacijah s prevlado 1 - 3 turističnih ponudnikov, ki pomembno prispevajo k oblikovanju turistične ponudbe in celotne turistične destinacije. 37% anketirancev deluje v destinacijah s 4 do 10 pomembnimi turističnimi ponudniki. Le 11% anketirancev deluje v turističnih destinacijah z razpršeno strukturo in s tem vplivom turističnih ponudnikov v destinaciji. Pri tem se 56% anketirancev ne prišteva med najpomembnejše turistične ponudnike v destinaciji, 44% pa se jih prišteva med najpomembnejše turistične ponudnike v destinaciji. Naveden struktura anketirancev je zadovoljiva saj upošteva mnenja različno razvitih turističnih destinacij Slovenije. V prvem delu analize ugotavljamo obstoječe stanje na področju managementa turistične destinacije na nivoju Slovenije leta 2007 in interes za razvoj managementa turističnih destinacij med posameznimi interesnimi skupinami turističnega sistema. Drugi del analize obsega prikaz glavnih ovir in omejitev za uspešnejši razvoj managementa turističnih destinacij, ki lahko predstavlja podlago za oblikovanje usmerjenih ukrepov in aktivnosti nosilcev turistične politike na nacionalnem in destinacijskem nivoju za njihovo odpravo. 49 6.1 Analiza stanja na področju managementa turističnih destinacij v Sloveniji V analizi stanja v prvem delu ugotavljamo: • stopnjo razvitosti managementa turističnih destinacij v Sloveniji v letu 2007, merjeno s stopnjo izvajanja temeljnih funkcij managementa turistične destinacije in • učinkovitost izvajanja posameznih funkcij in aktivnosti managementa turistične destinacije glede na percepcijo glavnih interesnih skupin turističnega sistema (privatni turističnih ponudniki, občine, lokalne turistične organizacije) ter razloge za njihovo neučinkovito izvajanje. Metodološko orodje vključuje nekaj odprtih vprašanj, s katerimi ugotavljamo percepcijo razvitosti managementa turističnih destinacij med subjekti turističnega sistema destinacije. V drugem delu tako rezultate prvega dela analize primerjamo z mnenji subjektov turističnega sistema o razvitosti managementa turističnih destinacij v Sloveniji in v turistični destinaciji, v kateri delujejo. Primerjava rezultatov obeh delov analize nam daje celovito sliko o stanju na področju managementa turističnih destinacij v Sloveniji. 6.1.1 Analiza izvajanja temeljnih funkcij managementa turističnih destinacij v slovenskih turističnih destinacij ah Funkcije razvojnega načrtovanja Med funkcijami razvojnega načrtovanja se po mnenju anketiranih subjektov turističnega sistema v največji meri izvaja operativno planiranje oz. priprava letnih planov aktivnosti na področju turizma na ravni turistične destinacije. Izvajanje te aktivnosti na ravni turistične destinacije navaja kar 71% vprašanih. Iz odgovorov sodeč, se najmanj pogosto izvaja aktivnost tekočega analiziranja konkurenčne situacije. Na nezavidljivo nizkem nivoju pa je tudi izvajanje strateškega tržnega (34%) in normativnega planiranja (43%) oz. dolgoročnega strateškega načrtovanja turističnega razvoja na ravni turistične destinacije, kar sodi med temeljne pogoje za usklajeno razvojno delovanje subjektov turističnega sistema v turistični destinaciji. 50 Graf 1: Primerjava stanja in želenega stanja za izvajanje funkcij razvojnega načrtovanja tekoče analiziranje konkurenčne situacije strateško tržno planiranje normativno planiranje informiranje o trendih operativno planiranje • »SI mm MM 71°/ 71°/ a B želeno stanje B stanje 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% Vir: lastna obdelava Primerjava z želenim stanjem glede izvajanja posameznih aktivnosti razvojnega načrtovanja nam pokaže na dokaj veliko neusklajenost, saj subjekti turističnega sistema največji poudarek dajejo strateškemu tržnemu ter normativnemu planiranju. Izražen pa je tudi interes za izvajanje vseh ostalih funkcij razvojnega načrtovanja. Nosilci izvajanja vseh funkcij razvojnega načrtovanja v turističnih destinacijah so občine in lokalne turistične organizacije. V manjši meri se kot nosilci funkcij razvojnega načrtovanja pojavljajo regionalne razvojne organizacije in lokalne razvojne institucije. Med želenimi nosilci funkcij razvojnega načrtovanja anketiranci v pretežni meri vidijo lokalne turistične organizacije in manj občine. Med želenimi nosilci funkcij razvojnega načrtovanja pa navajajo tudi regionalne razvojne agencije in druge nosilce razvoja v posameznih lokalnih območjih. Glede na to, da so nosilci izvajanja funkcij razvojnega načrtovanja predvsem LTO in občine, pri ugotavljanju učinkovitosti izvajanja posameznih aktivnosti razvojnega načrtovanja poleg skupne ocene, navajamo tudi oceno zasebnih turističnih ponudnikov. Rezultati kažejo, da večina anketirancev izvajanje funkcij razvojnega načrtovanja ocenjuje kot srednje do učinkovito. Mnenje zasebnih turističnih ponudnikov se bolj nagiba k neučinkovitemu izvajanju funkcij razvojnega načrtovanja. Pri tem posebej izpostavljajo neučinkovito izvajanje aktivnosti operativnega planiranja, informiranja o trendih in normativnega planiranja, medtem ko izvajanje aktivnosti strateškega tržnega načrtovanja ocenjujejo pretežno za učinkovito. 51 Iz navedenih rezultatov lahko povzamemo, da so zasebni turistični ponudniki v destinacijah, v katerih se izvaja strateško tržno načrtovanje tudi zadovoljni z njenim izvajanjem. Graf 2: Prikaz deležev zadovoljstva z izvajanjem funkcij razvojnega načrtovanja 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% sploh ni učinkovito m učinko\flto niti niti ucnikowto ^ o 0) s S « CD Q. rs « zelo učjnko\flto 8 operativno planiranje a informiranje o trendih □ normativno planiranje □ strateško tržno planiranje ■ tekoče analiziranje konkurenčne situacije_ Vir: lastna obdelava Med razloge za neučinkovito izvajanje funkcij razvojnega načrtovanja v največji meri štejejo pomanjkanje znanja pri izvajalcih aktivnosti, nezadostno število usposobljenih kadrov za učinkovito izvajanje aktivnosti in nesodelovanje turističnih ponudnikov pri izvajanju funkcije. Sledi pomanjkanje finančnih sredstev in neupoštevanje predlogov in mnenj turističnih ponudnikov pri izvajanju funkcij razvojnega načrtovanja. Slednje ugotovitve so dodatno utemeljene s prikazom vlog turističnih ponudnikov pri izvajanju funkcij razvojnega načrtovanja iz katerega je razvidno, da zasebni turistični ponudniki sicer aktivno sodelujejo pri izvajanju funkcij razvojnega načrtovanja, vendar je delež upoštevanja njihovih predlogov v celoti zelo majhen. Na drugi strani je relativno velik tudi delež zasebnih turističnih ponudnikov, ki izvajanje funkcij razvojnega načrtovanja spremljajo le pasivno, brez aktivnega sodelovanja. 52 Graf 3: Prikaz vlog zasebnih turističnih ponudnikov pri izvajanju funkcij razvojnega načrtovanja tekoče analiziranje konkurenčne situacije strateško tržno planiranje normativno planiranje informiranje o trendih operativno planiranje - ■ ne sodelujemo pri izvajanju funkcije □ pasivno, le spremljanje dogajanja □ aktiwio, naši predlogi niso upoštevani M aktivno, naši predlogi so upoštevani delno H aktivno, naši predlogi so upoštevani v celoti 0% 20% 40% 60% 80% 100 - Vir: lastna obdelava Takšno stanje v pretežni meri ni usklajeno z želenim stanjem, saj zasebni turistični ponudniki v anketi izražajo velik interes za aktivno sodelovanje pri izvajanju vseh funkcij razvojnega načrtovanja, sicer v pretežni meri z dajanjem predlogom. Spodbuden pa je tudi podatek, daje aktivnosti strateškega tržnega planiranja, normativnega in operativnega planiranja več kot 40% anketirancev pripravljenih tudi sofinancirati. Graf 4: Prikaz želene vloge zasebnih turističnih ponudnikov pri izvajanju funkcij razvojnega načrtovanja tekoče analiziranje konkurenčne situacije strateško tržno planiranje normativno planiranje informiranje o trendih operativno planiranje 0% 10 20 30 40 50 60 70 -%—%—%—%_%_%_ □ pasivno, s spremljanjem dogajanja H aktivno, z dajanjem predlogov B aktivno, z dajanjem predlogov in tudi s sofinanciranjem Vir: lastna obdelava 53 Razvojno - operativne funkcile Za razliko od funkcij razvojnega načrtovanja, pri katerih so bili odgovori zasebnih turističnih ponudnikov, občin in javnih turističnih organizacij bolj ali manj podobni, pri odgovorih na vprašanja o izvajanju aktivnosti znotraj razvojno operativnih funkcij opažamo precejšnje razlike, kar navaja na sklep o različni percepciji o obstoju oz. o izvajanju posameznih razvojno - operativnih aktivnosti. Iz Slike 11 je razvidno, da zasebni turistični ponudniki na vprašanje, katere razvojno operativne aktivnosti se izvajajo v vaši turistični destinaciji, pri vseh aktivnostih navajajo nižje deleže kot predstavniki javnega sektorja. Navedeni rezultat navaja na sklep, da zasebni turistični ponudniki bodisi niso informirani o izvajanju posameznih razvojno operativnih aktivnosti, ki se sicer izvajajo v destinaciji, bodisi je izvajanje razvojno operativnih funkcij neopazno in nima vpliva na njihovo poslovanje. Zelo veliko je neskladje predvsem pri aktivnosti izgradnje in vzdrževanja turistične infrastrukture, oblikovanja pavšalnih ponudb, usposabljanja turističnih ponudnikov, svetovanja turističnim ponudnikom, razvoj a, priprave in izvedbe zahte vnej ših investicij skih proj ekto v ter oblikovanja standardov kakovosti turistične ponudbe. Slika 11: Prikaz odgovorov na vprašanje katere razvojno-operativne aktivnosti se izvajajo v vaši destinaciji ■ Hotel informiranje gostov organizacija prireditev izgradnja in vzdrževanje tur. Infrastrulcture l7 71 iS so% 50% 50% 25% 50% 50% 75% 50% 25% 50% 50% 25% 50% Turistična agencija* Opomba: Pod kategorijo hotel so zajeti tudi drugi zasebni turistični ponudniki, pod kategorijo turistična organizacija so zajete poleg LTO-jev tudi turistična društva, TlC-i, regionalne in lokalne razvojne agencije. Rezultati pod turistična agencija niso relevantni zaradi prenizkega deleža odgovorov. Vir: spletna anketa Med razvojno operativnimi funkcijami se danes v slovenskih turističnih destinacijah v največji meri izvajajo aktivnosti informiranja gostov (83%), organizacije prireditev (68%), izgradnje in vzdrževanja turistične infrastrukture (61%) in koordiniranja turistične ponudbe na nivoju turistične destinacije (51%). V manjši meri pa se izvajajo tudi vse ostale razvojno operativne aktivnosti, najmanj aktivnosti s področja skrbi za kakovost in usposabljanja turističnih ponudnikov. Prav za izvajanje slednjih aktivnosti, pa je med anketiranci izražen velik interes za njihovo izvajanje na ravni turistične destinacije v bodoče. Nasploh anketiranci za vse razvojno operativne aktivnosti v več kot 60% navajajo interes za njihovo izvajanje na ravni turistične destinacije. 55 Graf 5: Primerjava stanja in želenega stanja za izvajanje razvojno operativnih funkcij kontrola kakovosti tur, ponudbe razvoj, priprava in izvedba zahtevnih investicijskih projektov animacija gostov študijska potovanja (dobre prakse v tujini) oblikovanje standardov kakovosti tur. ponudbe vplivanje na zunanji videz destinacije informiranje gostov svetovanje turističnim ponudnikom izgradnja in vzdrževanje tur. Infrastrukture oblikovanje pavšalnih ponudb organizacija prireditev usposabljanje tur. ponudnikov kooridniranjetur. ponudbe 0% 10 20 30 40 50 60 70 80 90 _% % % % % % % % % Vir: lastna obdelava Nosilci izvajanja vseh razvojno operativnih aktivnosti v turističnih destinacijah so v večini občine in lokalne turistične organizacije, v manjši meri, predvsem pri izvajanju aktivnosti organiziranja prireditev kot nosilec pojavlja tudi turistično društvo. V posameznih primerih se kot nosilci funkcij razvojnega načrtovanja pojavljajo regionalne razvojne organizacije in lokalne razvojne institucije. Med želenimi nosilci razvojno operativnih aktivnosti anketiranci v pretežni meri vidijo lokalne turistične organizacije in manj občine. Med želenimi nosilci funkcij razvojnega načrtovanja pa navajajo tudi turistična društva, predvsem za izvajanje aktivnosti organiziranja prireditev, vplivanja na zunanji videz destinacije, animacije gostov in kontrole kakovosti turistične ponudbe. Med želenimi nosilci posameznih aktivnosti v posameznih primerih navajajo tudi regionalne razvojne agencije in druge nosilce razvoja v posameznih lokalnih območjih. Iz ocene učinkovitosti izvajanja posameznih razvojno operativnih aktivnosti je razvidno, da zasebni sektor bolj kritično kot javni sektor ocenjuje učinkovitost izvajanja posameznih aktivnosti. Kljub temu se skupno rrmenje o učinkovitosti izvajanja posameznih razvojno operativnih aktivnosti nagiba od srednje k učinkovitemu izvajanju. 56 Najmanj učinkovito se po mnenju zasebnih turističnih ponudnikov izvaja aktivnost razvoja in priprave zahtevnih investicijskih projektov, kot neučinkovito pa ocenjujejo tudi izvajanje aktivnosti vplivanja na zunanji videz destinacije in obhkovanja pavšalnih ponudb. Kot učinkovito pa zasebni turistični ponudniki ocenjujejo organizacijo prireditev, izgradnjo in vzdrževanje turistične infrastrukture, svetovanje ponudnikom, animacijo gostov in v manjši meri tudi informiranje gostov. Pri navedenih aktivnostih so mnenja o učinkovitosti v pretežni meri usklajena z mnenji predstavnikov javnega sektorja. Graf 6: Prikaz deležev zadovoljstva z izvajanjem razvojno operativnih aktivnosti 120% 100% 80% 60% - 40% 20% E o 0) S o S sploh ni učinkovito m učinkovito niti niti učniko\flto zelo učinkovito I kooridniranje tur. ponudbe I usposabljanje tur. ponudnikov □ organizacija prireditev □ oblikovanje pavšainih ponudb I izgradnja in \zdrže\0nje tur. Infrastrukture I s\«to\anje turističnim ponudnikom I informiranje gostov 0 vplivanje na zunanji videz destinacije □ animacija gostov B raz\oj, priprava in lz\edba zahtevnih in\esticijskih projektov Vir: lastna obdelava Med razloge za neučinkovito izvajanje razvojno operativnih aktivnosti anketiranci v največji meri štejejo pomanjkanje finančnih sredstev za izvajanje aktivnosti, nesodelovanje turističnih ponudnikov pri izvajanju aktivnosti in neupoštevanje njihovih mnenj ter tudi pomanjkanje znanja in nezadostno število usposobljenih kadrov za učinkovito izvajanje aktivnosti. Zasebni turistični ponudniki si za izvajanje večine razvojno operativnih aktivnosti prizadevajo aktivno sodelovati pri njihovem izvajanju, vendar rezultati kažejo na sorazmerno majhen delež upoštevanja njihovih predlogov pri izvajanju določenih aktivnosti. Najbolj izrazita (100%) je pripravljenost za aktivno sodelovanje pri izvedbi zahtevnih investicijskih projektov, pri čemer pa anketiranci navajajo, da njihovi predlogi v celoti niso upoštevani. Deleži upoštevanja predlogov zasebnih turističnih ponudnikov v celoti so pri večini razvojno operativnih aktivnosti skromni, kar kaže ne nezadovoljiv odnos nosilcev razvojno operativnih aktivnosti do predlogov zasebnih turističnih ponudnikov. 57 Ob tem želimo poudariti, da bi bilo za podrobno analizo vzrokov za takšno stanje potrebno pridobiti bolj natančne informacije. Kljub temu pa velja razmisliti, kje so vzroki za takšno mnenje zasebnih turističnih ponudnikov. Sorazmerno visoki so tudi deleži pasivnega spremljanja dogajanja ali celo nesodelovanja s strani zasebnih turističnih ponudnikov pri izvajanju določenih razvojno operativnih aktivnosti, pri čemer še posebej izpostavljamo sorazmerno visok delež tovrstnih odgovorov pri izvajanju aktivnosti oblikovanja pavšalnih ponudb, organizacije prireditev in informiranja gostov. Graf 7: Prikaz vlog zasebnih turističnih ponudnikov pri izvajanju razvojno operativnih aktivnosti razvoj, priprava in izvedba zahtevnih investicijskih projektov animacija gostov vplivanje na zunanji videz destinacije informiranje gostov svetovanje turističnim ponudnilanje ponudnil^om ob oblikovanju cen informiranje ponudnikovo strul (O ^ N (O O. tO sploh ni učinkovito -S s d) s S " (D Q. 3 ^ (A m učinkovito •S B izi CÖ B Cl> 1—H a m CO <3> 'c* Š S CL.OJ^ o 'ö' (C 'CO C 0) ic: w O) ■D CD o Is 0) 3 C " >0 0) lO ro (D h N <0 C CD fl) O C OJ jy lu Q. ^ ^ CA O ^ ■o 2 to §) = h)" 2 S C C CD CO o o CD > CO I ^ ii C cn CO o ~ CO 3 3 •E « > CD CD C i- >o C ■H 2 o č ^ (O Ci- s o 2 ^ Ü _ CO 5 i >C0 o ^ - g CD .N .ii- i— m ' r ^ « o. C CD 3 CU Q.__ ■E"c C 'F 9L'z t C ? i > 0) t/> d) C o to C o. — (D < "(5 CD iž > "O >o ;=> > CD o 5 5 = o -S - iS Q -F? s C >o cn S N C CD (TJ 0) ■O (5>-ci E -^'O "i si (O 3 r-r- CD D.' (U O 3 § = CD ~ ičj £ 2 05 0 -D 0 Q. O "O O Q. CO > O ^ C >ü - 2 JM-S " C o >0 •> = C 3 C y CL^ £ "Jo ^ 3 Q. ii? ^ CO o CO CO o 00 o CQ CO O _3 .X Z^ ' č ' a ■s: _ ^.c i-- > J«: fi S i § i o. C te ■ E __rt "ČD CL II CD C N E •5) i . o \0£i :cD,y " OJ (Dr. _ >oi s i C C O) '.3 ;n E £ ^ g o o o o CO JC __C B 3 CD 0 ii: C 'E* 'CDSJk - - -. Z ■CO « : _ - _ OXÄ'S Z :CD CO g ■a ■C CD 00 CM O £ C_ C ( ■ 00 »ri 00 00 Is g "ü o £ C D) 03 CO O C ,£ TJ O O ^ E CO Q. CO v> - ■o <1> il? CO CO s o N CO o O'Š: ^ C ö> ^ > o o-io E p i—• (D 'c-H.ss, CO « C ¥ii N -ž Q. ^ (Ji o" «o CO C CO s CO > ^ 'cö^w N o. Oi a CD O) a 8 e 1_, cd "c* co co C 0 ^ 0 > 0 e c cn cd cd 0 c c ■0 0 it— 0 e tO Q. cd to £ e s C 3 e' co s C '(5' ro > TJ 'e' 0 n cd o) q 0 'čd' C o) ^ 0 (u Q. s co "D £ e s 0) "c" "e' cd^ co 'čd' •0 CO 0 "e C > N a co 0" cd (a is C cd co > 0 > c C 0 z cd cd čo' > 'co cd t3 ■ > > cd 0 N a. CO I o-(D .g 'o ^ CO C = TJ ^ 03 C CO >(J > N cn 0) CO ■n C = C s "J 2 Q. .9- o > o o CO >(ß o iž (0 i o m cn' a> o co la? CD — O) "S o i C Ö) CO CO o C "D o ^ £ CO Q. CO cn g £ ^ 0) C fis CD CO s ■= o N CO fgi > o 'JS "D ^■co E p I—I (D •p-iT.S CD W "č ■Ö 5 N ■■?= > C o >0 Is o 3 Ui ^ 'I I ^ CD 5 'č' Q. CD > 1 ^ s C -äi. CO 0) 5 co a> o ca co' 05 o lf> a Is g 2 CD "Ö o £ C 05 CD o C ,E "O o Si E tO Q. co « g £ 15 0) C ■ = co CD ž ■č' o N CD g'o'Ć? ^ C O) ^ > o OJ "O o-io £ C .—1 O) •ČD-O ^ ■a > N o ^ Q. ^ CO <0 •i>d § £ C o Cp co "0 s o .Ü Q. co Ü ^ C a 'E' co C- 'ri N N 'Kb CD !čr g 2 It co CD 2 o Q. i: o d) 'E* Q. ■> B 5 "co •= o t o (O «g o m a> o Im da — - CD {J m mm - — - ÖS '>1 _ - - | IM -CO"' •"mi Is s 2 co co o C "O o ^ £ E <0 o. CD <0 g £ ^ 0) C fis CD CD S '=■ O N CO O o g; ^ C C» > o <1> "D ^io E C i—id} 'E'-js'.S, CO W "č N -ž Q-^ JC CO o ro tf) ~ C co - CD •C ^ C O «t g 1 g co o Z1.NQ.CO CD ' C 0) s ■o g = 11 C > o CD o t" čd' C > -s •C ^ -a ^c <15 ml'O o 5 I (D co 3 ■O o to Q. 'C C C . - 5 - co lis Q. C C -ti > O = 3 i 3 co »3 O 2 2 0) Q. O O O. s Z 03 O) O CQ u.' o I® — - : ■ ~ r K-Č^S > C cu « OJ 3 O) — iS 5 MM B § I.; o •'TjiW iM o l> 00 CO oo ON 00 o ON ca ■o S- So ro Z CL ■^iiaf. 'ßm ' - - T » - da CNLg II o c o _ _ "o 3 o co C ipiii « 0) ■o ~ L č >Ü - M <0 _ > Z > - o i.coi w o D) co T fm C cd (0* i-;»» 1 > £ O _ o o fO _ u. "0 'o c S® w c (0 c — o _ < co iii < O ^ c >o = o C ? 1—1 o CN ^ T-i C 2 'Ö > = 0 o C a> 1 jÜ "c o co c (O > .5,'o E^ CO O) C F « fc 03 e:^ o > « cd > tO > 0 O 1 8) c co 'o Ü co o E ^ .E cd c ^ < o CO I h-r- O CO CO 0^ CD I 2-T3 • C , co — eg O CO CB rj-; CO- (N 0^ ro os 0^ IT) ON •la? ro y 0) Ü o £ c O) flJ CO o c .E "o o ^ E (O Q. to « g E ^ a> c CO CO > -Ö -E* o N CD O O ^ C ö) ^ > o J) = -D CO E ist "E-'i^.S, CO « "č ■D § N Q. CO o' «5 cn — C (O - S C O cp «0 "D (C O CO L_S vu ZL.N O. tO Ü C 3 ¥1 I ^ N C if ^ CD "O CO > O (V ■o o (D "0 C o Q. .0 >ü "i"« CO "C .9--3 > ¥ Si ^ o CO o (N O CD cä O CO CM Is g 2 — a> Ü o E C O) CO CD ^ C TJ o o Si £ (O Q. CO CO g E B 0) C CO CD s o N CO g^o C O) ^ > o 0) "O E p I—I ® ici-č' "c H.S. CO <5 C N = o. ' fD CO -j; •i>d § S C O ö CO <0 -o • > CO o , N o. CO '-'O,»s ■ ~ — - 'mm 'SrlQl IsTi 2 0) 'Ö o E C ro CD CD ^ C T5 o o 2 E CO Q, CO E •— •= CO CD o N CD o O'Š: 0 ro O) 0) > 2..E 'c ^__ 'čo" o "o k1 0) CD N ^ C '■s N ■o o -O >o 11! o s "5 "5 (0 >co o .9- ro N o- C J= d) CD « §.5 5 = ro -S "1= isi o a tOÄ 'ÄS ro s '.SžjSii - _ - >i< n: . 'iii ••O; - - c'Q-lo - - _ - ^ CO —' — ■5 CD OJ - r =r W s? * _ . -■ ^ ^ > o (D .s "D o-io E CD CO <2 ■čo-g ■O > N « Q. ^ CO d" ro CO -iž C CO - CD > O > C O ^ CO CO FS fo CO "D CO O O. CO 0) CD N ^ O ti (O O > O. I.. Q. £ > = ro CD > •= ■Sls o -Q C (O o >Ü __Q. S .Sü. irr- n 3 S ro CO <0 0) 'r^ _ CO g.-O C > o o..^ C d) > o o o _ ^ CD i= CD > ^(n O z CM a m I CM C\l r- O lO CM £2. O (O M Z CM O m I CO OJ O h- rsj o. I »'S; = CD "O " i ■ tB CO O CM lO CO . o -- o -v: C a CD 'E" sz (D o C .ro ® g C o. E CO C C CD CD > >N 2 "O ? .S ja CD -- "čo'I' C ^ ■n CJ), ^ N - i ^ -J _ - CD >0 _ ■ -i • — 2 CN TT e „CN C a CN CO E CD ^ 'č'co 2 CD "o O E C O) CO CD o C ,E "O O 's E CO Q. CD CO g E d) C -- CD CO > -Ö •č' O N CD O C C33 > O o-io E p i—i (D •p-is'.5. S "E •rö- g £ "O > N -S Q. _ tO CD « ~ - CD C CD • -5 •p O > E C O ro (O -o > to o CD •fo' * S ^v w . N o. CO C li E >co CD (O 'fi N Q. C CD £5 'Čo' > •s, CD O) 3 •O O > O > CD er ra 'ti 3 lil S^ o 2 CD Cp CO ^ 3 E E 2 C CD 'Ü CO '-p o (O o 3 CM O m CM O cn CM CM -T-T" O LO CM o o CO Is? 2 CD "o O E C Ö) CD CD o C .E "O O "Z 2 E CO Q. CD CO g E ^ CD C CD to > -O č« o N (D ^ C O) ^ > o S) -a Q.' CD _ iž E isf •K CD ro « ^ ■D g N C o CÖ CO -o CD O ' ' S W Q. CO o 12 .3 Ü W E o CD C E CD CD Ico > O N "c 'co 'S' C > O N £ O-'c o Q. 'o) > £ C 3 (0 ■D N p C <0 co to ^ 0) C > CD .N C 3 I > CD O > N CD CD isi Cd u lU ^ E p CO Q. CD = § 2 "O •p O) Ö) -a; 5 'O 3) 2 i i Q.^ Q. C>J O CD I lO CM *— O r CD CO 2 CO - = - £ a o w _ v Os e ,_, cd co c 2 "ttf d) č5 > o e c o) cd co o c C "O o 's o e co ^ cd c/} e c ■■D 3 "e" 'i (D c 'ča" i > ■o 'č' o N cd O) q o 'rö' c O) ^ o (u "o co e e (d s 0) "c" E" •s. c/) o "e (0 ■o C > £ N Q. (/} o' cd to ■JS c cd _ cd ,> O > C c O CD cd 'čd" > ' 03 ■O t—^ cd o. o co ON a> '0 c 3 3 'E' cd 'rö' <> > o cd c q. (0 t3 o c cu 'ü "o o <0 ü) 'u. Z3 "E > "W ro > o a m o q. o) ._ cd 'c* oj S w o E ^ o cd c oo OS > ■ ■ . ■ ■ > 'rc'.'O' , ,0 to r" C itn «5 > e : = i o (o _ o ^i'f.J, p . o) > o. to c :q. o o) d)" , CO o: o> £l a5:v:c —-C ü o o 13 cd C-..C :q '-a Q..Q.: ■. ■'. C :o:,o is ,2 :ć5 co, co o .'C Š'-S co >o s o cq TO o 0) , •O'Q- ■ ■C'-r—, :e (d g go Q.-Ö •w, c c, oj 03 .= ■p C i § d),—, >\-o cn o o-,'"-' :o5: .Q. C co c e i> io .i (d w t3, (o. O) . D) c : »O -iC to 3 i "e . > n i; b „ cd : s,, . C , C!) ■o CD . ,(13 i o N 0) ,0 o 3,. TO ^ g Ä .(D W <0 E <]> w co 5 'ö C.".' >o . . !_ -A <ß;-'.:rv, s:; I. il ■O) t .03.., > N i: C S o 3 q ■tisi cn ^ ."g ü #1 o D. Ü :9 .! '•d .v", "25 .. t/J (D. "O C C jb C - 2 S ."'Š H.:« J« ' ni : 03 ,3 ::o;ov3;3 i ■c'i. -ni ' co. ' cd . c: cd. o 03 : - N T3 to ■o, .« ' o.. .D_ ,Q.:0 >«. . . tO. > ^ . to'S . m Qj "O ■ co , 5 ; co N -o. O o lO o e 2 a. o I? 1 ž, qI S s g >w E C T3 O O C £ tg C S2 ro ~ > I- O. si 2 = to ift ° C >S2 " o "o. lEL Q. > !N O (13 = ■»Ct^P = o - J. (!) » = lO. ^ .. - - o- 03 03 0 tO o -i is 3 i = 03 CO e to <0 to N 03 .g § n O if tO ^ C.a a o ^S is: o - s — C _ : ^ 1 > - I (O I 5 C I* i ^ i "I I 1 ^ - I — i o o z s® m § hi co N C > S J= o o Q- tO to N 'C > 3 2 03 1 J= o C tl3 flj "D O £> <0 O CD = b' > >co 3 03 is C 'o. Ä > "to o "II E'S 0 Q. C E o ^ D3 s 03 ü .E3 i-i 3 .S. >« "to" o > Q. N i'R I—• > to J 0 C C C § o 3 Q. 03 C > o 03 _CD S "c CD ^ N 1= g'o to (13 C^-Ü C ~ 03 C e 3 C e (o OJ to 03 CO tl3 ■ČO 5 = ro N >o o Q. o .52 ■5 = s ^ 03 3 3 (O 03 isi C C ^ e cd I ^ O "O C co — CM T-' O m cd o co LO C C I 03 3 3 "E' 03 O " ^ : 03 "O -tt"—' : O CO O _ " 03 03 H (J -O * S« - 9.:.{0 Č? m z o Ü I o m co ■D 03 C 03 tO C N 03 C > 0 o-03 "o ■p C 1 g |1 o 0 "Ö 0' 11 « < -o co _ o ? liL ^ < O ~ ' Q I O 10 10 ON 0\ o o (N O m O o o E <0 o ^ o IÄ 1 CO, 2 s 2 C T3 O O ^ C ^ tp = w ro = > 3 -C H Q. <2, O "5. ^co (0 i|-o g ,crt " o o. ^ Q. > 0) 0) C >ü I w = ^ s § i (O CD >ü C _ N d) e cc C N V e o CO Q. CO a g. C__ .2, « CO o N § It C C (D 5 ro .£ o. "O o o TD O "c C o >5 CO « o \ o B Q- .5>>5 O č .1 § "D Q. O Ti- o o CSJ I r'ffifj I T CM ® iz •F? O O ■O CO N (D d) .S, CO ^^ CO ^ N C > ■B S o o o. to CO N 'C > B O £ >{0 C a. Ig > «5 o II č-S v o. C e C — a CD CO o C N 0 "ö O t" CD e -e- o CO d. e .—. o ILCL O CD = b' S § >co o O) C 3 > ^ O I—I (D O .^B > C Si .S, »CO "ČD" o > Q. N ^ > ro _ "U __. C C (D CO e .e co-E N O •Sv O o> v* . .«2 fe M 0 -o fo CD N sl CO p CO CO fä s C C E.E e ro >cn > o o o.'5 o o ■-£ B 3 ro O) C §1 CO ^ >o g o-^ o •E = N O 3 O O-tS. Q "O (N C " CO ^ ILCQ Z J oo CÜ CO ■r- O CO o CM m T. - O 03 .TT- • - 'T- 2 ; ÖT S - C CD CO z >C0 o t o Ü I o o CM i:"-'''?!® = CL 52. £5 - <-1 _ ro ■o ^ cci - _ -_ . ill C = i "O 3 -i i = ro o g o. CL C § = CO "ÖT CD "D 0) V, ZI. Q. > Ö" C iS" .iS ^ ro 05 C > ro d) liž "S 'o o 3 O -Q S • 'Ü o 'n 'ü ^ v C C « 'c T3 CO O Q. C C^-O O 2 ro o N C C ro ro C o <0 IM.' - i i I» - i ^ i E i. ■ - - . - — _ _ z o. > z " - > o C >o - 2 C I—I o CM ^ 'ri C O 50 > = O O r ® C d o. Ji « C u 3 O ^ C CO B ^ o- ^ 2 CD >C0 52-i O ^ > Q. 0) ro •5 ro iS o o. F, J.; ^ 0) C £ )ü d) 3 O) o 2 ro ^ CO C (O ^ ro ^ O S Ss C „ ^ < T- ^CM O "t-" Q I ¥ O lO o CM jidl •-GSa CNJ Z •«t o m I CvJ O h-o CM S CO • _ N g'g- .S, CO ro -Si N C > ^ B sz Ö ■ ro -.0) rö^ -E b! It ro ca CD C ■c- N CO. 0) fš roj»: •E 'c o CD Q. E ■—• o ILD- co ^ > _ n > ,0 co ® -m im - ^^ C .- — ;ä: - ' = - ^ . ro > B O-C :2, "S ■ '-m _ o o .C0_ 'c: 9 s » o Q. N " _ : o s : ■ O) O) C o .■=.003 B t- J £~ - « o - B 3 . co d) ic: C - -■a C co. (M Z o ■ . a a . . c> . 5 : G »T) O C to > B 'V> o Q. 3 O O) 'č" . . ca tt> o •= 03 o o ■a -o Ć0 CO ro £ C (U (U -p CD > O- - m II (D CD 0) ÖT > O O (d "O "5 o o CO to ss •is o' o <]> 0 o T> □ o "" C > CO CO _ Q. Q. C 05 ČD* O o> D. O 3 X3 O ^ C D £ C c^-.S, g 0) g 'ro y <0 ^ > (D (D 5 ? ^ C ><0 ■g-SB O C £ XJ 0) C CO ^ CO ^ O S CM Z O CM O O) o cm CvJ S > CO C N 3 E o >ü £ 3 0) (d >bö > 'č0' 1— cd 'cd" ■ö O o 0) co E n s q a> > O "C > 0) 'O CO Q. E '-o — CO C C ^ ^ <0 O 7 CM CM CO > O ^ C io - s " o CM ^ " C o •> = C o = «1 C b' -C o « C Zl 3 .rož P .N 2 'Č' O C E E (U >to CD > CO 0) "O ■o Rč E « w .ts 2 > ^ o CD ^ "F" . = ro > 3 CD -CD O) CO ić O ü ^ c £ 3 JSSP M— T3 3 O 'c' E cd > "cö" > .N cd C (d to 'E" co CD TJ > CD o n co CO 0 C '•o (D > >o E 0 w >(n 'Q. 3 cd ^ o to Q) Ö cd > > 1- 'cd* C (U >co iS o' TD 'cä' O} CO O z lO O O I lO Ö m cm o •3 5 cc l/i . - c cq i: :cij 'S) •C E ■C co: N s ■ 3 C ■O) o Q. C E N CC £ Z3 ^ C ;g 'e' a X o ^ c £ E a> "E* co '.5 0) 'iö' KO > .a: flj .N •e > , , O 0 £ " o. > G o 0, l/> c g >0 , d 1' (d TO - c m co 1 m 1 co - co 10 to . . .. t^ O 0 fO "ia- CM CM CM . . . CM 00 o co Si "O •CJ ?Ss _ c . v p'ü > co : ,ro ^■E L N O) a §>Ö S N ' C CO ^ c 5 c c if I E ro = f g o o Z o O -rC co -sc ^ c tf a . CO- oj .r C-.t: I ■"i m if> O ■D .C co, ■z != - CH lO ^ Oz" CD m m U5 O rOr CM e: co > 0) >55 o q. D o >-Š o . I tn ^ o. cu 'c* . . co (u Si C Q.5 WJ 0) o) o ._ ^ '52 lic o. - -o o C C > > '-2 s 0 co 1 'E' C >co öT o •p a> i o o t" <0 o C 3 ^ C co -c o. q. 0) O f| co = o -o O) o ■o w o (D w C 0) ■o n 1£L «5 c m co > <1) (« Ü > w ■§3 to -co a) CO >co ^ co "ö > 0) a> S ■q. c ^ .X. <1> ; = O 'co _ C (D O) > n > C .9Ž. ^O E Z m O O u.' lO o lO co cm m » £0 CO C - o 'o. D (D S b 3 o o o (N (U Is i £ M- d) ro C 2 > O) N <3> CC <0 O CO C o C ro E rC •(Ö'.S C "2 o o •o o (/] •o C^. o 3 E -o-o > Q. = ro £ (U z CD O CD O O) LO "a Q. g ^ ■ ■ > o 'c ■o 3 C O Q. ^ 'c "cc .> Q. (O C 'a. ^ (O "O ^ C o 'o. Q. > .O "5 C □ s, i s''" (D "iS Na Ü O O) "O. o. E 0) 'č' CO. ■o- M o" 'C: CO •C £ ' C j •<3 T C ;.0 L c_ L o E C/l o a ._ O C O) ro 2 > -a d- cd" s g o > C ■D C O Q. £ 'c _> Q. ca C 'o. ^ CO 'c ■o ^ C >« 0 'D. 01 > 0) 3 _ 'c "o to 'c J= «O s > o N ^ 11 Q. E ^ 'E Q> >ü E M 3 0) o s ■čč'>o 9 C o ~ o E -Q -o o o ii: D. o CD O CO CO O CO CD CM m s Ü <1> C CO D O. BO lE § 5 - 2 C ■o £ Ü eII Iti > £ (D o ^ -S-t! ■rö*!®'c op - t! (D I- C CD o CD O LO CD CM ._ O C Ö) 15 5 > -D CL ĆO S? O ^ ž "= ■CO "O 3 3 ^ i 0 o- 1 i « ro H S. CO ro (D ^ o g ^ Q. > CD 7 ■m;? m _ CD O CO CD o h- CD CM CD ■M §0)1 = fV m o- C — •-•m n {iJ.-; w a CO - - - 3 m ■t:: "iif m > "O.. o O' o ■rti - .Q - ■ b m r — ■iCClS m CD TJ - C" -o o. ^ s g o > c: >co "O 3 rs § o o. ■B č "(5 H S. d C ■q. 3 ^ CO s o i- S CD o g o "o. Q. > 0 5 H- roi CO 3 (D fo (O* > .a. > S ~ 0) Ü N 'o > O _Q) .b: 3 CO CO ö C "C cu E 0) c^- i C E E 3 C c>j C O ® Q.^ > CO £ I 5 E > u £ 0) s« CD CO cö' <1? o 2 o -■ö s ^ N > 03 ^ 2L z CD O O) CD O CD CN m in lag 2 jj,- (D 'ö O E C O) cc CD o C TJ O o 22 E « Q. CO i I c" (0 "čd' ro s o N ro ^ > w 2 -5 E p I—. 0) ~ CD ■O 3 CD O) O <1; 0) ro s C •rö^ g £ ■o 5 N2 o ro If CD Q. o 0) co 'l 3 C 3 .£ M— jC 'E' co cd o 'čd' > > o n C 'C o C2. Ü C (d 2 > O C" C (d cd o v ■O "5 O cd to ^ c tf) w cd cd "O > c 0) C ■> Q. o ■o "C E q. "m > 3 0) cd "co n ia "c ■a o cd 3 OJ C cd O ^ O o. a CQ I (D r^ O O) CO CM •J ši I Z h-r- O m t— O cn CM -Mš M 8 ■ CM CM .E =0 'S Ico^ 'Ö o E C O) CD CD o C _ O £ E tn Q. CD CO g E ^ 0 C ilš CD (D S O N CD O o'Š: ^ C O) > o N 2 O ^ gf CÜ Q. (O O N Q. 3 -e CD 3 '=■•£ CD ^ ■ —, O o 0) o5 ■D ^ C«. O O Cfl , -D C ■9- 0) "ro ._- — > o Ä CD S o i ^ - _ C (D O-'č^ O — i ■> § CD a> <0 g — o Q.-0 Ji tO o CD O O) i«:: Q- 3 "> -S h-O m co' r- O co CvJ oo 0^ Q_ <0 tel 'M " len i CO iS S CL to tO, O « - _ i _: _ V) a - o — .2 o 1 > "d a cd 0) o. N 'E' o. E cd E f- "čd' > .N CJ 'c' cd o ^ 0 1 o co o E o C C (d 'e' 3 "e" N cd co cd C "n C E cd C o) E cd cd o >cn co > (d C n cd" o Q. 3 3 E 5 (d 3 15 to* ■p cd 3 C o "O CD a>, C S N. 03-o C TD a> 0) C « co n. «. C s E CO 'E' 0) C (D (o e¥ •i (D V} « o ^ — 0 N ü 'S) •C <0 -O o O >{/) £ "J o. C 3 (O CO E o _ ^ a C 0 "O C 5 Q. <» r- E d.i 0) C C D)^ 'O CO 0) 'iS C is w CO o i= E Q.3 12 E .52, 0) C 11 i ts <0 « w w o (D o D "D Q. CVJ CÖ CO o lO CO CO :r 0 C CD ■b C 3 i 'C ..'iS ■ O-:- 2' a; w • cd oE Ä 0) •1 o (N CN ' I Si — >« i-ii g. - ^ i CD o o^ _ ! H _ - j 5 I ^ T3 >i ■ _ . i 'm O / \ O Z < / \ 6 H ^ W ai ° LÖ.KALNE TURISTIČNE ORGANIZACIJE ZAVODI ZA TURIZEk \. ^ > TURISTČNO INFORMACIJSKI CENTRI \. Sgl "•-..TURISTIČNA DRUŠTVA \ ng^ . Z / TURISTIČNO OLEPŠEVALNA DRUŠTVA \ g g > ^ < W \ / '■•••G ^ S -J 5 s \ ••• ^ c/3 2 < o •> -•■ f"- S -J M PONUDNIK-i Vir: avtorji 4.1 Vladne institucije Strokovni svet za turizem (v okviru MG), služi kot strokovno- posvetovalni organ ministrstva. Svet obravnava pomembna vsebinska vprašanja s področja turizma in daje svoje predloge, mnenja in stališča v zvezi z: - uresničevanjem strategije razvoja slovenskega turizma uresničevanj em programov razvoj a turizma - usklajevanjem aktivnosti, ki izhajajo iz programov razvoja turizma - usklajenim delovanjem gospodarskih združenj s področja turizma ter delovanjem zvez občanov z drugimi subjekti, združenji in vladnimi resorji - urejanjem drugih aktualnih vprašanj s posameznih področij turizma. Slovenska turistična organizacija (STO) je naslednica Centra za promocijo turizma Slovenije, ki ga je ustanovila Vlada Republike Slovenije v letu 1995. Z uredbo o preoblikovanju javnega gospodarskega zavoda »Center za promocijo turizma Slovenije -Slovenian tourist board« v javni gospodarski zavod »Slovenska nacionalna turistična 156 organizacija - Slovenian tourist board« (Ur. list RS, št. 99/99) in kasnejšim preimenovanjem v Slovensko turistično organizacijo, je dana možnost, da k soustanoviteljstvu STO pristopijo tudi druge pravne in fizične osebe (do 49% ustanoviteljskega deleža). Temeljne naloge STO so: • oblikovanje in promocija celovite turistične ponudbe • spodbujanje razvoja turizma in turistične infi-astrukture • informiranje obiskovalcev • izobraževanje • raziskave in analize. Lokalne turistične organizacije (LTO) je prvič imenoval Zakon o pospeševanju turizma^ in jim nalagal dejavnost pospeševanja turizma: • oblikovanje celovite turistične ponudbe območja, • informiranje obiskovalcev v okviru turistično informacijskega centra, • promocijo turistične ponudbe, • sooblikovanje turistične ponudbe Slovenije in njene promocije, • vključevanje aktivnosti turističnih društev s statusom društva, ki deluje v javnem interesu, • spodbujanje razvoja in urejanje objektov turistične infrastrukture na lokalni ravni. Skladno s 3. členom Zakona o spodbujanju razvoja turizma lahko LTO ustanovi občina oziroma več občin na zaokroženem območju. Člani LTOja so pravne osebe in podjetniki posamezniki, katerih dejavnost je neposredno povezana s turizmom in sobodajalci ter tisti kmeti, ki opravljajo gostinsko dejavnost. Članstvo v lokalni turistični organizaciji je obvezno za osebe iz prejšnjega odstavka, ki imajo v občini svoj sedež, poslovno enoto ali drugo obliko registrirane dejavnosti, in opravljajo s turizmom neposredno povezano dejavnost. V lokalni turistični organizaciji so lahko člani tudi turistična in druga društva. Leta 2004 je vlada RS prenovila Zakon o pospeševanju turizma in k interpretaciji Lokalnih turističnih organizacij dodala, da se lokalne turistične organizacije (19. člen Zakona o spodbujanju razvoja turizma)^ lahko ukvarjajo z načrtovanjem, organiziranjem in izvajanjem http://www.uradni-!ist.si/1/objava.jsp?urlid=199857&stevilka=2602 http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=20042&stevilka=73 157 politike spodbujanja razvoja turizma na ravni turističnega območja, pri čemer je za delitev teh nalog pristojna občina. Med LTOji velja omeniti: Direkcija za turizem Bled, Zavod za promocijo in razvoj turizma občine Kranjska Gora, Turistično združenje Portorož - GIZ občine Piran, Zavod za turizem Maribor, GIZ Izola. Leta 2001 je bilo ustanovljenih že 32 LTO-jev, med katerimi so ustanovitelji ena sama občina ali pa tudi več, 16 jih je bilo v ustanavljanju in 11 predlaganih^®. Po podatkih zbranih s strani Slovenske turistične organizacije (STO) je v letu 115 organizacij, katerih dejavnosti sovpadajo z nameni delovanja LTOjev, pri čemer so nekatere tudi registrirane kot LTOji, druge pa kot uradi občin oziroma turistično informacijski centri". Proces ustanovitev in razvoja LTOjev je bil uspešno zaključen ugotavlja pa se, da so organizacije dosegle vrhunec svoje ustvarjalnosti predvsem na področju promocije turističnih destinacij. Najpogosteje se srečujejo: • s pomanjkanjem »turistične zavesti« na destinaciji iz česar težko dosegajo sodelovanje različnih nivojev na destinacije (gospodarstvo, turistično gospodarstvo, lokalno prebivalstvo,... itd.), • slabo kakovostjo storitev, • pomanjkanjem finančnih sredstev, • komunikacijskimi težavami in • pomanjkanjem ustvarjalne inovativnosti Vse pogostejša zahteva po razvoju turističnih destinacij in predvsem integriranih turističnih produktov narekuje reorganizacijo lokalnih turističnih organizacij v sodobne destinacijske biroje (DMC-je) oziroma Destinacijske organizacije. 4.2 Institucije civilne in gospodarske iniciative Direktorat za turizem (v okviru MG) je najvišja institucija za turizem v državi. Vodi jo direktor, ki ga imenuje minister za gospodarstvo. MG (november 2001) Organiziranost turizma v Sloveniji. Veliko TICov v Sloveniji poleg osrednjega namena informiranja turistov, opravlja še dejavnosti, ki naj bi jih sicer opravljali LTOji. 158 Osnovne naloge Direktorata za turizem so razvojno usmeijene, pri čemer pa direktorat na ministrski (izvršna oblast) ravni zagovarja pomen turizma kot gospodarske panoge. Direktorat tako skrbi za razvoj in izvedbo strateških dokumentov, ki vplivajo na razvojne procese v turizmu, pri tem pa vsakih 6 let, kot najpomembnejši dokument, izdela strategijo razvoja turizma. Sicer pa se sektor za razvoj in promocijo turizma ukvarja še: • priprava strateških razvojnih usmeritev na področju turizma in njihovo usklajevanje na nacionalni, lokalno-regionalni in podjetniški ravni ter spremljanje njihovega uresničevanja, • pripravo strateških razvojnih dokumentov s področja turizma in njihovo usklajevanje z vsemi potencialnimi deležniki (javni, zasebni in civilni sektor) ter spremljanje njihovega uresničevanja, • pripravo letnih turističnih politik (z usmeritvami za leto naprej) in na tej podlagi koordiniranje in izvajanje sprejetih ukrepov in aktivnosti na področju spodbujanja razvoja turizma, • spremljanje in nadzor izvajanja ukrepov in instrumentov razvojne politike na področju turizma in gostinstva, • usmerjanje in nadzor dejavnosti promocije slovenskega turizma na domačem in tujih trgih, ki jo izvaja javni gospodarski zavod Slovenska turistična organizacija, ustanovljena s strani Vlade Republike Slovenije, • sodelovanje v mednarodnih organizacijah in skupinah s področja turizma, • pripravo predlogov bilateralnih sporazumov na področju turizma in koordinacijo njihovega izvajanja, • oblikovanje, organizacijo in koordinacijo dela Strokovnega sveta za turizem, • sodelovanje in medresorsko usklajevanje znotraj ministrstva, z ostalimi ministrstvi in z drugimi partnerji s področja turizma in gostinstva, • priprava in koordiniranje izvajanja raziskovalnih in razvojnih nalog s področja turizma in gostinstva, • priprava in koordiniranje izdelave analiz, poročil, informacij in drugih gradiv s področja razvoja in promocije turizma. 159 Strokovni svet za turizem (v okviru MG), služi kot strokovno - posvetovalni organ ministrstva. Svet obravnava pomembna vsebinska vprašanja s področja turizma in daje svoje predloge, mnenja in stališča v zvezi z: • uresničevanjem strategije razvoja slovenskega turizma • uresničevanjem programov razvoja turizma • usklajevanjem aktivnosti, ki izhajajo iz programov razvoja turizma • usklajenim delovanjem gospodarskih združenj s področja turizma ter delovanjem zvez občanov z drugimi subjekti, združenji in vladnimi resorji • urejanjem drugih aktualnih vprašanj s posameznih področij turizma. Turistična zveza Slovenije (TZS). To je prostovoljna, interesna, neprofitna organizacija, v kateri je združenih 506 turističnih društev in 26 regijskih in občinskih turističnih zvez. Glavni namen je združevanje turizmu naklonjenih ljudi v društva, s ciljem zagotavljanja oziroma vzpostavljanja turistom prijaznega okolja, ki se odraža v urejenosti turističnih krajev, v varovanju naravnega okolja in v prijaznem odnosu domačinov do turistov. Značilno za TZS je, da po Zakonu o društvih (Ur. list RS št. 60/95) lahko povezuje le fizične osebe, državljane, ki so zainteresirani za ljubiteljsko opravljanje aktivnosti na navedenih področjih. Glavna dejavnost TZS in v njenem okviru lokalnih in regionalnih turističnih društev je priprava in izvajanje akcij, ki imajo za svoj cilj urejeno in turistom prijazno okolje. Nacionalno turistično združenje (NTZ) je organizacija, ki združuje posameznike, turistična podjetja, organizacije s področja turizma in drugih dejavnosti, ki so povezane s turizmom. Leta 1993 so jo ustanovili slovenska turistična podjetja. Združenje turističnih agencij Slovenije, Hotelsko združenje Slovenije, Združenje igralnic Slovenije, Sekcija za gostinstvo pri Obrtni zbornici Slovenije, Skupnost gradov na Slovenskem, Turistične jame Slovenije, Višja šola za gostinstvo in turizem Bled in Visoka šola za hotelirstvo in turizem Portorož. Dejavnost NTZ obsega: • pospeševanje razvoja in promocije turizma kot filozofije življenja, gospodarskega razvoja ter strateške razvojne priložnosti Slovenije, • pospeševanje podjetništva in konkurenčnosti v turizmu, • pospeševanje strokovne obravnave turizma in njegovega razvoja, • razvijanje koncepta "Do odličnosti v turizmu", • prispevanje k izobraževanju in usposabljanju v turizmu. 160 Združenje za gostinstvo in turizem pri Gospodarski zbornici Slovenije in Sekcija za gostinstvo in turizem pri Obrtno podjetniški zbornici Slovenije'^. Dejavnost obeh zbornic je podobna s to razliko, da Sekcija za gostinstvo in turizem pri Obrtni zbornici Slovenije zastopa interese manjših gospodarskih subjektov, torej obrtnikov in samostojnih podjetnikov, predvsem s področja gostinstva in zasebnih penzionov. Združenje za gostinstvo in turizem pri Gospodarski zbornici Slovenije zastopa interese turističnih podjetij, se pravi hotelirjev, žičničarjev, igralničaijev, turističnih agentov in organizatorjev potovanj ipd. Po Zakonu o Gospodarski zbornici iz leta 2006 (Ur.l.RS, 60, 2006) članstvo v GZS ni več obvezno, prenovljeni Obrtniški zakon, pa članstva v Obrtni zbornici Slovenije ne spreminja'^. Glavna dejavnost obeh združenj je: • uravnavanje razmerij med delodajalci in delojemalci • spremljanje turističnih gibanj in • v omejenem obsegu uravnavanje politike cen in plač ter sindikalnega vodenja V okviru Gospodarske zbornice Slovenije se ustanavlja tudi Zbornica gorskih centrov Slovenije''^, ki se bo zavzemala za; • utrjevanje ugleda slovenskih smučarskih središč, • uresničevanje poslovnih interesov na področju dejavnosti žičničarstva, • pospeševanje stroke, izobraževanja in izpopolnjevanja na tem področju, • razvoj kakovosti žičničarskih storitev, • skupno zavarovanje turistov ( smučarjev), • uvelj avlj anj e poslovnih pravil na tem področj u, • pospeševanje trženja in aktivna promocija turistične ponudbe ( STO ), • pospeševanje razvoja turizma in povezovanje ter sodelovanje s sorodnimi organizacijami doma in v tujini Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč^^ s ciljem izmenjave informacij, skupnega izvajanja promocijskih aktivnosti doma in v tujini, združuje 15 slovenskih zdravilišč. ^^ http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?uriid=2007102&stevilka=5069 ^^ http://www.ozs,si/prispevek.asp?IDpm=3194 ^^ http://www.slo-skiing.net/pd_5.pdf http://www.terme-giz.si/sl/informacija.asp?id_nneta_type=1&view=Splosno 161 Glavne aktivnosti združenja so usmerjene v promocijo in trženje slovenskega zdraviliškega in wellness proizvoda. Poleg te skupnosti v Sloveniji delujejo še naslednja proizvodna združenja: Združenje turističnih agencij Slovenije, Hotelsko združenje Slovenije, Združenje igralnic Slovenije, Gospodarsko interesno združenje žičničarjev Slovenije, Združenje turističnih kmetij Slovenije, Skupnost gradov na Slovenskem, Gospodarsko interesno združenje Turistične jame, Kongresni biro. Grozd manjših hotelov, Turistično združenje Portorož - GIZ občine Piran, Gospodarsko interesno združenje grozda za razvoj turističnih destinacij, RAST, SPOT, GIZ golfskih igrišč Slovenije, Gospodarsko interesno združenje za pospeševanje razvoja malega gospodarstva in turizma - GIZ R TIM itd. Osnovni namen združevanja za vsa navedena združenja je uresničevanje določenih poslovnih interesov posameznega interesnega področja ter zagovarjanje interesov članov združenja na nacionalnem nivoju (zakonodajna in izvršna oblast). Cilji in dejavnosti združenj so: • utrjevanje ugleda slovenskih turističnih podjetij s svojega področja • uresničevanje poslovnih interesov na svojem področju dejavnosti • pospeševanje stroke, izobraževanja in izpopolnjevanja • uveljavljanje in pospeševanje kakovosti turističnih storitev s svojega področja dejavnosti • uveljavljanje poslovnih pravil na svojem poslovnem področju • pospeševanje trženja in aktivna promocija slovenske turistične ponudbe • zaščha turistov oziroma potrošnikov njihovih turističnih storitev • povezovanje s sorodnimi organizacijami doma in v tujini • graditev imidža svojega področja dejavnosti doma in v tujini Skupnost Julijskih Alp povezuje štiri turistične centre na območju Julijskih Alp (Bled, Bohinj, Kranjska Gora in Zgornje Posočje). Cilj delovanja skupnosti je racionalizacija stroškov turistične promocije in trženja. V prvih letih je bila tako dejavnost Skupnosti usmerjena na skupne nastope na sejmih in borzah. Danes dejavnost Skupnosti obsega: • strateško tržno načrtovanje, • organiziranje in izvajanje nastopov na sejmih in borzah ter drugih predstavitvah turizma, • tržno komuniciranje z javnostmi doma in v tujini, 162 • oblikovanje in izdajanje skupnih propagandnih materialov, • uveljavljanje interesov v organizacijah na nacionalnem nivoju in v proizvodnih združenjih, • zbiranje in posredovanje informacij o tržiščih svojim članom Turistična društva so najstarejša oblika civilnega povezovanja na področju Slovenije. Nekatera turistična društva zelo dobro povezujejo domače prebivalstvo, turistično gospodarstvo in občino s ciljem zadovoljevanja potreb turistov, ki pridejo v turistični kraj. Nekatera poleg zgoraj naštetih dejavnosti opravljajo tudi tržne aktivnosti v lokalni skupnosti oz. kraju. V Sloveniji je danes registriranih 506 turističnih društev in 26 regijskih in občinskih turističnih zvez. Turistična društva na lokalni ravni danes opravljajo predvsem: • informirajo turiste v kraju, • urejajo in varujejo okolje, • organizirajo prireditve, • osveščajo lokalno prebivalstvo, še posebej z vzgojo mladine. 4.3 Nove organizacijske oblike Organiziranost slovenskega turizma po novem organigramu temelji na poslovnih (operativnih) funkcijah in organiziranosti na posamezni ravni. V odnosu do poslovnih funkcij posameznega subjekta Razvojni načrti in usmeritve slovenskega turizma (RNUST) govori o; • razvojni • distribucijski • promocijski in • operativni funkciji posameznega poslovnega subjekta znotraj turizma. K obstoječim organizacijski strukturi slovenskega turizma dodaja RNUST 2007-2011 destinacijsko organizacijo (RDO), kije poslovno orientiran turistični gospodarski subjekt na lokalnem ali med-lokalnem geografskem območju in ima strukturne značilnosti LTOjev iz Zakona o pospeševanju turizma. Osnovne poslovne orientacije so usmerjene v razvoj, distribucijo, promocijo in izvajanje turističnih storitev. LTO je definiran po konceptu javno zasebnega partnerstva, ki pa je še posebej pod vplivom civilnega sektorja. 163 Bistvena inovacija, ki jo podaja RNUST na lokalni ravni, so ukrepi, ki omogočajo organizacijo in izvedbo posameznih storitev, sestavljenih storitev in nenazadnje ITP. Temeljna vloga LTO v horizontalni ravni je povezati obe javnosti in realizirati skupen interes ter zagotoviti take oblike organiziranosti turizma in storitev, ki bodo doprinesle vsem zainteresiranim. V vertikalni osi odigrajo LTO oz. skupine LTO pomembno vlogo pri razvoju novih destinacijskih ITP. Skupaj z RDO skrbijo za razvoj, dobro izvedbo in prepoznavnost le-teh in skrb za infra- in suprastrukturo. Posamezni LTO oz. skupine LTO so odgovorne za organizacijo turistično informacijskih centrov. Regionalna turistična organizacija (RDO) je destinacijska organizacija, ki deluje na regionalnem ali destinacijskem okolju, ki ga lahko sestavlja eden ali več lokalnih in med-lokalnih okolij. V novem nadgrajenem modelu slovenskega turizma ima RDO razvojno, promocijsko, distribucijsko in operativno funkcijo, ki se sicer ponavljajo skozi vse ravni slovenskega turizma, a pri tem na posamezni ravni funkcije spreminjajo svojo pomembnost. Tako imenovana destinacijska raven povezuje zasebno, javno in civilno javnost. Pri tem RDO deluje kot mediator v procesu kjer zasebno uresničuje kapitalske, javno politično-socialne in civilno družbeno razvojne potenciale. Skupaj omenjene javnosti proizvajajo atraktivne ITP in posamezne storitve za turizem, v skladu z interesi trajnostnega razvoja in lokalnega interesa. Govorimo o kompleksni povezanosti zainteresiranih javnosti (zasebna, javna in civilna) v turizmu, ki skozi RDO skrbijo za umešenost tematskih proizvodov v nacionalne sheme v horizontalni ravni. V vertikalni ravni pa navzdol ustvarjajo takšen lokalni razvoj, ki bo najbolj primeren za sestavo destinacijskih ITP in navzgor za njihovo uspešno uvrstitev v nacionalne in nadnacionalne ravni turističnih emitivnih tržišč. 4.4 Ključne ugotovitve Problematika podane strukture izhaja iz nefunkcionalnosti mreženja organizacij, ki ne dosegajo sinergijskih ustvarjalnih odnosov. Nujnost integriranja posameznih organizacij se pokaže pri oblikovanju skupnih razvojnih strategij in še resneje pri izvajanju slednjih. 164 Problematika delovanja organizacijske strukture slovenskega turizma se ne razlikuje od globalnih trendov. Financiranje je poleg človeških virov (izobrazba, izkušnje) najpogostejši vzrok slabega poslovanja ali popolne stagnacije turističnega gospodarstva. Učinkovitost posameznih turističnih organizacij je v veliki meri odvisna od teh virov pri čemer je ravni financiranje problem s katerim se tudi v Sloveniji srečujemo na dnevni bazi. Ali naj organizacije za razvoj turizma bodo neprofitne oziroma celo »državne« (javni zavodi) in naj se ne ukvarjajo s problematiko pridobivanja virov temveč z operativno vlogo (razvoj turizma) ali pa naj bodo profitne in trženjsko orientirane. Oba modela imata slabe in dobre strani. V številnih državah sveta se povečuje vloga neprofitnih organizacij pri razvoju turizma ne pa tudi njihovo število. Trženjsko orientirani destinacijski biroji (DMC-ji) delujejo kot promocijski in razvojni centri (receptivne agencije). Najpogosteje se njihova vloga odraža v oblikovanju turističnih programov kulturnega, verskega, etničnega, športnega, arheološkega značaja. Kulturni in verski centri, prireditveni in kongresni centri v večini primerov nastajajo pod taktirko neprofitnih organizacij. Slednje pripravijo temelje za razvoj infrastrukture in programov, ki kasneje preidejo v roke zasebnega kapitala, ki se lažje obnaša poslovno. Organizacija oz. njen večinski del pri tem pa še vedno ostaja v rokah društev, sekcij, združenj in drugih neprofitnih organizacij. Muzeji in številne druge državne neprofitne institucije, so ostale pod državno oblastjo, ker upravljajo z javnim dobrim oz. družbeno lastnino. Vstopnine, ki jih povečini ni oz. ne pokrivajo obratovalnih stroškov, nadomeščajo z sredstvi iz drugih sektorjev. 165 5 Analiza regulative Na podlagi analize državne regulative smo sledeče zakone pregledali in pomembnejše od njih analizirali. Največ poudarka smo namenili predlogu pokrajinske zakonodaje, zato smo ta predlog zakona temeljitejše pregledali in ga širše opisali. 5.1 Zakon o gostinstvu (Uradni list RS, št. 4/06 - UPBl) in Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o gostinstvu (Ur. I. RS, št. 60/07) Gostinstvo je po tem zakonu opravljanje gostinske dejavnosti. Gostinska dejavnost obsega pripravo in strežbo jedi in pijač ter nastanitev gostov. Gostinsko dejavnost opravljajo pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki, ki so registrirani za opravljanje gostinske dejavnosti, ter društva, ki imajo gostinsko dejavnost določeno v svojem temeljnim aktu, če izpolnjujejo pogoje, določene z zakonom. Gostinsko dejavnost lahko v obsegu, ki ga določa ta zakon, opravljajo kot sobodajalci in kmetje tudi fizične osebe, če izpolnjujejo pogoje, določene z zakonom. Gostinec lahko brez posebne registracije v svojem gostinskem obratu gostom nudi posamezne izdelke, katerih ponudba je v gostinstvu običajna (tobačni izdelki, spominki, turistične publikacije, slaščice, slane palčke, žvečilni gumi ipd.). Vsi gostinski obrati se glede na svojo ponudbo razvrščajo v vrste, gostinski obrati, v katerih se gostom nudi nastanitev, pa se po vrsti in kakovosti ponudbe razvrščajo tudi v kategorije. V kategorije se razvrstijo tudi prostori za goste pri sobodajalcih in na kmetijah z nastanitvijo. Pravna oseba, samostojni podjetnik, posameznik ali fizična oseba, ki želi opravljati gostinsko dejavnost, mora predhodno pridobiti odločbo o izpolnjevanju pogojev, določenih s tem zakonom in drugimi predpisi, ki jo izda za gostinstvo pristojna enota upravne enote. S to odločbo se določita tudi vrsta in kategorija gostinskega obrata oziroma prostorov za goste pri sobodajalcih in na kmetijah. 166 5.1.1 Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in o minimalnem obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti (Uradni list RS, št. 88/00 in 114/04) Ta pravilnik določa minimalne tehnične pogoje, ki se nanašajo na poslovne prostore, opremo in naprave v posameznih vrstah gostinskih obratov, pri sobodajalcih in na kmetijah, pogoje glede zunanjih površin gostinskih obratov in pogoje za opravljanje gostinske dejavnosti zunaj gostinskih obratov, ter pogoje glede minimalnega obsega storitev za opravljanje gostinske dejavnosti v posameznih vrstah gostinskih obratov, pri sobodajalcih in na kmetijah. Pri rekonstrukciji objektov, ki so zavarovani v skladu s predpisi o kulturni dediščini, se lahko minimalni tehnični pogoji za opravljanje gostinske dejavnosti razlikujejo od predpisanih. Soglasje za odstopanje se lahko da v postopku izdaje dovoljenja za gradnjo ali rekonstrukcijo v skladu s predpisi o urejanju prostora in graditvi objektov, pod pogojem, da odstopanje ni takšno, da bi bilo da bi bilo zaradi tega ogroženo zdravje in življenje ljudi. 5.2. Zakon o spodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS, št. 2/04) Zakon urej a načrtovanj e in izvaj anj e politike spodbuj anj a razvoj a turizma, določa organiziranost izvajanja turistične politike na nacionalni ravni, določa načrtovanje, organiziranje in izvajanje politike spodbujanja razvoja turizma na ravni turističnega območja in določa turistično takso in druga sredstva za izvajanje politike spodbujanja razvoja turizma na nacionalni ravni in na ravni turističnega območja. Zakon določa tudi pogoje za opravljanje dejavnosti organiziranja in prodaje turističnih aranžmajev, turističnega vodenja in spremljanja ter turističnih športnih storitev kot pridobitne dejavnosti. 5.2.1. Zakon o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS 127/2006) Zakon ureja namen in načela zasebnega vlaganja v javne projekte in/ali javnega sofinanciranja zasebnih projektov, ki so v javnem interesu, načine spodbujanja javno-zasebnega partnerstva in institucije, ki skrbijo za njegovo spodbujanje in razvoj, pogoje, postopek nastajanja in oblike ter način izvajanja javno-zasebnega partnerstva, posebnosti koncesij gradenj in storitev ter statusnega javno-zasebnega partnerstva, nadzor nad javno- 167 zasebnim partnerstvom, preoblikovanje javnih podjetij, pravo, ki se uporabi za reševanje sporov iz razmerij javno-zasebnega partnerstva, ter pristojnost sodišč in arbitraž za odločanje o sporih iz teh razmerij. Javno-zasebno partnerstvo predstavlja razmerje zasebnega vlaganja v javne projekte in/ali javnega sofinanciranja zasebnih projektov, ki so v javnem interesu, ter je sklenjeno med javnim in zasebnim partnerjem v zvezi z izgradnjo, vzdrževanjem in upravljanjem javne infrastrukture ali drugimi projekti, ki so v javnem interesu, in s tem povezanim izvajanjem gospodarskih in drugih javnih služb ali dejavnosti, ki se zagotavljajo na način in pod pogoji, ki veljajo za gospodarske javne službe, oziroma drugih dejavnosti, katerih izvajanje je v javnem interesu, oziroma drugo vlaganje zasebnih ali zasebnih in javnih sredstev v zgraditev objektov in naprav, ki so deloma ali v celoti v javnem interesu, oziroma v dejavnosti, katerih izvajanje je v javnem interesu.(JZJP) Zakon pomeni nov pristop, ki zahteva sprememba mišljenja v javnem sektorju. V javno-zasebnem partnerstvu je ključno to, da država ne kupuje več sredstev, temveč od zasebnika kupuje storitve. Država mora v partnerstvu ohranjati nadzorno funkcijo, na zasebnika pa prenesti izvajalsko. 5.3 Zakon o spodbujanju skladnega regionlenega razvoja (ZSSR - UPBl) (Uradni list RS 83/2003) Ta zakon določa cilje, načela, organizacijo spodbujanja skladnega regionalnega razvoja, dodeljevanje razvojnih spodbud ter merila za opredelitev območij s posebnimi razvojnimi problemi. Spodbujanje skladnega regionalnega razvoja je sestavina regionalne strukturne politike. 168 5.4. Odlok o razglasitvi Ustavnega zakona o spremembah 121., 140. in 143. člena Ustave Republike Slovenije (OdUZ121,140,143) S sprejetjem Ustavnega zakona o spremembah Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 68/06) so bili spremenjeni 121., 140. in 143. člen ustave, ki so podlaga za oblikovanje zakonov, s katerimi bodo urejeni oblikovanje območij pokrajin, njihov pravni status, organizacija, naloge in financiranje. Pokrajine se ustanovijo z zakonom, s katerim se določi tudi njihovo območje, sedež in ime. Zakon sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev. V postopku za sprejem zakona mora biti zagotovljeno sodelovanje občin. Država z zakonom prenese na pokrajine opravljanje posameznih nalog iz državne pristojnosti, mora pa jim za to zagotoviti potrebna sredstva.«. Skladno z določili 143. člena Ustave je Vlada RS v postopku priprave zakona o ustanovitvi pokrajin, s katerim bi določili območja pokrajin, imena in sedeže pokrajin želele pridobiti mnenja občinskih svetov slovenskih občin k posredovanemu predlogu in s tem realizirati ustavno določbo, da mora biti v postopku za sprejem zakona zagotovljeno sodelovanje občin. 5.5. Ustanavljanje pokrajin 5.5.1 Predlog zakona o pokrajinah Z ustavnim zakonom se v državno ureditev Republike Slovenije umeščajo pokrajine, kot samostojen upravno politični teritorialni podsistem lokalne samouprave. Novi določbi 121. in 140. člena ustave sta odprli proces decentralizacije javne uprave s prenosom izvajanja državnih nalog na lokalne skupnosti in s tem uveljavljanje evropskega načela subsidiamosti. Na podlagi 143. člena ustave so pokrajine dobile pravni status samoupravnih lokalnih skupnosti s pravico do pokrajinske samouprave in neposredno izvoljenimi predstavniškimi organi. Pokrajine bodo ustanovljene hkrati, na območju cele države, imele bodo isti pravni status in iste naloge v vsej državi. Pokrajine bodo opravljale lokalne zadeve širšega pomena in zadeve regionalnega pomena, ki bodo določene z zakonom. 169 Poleg tega ustava omogoča prenašanje izvajanja državnih nalog. Določba ustave določa način sprejemanja zakona o ustanovitvi pokrajin z dvotretjinsko večino navzočih poslancev in ob sodelovanju občin. Cilji uvedbe pokrajin je predvsem funkcionalna in fiskalna decentralizacija upravljanja v skladu z načelom subsidiamosti, pri čemer naj bi pokrajine naloge iz svoje pristojnosti opravljale samostojno, v skladu z ustavo in zakoni, v korist svojih prebivalcev v skladu z načeli lokalne samouprave. Vsebina zakona o pokrajinah kot temeljnega zakona, ki bo urejal sistemski status pokrajine, so: načela pokrajinske samouprave; njeno delovno področje z izvirnimi in prenesenimi pristojnostmi (funkcionalna sestavina) in organizacija pokrajinskih organov ter pokrajinske uprave (organizacijska sestavina). Z zakonom je urejena zagotovitev pogojev za začetek delovanja pokrajin (prostorskih, kadrovskih in materialnih). Pokrajine bodo vmesna raven lokalne samouprave med državo in občinami in teritorialna politična upravna skupnost s položajem pravne osebe, z izvirnimi pristojnostmi, z lastnim premoženjem in lastnimi viri financiranja, neposredno izvoljenim predstavniškim organom. S strategijo Republike Slovenije za vključevanje v Evropsko unijo je bila kot usmeritev in ukrep politike izrecno predvidena vzpostavitev pokrajin kot vmesne ravni teritorialne upravne organiziranosti, ki bi lahko delovala kot partner evropskih strukturnih skladov ter v čezmejnem regionalnem sodelovanju in poudarjeno, da je regionalizacija nujna podlaga za hitrejši in bolj uravnotežen razvoj Slovenije. Ob izvajanju zakonov, ki sta od leta 1999 urejala spodbujanje skladnega regionalnega razvoja kot temeljne sestavine razvojne politike v Republiki Sloveniji in Evropski Uniji, se je pokazalo, da rešitve, ki dajejo sicer teritorialni okvir in opredeljujejo regionalni razvoj kot skupno odgovornost države in občin, ne omogočajo uveljavljanja regionalnih interesov, kar ima lahko za posledico neučinkovito ter razvojno in ekonomsko neustrezno izvajanje razvojnih funkcij. 170 Tako seje pokazalo, daje Slovenijo treba regionalizirati z ustanovitvijo pokrajin. Tega pa ni bilo mogoče storiti brez spremembe ustave, ki bi na območju cele države hkrati omogočila ustanovitev pokrajin kot samostojnih upravno političnih teritorialnih skupnosti s položajem pravne osebe javnega prava, z lastnim premoženjem in finančnimi viri, z izvirnimi pristojnostmi in neposredno izvoljenimi predstavniškimi organi. S spremembami je bilo treba omogočiti izvedbo decentralizacije, oziroma prenosa upravljanja javnih zadev z državne na lokalno, pokrajinsko raven v skladu z načeli subsidiamosti. Zakon o pokrajinah ureja pravno sistemske sestavine pokrajine v skladu z ustavnimi načeli lokalne samouprave in načeli, ki so v pravni red Republike Slovenije vgrajene z Evropsko listino lokalne samouprave (Zakon o ratifikaciji Evropske listine lokalne samouprave (MELLS), Uradni list RS - Mednarodne pogodbe, št.l5, Uradni list RS, št.57/96). Njihova vsebina je pravna institucija pokrajinske samouprave, ki je sicer istovrstna institucija kot lokalna samouprava v temeljnih samoupravnih lokalnih skupnostih, vendar ji ni enaka. Pravno-sistemske sestavine lokalne samouprave opredeljujejo položaj samoupravnih lokalnih skupnosti v sistemu delitve funkcij oblasti in njihova razmerja do državnih organov. Načelo delitve oblasti ima horizontalni vidik, v skladu s katerim na ravni države uresničujejo funkcijo oblasti zakonodajna, izvršilna in sodna veja oblasti, ter vertikalni vidik, ki pomeni decentralizacijo in samostojno ter neodvisno uresničevanje oblasti na ravni samoupravnih lokalnih skupnosti. V skladu z obema načeloma, načelom delitve oblasti in načelom samostojnosti lokalne samouprave, temeljijo razmerja med državnimi organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti na sistemu zavor in ravnotežja, določenem z ustavo in zakonom, ki zagotavlja lokalni samoupravi njeno samostojnost in hkrati njeno delovanje v skladu z ustavo in zakonom. Naloge regionalnega pomena po svoji naravi niso lokalnega pomena, niso pa tudi državnega pomena; so vmesnega - regionalnega pomena. Predlog zakona v 13. členu opredeljuje področja, na katerih bodo v skladu s prehodno določbo 66. člena predloga zakona s posebnimi zakoni za posamezna področja javnih nalog, ali z enim takšnim zakonom, določene konkretne pristojnosti pokrajin. 171 Delovna področja nalog pokrajine so opredeljena tako, da pokrajina: 1. Na področju regionalnega razvoja: določa cilje regionalnega razvoja in zagotavlja skladen razvoj celotnega območja pokrajine ter zagotavlja koherentnost oblikovanja regionalnih razvojnih politik s Strategijo razvoja Slovenije, sprejema regionalni razvojni program in ukrepe za izvajanje regionalnega razvojnega programa; 2. Na področju okolja in prostora: sprejema prostorske akte za načrtovanje prostorskih ureditev regionalnega pomena, sprejema stanovanjski program za izvajanje stanovanjske politike regionalnega pomena, zagotavlja sredstva za graditev, pridobitev in oddajanje neprofitnih stanovanj in stanovanjskih stavb ter ustanovi pokrajinski stanovanjski sklad, izvaja zemljiško politiko regionalnega pomena, sprejema in izvaja programe varstva okolja, varstva naravnih vrednot in programe upravljanja voda za izvajanje gospodarske javne službe upravljanja voda ter sprejema ukrepe varstva narave; 3. Na področju prometa: sprejme načrte razvoja prometnega sistema v pokrajini in izvaja programe ukrepov na področju cestnega prometa, gradi in vzdržuje pokrajinske ceste regionalnega pomena, določa prometno ureditev na pokrajinskih cestah in površinah za mirujoči promet pokrajinskega pomena, izvaja naloge preventive in vzgoje v cestnem prometu, ter ureja plovbo na celinskih vodah; 4. Na področju gospodarstva: sprejema programe razvoja gospodarstva, načrtuje politiko spodbujanja razvoja turizma in zagotavlja izvajanje ukrepov za spodbujanje podjetništva in turizma, sprejema energetski koncept pokrajine, koordinira lokalne energetske koncepte in izvaja programe uveljavljanja obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije; 5. Na področju kmetijstva: sodeluje pri načrtovanju strukturne kmetijske politike in izvaja ukrepe državnih pomoči regionalnega pomena ter sodeluje pri pripravi programa za razvoj podeželja in ribištva; 6. Na področju visokega šolstva in razvoja: sprejema programe razvoja visokega šolstva in raziskav regionalnega pomena; 7. Na področju vzgoje In izobraževanja ter športa: sprejema in izvaja regionalne programe razvoja šolstva in športa ter na posameznih področjih vzgoje in izobraževanja ter športa določa izvajalce programov, ustanavlja in financira vzgojne izobraževalne zavode ter zavode s področja športa; 8. Na področju zdravja: sprejema in izvaja program zdravstvenega varstva, ustanavlja regionalne javne bolnišnice in zagotavlja njihove mreže na območju pokrajine, sprejema programe na področju preprečevanja uporabe prepovedanih drog in obravnave uživalcev prepovedanih drog, programe njihovega zdravljenja in socialne rehabilitacije, zagotavlja 172 izvajanje ukrepov na področju javnega zdravja, usklajuje nujno medicinsko pomoč, zagotavlja izvajanje specialističnega zdravljenja, ustanovi svet za zdravje in zavod za zdravstveno varstvo; 9. Na področju dela, družine in socialnega varstva: načrtuje in organizira socialnovarstvene storitve in programe s področja dela, družine in socialnega varstva, in sicer: socialno preventivo, prvo socialno pomoč, osebno pomoč in pomoč družini na domu, institucionalno varstvo odraslih s posebnimi potrebami in starejših oseb, storitev varstvo, vodenje in zaposlitev pod posebnimi pogoji, organizira varstvo otrok, prikrajšanih za normalno družinsko življenje, ter zagotavlja svetovanje in organiziranje pomoči posameznikom s težavami v duševnem zdravju, žrtvam nasilja, odraslim s posebnimi potrebami, osebam z različnimi oblikami zasvojenosti, storilcem kaznivih dejanj; skupaj z državo soustanovi center za socialno delo in zagotavlja dejavnost centrov za socialno delo na svojem območju ter zagotavlja pravico do izbire družinskega pomočnika; 10. Na področju kulture: sprejema program razvoja kulturnih dejavnosti in izvaja ukrepe za zagotavljanje javnega interesa za kulturo, zagotavlja naloge območnih knjižnic, regionalne naloge sklada za kulturne dejavnosti in ustanavlja javne zavode na področju kulture (pokrajinski arhivi, muzeji in galerije, poklicna gledališča, restavratorska središča, zavod za upravljanje dediščine in spomenikov); 11. Na področju zaščite in reševanja: sprejema programe in izvaja ukrepe zaščite in reševanja, usmerja osebno in vzajemno zaščito z organiziranjem svetovalne službe, določa posebne ukrepe varstva pred požarom ter razglaša povečano požarno ogroženost in zagotavlja prenos opozoril, napotil ali prepovedi prebivalstvu med povečano požarno ogroženostjo in ob velikih požarih, organizira, opremlja in vodi sile za zaščito, ocenjuje ogroženost zaradi naravnih in drugih nesreč na območju pokrajine ter načrtuje izvajanje zaščite, reševanja in pomoči ob nesrečah, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah ter ocenjuje škodo, ki jo povzročijo naravne in druge nesreče, sprejme z zakonom določene ukrepe za varstvo pred utopitvami. 5.4.2 Predlog zakona o financiranju pokrajin Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo) je na podlagi 143. člena ustave uredil povezovanje občin v pokrajine zaradi urejanja in opravljanja lokalnih zadev širšega pomena, postopek ustanovitve pokrajine, pravni status pokrajine, 173 izstop občine iz pokrajine, prenos nalog v izvirno pristojnost pokrajin ter načela prenosa nalog iz državne pristojnosti v opravljanje pokrajinam, organe pokrajine, predstavništvo občin v pokrajinskem svetu in druga vprašanja uvedbe pokrajin. Z ustavnim zakonom se v državno ureditev Republike Slovenije umeščajo pokrajine, kot samostojen upravno politični teritorialni podsistem lokalne samouprave. Novi določbi 121. in 140. člena ustave sta odprli proces decentralizacije javne uprave s prenosom izvajanja državnih nalog na lokalne skupnosti in s tem uveljavljanje evropskega načela subsidiamosti. Na podlagi 143. člena ustave so pokrajine dobile pravni status samoupravnih lokalnih skupnosti s pravico do pokrajinske samouprave in neposredno izvoljenimi predstavniškimi organi. Pokrajine bodo ustanovljene hkrati, na območju cele države, imele bodo isti pravni status in iste naloge v vsej državi. Pokrajine bodo opravljale lokalne zadeve širšega pomena in zadeve regionalnega pomena, ki bodo določene z zakonom. Poleg tega ustava omogoča prenašanje izvajanja državnih nalog. Določba ustave določa način sprejemanja zakona o ustanovitvi pokrajin z dvotretjinsko večino navzočih poslancev in ob sodelovanju občin. Status samoupravne lokalne skupnosti zagotavlja pokrajini finančno samostojnost. To pomeni, da imajo pokrajine lastne vire financiranja, s katerimi na podlagi pokrajinskega proračuna samostojno upravljajo. Cilj uvedbe pokrajin je funkcionalna decentralizacija upravljanja v skladu z načelom subsidiamosti, pri čemer pokrajine naloge iz svoje pristojnosti opravljajo samostojno, v skladu z ustavo in zakoni, v korist svojih prebivalcev v skladu z načeli lokalne samouprave. Prenosu nalog iz državne v pokrajinsko pristojnost mora slediti fiskalna decentralizacija v skladu z načelom koneksitete, katerega temeljna vsebina je določitev virov financiranja v sorazmerju z nalogami pokrajin. Predlog zakona temelji na izhodiščih financiranja regionalnih oblasti, ki so se izoblikovala v okviru Kongresa lokalnih in regionalnih oblasti Sveta Evrope in priporočilih Komiteja ministrov državam članicam o finančnih virih lokalnih in regionalnih oblasti (Ree (2005)1), katerih vsebina se nanaša na načela, vire financiranja, transfere, finančno izravnavo in zadolževanje. V skladu s temi izhodišči, mora sistem financiranja pokrajinam zagotoviti vnaprej predviden znesek dohodkov, ki ustrezajo njihovim pristojnostim in jim omogočajo izvajanje lastne politike. 174 Viri morajo biti raznovrstni in prilagodljivi, tako da je zagotovljeno njihovo prilagajanje stroškom financiranja njihovih pristojnosti in splošnemu gospodarskemu razvoju. Sistem mora zagotoviti, da pokrajine financirajo naloge iz izvirne pristojnosti predvsem z lastnimi prihodki, s katerimi lahko samostojno razpolagajo. Delež pokrajin v splošnih davkih, določen z ustavo ali zakonom, predstavlja lastni vir prihodkov. Zagotovljeni morajo biti ustrezni postopki za posvetovanje pokrajin o pravilih in ureditvah porazdelitve takih virov. Uvede naj se mehanizem finančne izravnave, ki upošteva potencialne vire prihodkov in naloge pokrajin, s ciljem harmonizacije življenjskih standardov prebivalcev različnih pokrajin. Finančni transferji in deljeni davki morajo biti urejeni z vnaprej določenimi pravili, ki temeljijo na objektivnih kriterijih in so hkrati dovolj prožni, da se prilagajajo dejanskim potrebam pokrajin. Pokrajine naj imajo v skladu z zakonskimi mejami dostop do trga kapitala, kjer se lahko zadolžujejo za kritje investicij, če izkažejo sposobnost vračanja posojil iz lastnih prihodkov. Predlog zakona določa vire financiranja pokrajine. Ti so prihodki od dela davka na dohodke pravnih oseb in deleži dohodnine in trošarin ter drugi viri, kot so plačila za storitve javnih služb, prihodki od premoženja, dodatna sredstva države in skladov Evropske unije ter zadolževanje. Prihodki davka na dohodke pravnih oseb se delijo med državo in pokrajinami tako, da posamezni pokrajini pripadejo v višini 25 odstotkov davka, ki ga plačajo v predpreteklem letu zavezanci s sedežem na njenem območju. Določena je izravnava neenakomernega priliva teh prihodkov. Tako lahko pokrajina iz naslova tega davka dobi v posameznem proračunskem letu na prebivalca pokrajine največ 150 odstotkov petindvajset odstotnega deleža, vendar ne manj kot 100 odstotkov povprečnega zneska petindvajset odstotnega deleža prihodkov davka na dohodke pravnih oseb na prebivalca v državi. Prihodki iz z zakonom določenih deležev dohodnine in trošarin so namenjeni za financiranje primerne porabe pokrajine, v katero so zajete naloge zagotavljanja z zakonom določenih decentraliziranih dejavnosti. V primeru, da prihodki od deležev dohodnine in trošarin, ki pripadajo posamezni pokrajini, niso zadostni, se primerna poraba pokrajine financira še iz finančne izravnave neposredno iz državnega proračuna. Določena je tudi izravnava presežka prihodkov pokrajine iz deleža davkov glede na primemo porabo. 175 5.4.3 Predlog zakona o volitvah v pokrajinah Z vzpostavitvijo druge ravni lokalne samouprave - pokrajin - je potrebno urediti tudi postopek volitev v organ pokrajine, kije voljen neposredno, to je pokrajinski svet. Volilni postopek se z uvedbo pokrajin ureja prvič in celovito. Pri opredelitvi vsebine zakona - ciljev, načel in poglavitnih rešitev - izhajamo iz ugotovitve, da sodi pojem volitev organov pokrajine v del lokalnih volitev, saj gre za volitve v organ samoupravnih lokalnih skupnosti. Volitve v pokrajinske organe so omenjene v Zakonu o lokalnih volitvah (Uradni list RS, štev. 22/06 - uradno prečiščeno besedilo in 70/06) v 1. členu, kjer je v drugem odstavku določeno, da volitve predstavnikov občin v pokrajinske svete in v ustrezne organe drugih širših lokalnih skupnosti urejajo občine s svojim predpisi v skladu s sporazumom oziroma drugim aktom o povezavi z drugimi občinami v pokrajino ali drugo širšo lokalno skupnost. Ta določba je temeljila na bivšem 143. členu Ustave, ki je določal, da se občine samostojno odločajo o povezovanju v širše samoupravne lokalne skupnosti, tudi v pokrajine, za urejanje in opravljanje lokalnih zadev širšega pomena. S spremembo 143. člena Ustave, ki je določil pokrajino kot samoupravno lokalno skupnost, ki opravlja lokalne zadeve širšega pomena in z zakonom določene regionalne zadeve, je treba urediti tudi volitve, saj je postala omenjena določba ZLV neustrezna. Poleg tega pa je dejstvo, da ZLV dejansko ureja zgolj volitve v občinske svete, volitve županov in volitve v svete krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti, pokrajinskih volitev pa ne. Cilj zakona je postavitev sistema volitev v organ pokrajine, to je pokrajinski svet. Zakon ureja volilno pravico, volilni sistem, volilne organe, splošne, predčasne in nadomestne volitve, kandidiranje, glasovanje in ugotavljanje volilnih izidov ter varstvo volilne pravice. V prehodnih in končnih določbah so posebej urejene prve volitve v pokrajinski svet. Zakon določa, da se za volitve v pokrajinski svet oblikujejo volilne enote. Način oblikovanja volilnih enot je splošno uveljavljen, in sicer tako, daje en član sveta voljen na približno enako število prebivalcev, volilna enota pa obsega območja ene ali več občin ali dela občine. Ker se volitve izvajajo po proporcionalnem volilnem sistemu, zakon določa, da je v volilni enoti voljenih najmanj pet članov sveta. 176 Volivec ima pravico oddati preferenčni glas. Zakon določa, da se uveljavi preferenčni glas samo, če je preferenčni glas oddalo vsaj 25.% volivcev, ki so glasovali za listo, posamezni kandidat pa je prejel število preferenčnih glasov, ki je večje od povprečnega števila glasov na kandidata na listi. Takšen način uveljavljanja preferenčnega glasu zagotavlja največjo enakopravnost vseh kandidatov z liste, ki jo določijo politične stranke ali volivci. Za razliko od volitev v občinske svete Zakon o volitvah v pokrajinah uveljavlja tako imenovano prohibitivno klavzulo, to je volilni prag za udeležbo pri razdelitvi mandatov na ravni pokrajine. Ker je število voljenih članov pokrajinskega sveta različen po posameznih pokrajinah, volilnega praga ni mogoče določiti z absolutno številko doseženih mandatov, temveč z odstotkom. Volilni prag je enak za vse pokrajine ne glede na število članov pokrajinskega sveta in je opredeljen kot delež glasov od števila vseh veljavnih glasov, ki znaša štiri odstotke. 177 6 Percepcija destinacijske organiziranosti Slovenije V okviru empiričnega dela identifikacije možnosti za oblikovanje turističnih destinacij Slovenije smo izvedli raziskavo med naključno izbranimi deležniki s področja razvoja turizma v RS. Cilj tovrstne raziskave je bil izmeriti percepcijo posameznega podjetja do turističnega destinacijskega managementa, predvsem v organizacijskem in poslovnem vidiku. Organizacijski vidiki DMja se namreč nanašajo na integrirano povezovanje deležnikov turističnega gospodarstva, pri čemer nastajajo novi subjekti. Poslovni vidik pa se nanaša na štiri poslovne funkcije novo nastalih objektov. Oba vidika stremita k trajnostno naravnanemu upravljanju uspešne turistične destinacije. S primarno raziskavo smo želeli ugotoviti koliko turističnih destinacij na bi Slovenija imela, koliko turistov in nastanitvenih kapacitet naj bi imela posamezna uspešna turistična destinacija ter kdo in na kakšen način naj kot deležnik vstopa v proces razvoja in upravljanja s turističnimi destinacijami v Sloveniji. 6.1 Metodologija raziskave V okviru Sklopa 2 - Razvoj in testiranje metodoloških orodij za identifikacijo turističnih destinacij in tematskih turističnih proizvodov na nacionalni ravni smo opravili primarno raziskavo percepcij uspešne turistične destinacije in destinacijske organiziranosti slovenskega turizma. Opravili smo analizo podatkov, zbranih s pomočjo anketne raziskave. Anketni vprašalnik je bil sestavljen iz 4 vsebinskih sklopov: • percepcija uspešne turistične destinacije, • pomembnost posameznih elementov pri oblikovanju turistične destinacije • optimalno število turističnih destinacij in • demografija. Populacijo anketne raziskave je predstavljalo celotno slovensko turistično gospodarstvo, turistične organizacije in druge za turizem zainteresirane javnosti. Iz te populacije smo uspeli identificirati in v vzorčni okvir vključiti 316 najpomembnejših subjektov. Iz vzorčnega okvira smo naključno izbrali 100 enot. Vseh 100 naključno izbranih enot oz. njihovih predstavnikov smo telefonsko kontaktirali, jim pojasnili namen raziskave ter jih prosili za sodelovanje v anketi. 178 v kolikor so bili pripravljeni takoj odgovarjati na vprašanja je anketar opravil anketo preko telefona, v nasprotnem primeru pa jim je bil elektronski anketni vprašalnik posredovan na elektronsko pošto, s prošnjo da ga izpolnijo in vrnejo na pošiljateljev elektronski naslov. Na ta način smo uspeli v vzorec zajeti 62 enot. Manjkajoči ali nedoločljivi odgovori so bili izločeni iz analize. 6.2 Analiza 6.2.1 Demografija V vzorec smo zajeli 62 enot. Od teh je 35,8 % anketirancev je predstavljalo nastanitvene obrate, 3,8 % gostinske obrate, 13,2 % lokalne turistične organizacije, 17,0 % turistično informacijske centre, 9,4 % regijske razvojne agencije, 9,4 % občine in 11,3 % društva. V vzorcu so zastopani vsi pomembnejši deležniki v procesu razvoja turizma posamezne turistične destinacije in predvsem akterji, ki so odgovorni za povezovanje na lokalnem in medlokalnem okolju, kar pripelje do organiziranosti turistične destinacije. Tabela 3: Tip organizacije Frekvenca Odstotek Veljaven Odstotek Kumulativen Odstotek Veljaven nastanitveni obrat 19 30,6 35,8 35,8 gostinski obrat 2 3.2 3,8 39,6 lokalna turistična organizacija 7 11,3 13,2 52,8 turistični informacijski center g 14,5 17,0 69,8 regijsko razvojna agencija 5 8,1 9,4 79,2 občina 5 8,1 9,4 88,7 društvo 6 9,7 11,3 100,0 Skupaj 53 85,5 100,0 Manjkajoča 99 9 14,5 vr. Skupaj 62 100,0 Vir: lastna obdelava 179 Anketirance smo spraševali po regiji, v kateri ima sedež njihova organizacija. Pri tem smo dobili normalno porazdelitev v vzorec zajetih subjektov med vsemi regijami, kije prikazana v spodnji tabeli. Tabela 4: Regija organizacije Frekvenca Odstotek Veljaven Odstotek Kumulativen Odstotek Veljaven Pomurska regija g 14,5 15,0 15,0 Podravska regija 4 6,5 6,7 21,7 Koroška regija 2 3,2 3,3 25,0 Savinjska regija 5 8,1 8,3 33,3 Zasavska regija 7 11,3 11,7 45,0 Spodnjeposavska regija 2 3,2 3,3 48,3 Jugovzhodna Slovenija 4 6,5 6,7 55,0 Osrednjeslovenska regija 8 12,9 13,3 68,3 Gorenjska regija 7 11,3 11,7 80,0 Notranjsko-kraška regija 1 1,6 1,7 81,7 Goriška regija 6 9,7 10,0 91,7 Obalno-kraška regija 5 8,1 8,3 100,0 Skupaj 60 96,8 100,0 Manjkajoča 99 2 3,2 vr. Skupaj 62 100,0 Vir: lastna obdelava Anketirance smo vprašali po trajanju njihovega poklicnega ukvarjanja s turizmom. 36,1 % anketirancev se tako s turizmom ukvarj a do 5 let, 27,9 % od 6 do 10 let, 11,5 % od 11 do 15 let, 8,2 % od 16 do 20 let ter 16,4 % 21 let in več. 180 Tabela 5: Poklicno ukvarjanje s turizmom Frekvenca Odstotek Veljaven Odstotek Kumulativen Odstotek Veljaven do 5 let 22 35,5 36,1 36,1 od 6 do 10 let 17 27,4 27,9 63,9 od 11 do 15 let 7 11,3 11,5 75,4 od 16 do 20 let 5 8,1 8,2 83,6 21 let in več 10 16,1 16,4 100,0 Skupaj 61 98,4 100,0 Manjkajoča 99 1 1,6 vr. Skupaj 62 100,0 Vir: lastna obdelava Anketirance smo povprašali tudi po njihovi dokončam izobrazbi. 15,0 % jih ima končano srednjo šolo, 38,3 % višjo ali visoko šolo, 31,7 % fakulteto in 15,0 % magisterij ali doktorat. Tabela 6: Dokončana izobrazba Frekvenca Odstotek Veljaven Odstotek Kumulativen Odstotek Veljaven srednja šola 9 14,5 15,0 15,0 višja ali visoka šola 23 37,1 38,3 53,3 fakulteta 19 30,6 31,7 85,0 magisterij aii doktorat g 14,5 15,0 100,0 Skupaj 60 96,8 100,0 Manjkajoča 99 2 3,2 vr. Skupaj 62 100,0 Vir: lastna obdelava 6.2.2 Percepcija uspešne turistične destinacije V okviru sklopa vprašanj o percepciji uspešne turistične destinacije smo anketirance vprašali, koliko turistov letno naj bi po njihovem mnenju obiskalo uspešno turistično destinacijo. 181 Največji delež anketirancev je mnenja, da bi uspešno destinacijo moralo letno obiskati od 100.000 do 200.000 turistov (27,4 %), od 200.000 do 300.000 (27,4 %), od 300.000 do 400.000 (19,4 %) in 400.000 in več (17.7 %). Mediana se nahaja na kategoriji od 200.000 do 300.000. Kar 64,5 % anketirancev je mnenja, da bi uspešna destinacija morala imeti vsaj 200.000 turistov letno. Tabela 7: Število turistov Frekvenca Odstotek Veljaven Odstotek Kumulativen Odstotek Veljaven do 100.000 5 8,1 8,1 8.1 od 100.000 do 200.000 17 27.4 27.4 35,5 od 200.000 do 300,000 17 27.4 27.4 62,9 Od 300.000 do 400.000 12 19,4 19.4 82,3 400.000 in več 11 17,7 17,7 100,0 Skupaj 62 100,0 100,0 Vir: lastna obdelava Pri vprašanju, koliko nastanitvenih kapacitet naj bi po vašem mnenju imela uspešna turistična destinacija, so anketiranci v največji meri mnenja, da do 3.000 do 6.000 (37,1 %) in od 6.000 do 9.000 (29,9 %). Mediana se nahaja na kategorijo od 3.000 do 6.000 ležišč. 48,4 % anketirance je mnenja, da mora uspešna destinacija imeti vsaj 6.000 ležišč. Tabela 8: Nastanitvene kapacitete Frekvenca Odstotek Veljaven Odstotek Kumulativen Odstotek Veljaven do 3.000 ležišč 9 14,5 14,5 14,5 od 3.000 do 6.000 ležišč 23 37,1 37,1 51,6 od 6.000 do 9,000 ležišč 18 29,0 29,0 80,6 od 9.000 do 12.000 ležišč 7 11,3 11,3 91,9 od 12-000 do 15.000 ležišč 2 3,2 3,2 95,2 16.000 ležišč in več 3 4,8 4,8 100,0 Skupaj 62 100,0 100,0 Vir: lastna obdelava 182 Pri vprašanju, koliko turistov na prebivalca naj bi letno obiskalo uspešno turistično destinacijo, so anketiranci v največji meri mnenja, da 2 turista na prebivalca (24,2 %), da 3 turisti na prebivalca (33,9 %) in da 4 ali več turistov na prebivalca (24,2 %). Mediana se nahaja na kategoriji 3 turisti na prebivalca. Kar 82,3 % anketirancev pa je mnenja, da bi uspešno destinacijo moralo letno obiskati 2 ali več turistov na prebivalca destinacije. Tabela 9: Število turistov na prebivalca Frekvenca Odstotek Veljaven Odstotek Kumulativen Odstotek Veljaven 1 turist na 2 prebivalca 6 9,7 9,7 9,7 1 turist na prebivalca 5 8,1 8,1 17,7 2 turista na prebivalca 15 24,2 24,2 41,9 3 turisti na prebivalca 21 33,9 33,9 75,8 4 ali več turistov na prebivalca 15 24,2 24,2 100,0 Skupaj 62 100,0 100,0 Vir: lastna obdelava Pri vprašanju, kakšna naj bi bila povprečna doba bivanja turista v uspešni turistični destinaciji, so anketiranci v največji meri mnenja, da od 3 do 4 dni (45,2 %) in da od 5 do 6 dni (45,2 %). Niti en anketiranec ni bil mnenja, da bi na uspešni destinaciji bila povprečna doba bivanja turista med 1 in 2 dnevoma. Mediana se nahaja na kategoriji od 5 do 6 dni. Kar 90,4 % anketirancev je mnenja, bi na uspešni destinaciji turisti v povprečju bivali med 3 in 6 dnevi. Tabela 10: Povprečna doba bivanja Frekvenca Odstotek Veljaven Odstotek Kumulativen Odstotek Veljaven od 3 do 4 dni 28 45,2 45,2 45,2 od 5 do 6 dni 28 45,2 45,2 90,3 od 7 do 8 dni 4 6,5 6,5 96,8 9 dni in več 2 3,2 3,2 100,0 Skupaj 62 100,0 100,0 Vir: lastna obdelava 183 6.2.3 Pomembnost posameznih elementov pri obliliovanju turistične destinacije V okviru sklopa vprašanj o pomembnost posameznih elementov pri oblikovanju turistične destinacije smo anketirancem navedli naslednjih 25 elementov, ki vplivajo na oblikovanje turističnih destinacij: interesi lokalnega prebivalstva (potencialne destinacije), interesi občin, interesi vlade, mnenje turistične strokovne javnosti, mnenje ekonomske strokovne javnosti, mnenje okolje varstvene strokovne javnosti, mnenje druge strokovne javnosti (geografi, zgodovinarji, kulturologi, etnologi, antropologi, itd.), mnenje strokovnih združenj (npr. grozdi), mnenje lokalnih turističnih organizacij, mnenje turistično informacijskih centrov, mnenje regijskih razvojnih agencij, meje obstoječih občin, obstoječa regionalna struktura (obstoječe regije), meje bodočih pokrajin, interesi turističnih ponudnikov (hoteli, restavracije, organizatorji dogodkov itd.), potrebe turistov, interesi potovalnih agencij (tujih in domačih organizatorjev potovanj), pestrost turistične ponudbe, prometna dostopnost destinacije, prenočitvene zmogljivosti, gostinske zmogljivosti, uveljavljena turistična atrakcija oziroma proizvod, trajnostne potrebe območja, privlačnost za investicije v turizem, turistični potenciali (možnosti razvoja ITPja). 184 Anketiranci so na petstopenjski Likertovi ocenili pomen vsakega elementa pri oblikovanju destinacije, pri čemer 1 pomeni, da element sploh ni pomemben, 2 da ni pomemben, 3 da ni niti nepomemben, niti pomemben, 4 da je pomemben in 5 da je zelo pomemben. Kot ključne elemente (povprečna vrednost 4,5 in več) za oblikovanje turistične destinacije so anketiranci navedli pestrost turistične ponudbe, interese turističnih ponudnikov, potrebe turistov, interesi občin, prometna dostopnost destinacije, interesi lokalnega prebivalstva in turistični potenciali. Na dejanski pomen navedenih ključnih elementov za oblikovanje turističnih destinacij vpliva tudi izredno majhna standardna deviacija, ki se vrti okoli vrednosti 0,5. To pomeni, da so si anketiranci glede ključnega pomena navedenih elementov zelo enotni in ni zaznati večjih odstopanj. Zelo pomembne elemente (povprečna vrednost od 4,0 do 4,5) predstavlja mnenje turistično informacijskih centrov, gostinske zmogljivosti, mnenje lokalnih turističnih agencij, uveljavljene turistične atrakcije oz. produkti, prenočitvene zmogljivosti, privlačnost za investicije v turizem, interesi potovalnih agencij, interesi vlade, mnenje turistične strokovne javnosti, trajnostne potrebe območja, mnenje regionalnih razvojnih agencij. Pomembne elemente (povprečna vrednost od 3,5 do 4,0) predstavljajo mnenje ekonomske strokovne javnosti, mnenje okoljevarstvene strokovne javnosti, mnenje druge strokovne javnosti (geografi, zgodovinarji, kulturologi, etnologi, antropologi, itd.) in mnenje strokovnih združenj. Manj pomembne elemente za oblikovanje destinacije (povprečna vrednost pod 3,5) predstavljajo obstoječa regionalna struktura, meje bodočih pokrajin in meje občin. 185 Tabela 11: Pomen elementov pri oblikovanju destinacije N Sr. vrednost St. Odklon Pestrost turistične ponudbe 61 4,77 ,496 Interesi turističnih ponudnikov 61 4,74 ,444 Potrebe turistov 61 4,67 ,539 Interesi občin 61 4,61 ,585 Prometna dostopnost destinacije 61 4,56 ,671 Interesi lokalnega prebivalstva 61 4,51 ,649 Turistični potenciali 61 4,51 ,504 Mnenje TIC 61 4,44 .646 Gostinske zmogljivosti 61 4,44 ,671 Mnenje LTO 61 4,43 ,590 Uveljavljene turistične atrakcije oz. proizvodi 61 4,41 ,588 Prenočitvene zmogljivosti 61 4,39 ,759 Privlačnost za investicije v turizem 61 4,30 ,667 Interesi potovalnih agencij 60 4,20 ,708 Interesi vlade 61 4,18 ,806 Mnenje turistične strokovne javnosti 61 4,16 ,653 Trajnostne potrebe območja 61 4,13 ,670 Mnenje RRA 61 4,07 ,680 Mnenje ekonomske strokovne iavnosti 61 3,95 ,693 Mnenje okoljevarstvene strokovne javnosti 61 3,93 ,727 Mnenje druge strokovne javnosti 60 3,68 ,854 Mnenje strokovnih združenj 61 3,64 .731 Obstoječa regionalna struktura 61 3,20 1,108 Meje bodočih pokrajin 56 2,89 1,139 Meje občin 59 2,86 1,106 Veljaven N 54 Vir: lastna obdelava 186 6.2.4 Optimalno število turističnih destinacij V tem sklopu smo anketirancem postavili vprašanje o optimalnem številu turističnih destinacij v Sloveniji. 8,2 % anketirancev je mnenja, da bi bilo v Sloveniji optimalno oblikovati do 4 turistične destinacije, kar 47,5% da od 5 do 8 destinacij, 26,2 % da od 9 do 12 destinacij, 8,2 % da od 13 do 16 destinacij in 9,8 % da 17 ali več destinacij. Mediana se nahaja v kategoriji od 5 do 8 destinacij. Tudi standardna deviacija je relativno zadovoljiva in se giblje okoli 1. Tabela 12: Optimalno število destinacij Frekvenca Odstotek Veljaven Odstotek Kumulativen Odstotek Veljaven do 4 destinacije 5 8,1 8.2 8,2 od 5 do 8 destinacij 29 46,8 47,5 55,7 od 9 do 12 destinacij 16 25,8 26,2 82,0 od 13 do 16 destinacij 5 8,1 8,2 90,2 17 ali vec destinacij 6 9,7 9,8 100,0 Skupaj 61 98,4 100,0 Manjkajoča 99 1 1,6 vr. Skupaj 62 100,0 Vir: lastna obdelava V okviru raziskave smo proučili povezanost med tipom organizacije in optimalnim številom destinacij. Prišli smo do ugotovitve, da so manjšemu številu destinacij (do vključno 8) bolj naklonjeni nastanitveni obrati, gostinski obrati, regionalne razvojne agencije in lokalne turistične organizacije. K večjemu številu destinacij (9 in več) pa so v največji meri naklonjene občine in turistično informativni centri. Društva imajo zelo deljena mnenja o optimalnem številu turističnih destinacij. V grobem torej lahko rečemo, da je manjšemu številu turističnih destinacij naklonjeno predvsem turistično gospodarstvo, medtem, ko občine in turistično informativni centri, ki ponavadi delujejo prav pod občinskim okriljem, zainteresirani za večje število destinacij. 187 Slika 2: Povezanost med tipom organizacije in optimalnim številom destinacij Optimalno število destinacij Kdo 4 ciestinacije Sod S do 8 destinacij Dod 9 do 12 destinacij ■ od 13 do 16 destinacij Ö17 3ii vec destinacij Vir: lastna obdelava 188 .s (A (D -O S H p os 00 cd § I—H (U TS ^ 0 1 CÖ > Proučili smo tudi povezavo med optimalnim številom destinacij in številom turistov. Najmočnejše povezave obstajajo med tistimi, ki so prepričani, da je za Slovenijo najbolj optimalno število destinacij med 5 in 8 ter hkrati menijo, da bi uspešna destinacija morala letno privabiti med 200.000 in 300.000 turistov. Slika 3: Povezanost med številom turistov in optimalnim številom destinacij Optimalno število destinacij HlcJo 4 ciestinacije Sod 5 do 8 destinacij D od 9 do 12 destinacij Bod 13 do 16 destinacij □17 ali vec destinacij do 100.000 od 100,000 do od 200.000 do od 300.000 do 400.000 in vec 200.000 300.000 400.000 Število turistov Vir: lastna obdelava To se nekako sklada z obstoječim stanjem in usmeritvami RNUST, ki predvideva v Sloveniji oblikovanje 6+1 destinacij, pri čemer +1 predstavlja destinacijo (glavno) mesto Ljubljana. Ob predpostavki, da destinacija mesto Ljubljana privabi na letni ravni podvojeno število turistov, kar je realno za pričakovati v primerjavi z ostalimi destinacijami in ob upoštevanju zgoraj navedenih rezultatov raziskave, nam tudi matematični izračun števila turistov v Sloveniji ustreza trenutnemu obsegu števila turistov na letni ravni (2,4 mio). V Tabeli XX je prikazano število turistov v Sloveniji ob predpostavki 6 + 1 destinacij in 300.000 turistih na destinacijo 190 Tabela 14: Število turistov v Sloveniji ob predpostavki 6 + 1 destinacij v Število turistov Destinacija Ljubljana 600.000 Druge destinacije (6x) 300.000 X 6 Skupaj 2.400.000 Vir: lastna obdelava 6.3 Ugotovitve in simulacije Z raziskavo med predstavniki deležnikov turističnega razvoja, ki smo jih zajeli v našo raziskavo smo skušali oblikovati percepcijo o njim najustreznejšem pristopu k identifikaciji in kasneje oblikovanju posameznih turističnih destinacij Slovenije. Deležniki turističnega razvoja, pri čemer pa v raziskavo nismo vključili lokalnega prebivalstva in ne turistov, ugotavljajo, da naj bi uspešna turistična destinacija imela med 200 in 300 tisoč turistov letno. Skladno s trenutnim številom obiskovalcev Slovenije za leto 2007^^ bi se država lahko razdelila na med 8 in 12 destinacij, ki naj bi letno imele med 200 in 300 tisoč turistov. Takšna simulacija seveda ne upošteva dejstva aktualne razpršenosti turističnih prihodov, ki so neenakomerno porazdeljeni. V odnosu do nastanitvenih zmogljivosti, ki naj bi jih imela turistična destinacija, so se anketiranci izrekli za med 3000 in 9000 ležišč. Pri tem je potrebno izpostaviti, da seje polovica anketirancev izrekla za 6000 in več ležišč na uspešni destinaciji. Simulacija organiziranosti turističnih destinacij Slovenije glede na percepcijo o nastanitveni zmogljivosti turistične destinacije pokaže, da bi v tem trenutku Slovenijo lahko razdelili na med 8 in 13 destinacij. Pri tem je potrebno izpostaviti neuravnoteženo 1 7 razrešenost nastanitvenih kapacitet. Skladno s Statističnim letopisom 2006 je Ljubljana razpolagala z dobrih 6.000 ležišči, zdravilišča z dobrih 16.000, obmorski kraji s 20.953 ležišči, gorski kraji z 25.805 in drugi kraji 1.974 ležišči. Podrobnejša 1 Ä analiza nočitvenih kapacitet po občinah za leto 2005 pokaže, da 11 občin z več kot 1000 ležišči, 4 občine z več kot 2000 ležišči, 3 občine z več kot 3000 ležišči, eno V letu 2007 je obiskalo 2.485.000 turistov {http://www.stat.sl/letopis/2007/25_07/25-02-07.htm?jezik=si) ^^ http://www.stat.si/letopis/2007/25_07/25-01-07.htm?jezik=si Banka statističnih podatkov SURS 191 občino z več kot 4000 ležišči ter eno z več kot 5000 ležišči. Izhajajoč iz percepcije anketirancev bi mesto Ljubljana lahko bilo samostojna turistična destinacija. Žal pa zaradi razpršenosti ostalih nastanitvenih kapacitet glede na vrsto turističnega proizvoda in njihovo uporabnost^^, težko opredelimo kje območno ali geografsko destinacije prehajajo iz enega območja v drugo. Slednje je fizični pogoj delitve turističnih destinacij. 82 % vprašanih meni, da naj bi uspešna turistična destinacija imela vsaj 2 obiskovalca na enega prebivalca. Podrobnejša analiza pokaže, da jih je polovica takih, ki meni, da uspešno turistično destinacijo obiščejo vsaj 3 turisti na prebivalca na leto. Kar dobra petina vprašanih pa meni, da naj bi uspešno turistično destinacijo obiskalo 4 ali več turistov na prebivalca. V letu 2006 je Slovenijo obiskalo 1,3 turista na prebivalca. V kolikor bi želeli doseči 4 turiste na prebivalca bi se število turistov moralo povzpeti na dobrih 6 milijonov, kar bi pomenilo dobrih 20 milijonov nočitev . Simulacija na vsaj 3 turistih na prebivalca pokaže 4,2 milijona turistov oziroma dobrih 13 milijonov nočitev. Tabela 15 prikazuje statistične podatke za občine, ki so leta 2005 imele več kot 1000 ležišč, k temu pa smo dodali še regijske prestolnice, ki med drugim tudi privabljajo veliko turistov, po razpoložljivosti kapacitet pa ne dosegajo števila 1000 ležišč. K tabeli smo dodali število prebivalcev na dan 31. december 2006 in v nadaljevanju simulirali izračun števila turistov (SIMTUR) glede na percepcijo uspešne turistične destinacije po številu turistov na posameznega prebivalca (3 turisti). Ugotavljamo, da bi po tej logiki Ljubljana kot samostojna turistična destinacija morala doseči dobrih 800 tisoč obiskovalcev, Maribor dobrih 330 tisoč, Koper slabih 150 tisoč, Novo Mesto dobrih 125 tisoč, Izola dobrih 45 tisoč, Piran dobrih 52 tisoč, ostala mesta pa okoli 30 tisoč. Simulacijo nadaljujemo z izračunom nočitev ob predpostavki primernega števila turistov (SIMTUR) in dejanske povprečne dobe bivanja v RS za leto 2006 (3,1 dan). Ugotovimo, da naj bi Bled ustvaril dobrih 103 tisoč nočitev, Ljubljana kar 2,4 milijona, Maribor pa dober milijon. Simulacija števila nočitev, ob upoštevanju Gorski nastanitveni obrati so slabo zasedeni, močno sezonski in precej zastareli Glede na povprečno dobo bivanja v RS za leto 2006, kije bila 3,1 dni 192 pričakovane povprečne dobe bivanja na uspešni destinaciji (5 dni), se število nočitev na Bledu poveča na dobrih 160 tisoč, v Ljubljani na 4 milijone in v Mariboru na 1,6 milijona. Simulacija potreb po nastanitvenih kapacitetah, ob predpostavkah ustvarjenih nočitev in 26 % povprečni zasedenosti ugotovimo, da bi Bled moral razpolagati z 1.095, Ljubljana z 26.203 in Maribor z dobrih 10.837 ležišči. Osnovne ugotovitve nakazujejo na neuravnoteženost med dejanskim stanjem turistične infrastrukture in pričakovanimi rezultati uspešnega turizma, na podlagi percepcije opazovane populacije. Pri simulaciji smo upoštevali percepcijo raziskovane populacije in pri tem kritično popravili optimistične napovedi (npr. povprečno dobo bivanja iz izkazanih 5 na 4 dni). Simulacija vseh prihodov (SIMTUR) temelji na številu prebivalstva pomnoženo s tremi turisti na prebivalca. Simulacija nočitev (SIMNOC) je rezultat števila turistov pomnoženo z realno^^ povprečno dobo bivanja oziroma ocenj eno povprečno dobo bivanj a na uspešni turistični destinacij i (SIMNOC 1), popravljena za realno kritiko (iz 5 na 4 dni). Simulirano število ležišč (SIMLEŽ) temelji na realni povprečni zasedenosti SIMNOČ in SIMNOČl, ki je leta 2006 znašala 3,1 dan. Tabela 15: Simulacija uspešnega turističnega gospodarstva po pomembnejših mestih OBČINA LEZ PREB SIMTUR SIMNOČ SIMNOČl SIMLEŽ SIMLEŽ1 BLED 3656 11176 33528 103937 134112 1095 1413 BOHINJ 2638 5274 15822 49048 63288 517 667 BREZICE 3649 12582 37746 117013 150984 1233 1591 IZOLA 2083 15253 45759 141853 183036 1495 1929 KRANJSKA GORA 2110 5398 16194 50201 64776 529 683 LJUBLJANA 4635 267386 802158 2486690 3208632 26203 33811 MORAVSKE TOPLICE 2256 6190 18570 57567 74280 607 783 PIRAN 5754 17373 52119 161569 208476 1703 2197 PODČETRTEK 1585 3328 9984 30950 39936 326 421 ROGAŠKA SLATINA 1445 10979 32937 102105 131748 1076 1388 ZREČE 1394 6446 19338 59948 77352 632 815 MARIBOR 925 110580 331740 1028394 1326960 10837 13983 CELJE 243 48845 146535 454259 586140 4787 6176 NOVA GORICA 396 36098 108294 335711 433176 3538 4565 KOPER 830 49800 149400 463140 597600 4880 6297 NOVO MESTO 846 41888 125664 389558 502656 4105 5297 Vir: lastna obdelava 21 SURS za leto 2006 poroča PDB 3,1 dni 193 z namenom, da poskusimo simulirati delitev Slovenije na turistične destinacije, ki bi se podrejala obstoječim delitvam oziroma organiziranosti statističnih regij, smo testirali simulacijo ustreznosti posameznih statističnih regij za njihovo nosilno ali pomembno vlogo pri identifikaciji turističnih destinacij Slovenije. Ponovno smo izhajali iz izhodišč in ugotovitev primarne raziskave opravljene med turističnim gospodarstvom. Spodnja tabela nakazuje število prebivalcev po posamezni statistični regiji, na katero smo "pripeli" izračun optimalnega števila vseh turistov na posamezni regiji, ob predpostavki da govorimo o uspešnih turističnih destinacijah. Tako smo število turistov, ki naj bi obiskalo posamezno uspešno destinacijo (SIMTUR) pridobili tako, da smo število prebivalcev pomnožili s tremi turisti na prebivalca. Tako naj bi osrednjeslovenska dosegla med dobrih 800 tisoč in milijon in pol turistov (Osrednjeslovenska regija).Takšna turistična destinacija naj bi imela med 6000 in 9000 tisoč ležišči, pri tem pa opažamo, da tak kriterij omenjena regija močno presega. Simulacijo nočitev (SIMNOC) smo simulirali na podlagi števila obiskovalcev (SIMTUR) in predvidene 4 dnevne povprečne dobe bivanja. Mnenje, da naj bi uspešna turistična destinacija imela povprečno dobo bivanja med 5 in 7 dnevi je preveč optimistična. Zato smo tudi tukaj percepcirano povprečno dobo bivanja skrajšali na 4 dni, kar tudi sovpada z evropskimi trendi kratkih počitnic. Simulirane nočitve (SIMNOC) kažejo na to, da večina opazovanih regij dosega zavidljivo število nočitev, prav tako pa se število nočitev na državnem nivoju vzpenja na zadovoljivo raven. Skupno število prihodov (SIMTUR) se je povečalo za trikrat glede na leto 2006, kar nakazuje, da si turistično gospodarstvo želi izboljšati svoje poslovanje. SIMNOC 1 kaže realno število nočitev glede na povprečno dobo bivanja v letu 2006, ki je znašala 3,1. Pri tem vprašanju so se anketiranci izrekli za povprečno dobo 4 dni, kar spada v skupino tako imenovanih kratkih počitnic. Rezultat je pokazal, da 3 regije dosegajo dober milijon nočitev, oziroma ena regija okoli 6 milijonov nočitev. Skladno z oceno o prenočitveni zmogljivosti prostora uspešne turistične destinacije 5 destinacij ne dosega subjektivnega kriterija stroke, ki je okoli 9000 ležišč. 194 Tabela 16: Simulacije uspešnega turističnega gospodarstva po statističnih regijah STAT REGIJA PREB SIMTUR SIMNOČ SIMNOČI SIMLEŽ SIMLEŽ1 Pomurska 122068 366204 1464816 1135232 10033 11962 Podravska 319706 959118 3836472 2973266 26277 31331 Koroška 73619 220857 883428 684656,7 6051 7215 Savinjska 258480 775440 3101760 2403864 21245 25330 Zasavska 45229 135687 542748 420629,7 3717 4432 Spodnjeposavska 70058 210174 840696 651539,4 5758 6866 Jugovzhodna Slovenija 140258 420774 1683096 1304399 11528 13745 Osrednjeslovenska 503935 1511805 6047220 4686596 41419 49385 Gorenjska 199902 599706 2398824 1859089 16430 19590 Notranjsko-kraška 51483 154449 617796 478791,9 4231 5045 Goriška 119477 358431 1433724 1111136 9820 11708 Obalno-kraška 106162 318486 1273944 987306,6 8726 10404 SLOVENIJA SKUPAJ 2010377 6031131 24124524 18696506 165236 197013 Vir: lastna obdelava 195 7 Turistični trg in destinacija Za razumevanje razmerja med turističnim trgom in turistično destinacijo moramo poznati delovanje sil turističnega povpraševanja in turistične ponudbe. Turistično povpraševanje (TD) sestavljata dva elementa in sicer potrebe turista in turistove zmožnosti, turistično ponudbo pa viri in upravljanje z njimi. Delovanje omenjenih sil povpraševanja in ponudbe, Gunn-ova (v Khan in ostali, 1993) razlaga s "push" in "puli" metodo. Povpraševanje namreč deluje kot nekakšen potisni dejavnik turizma, interesi in želje po potovanju delujejo v smeri potiskanja potencialnih turistov k potovanju. V času, ko se turist odloča o tem kam potovati, pa turistična destinacija z vso silo proizvaja inovativne turistične proizvode, ki kot magnet privlačijo turiste. Obe sili morata na trgu delovati enakovredno. Taylor (v Khan in ostali, 1993) to ravnovesje imenuje "MARKET-PLANT MATCH". Razmerje med ponudbo in povpraševanjem imenuje micro in macro razmerje, katerega delovanje je dokazal na Kanadskem modelu. Dokazal je, da Kanada kot turistična destinacija ni sposobna urediti primernega turističnega omrežja, za več kot šestino švedskih turistov, medtem ko je z vzpostavljeno infrastrukturo lahko zadovoljila celoten ameriški trg. Tukaj se torej pokaže specifičnost turističnega povpraševanja določenega trga in zmožnosti, ki so rezultat omejitev, turistične destinacije. 196 Slika 4: PUSH and PULL model turistične motivacije po Uysal-u in Hagan-ovi KRAJ BIVANJA POTISNI DEJAVNIKI Motivacija & Potrebe O TURIST Pobeg Počitek in relaksacija Samospoštovanje Prestiž Zdravje in fitnes Pustolovščina Socialna interakcija Koristi Interesi Socio-ekonomski in Demografski dejavniki Starost, spol, dohodek, izobrazba, družinska tradicija, tekmovalnost, etnični razlogi, poklic, vikendi TRŽNA ZNANJA DESTINACIJA m„ ^2 +y3+-'+yn 207 Turistični viri sami po sebi še ne predstavljajo zagotovila za uspešnost turistične destinacije. K uspešnosti destinacije ključno prispeva učinkovitost upravljanja s vsakim posameznim virom, ki ga izrazimo s koeficientom upravljanja vira (mn). Upravljanje s posameznim virom lahko njegovo uspešnost bistveno poveča, lahko pa tudi povsem izniči. V primeru izredno slabega upravljanja nekega vira lahko le ta negativno vpliva tudi na druge vire, ki so sicer dobro upravljani. Tako je koeficient povprečnega upravljanja vira - mn definiran na intervalu od -1 do +1. V primeru vrednosti m/,= 1 gre za popolno upravljanje in je vir v popolnosti izkoriščen. V primeru vrednosti O gre za slabo upravljanje, ki povsem izniči pozitivno vrednost vira. V primeru negativnih vrednosti m« pa je upravljanje tako slabo, da negativno vpliva tudi na vrednost ostalih virov in s tem celotne ponudbe destinacije. O < < 1 Upravljanje s celotnimi viri destinacije imenujemo destinacijski management (DM). Absolutno vrednost destinacije (|Y|) oz. njeno dejansko ponudbo predstavlja vsota absolutnih vrednosti posameznih virov (|yn|). Absolutna vrednost posameznega vira pa ustreza produktu tega vira in upravljanju z njim: y = • mi + y2 • m2 + • ms +... + y„ • mn n / _ 1=1 Kot smo že povedali, mora absolutna vrednost destinacije oz. njena dejanska ponudba zadosti ali preseči absolutni vrednosti potreb oz. dejanskem povpraševanju po potovalnih proizvodih. To ravnovesje uspešne destinacije je izraženo v naslednji formuli: 208 DEJANSKA PONUDBA DESTINACIJE > DEJANSKO POVPRAŠEVANJE viri destinacije * upravljanje destinacije > Potreba po potovanju*moč potrebe _yj • mi + • +... + > Xj • M + X2 • +... + • • m, /=i /=i 209 8 Sklep Da je turistična destinacija uspešna, mora zadovoljevati dejansko povpraševanje po turističnih integralnih in tematskih proizvodih. Dejansko povpraševanje po potovalnih proizvodih je enako vsoti produktov potovalnih podpotreb (xn) in moči teh podpotreb, izraženih s koeficientom moči potrebe - kn. Tako potovalne podpotrebe, kot tudi moč teh podpotreb,, se v času in prostoru spreminjajo. V okviru povpraševanja po potovalnih proizvodih moč nekaterih podpotreb narašča, nekaterih pada, nekatere podpotrebe izginjajo, hkrati pa se pojavljajo nove. Seveda te spremembe niso zelo hitre in drastične, temveč se spreminjajo na daljše časovne obdobje in bi jih lahko okarakterizirali kot evolucijske. Zato je tako potovalne podpotrebe, kot tudi njihovo povprečno moč, mogoče meriti s tržnimi raziskavami, ki se periodično izvajajo v določenih časovnih obdobjih. Tržne raziskave so torej tisto orodje, s pomočjo katerih identificiramo potovalne podpotrebe (Xn) in s pomočjo katerih določimo tudi povprečno moč oz. koeficient moči teh podpotreb {kn). Uspešna turistična destinacija mora s svojo dejansko ponudbo vsaj zadostiti, če ne celo preseči dejansko povpraševanje po potovalnih proizvodih. Dejanska ponudba je enaka vsoti produktov virov destinacije (yn) in upravljanja s temi produkti, ki je izraženo s koeficientom upravljanja - m«. Različna zaokrožena geografska območja Slovenije posedujejo različne vire. Prav tako je različno upravljanje s temi viri. Vire neke zaokrožene geografske celote, kakor tudi upravljanje s temi viri je mogoče identificirati s pomočjo metode posnetka stanja. Po tem, ko so viri in upravljanje z viri identificirani, lahko izračunamo dejansko ponudbo te zaokrožene geografske celote. V kolikor je dejanska ponudba večja ali enaka od dejanskega povpraševanja, lahko to zaokroženo geografsko celoto oblikujemo v turistično destinacijo. V kolikor temu kriteriju ne zadosti, taka zaokrožena geografska celota ne bo mogla delovati kot uspešna turistična destinacija. V tem primeru imamo je voljo več možnosti, ki se med sabo ne izključujejo, ampak jih lahko tudi logično kombiniramo. 1. V primeru nezadostnih virov in upravljanja z njimi lahko gre zaokrožena geografska celota v razvoj potrebnih virov in izboljšanja upravljanja z 210 obstoječimi viri. Ta proces je seveda dolgotrajnejši, vendar neizogiben tudi za že uspešno turistično destinacijo, ki želi uspešna ostati tudi dolgoročno, v okolju spreminjajočega se dejanskega povpraševanja po potovalnih proizvodih. 2. Na voljo pa je tudi možnost združevanja in povezovanja z drugimi zaokroženimi geografskimi celotami, ki določene vire posedujejo in z njimi upravljajo na način, da je vsota produktov virov obeh (ali n) zaokroženih geografskih celot in upravljanja z njimi enaka ali večja od dejanskega povpraševanja. Tako povezovanje mora potekati po logičnih zakonitostih, ki se nanašajo predvsem na fizično bližino obeh zaokroženih geografskih celot in soglasju lokalnega prebivalstva in najnižjih enot lokalne samouprave, torej občin, ki to prebivalstvo tudi zastopajo. Administrativno postavljene meje (bodisi trenutno obstoječih regij - statističnih in drugih, občin in tudi bodočih pokrajin) ne smejo ključno vplivati na oblikovanje turističnih destinacij. Ključne dejavnike pri oblikovanju turistične destinacije morajo predstavljati pestrost turistične ponudbe, interesi turističnih ponudnikov, potrebe turistov, interesi občin, prometna dostopnost , interesi lokalnega prebivalstva in turistični potenciali, kakor je tudi pokazala primarna anketna raziskava, izvedena med najpomembnejšimi slovenskimi turističnimi deležniki. 211 9 Literatura in viri - Buhalis, D. (2000). Marketing the competitive destination of the future. Tourism Management, 21 (1), 97 - 116. - Crouch, G. (2006). Destination competitivenes: insights into attribute importance. International conference of trends, impacts and policies on tourism development, Krete 2006. Dostopno 20.01.2006 na intemetu: http://tourism-conference. eap. gr/pdfyo20files/Crouch. %20G. pdf. - Ritchie, J.B. in Crouch, G. (2003). The competitive destination: a sustainable tourism perspective. Cabi Publishers: Wallingford, UK. - Dwyer, L in Chulwon, K. (2003). Destination competitivenes: Determinants and Indicators. Current issues in tourism, 6 (5), 369 - 414. - Gomezelj Omerzelj, D. (2006). Competitiveness of Slovenia as a tourist destination. Managing global transitions, 4 (2), 167 - 189. - Juvan, E. (2003). Oblikovanje modela delovanja destinacijskega managementa v Mislinjski dolini: diplomska naloga. Portorož: Turisti ca-Vi soka šola za turizem. - Juvan, E., Ovsenik, R. in Vukovič, G. (2005). Feasibility of Tourism Destination Management and Its Development in Small Urban Areas - Case of the Mislinja Valley. V Ovsenik, R. in Kiereta, I (ur). Destination Management (188-205). London: Peter Lang. - Lengyel, M. (2007). Destination Management: conceptual framework and the case of Hungary. International conference on destination management, Budapest, February 2008. Dostopno 26.02.2008 na intemetu: http://www.destinationmanagement2007budapest.coni/pres/0207/20070207_5. pdf. - Mihalič, T. (2000). Environmental Management of a tourist destination: a factor of tourism competitiveness. Tourism Management, 21 (1), 65 - 78. - Ritchie, J., Brent, R. in Geoffrey, I. (2003). The competitive destination: A sustainable tourism perspective. Wallington: Cabi Publishers. - Ryglova, K. in Turcinkova, J. (2004). Image as an Important Factor of Destination Management. Working Papers of the Finnish Forest Research Institute 2, dostopno 20.01.2008 na intemetu: http ://www.metla. fi/j ulkaisut/workingpapers/2004/mwp002-52.pdf. 212 UNEP (2005). Destination Management: Management of tourist destination. Dostopno 20.01.2008 na intemetu: http:// www. uneptie. org/pc/touri sm/policy/destination-mgmt. htm. Uran, M. In Ovsenik, R. (2006). Razvojni načrti in usmeritve slovenskega turizma. Ljubljana: Ministrstvo za Gospodarstvo. Juvan, E., Ovsenik, R. in Vukovič, G. (2006). Feasibility of Tourism Destination Management and Its Development in Small Urban Areas - Case of the Mislinja Valley. V Ovsenik, R. in Kiereta, I (ur). Destination Management (188-205). London: Peter Lang. Juvan, E. (2003). Oblikovanje modela delovanja destinacijskega managementa v Mislinjski dolini: diplomska naloga. Portorož: Turistica-Visoka šola za turizem. Juvan, E., Ovsenik, R. (2008). Integrations as a tool of destination management — case of rural and rural fringe areas. Organizacija, 41 (1), 31-40). Baloglu, S. in M. Uysal (1996). Market Segments of Push and Pull Motivations: A Canonical Correlation Approach. International Journal of Contemporary Hospitality Management, 8 (3), 32-38. Baloglu, S. in M. Uysal (1996). Market Segments of Push and Pull Motivations: A Canonical Correlation Approach. International Journal of Contemporary Hospitality Management, 8 (3), 32-38. Cha, S., McCleary, K. W. in Uysal, M. (1995). Travel Motivations of Japanese Overseas Travelers: A Factor-Cluster Segmentation Approach. Journal of Travel Research, 34 (2), 33-39. Cicvarić, A. (1980). Turizam i privredni razvoj Yugoslavije. Informator: Zagreb. Crompton, J. L. (1979). Motivations for Pleasure Vacation. Annals of Tourism Research, 6, 409-424. Dann, G.M.S. (1977). Anomie, Ego-Enhancement and Tourism. Annals of tourism research, 4, (4), 184-194. Dann, G.M.S. (1981). Tourist Motivation: An Appraisal. Annals of Tourism Research, 8, (2), 187-219. Fodness, D. (1994). Measuring Tourist Motivation. Annals of Tourism Research, 21 (3), 555-581. 213 Iso-Ahola, S. E. in Crowley, E. D. (1991). Adolescent substance abuse and leisure boredom. Journal of Leisure research, 23, 260-271. Klenosky, B. D. (2002). The Pull of The Tourism Destionations: A Means-End Investigation. Journal of Travel Research, 40 (5), 385-395. Krippendorf, J. (1987). The Holiday Makers. London: Heinemann. Pyo, S. B., Mihalik, J. in Uysal, M. (1989). Attraction Attributes and Motivations: A Canonical Correlation Analysis. V Annals of Tourism Research, 16 (2), 277-282. Ryan, C. (2003). Recreational Tourism: Demand and Impacts. Frankfurt Lodge: Channel View Publications. Sirakaya, E. in McLellan, R. W. (1997). Factors Affecting Vacation Destination Choices of College Students. An International Journal of Tourism and Hospitality Research, 8 (3), 31-44. Sirakaya, E. in McLellan, R. W. (1997). Factors Affecting Vacation Destination Choices of College Students. An International Journal of Tourism and Hospitality Research, 8 (3), 31^4. Uysal, M. in Jurowski, C., (1994). Testing the Push and Pull Factors. Annals of Tourism Research, 21 (4), 844-846. Fodness, D. (1994). Measuring Tourist Motivation. Annals of Tourism Research, 21 (3), 555-581. Morley, C. (1994). Experimental Destination Choice Analysis. Annals of Tourism Research, 21, 780-791. Fessenmaier, D. in Jeng, J. (2000). Assesing Structure in the Pleasure Trip Planning Process. Tourism Analysis, 5, 13-27. Hay, M. in McConnell, K. (1979). An Analysis of Participation in Nonconsumptive Wildlife Recreation. Land Economics 55, 460^71. Miller, J. in Hay, M. (1981). Determinants of Hunter Participation: Duck Hunting in the Mississippi Flyway. American Journal of Agricultural Economics, 63, 677-684. Walsh, R. J., McKean J. in Hof, J. (1992). Effect of Price on Forecasts of Participation in Fish and Wildlife Recreation: An Aggregate Demand Model. Journal of Leisure Research 24 (2), 140-156. 214 Morley, C. (1992). A Microeconomic Theory of International Tourism Demand. Annals of Tourism Research, 19, 250-267. Morley, C. (1994). Experimental Destination Choice Analysis. Annals of Tourism Research, 21, 780-791. Morley, C. (1995). Tourism Demand: Characteristics, Segmentation and Aggregation. Tourism Economics, 1, 315-328. Fessenmaier, D. in Jeng, J. (2000). Assesing Structure in the Pleasure Trip Planning Process. Tourism Analysis, 5, 13-27. Hay, M. in McConnell, K. (1979). An Analysis of Participation in Nonconsumptive Wildlife Recreation. Land Economics 55, 460-471. Miller, J. in Hay, M. (1981). Determinants of Hunter Participation: Duck Hunting in the Mississippi Flyway. American Journal of Agricultural Economics, 63, 677-684. Seddighi, H. in Theocharous, A. (2002). A Model of Tourism Destination Choice: A Theoretical and Empirical analysis. Tourism Management 23, 475-487. Eymann, A., in G. Ronning. (1997). Microeconometric Models of Tourists Destination Choice. Regional Science and Urban Economics, 27, 735-761. Eyemann, A. (1995). Consumer's Spatial Choice Behavior. Heidelberg: Phy si ca-Verlag. Nicolau, J. L. in Mas, F. J. (2005). Stochasting Modeling: A Three-Stage Tourist Choice Process. Annals of Tourism Research, 32, (1), 49-69. Klenosky, B. D. (2002). The Pull of The Tourism Destionations: A Means-End Investigation. Journal of Travel Research, 40 (5), 385-395. Klenosky, D. B., Gengler, C. E., in Mulvey, M. S. (1993). Understanding the Factors Influencing Ski Destination Choice: An Analytic Approach. Journal of Leisure Research, 25 (4), 362-379. Jansen-Verbeke, M. (1986). Inner City Tourism: Resources, Tourists and Promoters. Annals of Tourism Research, 13, 79-100. Jansen-Verbeke, M. in Van Rekom, J. (1996). Scanning Museum Visitors: Urban Tourism Marketing. Annals of Tourism Research, 23 (2), 364-375. 215 Goldenberg, M. A., Klenosky, D. B., O'Leary, J. T. in Templin, T., J. (2000). A Means-End Investigation of Ropes Course Experiences. Journal of Leisure Research, 32 (2), 208-224. Gutman, J. (1982). A Chain Model Based on Consumer Categorization Processes. Journal of Marketing, 46, 60-72. Solomon, M. R. (1996). Consumer behavior : buying, having, and being (3rd ed.) Englewood Cliffs : Prentice-Hall. Brey, T. E. in Lehto (2006). The Relationship Between Daily and Vacation Activities. Annals of Tourism Research, 34 (1),160-180. Planina, J in Mihalič, T (2002). Ekonomika turizma. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. Vanhove, N. (2005). The Economics of Tourism Destinations. Oxford: Butterworth and Heinemann. Walker, G. in Kiecolt, K. (1995). Social Class and Wilderness Use. V Leisure Sciences, 17, 295-308. Seddighi, H.R. in Shearing, D.F. (1997). The Demand for Tourism in North East England with Special Reference to Northumbri: an empirical analysis. V Tourism Management, 18 (8), 499-511. Sensudi, E. (1997). Ecotourism in Mount Gede-Pangrango National Park. V Planning Sustainable Tourism, Minnery, J. in Gunawan, M. (Ed.), 156-162. Bandung: Penerbit ITB. Sindiga, I. (1996). Domestic Tourism in Kenya. V Armals of Tourism Research, 23 (1), 19-31. Cochrane, J. (2006). Indonesian National Parks: Understanding Leisure Users. V Annals of Tourism Research, 33 (4), 979-997. Hobson, J. S. P. in Josiam, B. (1992). Spring Break Student Travel—An Exploratory Study. Journal of Travel and Tourism Marketing, 1 (3), 87-97. Pritchard, A. in Morgan, N. J. (1996). Sex still sells to generation X: promotional practise and the youth package holiday market. Journal of Vacation marketing, 3, (1), 69-80. Carr, N. (2005). Poverty, debt, and conspicuous consumption: university students tourism experiences. Tourism Management, 26, (5), 797-806. 216 Hall, C. M. in Page, S. J. (2006). The Goegraphy of Tourism & Recreation: Environment, place and space (3rd. ed). Routledge: London. Peter, J. P. in Olson, J. C. (1993). Consumer Behaviour and Marketing Strategy, 3rd edition. New York: Irwin. Pizam, A. in Mansfeld, Y. (ed.). (1999). Consumer Behaviour in Travel and Tourism. New York: The Haworth Hospitality Press. Musek, J. (1977). Psihologija osebnosti. Ljubljana: DDV-Univerzum. Hobson, J. S. P. in Josiam, B. (1992). Spring Break Student Travel An Exploratory Study. Journal of Travel and Tourism Marketing, 1 (3), 87-97. Pritchard, A. in Morgan, N. J. (1996). Sex still sells to generation X: promotional practise and the youth package holiday market. Journal of Vacation marketing, 3, (1), 69-80. Carr, N. (2005). Poverty, debt, and conspicuous consumption: university students tourism experiences. Tourism Management, 26, (5), 797-806. Ryan, C. (2003). Recreational Tourism: Demand and Impacts. Frankfiirt Lodge: Channel View Publications. Planina, J., (1997). Ekonomika turizma. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. Khan, M., Olsen, M., Var, T. (1993). Vnr's Encyclopedia of Hospitality and Turism. New York: Van Nostrand Reinhold. 217 10 Priloge Priloga 1: Splošne percepcije o DMju PODROČJE I—I U < N h—I Ü o INTERPRETACIJA Učinkovito upravljanje neijce destinacije za rast in razvoj turizma. Strateška organizacija destinacijskih itinerarjev in zbiranje podatkov o prenočitvenih zmogljivostih, kulturnih in naravnih znamenitosti in povezovanje vsega tega v ponudbo. Poudarek na povezovanju javnega in zasebnega sektorja. Strateško upravljana ponudbena in tržno organizirana enota. To je medsebojno sodelovanje in povezanost vseh subjektov na nekem turističnem območju, ki nudi celostno storitev oz. celostni produkt. To je povezanost turističnih ponudnikov na enem območju. Sodelovanje vseh akterjev v turistični destinaciji za izboljšanje ponudbe. Splet marketinških in ostalih orodij, na osnovi katerih krovna destinacijska organizacija skuša doseč maksimalne rezultate. Predstavljam si team ljudi, ki operirajo z določenimi orodji med ponudniki v destinaciji in izven nje (incoming). Skupen koncept (strategija) -usmeritev k gostu. Sodelovanje javnega in zasebnega sektorja. Aktuahia destinacijska organiziranja. Celostno upravljanje z turističnim ožjim območjem na vseh nivojih. Celovita turistična ponudba določenega območja. Celovito in integrirano upravljanje z regijo in njenimi ponudniki. Destinacijski management je pojem za nekakšen geografski prostor, ki ga turisti izberejo za cilj potovanja, pri čemer ni nujno navedena tudi velikost geografskega prostora. Destinacijski management je povezovanje turističnih ponudnikov v kraju z namenom doseči boljši nastop na trgu in boljšo ponudbo storitev. Destinacijski management organizira in upravlja določeno destinacijo, kije lahko geografsko, turistično (v smislu produktov) ali kako drugače vsebinsko zaključena celota. Dobra organiziranost/povezanost območja, za skupno nastopanje na trgu. Enotno upravljanje turistične destinacije. Gre za moderno obliko organiziranosti turizma na nekem geografsko zaokroženem območju z namenom trženja (v najširšem pomenu) celovite turistične ponudbe tega območja. Gre za zaokroženo območje oz. destinacijo ponudbe različnih turističnih vsebin na določenem območju. Koordiniranje turističnih akterjev in servis turistov v turistični destinaciji. Na makro lokaciji povezanost vseh vpletenih v ponudbo turističnega produkta in razmišljanje v isto smer. Njegova naloga je povezati različno turistično ponudbo neke destinacije in jo predstavljati kot celoto. Partnersko povezovanje določene destinacije, dobra zasedenost skozi vse leto, mednarodna. Povezovanje med partnerji na lokalni ravni. Povezovanje različnih sektorjev - javnega, privatnega, v dobro turistov, čim bolj kompleksen servis turistom. Povezovanje turističnih subjektov na destinaciji. Povezovanje vseh akterjev v destinaciji, ponudnikov nastanitev, javnega sektorja in civilne iniciative (društva) ter usklajevanje nastopa navzven. Tudi usklajevanje nivoja cen in skupnih ponudb.................... Povezuje ponudbo in povpraševanje na določenem območju ter ju, kot prepoznavno blagovno znamko._ 218 »—J l-H O O S O Ph Prepoznavnost destinacije. Težnja po izboljšanju turističnih storitev z točno določeno vizijo in strategijo, ki se je držijo vsi turistični subjekti z željo po večji prepoznavnosti destinacije Destinacijski management omogoča prepoznavnost destinacije in njeno razlikovanje od drugih podobnih destinacij. Kako nekdo predstavi turistične destinacije. Promocija destinacije. Promocija in trženje posameznega kraja in njegovih turističnih, kuhumih in naravnih znamenitosti. Promocija, trženje, priložnost za razvoj in napredek turističnega območja v kontekstu širšega povezovanja. Promoviranje ter prodajanje določenega kraja oz. destinacije. Celovit management Upravljavci in skrbniki turističnih produktov v destinaciji, direktorji. Upravljanje destinacije v smislu, da se združujejo turistični potenciali in skupno nastopajo na trgu ter se združujejo zaradi enotne politike razvoja destinacije in usmerjajo v enoten cilj: čim kvalitetnejša ponudba gostom. Upravljanje destinacije, vodenje, razvijanje, oblikovanje nekega kraja. Upravljanje in sodelovanje s ključnimi deležniki za destinacijo. Upravljanje s potencialom, trženje potenciala (kot npr. naravne znamenitosti- organizacije vodenih izletov, ipd.) Upravljanje s turističnimi produkti določene destinacije in izven nje (produktno povezovanje). Upravljanje s turistično destinacijo. Upravljanje turističnih destinacij kot definiranih geografskih sklopov. Upravljanje z vsemi aspekti turistične ponudbe v regiji. Upravljanje z vsemi viri na nekem turističnem območju. Upravljanje, oblikovanje in trženje proizvodov za enakomernejši obisk destinacije skozi vse leto. Upravljanje, vodenje zaokroženega območja. Vodenje aktivnosti, upravljanje resursov znotraj posameznega destinacijskega območja. Vodenje in organizacija turističnih destinacij. Vodenje nekega turističnega območja._ Bolj celostno zasnovan program trženja, ki predstavlja osnovo uspešnega trženja in je skupek števikiih povezanih produktov, ki gostu nudijo zadovoljstvo. Prodaja določene destinacije. Repozicioniranje določene destinacije, proučitev določene destinacije z vseh možnih vidikov. Skupno trženje turistične destinacije, upravljanje kakovosti ponudbe in CRM. Trženje celovite turistične ponudbe nekega območja. Trženje in promocija zaokroženega turističnega območja; spremljanje stanja na turističnem območju in izdelava trženjskih strategij promocije in prodaje turističnih kapacitet. Trženje nekega turističnega območja. Trženje ponudbe turističnih storitev na destinaciji (kraju kamor pošiljamo turiste). Trženje turistične ponudbe na zaokroženem turističnem območju in načrtovanje razvoja turizma znotraj destinacije ter povezovanje z drugimi. Trženje turističnih dejavnosti._ 219 Celovit pristop k izboljšanju turistične ponudbe kraj, regije... Destinacijski management je management, ki skrbi za celovit razvoj določene turistične destinacije Destinacijski management je tista enota, ki skrbi za turistični razvoj posamezne turistične destinacije. Generator razvoja določene regije. Načrtno in sistematsko razvijanje neke zaključene enote(destinacije). Proces razvoja destinacije v vseh vidikih, tako globalno kot lokalno; razvoj infrastrukture, namestitvenih zmogljivosti,prehrambemh zmogljivosti, promocija destinacije Razvijati ponudbo kraja z okolico. Razvoj trajnostnega turizma Razvoj turizma v majhnih območjih (občine, regije, kraji...) To je upravljanje nekega kraja kot destinacije, znamenom ustvariti privlačen turistični kraj. o h-1 cu O o Ü g Q Celovito in koordinirano oblikovanje destinacije kot blagovne znamke in promoviranje ter trženje le-te. Celovito razvijanje, upravljanje in trženje konceptualno (vsebinsko, geografsko) zaokrožene ponudbe. Dejavnost, ki se ukvarja z promocijo in razvojem turizma v kraju. Destinacijski management je nosilec celotnega turističnega procesa na destinaciji. Načrmje, organizira, izvaja in uresničuje aktivnosti na destinaciji in na njenih emitivnih trgih, analizira rezultate in seveda deluje v skladu s trajnostnim razvojem. Destinacijski management je skupek aktivnosti, ko so potrebne za razvoj, promocijo in predstavitev določene turistične destinacije oz.regije. Destinacijski management je celovito upravljanje nekega turističnega območja na osnovi interesnega povezovanja, izvajanja aktivnosti in financiranja teh aktivnosti s strani javnega, zasebnega in društvenega oziroma civilnega sektorja. DM je način, pristop, ki omogoča doseganje konkurenčnosti tur. destinacije na globalnem trgu v povezavi z ITP - njegovim načrtovanjem, organizacijo in izvedbo. Gre za upravljanje neke destinacije v najširšem smislu - celostno (priprava razvojnih strategij, promocija, marketing, mreženje, sodelovanje na SLO in EU ravni,...). Gre za razvoj, povezovanje, sestavo in prodajo produktov destinacije. Management, ki usmerja razvoj destinacije, trži prednosti in opozarjana pomanjkljivosti. Načrtovanje ponudbe, upravljanje s celovito ponudbo destinacije, njeno trženje in razvoj Ožja definicija: geografsko območje z določenimi značilnostmi. Širše: povezovanje, planiranje, zastopanje interesov javnih in zasebnih subjektov na območju destinacije, trženje. Razvoj, koordinacija, trženje, marketing, prodaja... geografsko zaključenega območja na področju turizma. Razvoj, organizacija in vodenje integralne turistične ponudbe različnih ponudnikov turističnih storitev na zaokroženem turističnem območju. Razvoj, program, promocija, turistične destinacije z vsemi njenimi vsebinami. Razvoj, promocija in predvsem trženje ponudbe v okviru destinacije, povezovanje z drugimi destinacijami. Spodbujanje razvoja turizma ter njegovo trženja na nekem zaokroženem območju, ki si ga turisti izberejo za svoj cilj počitnikovanja. H cq in Destinacijski management je koordinacijsko telo, ki usmerja, vodi, organizira in koordinira razvoj turizma na nekem območju. Organ ali organizacija, ki upravlja in koordinira vse vključene v neki destinaciji, ne glede na upravne meje. Organizacija, ki na območju destinacije skrbi za pospeševanje turizma in za razvojne in tržne potrebe v turistični destinaciji. Organizacija, vodenje, razvoj določenega področja turizma. Organizacija, vodenje, upravljanje z deležniki, ki so ključnega pomena za (turistični) razvoj in promocijo destinacije. Regija organizirana kot destinacija. Regija, organizirana kot destinacija za promocijo turizma._ 220 Priloga 2: Splošne percepcije o problematiki implementacije DMja PODROČJE VIDIKI m >—J > O Q o 00 Nezadostno vertikalno komuniciranje pomena in vsebina dest. management od snovalcev do vseh posameznih akterjev - premajhno zavedanje o tem, da gostje najprej izberejo cilj potovanja / destinacijo (glede na celoto ponudbe), potem kraj, potem hotel. Ker teorija in praksa na žalost v tem primeru ne hodita z roko v roki. Ker vsak vleče na svojo stran in se boji, da bo zaradi konkurence izgubil svoj zaslužek. Moramo se naučit delati skupaj in se zavedati da več nas je bolj razpoznavni bomo. Na našem območju se v preteklosti ni vlagalo v razvoj turizma. Obstajajo pretežno majhni ponudniki, ki delujejo nepovezano. Na območju Slovenije se težko zedinimo že pri opredelitvi območij turističnih destinacij. In največja rak rana slovenskega turizma je, da poskušamo vsakih nekaj let odkriti toplo vodo. Ne sodelovanje med ponudniki. Nepovezanost nosilcev, šibke kapitalske povezave. Nepovezanost različnih turističnih organizacij pri izvajanju promocije in samem delu. Nepovezanost subjektov in nepovezanost lokalnih skupnosti,zakonodaja,način financiranja. Nepovezanost! Nepripravljenost mrističnih akterjev in lokalnih oblasti za sodelovanje Nezainteresiranost privatnega sektorja in premočna vpetost starih (zastarelih) turističnih organizacij (turistična društva, turistične zveze, LTO,...). Nezavedanje pomena povezovanja in parciakii, kratkoročni interesi posameznih akterjev. Ni povezanosti med posameznimi turističnimi destinacij ami, neorganiziranost turističnih ponudnikov in turistične ponudbe na posameznih območjih. Ni sodelovanja med privatnim in javnim sektorjem. Pogoste spremembe zakonodaje, težave pri povezovanju. Pomanjkanje povezovanja organizacij, predvsem turističnih akterjev. Pomanjkanje sodelovanja. Povezovanje turističnih subjektov v praksi. Premajhna povezanost kljunih dejavnikov destinacijskega management. Premajhna povezanost posameznih regij z državo. Premalo dialoga, povezovanja. Premalo poenotenosti povezovanja več različnih programov ponudbe. Premalo povezanosti med posameznimi ponudniki, slaba ponudba. Premalo povezovanja med ponudniki storitev. Premalo povezovanja med različnimi turistično-gospod. Premalo povezovanja na lokalnem nivoju. Premalo sodelovanja med akterji. Premalo sodelovanja med tur. gospodarstvom, civilno družbo in javnimi institucijami tako na lokalnem kot tudi regionalnem in nacionalnem nivoju. Preveč različnih interesnih skupin - premočna prevlada interesov kapitala v turizmu. Prevelika negativna tekmovalnost med konkurenti v sami destinaciji in posledično nesodelo vanje. Prevelika razdrobljenost - vsaka občina ima svoj Ito. Prevelika razhajanja med privatnim in javnim, ter nezavedanje prednosti za vse, ki so udeleženi v tej mreži. Razdrobljenost in predvsem ponavljanje vsebin. Razdrobljenost turistične dejavnosti, odsotnost medsebojnega sodelovanja, nepoznavanja integralne turistične ponudbe, usmerjena na ciljne povpraševale, nepoznavanje. Premajhna povezanost javnega in zasebnega. Regijska nepovezanost in neenakomerna razvitost, lastniška struktura, rivalstvo. Slaba povezanost in nepreglednost turističnih produktov ter nosilcev, močna konkurenca tujine. 221 m < ^ > > O ^ H W -o Q S O 00 8 -H S II ^ S Slaba povezanost in sodelovanje med turističnimi ponudniki v krajih. Slaba povezanost Slovenije kot celote in premalo sodelovanja med posameznimi regijami ali po domače ogromno "fovšarije". Slabo sodelovanje med občinami. Več vmešavanja države v lokalne skupnosti v začetku vzpostavljanja, bonitete za vzpostavitev ipd. Veliko turističnih ponudnikov, vendar so nepovezani, ni nekega vodilnega centra, nejasnosti glede turistične ponudbe, ponuja se vse vsem, nelojalna konkurenca, dumping cene. Vsak na svojem bregu in figa v žepu. Zapiranje in nesodelovanje z drugimi._ Jasna strategija razvoja od lokahiega nivoja, regijskega, pokrajinskega in nacionalnega. Nedodelanost sistema. Ker se v prejšnjih obdobjih ni delalo na tem. Neuresničevanje strategij, ni volje (politične, strokovne). Površnost in istočasno ukvarjanje z več destinacijami. Slaba organiziranost tega področja do sedaj. Ker pri nas še vedno želimo biti podobni določeni destinaciji ne pa drugačni in s tem edinstveni. Neprepoznavnost slovenskih krajev na splošno, neprepoznavnost države same. Preveč je skoncentriran v posamezne turistične točke in premalo v razpršenost oziroma trženje države kot celote, saj lahko bolj uspemo kot celotno turistično območje. Slaba prepoznavnost, neizdelana celostna podoba in tržna usmerjenost. Slaba promocija integralnih turističnih proizvodov, slaba promocija, malo prireditev, ni določenih standardov in klasifikacije, premalo nadzorstvo inšpektorjev, preveč kritičnih trenutkov. O )—( H m C Ničesar se nočemo naučiti iz izkušenj drugih. Nestrokovni in neustrezno izobraženi kadri v turizmu. Ni izobraženih kadrov z izkušnjami. Politika slovenskega turizma, doslej je bilo pomanjkanje strokovnega kadra iz področja turizma, turizem je bil prepuščen sam sebi. Pomanjkanje kadrov in politične volje. Premajhno poznavanje problematike dejavnosti s strani občine, občinskega sveta in drugih struktur. Premalo pozornosti in volje in energije se mu daje, je pa ena izmed najbolj pomembnih turistični panog. Premalo strokovnega kadra in zanimanja v posameznih destilacijah, še posebej tistih, ki niso striktno turistične. Premalo strokovnega znanja v t.i. destinacijskih organizacijah, regionalnih agencijah. Različno razumevanje pojma destinacija, območje premajhna povezanost ključnih deležnikov določenega območja vpletanje dnevne politike._ m i H m C/2 H C/: O N HH § O Nejasnost krovne institucije v turizmu v SLO. Nezmožnost aktivnega povezovanja in sodelovanja zaradi pomanjkanja zaupanja, zaradi že velikokrat poizkušenih modelov delovanja, ki niso zaživeli. Nepriznavanje pomembnosti dobrega delovanja LTO. Tudi premajhna pripravljenost na sodelovanje, (strah pred konkurenco znotraj destinacije). Različni uporabniki razvoja (enkrat privatni sektor, enkrat javni sektor, tudi oboje). Začetki, organizacije, ki se vsaj približno trenutno ukvarjajo z destinacijskim managmentom so še vedno v veliki meri vezane na lokalno politiko in občinske meje. 222 Nepregleden način. Ni definiranih regij. Podjetja se ne ukvarjajo s to tematiko, ker preprosto dovolj zaslužijo. Globalna konkurenca, še ni dovolj pritisnila na Slovenijo. Politik in finance sta prva krivca. Premalo sredstev namenjenih za to. Sistemsko / zakonsko premalo razdelen in podprt. Tradicija turizma, socialna kultura. Zadeva je enostavno še v začetni razvojni fazi. 223 Priloga 3: Predlog Vlade RS o območjih pokrajin v Sloveniji z imeni in sedeži Postopek za ustanovitev pokrajin se prične kot postopek priprave predloga zakona o ustanovitvi pokrajin (EVA 2006-1536-0018), ki ga na podlagi prvega odstavka 2. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05 - uradno prečiščeno besedilo) in zaradi uveljavitve drugega odstavka 143. člena Ustave Republike Slovenije, izvede Vlada Republike Slovenije. Vlada bo posredovala predlog območij pokrajin v Sloveniji, z imeni in sedeži občinskim svetom s pozivom, da najpozneje v 60 dneh oblikujejo svoja mnenja o predlogu. Po roku za mnenja občinskih svetov bo vlada predložila predlog zakona o ustanovitvi pokrajin v državni zbor. Če bo mogoče, bo vlada v predlogu zakona upoštevala mnenja občin, sicer pa bo drugačna odločitev obrazložena v predlogu zakona. Vlada Republike Slovenije seje odločila, daje regionalizacija Slovenije na štirinasjt pokrajin najprimernejša osnova za javno razpravo in obravnavo v občinskih svetih. Predlog temelji na upoštevanju predlaganih nalog in pristojnosti pokrajin, predlaganemu sistemu financiranja, ter prebivalstvenih, gospodarskih in zgodovinskih razlogih. Predlog upošteva razdelitev Slovenije na razvojne regije ter prevladujočo teritorializacijo državne uprave. IL Predlog območij pokrajin v Sloveniji, z imeni in sedeži Vlada Republike Slovenije predlaga območja, imena in sedeže naslednjih pokrajin: 1. Dolenjska pokrajina, ki obsega območja občin: v ___ Črnomelj, Dolenjske Toplice, Kočevje, Kostel, Loški Potok, Metlika, Mirna Peč, Mokronog - Trebelno, Novo mesto, Osilnica, Ribnica, Semič, Sodražica, Straža, Šentjernej, Sentrupert, Skocjan, Šmarješke Toplice, Trebnje in Žužemberk, s sedežem v Novem mestu. 224 2. Gorenjska pokrajina, ki obsega območja občin: Bled, Bohinj, Cerklje na Gorenjskem, Gorenja vas -Poljane, Gorje, Jesenice, Jezersko, Kranj, Kranjska Gora, Naklo, Preddvor, Radovljica, Šenčur, Ško^a Loka, Tržič, Železniki, Žiri in Žirovnica, s sedežem v Kranju. 3. Goriška pokrajina, ki obsega območja občin: Ajdovščina, Bovec, Brda, Cerkno, Idrija, Kanal, Kobarid, Miren - Kostanjevica, Nova Gorica, Renče - Vogrsko, Šempeter - Vrtojba, Tolmin in Vipava, s sedežem v Novi Gorici. 4. Koroška pokrajina, ki obsega območja občin: Črna na Koroškem, Dravograd, Mežica, Mislinja, Muta, Podvelka, Prevalje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Ribnica na Pohorju, Slovenj Gradec in Vuzenica s sedežem v Slovenj Gradcu ali Ravnah na Koroškem. 5. Notranjska pokrajina, ki obsega območja občin: Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka in Postojna, s sedežem v Postojni. 6. Osrednjeslovenska pokrajina, ki obsega območja občin: Borovnica, Brezovica, Dobrepolje, Dobrova - Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Domžale, Grosuplje, Horjul, Ig, Ivančna Gorica, Kamnik, Komenda, Litija, Ljubljana, Log - Dragomer, Logatec, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Škofljica, Šmartno pri Litiji, Trzin, Velike Lašče, Vodice in Vrhnika, s sedežem v Ljubljani. 7. Podravska pokrajina ali Osrednja Štajerska pokrajina, ki obsega območja občin: Benedikt, Cerkvenjak, Duplek, Hoče - Slivnica, Kungota, Lenart, Lovrenc na Pohorju, Makole, Maribor, Miklavž na Dravskem polju, Oplotnica, Poljčane, Pesnica, Rače - Fram, Ruše, Selnica ob Dravi, Slovenska Bistrica, Starše, Sveti Jurij v Slovenskih goricah. Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveta Ana in Šentilj, s sedežem v Mariboru. 225 8. Pomurska pokrajina, ki obsega območja občin: Apače, Beltinci, Cankova, Črenšovci, Dobrovnik, Gornja Radgona, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kobilje, Križevci, Kuzma, Lendava, Ljutomer, Moravske Toplice, Murska Sobota, Odranci, Puconci, Radenci, Razkrižje, Rogašovci, Sveti Jurij, Salovci, Tišina, Tumišče, Velika Polana in Veržej, s sedežem v Murski Soboti. 9. Posavska pokrajina, ki obsega območja občin: Brežice, Kostanjevica na Krki, Krško in Sevnica, s sedežem v Krškem ali Brežicah ali Sevnici. 10. Primorska pokrajina, ki obsega območja občin: Divača, Hrpelje - Kozina, Izola, Komen, Koper, Piran in Sežana, s sedežem v Kopru. 11. Savinjska pokrajina, ki obsega območja občin: Bistrica ob Sotli, Braslovče, Celje, Dobje, Dobrna, Kozje, Laško, Podčetrtek, Polzela, Prebold, Radeče, Rogaška Slatina, Rogatec, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Store, Tabor, Vitanje, Vojnik, Vransko, Zreče in Žalec, s sedežem v Celju. 12. Savinjsko - šaleška pokrajina, ki obsega območja občin: Gornji Grad, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Solčava, Šmartno ob Paki, Šoštanj in Velenje s sedežem v Velenju. 13. Spodnjepodravska pokrajina ali Vzhodna Štajerska pokrajina, ki obsega območja občin: Cirkulane, Destmik, Domava, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Markovci, Ormož, Podlehnik, Ptuj, Središče ob Dravi, Sveti Andraž v Slovenskih goricah. Sveti Tomaž, Trnovska vas, Videm, Zavrč in Žetale s sedežem na Ptuju. 14. Zasavska pokrajina, ki obsega območja občin: Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi, s sedežem v Trbovljah. 226 Karta: Predlog regionalizacije Slovenije na 14 pokrajin Vir: www.svlr.gov.si 227 228 III. SKLOP - RAZVOJ IN TESTIRANJE TURPO ALGORITMOV ZA DINAMIČNO ANALIZO OBSTOJEČE TURISTIČNE PONUDBE 229 KAZALO III. SKLOPA : 1 POVZETEK.....................................................................................................................................232 2 NAMEN IN CILJI..........................................................................................................................233 3 NADGRADNJA UČINKOVITE INFORMACIJSKE PODPORE NA DESTINACIJI...........235 4 SPECIFIKE TURPO ALGORITMOV.........................................................................................237 5 OSNOVNI KONCEPT DELOVANJA TURPO ALGORITMOV.............................................242 6 NAČINI PRIKAZA TURISTIČNE PONUDBE..........................................................................250 7 RAZVRŠČANJE V SKUPINE - CLUSTER ANALYSIS..........................................................255 8 REZULTATI RAZVRŠČANJA V SKUPINE..............................................................................261 9 ZAKLJUČKI..................................................................................................................................270 10 UPORABLJENA LITERATURA..............................................................................................272 KAZALO SLIK III. SKOLOPA: SLIKA 1: NADGRAJENI MODEL ORGANIZIRANOSTI SLOVENSKEGA TURIZMA.......234 SLIKA 2: CRS STO OPISNI KRITERIJI ZA SKUPINO OPREMA/PONUDBA......................238 (NADALJEVANJE NA NASLEDNJI STRANI).............................................................................238 SLIKA 3: KONCEPTUALNA ZASNOVA TURPO ALGORITMOV..........................................241 SLIKA 4: ER DIAGRAM - TURPO................................................................................................242 SLIKA 5: OSNOVNA HIERARHIČNA TURPO PODATKOVNA STRUKTURA....................244 SLIKA 6: DRUGI NIVO TURPO PODATKOVNE STRUKTURE.............................................245 SLIKA 7: TURPO PODATKOVNA STRUKTURA ZA PRILASTEK "SPECIFIČNI GOSTJE" ..............................................................................................................................................................246 SLIKA 8: DODAJANJE PRILASTKA "WIRELESS" PONUDNIKU HOSTEL CELICA......247 SLIKA 9 : OPIS PONUDBE AL MULINO.....................................................................................248 SLIKA 10 : AVTOMATIČNO SPREMINJANJE STRUKTURE OPISA V OPISU PONUDNIKA D1.........................................................................................................................................................249 SLIKA 11: TURPO PODATKOVNA STRUKTURA ZA HOTEL GOLD CLUB......................250 SLIKA 12: UKAZ ZA FILTRIRANJE PODATKOV....................................................................250 SLIKA 13: PRIMER FILTRIRANJA PODATKOV......................................................................251 SLIKA 14: ŽIVA BUKEV PONUDNIKOV V MESTU KOPER..................................................252 SLIKA 15: PRIKAZ PONUDNIKOV Z IZBRANIMI PRILASTKI (SOLARIJ, MASAŽE).....252 SLIKA 16: PRIKAZ SKUPNE PONUDBE (ŽIVE BUKVE) HOTELOV PRISTAN IN ŽUSTERNA........................................................................................................................................253 SLIKA 17: SPECIFIKE SKUPNE PONUDBE (ŽIVE BUKVE) HOTELOV PRISTAN IN ŽUSTERNA........................................................................................................................................254 SLIKA 18: PRIMER EVOLUCIJSKEGA DREVESA...................................................................257 SLIKA 19: OSNOVNI KONCEPT IZRAČUNAVANJA MATRIKE PODOBNOSTI...............258 230 SLIKA 20: DEL DREVESA PODOBNOSTI - DENDROGRAMA 400 PONUDNIKOV REGIJE OBALA IN KRAS..............................................................................................................................261 SLIKA 21: ŽIVA BUKEV PRVIH 17 PODOBNIH PONUDNIKOV DENDROGRAMA REGIJE OBALA IN KRAS..............................................................................................................................263 SLIKA 22: DENDROGRAM 40 PONUDNIKOV NAMESTITEV V MESTU KOPER.............265 SLIKA 23 : ŽIVA BUKEV 1. SKUPINE SOBODAJALCEV V MESTU KOPER......................266 SLIKA 24: ŽIVA BUKEV 2. SKUPINE HOTELOV IN SOBODAJALCEV Z BOGATEJŠO PONUDBO V MESTU KOPER........................................................................................................267 SLIKA 25: NADALJNJA DELITEV DENDROGRAMA 2. SKUPINE KOPRSKIH PONUDNIKOV..................................................................................................................................268 SLIKA 26: ŽIVA BUKEV EDINEGA PREDSTAVNIKA 3. SKUPINE, GOSTIŠČA AL MULINO.............................................................................................................................................269 231 1 Povzetek Tretji sklop raziskave "Ključni vidiki uspešnega razvoja turističnih destinacij -identifikacija turističnih destinacij in temeljnih tematskih proizvodov z analizo managementa turističnih destinacij" se osredotoča na razvoj algoritmov, ki omogočajo dinamično, računalniško podrtro analizo turistične ponudbe v poljubni zaokroženi geografski enoti ali za poljuben temeljni tematski turistični proizvod Slovenije. Poročilo najprej zajema namene in cilje 3. sklopa, nato se osredotoča na pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za sodobno učinkovito informacijsko podporo na destinaciji z vidika analiziranja njene turistične ponudbe. Na osnovi identificiranih pogojev specificira funkcionalnosti razvitih Turpo algoritmov. Predstavljen je osnovni koncept njihovega delovanja skupaj z nadgrajeno podatkovno strukturo opisa turistične ponudbe. Na osnovi možnosti, ki jih ponuja tovrstna podatkovna strukura, je podan pregled prikaza turistične pondube s t.i. drevesom ponudnika (opis posameznega turističnega ponudnika), Živo bukvijo (unija turistične ponudbe opazovane skupine) in Bukvijo (strukturiran "jezik" zapisa turistične ponudbe). Podrobno je razdelan tudi način razvrščanja v skupine s postopki multivariantne analize. Prikazani so dobljeni rezultati tovrstne analize na testni destinaciji/regiji Obala in Kras s 400 ponudniki in 700 prilastki, s katerimi opisujemo turistično ponudbo. Na osnovi rezultatov so nanizani zaključki in ugotovitve o uporabnosti algoritmov, skupaj s smernicami njihovega nadaljnjega raziskovanja in implementacije v centralne rezervacijske sisteme. 232 2 Namen in cilji Ena od osnovnih nalog predstavljenega tridelnega raziskovalnega projekta je prispevek k identifikaciji turističnih destinacij in temeljnih tematskih proizvodov. Cilj 3. sklopa raziskave je razviti in testirati algoritme, ki bodo uporabni v destinacijskih informacijskih sistemih in bodo olajšali: • analizo turistične ponudbe posamezne, poljubno zaokrožene destinacije in • dinamično paketiranje (oz. dinamično produkcijo) sestavnih, elementarnih delov njene turistične ponudbe. Ker so meje slovenskih turističnih destinacij še odprte, je še posebej pomembno, da razviti algoritmi omogočajo t.i. dinamično analizo obstoječe turistične ponudbe, na osnovi katere bo zgornja naloga še lažje izvedljiva, saj algoritmi v poljubnem trenutku omogočajo poglobljeno analizo na izbranem nivoju: • analiza ponudbe poljubne zaokrožene geografske celote in • analiza slovenske turistične ponudbe z zornega kota temeljnih tematskih proizvodov Slovenije. S tem pristopom je omogočena analiza turistične ponudbe horizontalne in vertikalne ravni, kot jo prikazuje spodnja slika Nadgrajeni model organiziranosti slovenskega turizma (RNUST, str. 24): 233 Slika 1: Nadgrajeni model organiziranosti slovenskega turizma z I S —J O LU CE Vir: RNUST V V VV V V Izraz dinamična analiza je uporabljen v smislu, da lahko analizo v kateremkoli trenutku ponovimo s spremenjenimi kriteriji: • drugačne geografske razmejitve uporabljene v analizi, • drugačna definicija posameznega tematskega proizvoda Slovenije • spreminjajoča turistična ponudba z zadnjimi ažuriranimi podatki iz baze centralnega rezervacij skega sistema Slovenije fwww. slo venia, info"). (MG, 2005) 234 3 Nadgradnja učinkovite informacijslce podpore na destinaeiji Eden od osnovnih ciljev celotne raziskave je torej iskanje načinov ustrezne identifikacije in definicije geografske zaokroženosti destinacij. S predstavljenimi algoritmi želimo v prvem koraku prispevati pri iskanju učinkovitih metod za identifikacijo ponudbe destinacij in njihovih turističnih proizvodov, v naslednjih korakih pa morajo ti algoritmi omogočati tudi učinkovito informacijsko podporo destinaeiji med njenim razvojem in delovanjem (Formica, Uysal, 2006), (Goeldner, Richie, 2006), (Smith, 1994), (Smith, 1998). Upravitelji destinacije morajo imeti popoln pregled nad ponudbo destinacije, tudi če upravitelji (še) niso stari mački na destinaeiji, kar je danes še težje dosegljivo, saj se destinacije in njihovi RDO šele ustanavljajo, ponudniki in njihova ponudba pa se ravno tako dinamično spreminjajo. Hkrati se pojavlja vedno večja fluktuacija zaposlitev, prav tako pa iz slovenskih turističnih izobraževalnih ustanov prihaja vse več mladih kadrov, med katerimi mnogi zasedejo pomembne položaje z malo izkušnjami in z nepopolnim poznavanjem ponudbe na destinaeiji, kjer delujejo. Izkušeni in neizkušeni zaposleni v slovenskem turizmu torej potrebujejo ažuren vir informacij o ponudbi, katerega nalogo lahko dodobra opravlja centralni rezervacijski sistem Slovenske turistične organizacije in drugi rezervacijski sistemi, prisotni v Sloveniji. Kot bomo videli v nadaljevanju, pa je v njihovem delovanju možna vrsta izboljšav, ki upravljalsko in uporabniško izkušnjo lahko še oplemenitijo. V današnjem globalno konkurenčnem svetu, kjer si vedno več destinacij postaja vse bolj podobnih in direktno konkurenčnih, iščemo sveže, drugačne, inovativne integralne produkte destinacije. Ti morajo biti sestavljeni iz kakovostnih in inovativnih elementov posameznih turističnih ponudnikov. V svetu hitrih sprememb inovativni turistični ponudniki niso determinirani - njihova ponudba se dinamično spreminja in bolj ali manj odstopa od tipske ponudbe. Za učinkovito upravljanje destinacije in gradnjo aktualnih integralnih turističnih proizvodov (ITP) zato 235 potrebujemo učinkovit pregled ponudbe celotne destinacije VKLJUČNO z najnovejšimi (spreminjajočimi se) podatki. Vzemimo za primer konec decembra 2007 odprto Eskimsko vas Krvavec, ki je lahko pomemben del novih ITP in jo pri njihovem načrtovanju vsekakor ne smemo zgrešiti. Če bi bila to EDINA novost v CELI destinacijo v ENEM letu, jo prav gotovo ne bi zgrešili. Vendar je novosti na letni ravni vedno več, kar nam potrjujejo npr. rezultati razpisa Slovenske turistične organizacije Sejalec 2006 in 2007 Cwww. slo venia, info/sei alec') in dejavnosti Banke turističnih priložnosti Slovenije Cwww.BTPS.sn. Na strani uporabnikov/turistov prav tako obstajajo načini za izboljšave uporabniške izkušnje med iskanjem turističnih ponudnikov in paketov turističnih produktov. Potrebujemo možnost iskanja, pri katerem posamezne turistične storitve morda sploh niso združene v produkt, so pa združljive, če jih turist izbere v svojem-individualnem paketu oz. med brskanjem po drevesu obstoječe ponudbe. S tem so doseženi pogoji za izvedbo dinamične produkcije turistične ponudbe, ki omogoča grajenje ažurnih in inovativnih integralnih turističnih produktov tako s strani ponudnikov kot samoiniciativno s strani turistov (MG, 2007), (MG, 2005). Če povzamemo, so pogoji za učinkovito informacijsko podporo na destinaciji z vidika analize turistične ponudbe naslednji: NIVO UPRAVLJANJA DESTINACIJE (nacionalne ali regijske): - UPR-1: upravitelji destinacije dovolj dobro poznajo njeno spreminjajočo se ponudbo, njene prednosti in slabosti - UPR-2: informacijski sistem destinacije omogoča enostavno in prilagodljivo gradnjo integralnih turističnih produktov na osnovi aktualne ponudbe - UPR-3: sistem ponuja možnost identifikacije in povezovanja nenavadne, inovativne ponudbe destinacije 236 NIVO TURISTIČNIH PONUDNIKOV - PON-1: možnost identifikacije konkurenčnih prednosti posameznega ponudnika - PON-2: možnost podrobnega iskanja komplementarnih partnerjev na destinaciji - PON-3: identifikacija še ne izpolnjenih tržnih niš NIVO TURISTIČNIH UPORABNIKOV - UPO-1: potencialni turisti imajo dovolj možnosti, da vnaprej poljubno podrobno spoznajo njeno ponudbo - UPO-2: informacijski sistem destinacij se zmore s svojim iskalnikom ponudbe čimbolj prilagoditi željam posameznega turista - UPO-3 iskalne preference turistov so direktno prenosljive v nastajajoči nacionalni CRM sistem - Informacijski sistem za obvladovanje in ohranjanje stikov s strankami in partnerji 4 Specifike TURPO algoritmov Vprašanje, ki se zastavlja, je, kako analizirati obstoječo ponudbo turistične destinacije na učinkovit način? Vsekakor z uporabo ažurnih informacij iz obstoječih CRS ter dodatno s takšno predstavitvijo podatkov, ki olajša pregled nad ponudbo destinacije in omogoča načrtovanje integralnih turističnih produktov ter iskanje individualnih paketov ter nenavadnih ponudnikov v bazi. Kako do takšnega orodja? Prvi pogoj je učinkovit klasifikacijski sistem, ki ni fiksen, ampak prilagodljiv spreminjajoči se turistični ponudbi (Dettmer, 2000), (Roehi, 1998). Aktualne obstoječe kategorizacije zajemajo: osnovno standardno SURS klasifikacijo, Thesaurus on Tourism & Leisure Activities (UNWTO, 2002) in »STO klasifikacijo« uporabljeno v obstoječem nacionalnem CRS ("www.slovenia.info'). 237 Oglejmo si primer klasifikacije uporabljene v obstoječem CRS, ki ga zaznamuje prenatrpanost z raznolikimi informacijami, ki vse hkrati ne zanimajo enega turista. V seznamu so HKRATI naštete VSE možnosti, ki jih ponujajo HKRATI VSI ponudniki in katere zanimajo HKRATI VSE turiste, strukturirane na enem nivoju. Primer za eno od kategorij (kategorija „oprema/ponudba") iz spletne strani nacionalnega CRS prikazuje slika „CRS STO opisni kriteriji za skupino Oprema/ponudba". Slika 2: CRS STO opisni kriteriji za skupino Oprema/ponudba (nadaljevanje na naslednji strani) oprema / pon udba I i adrenalinski park □ bar I I bistro i I bujenje I I casfna n centralna recepcija I [ Eitalniica i i dnevni prostor I [ dnevni prostor s TV I I dnevni prostor sa kadilce/nekadilce I I domači proizvodi I I dostop za invalidske vozičke I I dostopno za invalide i I družinam prijazno n dvigalo □ f&b I i frizer I I garaža I i gay-em prijazni 1 I parkirišče za a'/tomobile I I parkirišče sa mvalfde G i 1 piknik i 1 pizerija n plesišče I I podzemna garaža [ i pogled na jezero [ I pograd I [ pokrito parkirišče za avtomobile I I posebnosti I I prireditvena dvorana I I prostor za kolesa I I prostor za nekadilce I I prostor za piknik I I prostor za piknik (s sedeži) I I prostor za shranjevanje surfov I [ regionalne specialitete j I restavracija 238 j I hiša zs neksdiice I j hišica zs piknik I 1 hišne živali dovoljsne [ I hladtfnik za goste I j hotelski / hišni taxi I I islefci s konji i I raposoja avtomobilov i i JeESfska terasa I I kaverna I I kletni bar [ I klEma I I krajše bivanje dobrodošlo I I kuhinja za goste [ I lastna vina I I lobby bar [ I tokalni turistični vodnik j j mačka I I menjafnfca i I morske speciatitete I 1 možna uporaba Interneta - e-mail j i možna uporaba kuh?nje I I možna uporaba pralnega strojia I I nadstrešek sa motoi^e i i nočni bar I i odprto I I odprto celo leto I i odprto ob nedeljah in praznikih I 1 odprto ob sobotah I—I odprto ob sobotah, nedeljah in — praznikih [ I okrepčevalnica D park j I restavracija za kadilce/neksdtice □ sef 1 I shramba za smuči I I shramba za surfe I [ slaščičarna [ [ snežne verige pozimi obvezne [ j sobna strežna [ j športni inštrufdor i i sušilnica i i terasa I I transfer [ i transfer do avtobusa I j transfer do letališča [ I transfer do železniške postaje j j transfer do žičnice i i transport prtljage I i transport prtljage 2 žicnico I I trgovina s spominki j I trgovina/boutiq u s/kiosk I I vegetarijanska hrana [ [ vinograd j [ vinoteka [ 1 vinoteka i [ vinotoč n vinska klet I j vrtni žar [ I zabavišče [ [ zajtrkovalnica I I zaprto I I zeliščni vrt j j zimski vrt Vir: www.slovenia.info V naši raziskavi želimo preveriti uporabnost sistema, katerega klasifikacijski sistem bi (na osnovi zgoraj predstavljenega) nadgradili s konceptom drevesne več-nivojske predstavitve podatkovne baze, ki je preglednejša in razumljivejša. Le-ta pove več o tipu destinacije že po osnovni obliki skupnega-generičnega drevesa destinacije, hkrati pa omogoča, da turisti raziskujejo samo tiste predele drevesa, ki zanimajo posameznega turista konkretno. 239 Tovrstni zapisi so (kot izhaja že iz univerzalne XML podatkovne strukture, ki je ena od osnov sodobnega intemetnega komuniciranja med aplikacijami) hkrati tudi temelj za semantični intemet (semantic web), ki je temelj Web 3.0 tehnologij - naslednje razvojne faze intemeta (Bemers-Lee et al., 2001), (Davies et al., 2006), (Decker et al., 2000), (Mondeca, 2004). V raziskavi smo zato uporabili drevesno, hierarhično kategorizacijo na primeru nastanitev (za osnovo smo vzeli "STO CRS klasifikacijo") in jo nadgrajevali ter preoblikovali v drevesno strukturo po smernicah Thesaurus on Tourism & Leisure Activities (UNWTO, 2002). Dodatne funkcionalnosti, ki smo jih z razvojem podatkovne strukture in algoritmov omogočili, zajemajo: • izdelava tipologije turistične ponudbe poljubne destinacije (ali poljubne podskupine ponudnikov destinacije) • pregleden prikaz celotne/generične ponudbe aktualne destinacije • zmožnost avtomatičnega iskanja nenavadne ponudbe v bazi podatkov Posamezne funkcionalnosti bodo predstavljene v nadaljevanju. Konceptualna zasnova t.i. TURPO algoritmov (TUR-istična PO-nudba) je predstavljena na naslednji sliki. 240 Slika 3: Konceptualna zasnova TURPO algoritmov ?1□□□□□□ Vir: lastna obdelava 241 5 Osnovni koncept delovanja TURPO algoritmov Aplikacija za testiranje TURPO algoritmov je izdelana v programskem jeziku Java, verzija 6, kar omogoča namestitev na poljubnem operacijskem sistemu (Goodrich, Tamassia, 2006). Sestavljena je iz dveh delov. Iz uporabniškega vmesnika in ORM (object-relational mapping). Oba dela uporabljata osnovne javanske gradnike. Uporabniški vmesnik uporablja le Swing komponente (to so osnovni gradniki, ki jih vsebuje Java za izdelovanje uporabniških vmesnikov). ORM pa uporablja le JPA (Java persistence API) in EJB3 (Enterprise JavaBeans), ki so prav tako vključeni v Javi. Podatki so hranjeni v podatkovni bazi MySQL, ki se nahaja na strežniku www.gforge.pef.upr.si. ER diagram je prikazan v naslednji shemi: Slika 4: ER diagram - Turpo □ subtrees ▼ tdMT •Znatne ■K id InV idleaf INT idSubtree DfT N- :?! Irce 4fi idlNT : I ^ name VARCHAR(Z5S)^ parentMIMT Vir: lastna obdelava Turistično ponudba je v aplikaciji opisana z drevesno več-nivojsko predstavitvijo podatkovne baze, ki je preglednejša in razumljivejša. Za testni primer smo izbrali področje nastanitev opisano v CRS sistemu Slovenske turistične organizacije (CRS STO) in za osnovo vzeli tamkajšnjo klasifikacijo, s katero smo popisali 400 ponudnikov v regiji Obala in Kras. Nadgrajevali ter preoblikovali smo jo v drevesno strukturo po smernicah Thesaurus on Tourism & Leisure Activities (UNWTO, 2002). Uporabili smo ca. 700 opisnih atributov / lastnosti turistične ponudbe oz. t.i. prilastkov uporabljenih v CRS STO. Te smo strukturirali po smernicah Thesaurus on Tourism & Leisure Activities (UNWTO, 2002). Celoten prikaz njihove razporeditve je prikazan v prilogi l-Sklop3 242 Obsežno število ca. 700 prilastkov je v običajnem seznamu nepreglednih oz. je seznam preobsežen za enostaven pregled v sedanji razporeditvi, kar v prejšnjem poglavju nakazuje že primer ene od skupin s ca. 100 prilastki na sliki "CRS STO opisni kriteriji za skupino Oprema/ponudba". Kot napovedano je 700 prilastkov razporejenih v naslednjo hierarhično drevesno strukturo: 243 Slika 5: Osnovna hierarhična TURPO podatkovna struktura i?- iii-iii-m-š-m- Iii-iii- n Ö OSNOVNI PODATKI + n Ö OPREM^^PONUDBA + n £3) lega + n Ö KONGRESNE DEJAVNOSTI + n Ö ŠPORT^PROSTI ČAS 4-n Ö KPOSOJA + n Ö V^ELLNESS + n Ö ZDRAVJE + nöoTRoa+ n Ö AKTIVNOSTI OKOLICA + Vir: lastna obdelava 244 Na drugem nivoju je struktura še dodatno razvejana: Slika 6: Drugi nivo TURPO podatkovne strukture 8- □ Q OSNOVNI PODATKI + n Ö kategorija prenočišča + r~l Ö kategorija ponudbe + ? riÖ tuji jeziki 4-n Ö načfn plačila + n Ö tokacija n Ö OPREMA/PONUDBA + I" n ♦ oprema/ponudba n Ö delovni čas + n Ö posebnosti pri dostopu 4- n Ö spedPrcrt gostje -f P" n Ö ponudba + t" n Ö drugi prostori + P" n Ö storitve + P"' n Ö oprema -f n Ö kemp ponudba + ?■■■ n Ö lega + h rt ❖ lega n Ö odmaknjena lega + n Ö osrednja lega + n Ö narava + n Ö rekreacija + n 'i^ transport + n Ö voda + ? ■■ n Ö KONGRESNE DEJAVNOSTI + f ' n ^ kongresne dejavnosti n Ö prostor + n Ö oprema + n Q ŠPORT/PROSTI ČAS 4-• r~] # šport/prosti cas riÖ izleti+ n Ö sprostitev + n Ö zabava + n Ö žoga + n Ö Eima. + nÖhoja, tek + I?- n Ö tev/ribobv + i'" n Ö voda + n Ö živali 4- n Ö golf + n Ö vadba 4-n Ö kolesa/rolerfi + ^Öo^■ožje4-zrak4• 8 n Q niini rekreacija 4-n Ö tečaji 4- Vir: lastna obdelava M-nö IZPOSOJA 4-| - r~l # izposoja i?" n Ö voda + n Ö zima 4-n Ö transport 4-©•• ri Ö hribij gore 4-n Ö lovlrlbofov 4-n Ö WELLNESS 4-h f~] n» wellness ■■ n Ö sauna 4-n Ö baien 4-f" n Ö kopel 4- n Ö sprostitvenr prostor 4-I IÖ masaže 4-n Ö feszmetika 4-n Ö zdravje 4-n Ö oprema 4-© • r~] rekreacija 4-n Ö ZDRAVJE 4-n Ö zdravnik 4-■ n Ö zdravilišče 4-n Ö bolezni 4-n Q terapije 4-n Ö kopeli 4-n Ö OTROCI 4-n * otroci n Ö hrana 4-n Ö igra 4-n Ö varstvo 4-r~l Ö spanje/previjanje 4-n Ö opisne oznake 4-n Ö AKTIVNOSTI OKOLICA 4-h' r~i # aktivnosti okolica ni£3voda + nö zrak 4-^Özima4-?-^Öho^3/tek4■ ®" I I ll^ kolesa/rolerji 4-n Ö wellness 4-n Ö žoga 4-n Ö lov/rlbolov 4-n Ö lokostrelstvo 4-n Ö otroci + ® " nö živali 4- Vsak od prikazanih pod-nivojev je ustrezno razdelan še podrobneje do poljubne stopnje, kar prikazuje naslednja slika za primer opisa "specifičnih gostov": 245 Slika 7: TURPO podatkovna struktura za prilastek "specifični gostje" n Ö OPREMAIPONUDEA + [•■•■ n ♦ opretnsiponttdba nö delovni čas-f |~] (r^ posebnosti pri dostopu + S n O specifični gostje + ri ♦ hišne živali dovoljene .....ri # družinam prijazno .....n # gay-em prijazni .....n # hilne živali dovoljene .....n ♦ l > MOŽNOSTI EPOSOJIEOZ. NAJEMA TEČAJI LEGA PONUDBA ZA OTROKE TUJI JEŽKI AKTIVNOSn V OKOLIC CAS ► Naprava za simultano prevajanje ^ I storftev (0) > i pn^öz (0) * J^Ok (D) ► Faks Telefon Telefonski prtfdjuč^ Vir: lastna obdelava Z dodajanjem vseh ustreznih prilastkov, dobimo celotno drevo - opis celotne ponudbe posameznega turističnega ponudnika, kot prikazuje primer opisa ponudnika Al Mulino. 247 Slika 9 : Opis ponudbe Al Mulino 'r^ Gostilrr3_-_resl:awactj3_Al_Mu[ino äi-ö dodatni prilastki 0-0 OPREMA/PONUDBA Ö-Ö opi^ef^« + ..... # posebnosö Ö-'Ö ponudba + Ö-'Ö F & B + B-!r?> hrana + Q- restavracija ♦ morske speciaiitete Ht vegetarijanska hrana ^ regionalne speciaiitete £i"Ö pfehrana/obrok + posebna hrana + ^.....♦ posebna hrana - vegetarijai vrste jedi + ► ribje jedi in morski sadeži t jedi na žaru domače slovenske jedi fr istrske jedi italijanske jedi Ö OSNOVNI PODATKI 4-©•'Ö kategorija prenocšča + Ö-'Ö gostišča, penzioni + 4 gostSre lokacija i- • 4 Koper Vir: lastna obdelava Da sistem omogoča poljubno prilagajanje zgornjega načina prikaza spremembam in morebitnim naknadnim predlogom za izboljšavo klasifikacije, je celotna podatkovna struktura Bukve pripravljena tako, da lahko v poljubnem trenutku prilastek dodamo, izbrišemo ali spremenimo hierarhično razporeditev prilastkov. PRIMER: Če lokacijo posameznega prilastka v Bukvi spremenimo, se avtomatično spremenijo lokacije tega prilastka v vseh drevesih - opisih posameznih ponudnikov. 248 Slika 10 : Avtomatično spreminjanje strukture opisa v opisu ponudnika D1 BUKEV: ri Ö test premika 4 ("I Ö test premika 3 ©- n Ž:est pretnlka 2 n # feest premika XX test: premika 4.2 Š-nÖ test premika 4 ® " n Ö test premika 3 I.....n ^ test premika 2 Š-flötest premika 4,2 n ♦ test premifis XX AVTOMATSKA SPREMEMBA V DREVESU D1 (izmišljen ponudnik): ÖlDl !|j Ö OSNOVNI PODATKI + 8-Ö test premika 4 £{"0 test premika 3 9-Ö test premika 2 test premika xx test premika 4.2 OSNOVNI PODATKI + Ö'Ö Pfe^l^a 4 Š-Q| test premika 3 ) Q-Ö test premika 4.2 test premika xx Vir: lastna obdelava 249 6 Načini prikaza turistične ponudbe Integracijo podatkovne strukture v celoten TURPO sistem predstavlja naslednja slika. V prvem stolpcu z leve so prikazana imena nekaterih ponudnikov, ki smo jih vnesli, v drugem je predstavljeno drevo - opisna struktura izbranega ponudnika (v našem primeru Hotel Gold Club), tretje okno bomo spoznali kasneje, četrto okno pa prikazuje Bukev, torej generične gradnike, iz katerih je bil sestavljen opis ponudbe Hotela Gold Club in vseh ostalih ponudnikov. Slika 11: TURPO podatkovna struktura za Hotel Gold Club Dal»tel«t Orodja Pomoč Drevo Sva Bukev Buhsv 'Finska tečd A... turis^m :Z3veä^_na_Kor3reno^čl.. j Vojra va JčočajiaJ4a.. :Koča_na_5fBŽrt(iu ! Twlsticna.kmetija.Sin. y iPlaninsIo hnfa Anton.. Drevo Zlva Bi^v ; n ži> aii«v ^ n Ö OSNOVNI PODATKI + ^ Ži n iÖ OPREMA/PONUMA + iŠn0LEGA + : n • lega '•■ß" rn Q odmakijena lega + 'f' rn Ö osrednja tega + i~l narava + .....n • nav2pet0ii .....« Kgbršhem priddii! .....n • fa sbrmirt : ■ n ft vb&ilgozda ......n • travnato obmo^e i l¥''n£3l''ek}'e3cria + n Ö tran^joft+ i; ®-n£ü|voda + ^ • n KONGRES« DEJAVNOSTI I n ib S>ORT/PROSn ČAS + i ffi n C3 EPOSOJA + i Š-n ö OTROCI + Vir:lastna obdelava Pomemben dodatek k funkcionalnosti filtriranja je posebno okno Živa bukev (tretje z leve). Ta prikaže, kakšna je skupna ponudba izbranih ponudnikov. Če npr. filtriramo prilastek Koper (iščemo vse ponudnike iz Kopra) in zaženemo ukaz za prikaz njihove Žive bukve, dobimo podatke o tem, kakšna je turistična ponudba v ožjem območju mesta Koper (spodnja slika). Tako dobimo na poljubnem nivoju podatke o turističnih ponudbi izbrane skupine ponudnikov. V primeru na spodnji sliki je npr. podrobneje prikazana še ponudba wellnessa, kjer lahko vidimo, da na območju mesta Koper eden od ponudnikov nastanitev ponuja tudi solarij. Vsak prilastek ima namreč v oknu Žive biikve prikazano število vseh analiziranih ponudnikov in število ponudnikov posameznega prilastka. Tako lahko vidimo, daje vseh analiziranih ponudnikov v mestu koper 41, od teh ima eden od njih v ponudbo vključen solarij. 251 Slika 14: Živa bukev ponudnikov v mestu Koper ZIvsBuksv j5ob3d3}srsfcvo_Štoi<_ ;OomJ3antca t ;HoteLKop«*** lGos0iče_Zorte_-_Van,, ! Ap»tmajL€rzenMc_Vj. iHctei^* j5obo{la)abtvo_Petrić_. ;5oboda}a!stvo_Alitia_.. Sobodaiaistvo_Irena_ 5obodaialstvo_RicWe.. Gos0na_-_restavTactj.. I 5ofaodaJa£stvo_Pribac.. Bfo_MoteLVodgek^ 5obodaiästvo_LIsiaK,.. Sobodajä^o.Nara^,. {YouthJHo^LDD-Kopa" i5obodaläistvo_Devet.,. youthJHeaet_Poft-Ko.. Turisäö?e_scfce_C3pri., Sobodaj^sCvo_0ozie_ 5obocfe}istvo_Kol®lj.. I"5obodalalstvo_0ld_ |Prostort_za_počilek_T. ;MarezgarTskaJoda{alstvo_Butii jSobocfa^lstvo_Näjer., jVila.Milka pdajalstvoJter?nan_Tomislav xiOOATNI PRILASTKI [ OSNOVNI POOATKI + QKorai ^WaLr£5S +{2/415 C^bsfsn + CmU Jätnasaös + Cäflj - ,J)knpef + (»4n : !£ ö SPOTlT/PROSn ČAS + (10/41) ; Ö AKTIVNOSTI OKOUCA + (10/41) ; ^ ® Ö KONGRESNE DEJAVNOSTI + (5/41): : ® Ö IZPOSOJA + (3/41) ■ ® Ö OPREMA/PONUDBA + (17/41) ; ® Ö EJODATNI PRILASTKI (39/41) : S Ö OSNOWI PODATKI + (40/41) iHÖfeitev ; & • f~| cmym podatki+ fn ičil f^eflortl« prsnoosča 4|| 'f" n Ö lotegorija ponudbe + t'- nSituf jea(d + nönaartplaaa + n Ö Ic^wflfl n £a Aictevšana Š - nüüKopEt- s-nß ! •••[£1 ♦ löpef # Ankaran n • Bertofci : n • Ort Kai • ri ♦ GraČBĆe n • Marezige • n • ärarje • n • ZuÄerna n • Krkavfe ; Tl • Pomjan • n • Dekani ® - n Ö Divača f- n Ö t-ogatec n Ö SKsna riÖP^an f'TlÖrBfsfeaBstriCa f - n Ö HrpeijfrKozina ®nö Idrija ? rilälPoöioina 'f- n i3} Izrfa ® • n Ö Sole ffi n Ö Cerknica riiS) Kanal ob Soö ®nÖ Komen ® - nÖVipava ® • n Ö Nova Gotica ® - n Ö Pivka na Brda ®' n Ö i-oška DoSna Ši •• n Ö Sar^jeter-Vrto^ia n Ö Renće-Vogrsfco n Ö 0PRB4A/P0PRX»A + n!C3LEGA + Vir: lastna obdelava Če nas zanima, kdo je ponudnik s solarijem, lahko (tako kot tudi pri ostalih prilastkih) zadržimo kurzor nad prilastkom in prikazala se bodo imena tistih, ki posamezen prilastek ponujajo. Na spodnji sliki izvemo, da v nastanitvah v Kopru solarij ponuja Lisjak, masaže pa Lisjak in Zustema. Slika 15: Prikaz ponudnikov z izbranimi prilastki (solarij, masaže) Živa Bukev Koren Ö Ö WELLNESS+ (2/41) i Ö-Ö kozmetika + (i/41) ^.....♦ solarij(i/41k i iŠ-0 bazen + (1/41) ^ Bukev 1 [nS ® , f-iiAi Turistične sobe Lisjak •Q masaže + (2/41^-—.— i ^ ^ Vir:lastna obdelava Živa Bukev ji^ Koren Ö-Ö WELLNESS + (2/41) i iii ii^[ORT/PROSTI ČAS Bukev I n Ö Sukev |ö-nÖO: f^-ne me ®-ne • n Tu!'tst!Čne_sobe_Usiak Aquapark_Hotel_2ust:erna*** 252 Skupno ponudbo (torej Živo bukev) lahko, kot smo jo zgoraj za Koper, izračunamo za poljubno skupino ponudnikov in s tem vidimo, kakšno skupno ponudbo imajo, če združijo moči v enotnem paketu. Spodnja slika npr. govori le o skupni ponudbi hotelov Pristan in Zustema. Slika 16: Prikaz skupne ponudbe (Žive bukve) hotelov Pristan in Žustema by Öüj/'^/'.ppli'JZirbji L'.'jnsph EJafcoteka Orodja Pomoč Drevesa Sobodaja[stvt>_Jerma... ApartmafiJTriana Sobodajaistvo_Kariž_... jSoboda jafebvojStok,... !Soboda{afetvo_Mireia ~ Drevo ■fotel_Koper*** {Gostišče Zorkt - Van... iApartrn3]t_Grzentič_Vi... iHoteLKoper*** 'mte\ Bio*** jSobodaJatstvo.Riccofa.., Sobod3ia[stvo_P^rič_ SobQd3iafstvo_Alma_... Sobodaialsfcvo_Irena_... Sobodaialstvo_Rkhte.., Gostiln3_-_restavradi... Sobodaialstvo_Pribac... IBio Motel Vodišek** GarnjJioteLPristan**** ÖI-EGA + Ö aktivnosti okolica+ Ö dodatm prilastki Ö ŠPORT/PROSTI ČAS + Ö KONGRESNE DEJAVNOSTI + ©••Ö OPREMÄIPONUDBA + OSNOWI PODATKI + 2va Bukev Koren I © Ö AKTIVNOSTI OKOLICA + (1/2) ' ©-0 KONGRESNE DEJAVNOSTI + (1/2) 0-0 OPREMA/PONUDBA + (2/2) iŠ-p t-EGA + (2|2) $ 0 DODATNI PRILASTKI (2/2) ŠPORT/PROSTI ČAS + (2/2) ^.....« izleti (1/2) vadba + (1/2) •.....« Fitnes soba (1/2) Š-p voda+ (1/2) $i--0ba2en + (l/2) ^.....♦ smučanje na vodi (1/2) B-ip WELLNESS + (1/2) bazen + (1/2) .....♦ notranji bazen (1/2) ©"Ö masaže + (1/2) ^.....♦ masaže (1/2) kopel + (1/2) ^.....« whirlpool (1/2) ©••Ö OSNOVNI PODATKI + (2/2) Vir: lastna obdelava Na ta način torej enostavno pregledamo ponudbo poljubne skupine ponudnikov in analiziramo, kakšen je njihov skupni splet ponudbe, kar je lahko osnova za načrtovanje skupin ponudnikov ali destinacij z zaokroženo ponudbo. Turista konec koncev ne zanimajo ponudniki, temveč ponudba, ki jo išče, ter kje jo lahko najde. 253 Slika 17: Specifike skupne ponudbe (Žive bukve) hotelov Pristan in Žustema Ö-Q ŠPORT/PROSn ČAS + (212) S- vadba i2i. C,. Garnf hoteLPfistan**** ncntj juuu .......................— ©••Q ŠPORT/PROSTI ČAS + (2/2) Ö-Ö izleti + (1/2} ^.....# izleti iil2} vadba + (1/2) ^.....♦ fitnes soba (1/2) ö-Q voda + (1/2) bazen+ (1/2) ^.....0 smučanje na vodf (1/2) ö-O miimss + (1^ Ö-Ö bazen 4-(1/ Agoapark^HoteLZusterna*"^ Virilastna obdelava Tako npr. lahko iz skupne Žive bukve hotelov Pristan in Žustema na zgornji sliki vidimo, da nam izlete ponuja le hotel Pristan, smučanje na vodi pa le hotel Žustema. 254 7 Razvrščanje v skupine - cluster analysis v Nadgradnja funkcionalnosti v prejšnjem poglavju omenjenega filtriranja ter Žive bukve in hkrati najpomembnejši del 3. sklopa raziskovalne naloge je t.i razvrščanje v skupine oz. cluster analysis (ali data clustering oz. numerical taxonomy), ki omogoča enostavno izdelavo tipologije destinacije ali poljubne skupine ponudnikov. Z njim dobimo hiter in enostaven pregled, kakšna je skupna ponudba opazovane populacije/množice, katere so glavne podskupine in kdo so nenavadni, neobičajni ponudniki v skupini. Cluster analysis je metoda razvrščanja v skupine, ki jo uporabljajo v najrazličnejših znanstvenih disciplinah in omogoča identifikacijo omejenega števila skupin podobnih objektov oz. predstavnikov večje, raznolike populacije. Po začetnih, neenotnih poskusih uporabe konceptov razvrščanja v okviru različnih znanstvenih disciplin je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja razvrščanje v skupine postalo samostojna disciplina znotraj multivariantne analize. (Ferligoj, 2006), (Bailey, 1994), (Wirth, 2005), (Corter, 1996) Z omenjenim postopkom iščemo takšno razporeditev, da so si objekti znotraj skupin čimbolj podobni in objekti različnih skupin čimbolj različni. Proces reševanja tovrstnih problemov razvrščanja je sestavljen iz (1) izbora objektov in spremenljivk, (2) merjenja podobnosti in (3) izbire primerne metode razvrščanja v skupine. V našem primeru velja naslednje. (1) Objekti so turističnih ponudniki, spremenljivke pa so prilastki, s katerimi opisujemo turistično ponudbo. (2) Merjenje podobnosti izvedemo z izračunom matrike podobnosti za vsak posamezen par turističnih ponudnikov (opisano v nadaljevanju), pri čemer upoštevamo prirejeno Jaccardovo razdaljo za merjenje podobnosti med binarnimi podatki (Ferligoj, 2006): 4- 6 4- r Pri čemer so posamezne spremenljivke določene s frekvencami iz asociacijske tabele za par enot, med katerima merimo podobnost: 255 cuüta Y + -h (t. b enota. A C d (3) Za tesni izračun skupin smo uporabili osnovno hierarhično metodo neuteženih aritmetičnih povprečij (Unweighted Arithmetic Average), uporabljeno v klasifikacijskemu orodju Phylip. To orodje in postopke sicer uporabljajo biologi pri gradnji evolucijskih dreves, kjer s tovrstnimi metodami računajo podobnosti in skupine sorodnih živih bitij na osnovi podatkov o njihovi strukturi DNK. Več informacij: http://evolution.genetics.washington.edu/phylip.html 256 Slika 18: Primer evolucijskega drevesa CmdiJii knisei Human, /tfbru. thimpanztv 1'ig. Cüw. shccp /Gray /-tlhickciu loikcy '-Tomato Pumpkin Skiii{lcw(,!r Vir: http://chemistry.umeche.maine.edu/CHY431/Evolve2.html V našem primeru podobnost izračunamo s številom enakih prilastkov posameznih dreves oz. tree distance. Npr. na spodnji sliki med drevesi A, B, C, D in E. Razliko/podobnost dobimo tako, da poiščemo število enakih vozlišč v dveh drevesih, ki jo delimo s številom vseh listov v drevesu. Razlike oz. podobnosti med vsemi dreves so predstavljene v naslednji sliki. 257 Slika 19: Osnovni koncept izračunavanja matrike podobnosti < CQ N > ^ C K 1 I a § M Ü / I _ i \ s"? \l l\ , _J V \B/ rt C» CO Vir:lastna obdelava Eden od pomembnih izzivov raziskave je iskanje optimalnega načina izračunavanja matrike podobnosti. V nadaljevanju bo potrebnih več poskusov različnih načinov izračuna matrike podrobnosti, čeprav je odlične rezultate podal že osnovni način izračunavanja matrike podobnosti, opisan v nadaljevanju. 258 Da pa zadostimo vsem možnim scenarijem, smo v sistem dodali podporo za reševanje dveh problemov, s katerimi se srečamo pri različnih načinih izračuna matrike: (A) Problem imenovalca in (B) Problem nivoja. Problem imenovalca. Zaradi nadaljnjih zahtev postopka razvrščanja v skupine potrebujemo simetrično matriko podobnosti. Če pogledamo zgornjo matriko (oznaka deleži) vidimo, da števci so simetrični, imenovalci pa ne. Iščemo način, kako poenotiti imenovalce oz. kakšen način zapisa imenovalca bo dal najboljše rezultate v nadaljnji raziskavi (npr. upoštevati večjega od obeh imenovalcev [MAX], manjšega [MIN] ali nekaj vmes?). V osnovi problem simetrične matrike rešuje že omenjena Jaccardova razdala, dodatno pa z naslednjim algoritmom pustimo odprte vse možnosti. ST ... števec, IM ... imenovalec IM - X * MAX + (1-X) * MIN , O X < - 1 S spreminjanjem X bomo računali različne matrike podobnosti in v nadaljevanju iskali tisti X, ki nam bo pri nadaljnjih analizah dal najboljše rezultate. Problem nivoja. Vprašanje, pomembno za nadaljnji potek raziskave, je tudi ali je pomembno, če sta pri izračunu lista drevesa, ki ju primerjamo (npr. snails), na prvem ali i-tem pod-nivoju v drevesu (snails je na zgornji sliki v drevesih A, B, in E na 2. nivoju). V tem primeru iščemo formulo za iskanje pravilne uteži nivoja števca ST. Običajen ST v vsakem polju matrike na zgornji sliki (deleži) izračunamo kot vsoto ST - SUM (Ni) = 1... MAX LEVEL Ni... število enakih listov na nivoju i 259 MAX_LEVEL ... najgloblji nivo drevesa (drevo A: 5) Za primeijavo dreves A in B velja: ST = 3 + 5 = 8 Ker bo šlo za korigiran števec, bo imel le-ta oznako STcor. STcor - SUM (Li * Ni) / = MAX_LEVEL O Li 1 Li je možno definirati s poljubno številko med O in 1 v enostavnem nizu za poljubno število nivojev. Izmišljen primer uteži za 10 nivojev, prva številka je prvi nivo v drevesu: Li-(1, 1, 1,0.8, 0.8,0.8,0.5,0.5, 1,0.8). Kot se je izkazalo v nadaljevanju, je bil zadovoljiv že osnovni način izračunavanja z upoštevanjem faktorja imenovalca X = 1 in faktorja števa Li = 1. Pripravljeni rešitvi števca in imenovalca pa bosta prišli v poštev v prihodnosti pri iskanju metodoloških specifik in posebnih primerov izračunavanja podobnosti. 260 8 Rezultati razvrščanja v skupine Za testno skupino 400 ponudnikov namestitev v regiji Obala in Kras smo izvedli v prejšnjem poglavju opisan postopek razvrščanja v skupine. Rezultat je bila matrika podobnosti vseh ponudnikov ter drevo podobnosti oz. dendrogram vseh 400 ponudnikov, razvrščenih glede na medsebojno podobnost. Za razlago dobljenih rezultatov je celotno drevo preobsežno in se nahaja v prilogi (gl. PRILOGA 2-Sklop3). Delček drevesa pa je prikazan spodaj: Slika 20: Del drevesa podobnosti - dendrograma 400 ponudnikov regije Obala in Kras ----20€' +•----ApartaDB j i_Ii3'ud3Bil a +----S 7' 1 +----Sobe_-_Apa2rt:3na3i_Marjan._Lticija ■f----93 ' ! i +----Turi3cicni_apartffisj i_cendsk [ ) 4-----56' i 1 I +----Opara_Franc { +----92' 1 -i-----Apart;inaji_3kergat;_M±r jana +----122 ' i i +---- i +----91' i +--- -}-----128' I j 4-----Apartment s_Franovi C [ -I-----7S' t [ -f-----^ApartiHa3i_Rudolf 4-----187' -Apartmaj i_Ivo_Ksdic —^Apartma j i Dodic +— —^Kanzoni Dinko —13' +--- —žianzoni Uinko I f +----72' t [ I +•----Scbodajalsc^-'D_-_Levrecic_MiraI^đo I \ -t-----109' \ lil +-----Söb0da3alst^-'0-_liitQsa__IjUcijaii [ t I -I-----100' [ I I H-----^MDhorcic_Mar3 an I +----149. I +-----Panorama_Se3idence ._3ent jane Vir:lastna obdelava V dendrogramu so si imena posameznih ponudnikov tem bližje, čimbolj podobni so si ponudniki glede na njihovo ponudbo. Primer Manzoni Dinko prikazuje isto ime, vpisano dvakrat, kot najbolj podobno. Gre za pomoto v CRS sistemu - dvojni vpis ponudnika v bazo CRS, ki nam jo ta sistem enostavno sporoči, saj najde dva identična, najbolj si podobna ponudnika. 261 Enako velja za vse ostale, pravilno vnesene podatke. Tako so si npr. po ponudbi najbolj podobni apartmaji Ivo Kadič in apartmaji Dodič. Namen postopa ni v tem, da bi skupine podobnih ponudnikov sistem avtomatično določeval sam, ampak nam podobnosti med njimi le prikaže v ustreznem dendrogramu, katerega sami razdelimo na manjše ali večje skupine. Pri analizi posameznih skupin nam je lahko v pomoč funkcionalnost Žive bukve. Tako smo npr. izbrali prvih 17 dreves iz dendrograma v prilogi 2-Sklop 3 in izračunali njihovo Živo bukev. 262 Slika 21: Živa bukev prvih 17 podobnih ponudnikov dendrograma regije Obala in Kras 9OTROCI+ {3/17} otro^ igrišče ©OPREMAiPC^UDBA H (16/17) Ö specif^ gostje -t- (6/17) + (6/17) prnnenio S Ö opi'ema + (3/17) # Mima (3/17)_ ^ drugI prodori + (16/17) 8 Ö prevozna sredstva 4- (2/17) - # paridrišče za avtomobile (2/17) 8-Ö zunanji + (16/17) • # park (2/17} • 9 331(2, ■ 33S(S/17) $ ŠPORT/PRCHTI ČAS + (14/17) a p voda + (1/17) baz^fs + (1/17) • » bazen (1/17) 3 sprostitev + (14/17) « vrt/travnik (14/17) i3 ^ OSN0VWI PODATKI ik i|aprenoagga4j(l6/17) 3+(1/17) tiristična kmetija (1/17) ErivafcnesgNiapartma) {lSil7) dfßartms (16/17) ä -LÜMiS *-l2ve2diC3• Ö lokacij Vir:lastna obdelava Druga skupina 19 hotelov in ponudnikov sob je bistveno bolj raznolika, kar nakazuje tudi njihova Živa bukev. 266 SPORT^POSTI ĆA5 {tOfl9} Slika 24: Živa bukev 2. skupine hotelov in sobodajalcev z bogatejšo ponudbo v mestu Koper Ö IZpfeoJA + (SM ^ (Ž ^ voda{1^19) e waiNESS + (2/19) roasaSe -f (2/19) iB to'Ö OTROCI + (2/19) ® iS spanje/previjanje + (l/l9) ČB ^ varstvo + (1/19) ; i^pt hrana+(1/19) SŠC2JLEGA + CH/19) r^eadja + (2|19) ä p transport+ (4/19) r^ odmaNijena tega + {Ul9) ^ voda + {1/19) ttJ»^ loga+ (1/19) ffr vadba + (2 tečaji + (2/19) iii sprosta:ev -f (4/19) ip živalic(1/19) Zijava + (1/19) Hot^Jfodtlek"** Gami hee«l Ftistan**** HoteJ KCp«r*** Hot-eljio*** Ö KONO^EShE DEJAVNOSTI + (5/19) (B ^ opretr« + (3/19) ® Ö prostor+ (4/19) Ö OPREWA/PONUt®A + (16/19) iB ^ posebfMsti pri dostopij+(1/19) ©••Ö cJ^ovni cas + (4/19) m oprem-a + (6/19) .t) ' 1 storitv« + (8/19) I ÄVruvtiQSTI OKOUCÄ + ^ iaksstre^stvo + ( i. ^fiyali+(7n9) 'M gostje + {6/19) ^^ ^MribQlov + <5/t9) Q OSWOVNI PODATKI + (18/19) k^^gorija preno^lfa + (14/19) Š- sob«, aparfemaf + (7/19) I €i-ö ho£dr, hostii + C7/t9) : ±. ^2093 +(9/19) Vir:lastna obdelava udbe +(13/19) Zgoraj predstavljeni ponudniki v večini primerov omogočajo komunikacijo v tujih jezikih, več kot polovica je lociranih ob vodi in druga polovica se nahaja v mestni osrednji legi. Več kot polovica jih ponuja aktivnosti v okolici, največ s področij: voda, hoja/tek in wellness. Prav tako jih 10 ponuja lastne aktivnosti s področja šport/prosti čas. Tudi druga ponudba je v večini primerov bogata, prav tako možnosti plačila storitev. Seveda vsi ponudniki nimajo vseh storitev, kar nam npr. pokaže klik na kongresne dejavnosti, kjer izvemo, da v tej skupini tovrstne dejavnosti ponuja naštetih pet hotelov: Vodišek, Pristan, Port, Koper in Bio. 267 že na ta način spoznavamo nadaljnjo delitev te druge, najbolj bogate skupine, še bolj zanimivo pa je samo razvrščanje te skupine v podskupine. Slika 25: Nadaljnja delitev dendrograma 2. skupine koprskih ponudnikov Molel Port" Hoteljvođišeii'" Gami hwel Prtstan Hot«rt Bio"* 8io_Mote!_Vodišek" SobodBj3l8lvo_Alma_F!ego Vila Milka 2.2 KoJeäJ--- — rt — -f < 1 o O hJ NN OS 0-4 o •H O U * C 01 £ fl m u C a 1-5 1 1 »i S N C 12 o ti ^ 1 u £H tn nj o 1 u 'i I O J t -f 1 1 + 1 - + 0 ^ -f m 00 CN +---. +---^ — • -o 00 C 4> ■D ^ 1 0 ^ > 0 1 ■O M C M Q 1 o 1 H 1 O 1 s ra "l 'ra O ^ o M 01 «3 ro 11 O u 01 u U C U »-I ra ra ^ e S C Ui 0 -H 1 •a f? Jj U. •rH O O. 0 u 1 4-> J-I XJ XJ ^ s 1 CO ra a O, 0 m n3 w m 0 0 ro Cl. P. •H e M C o 0 o 0 0 0 m 0. E < < u 15 <3 1 3 —t U) u u U O o 1 OJ M 'M i 5^ ] u m 1 1 - 1 U-1 1 0 C ll> o 4J o 4-1 .-H 4J A; g JJ 1 o 1 1 1 - 1 1 1 1 1 - 1 o 1 1 1 0 o, ij & & O Di 0 1 C G + ^ + rt ^ + Cb < < C C O + -1 + + •j' + -H + > n -a ns a •D O, -H is 1 >n 1 E 3 £ 1 n ul 1 CD -H 1 fS] 1 1 1 "5 ra I -H 1 1 O 1 1 G s, > + + + T + -H + O 1 1 1 1 - 1 T u 1 1 1 1 + fjJ — + r ■h ~l - + CO 0 0 C m 1 0. 3 i-i 0 + + — r 1-- --h + — r-1 + + r-H + -1 -- — r ■i-- --h a Ol U + — ID — 0^ 00 (N — CM — + +---n---+ ---CM + + — n — o a^ CN + — r-i — + ■--r-j — + H---I — +---cg + ■--(M -4- 0^ (N CN o^ (N + CM--- — m — 4- + — M--- CO 0^ (N + — m — a^ (N s — — C — — .1; _ —a,— —o.— _| + — — t/l--T>— ■ — + — — + — in os CN — rt---+ VO 0\ (N