.eto XXVH. 'laročniua za Ljubljansko pokrajino; letno 100 lir [za inozemstvo ltO lir), Sa pol lota 50 lir, za Četrt TRGOVSKI UST Številka 88. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 28. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ulica 27. Tel. 33-03. eta 25 lir, mesečno 9 lir. 2 — — m « . . « _ Rokopisov ne vračamo. - Plača in toži se v Ljubljani %-HSOPIS ZB If^OVIIIO, IflCVIISff f£Off OOff III CŠCnSMlŠtVO L&ffst ‘l?953 Izhaia ,vsak tto.rok Ljubljana, tcrek 31. oktobra 1944 mmmmrmmaammmBBasammammum Preis - Cena 1 0a80 Slovenci/ Slovenke J Izdajstvo in samopredaja Bado-* glijeve Italijo, Rumunijc in Bolgarije sta židovstvu iidiiijenim, med seboj povezanim sovražnikom Evrope omogočili, da so dosegli politične in vojaške uspehe, ki Iti jun jih sicer junaški nemški vojak preprečil. Zato so se fronte približale tudi najsi domovini. Kaj imajo sedaj ti narodi od t<‘ga, »la so jih njihove plačane klike, strahopetni kralji in regenti zapeljali iz neodvisnosti in malodane mirnodobskega stanja, miru in reda k samopredaji? So si s tem mogoče kupili dozdeven mir? — Ne! — Stiska, beda, lakota, bolezni, kraje, ropi, nasilje, prostitucija, odvzetje zasebne lastnine, zasledovanje vseh vernikov, revolucionarni sodni zbori, ki dajejo pobijali vse, kar ni dovolj sposobno za prisilno delo v Sibiriji, transporti na prisilno delo v ledene stepe in tajge za Uralom ali siljenje v topovsko hrano pred komisarske brzostrelko — to je dru-Ka stran domnevnega miru, ki pomeni večno smrt teh narodov. I*a bi te morilske sovražnike zadržala in jim zadala takšen uda-ro<‘, da se — premagani — ne bodo nikdar več upali navaliti na Evropo, zibelko kulture in civilizacije, se Nemčija za svojimi obrambnimi frontami oborožuje za llniPujop protiudarec. Sedaj je tudi za. nas nastopila Ura, da sodelujemo pri obrambi naše domovine in s tem Evrope, kakor tudi pri pripravah za zmagoviti, odločilni protiudarec in s tem nemškemu vojaku in našemu domobranstvu omogočimo pregnati v židovski službi stoječe Titove in druge tolpe, zadržati njihove Prišel je usodni čas, ko mora sleherni do konca storiti svojo dolžnost do naroda in domovine, tire za obstoj našega naroda in za njegovo življenje. Nikogar ne sme biti, ki tega ne bi popolnoma razumel in Uidi vseli posledic, ki jih terja sedanji položaj. Posebno pa morajo vse lo pravilno razumeli gospodarski ljudje, ki še Prav posebno vedo, da more samo v enotnj in ustvarjajoči sili posvečeni Evropi uspevati naše gospodarstvo. Zato se zlasti gospodarski ljudje nadaljnje vpade in jih potem povsem uničiti. Velikonemški Kajb je voljan, sprejeti našo domovino za varnostni zid. Ta pripravljenost pa more biti učinkovita le tedaj, če so tudi vsi za boj in delo sposobni Slovenci — možje in žene — pripravljeni, biti borci in branilci svoje domovine. Ne mislimo se boriti kot topovska hrana ali kot najemniki tujih interesnih družb, temveč za svoj lastni obstoj, za svoje življenje, za svojo mladino in lepšo bodočnost svojega naroda. To uro pada odločitev, ali se Slovenci priznavamo kot dol evropske skupnosti, ali pa bomo tudi mi izginili v boljševiškcm kaosu. O naši sedanji odločitvi bodo nekoč sodili naši otroci. Če bodo ti takrat naše zadržanje blagoslavljali, ali če nas bo njihova kletev spremljala do sodnega dne, o tem odločamo mi v tej ufi. Zato izdajam v Ljubljanski pokrajini OKLIC za izvršitev vseh potrebnih obrambnih del v pokrajini proti boljšcvikom in njihovim zaveznikom in to pod varstvom Slovenskega domobranstva in nemških vojakov. Vsak za boj in delo sposoben moški, vsaka odločna ženska, vsi Slovenci brez razlike osebe in stanu se bodo prostovoljno javili na izpolnjevanje dolžnosti za BOGA, NAROD IN DOMOVINO! 1’rezident Pokrajinske uprave general LEON RUPNIK I. r. Generalni inšpektor Slovenskega domobranstva Brez nemškega premoga v celoti pridružujejo oklicu p rezident# gen. Rupnika in njegov klic, da vsakdo brez izjeme dela za blagor domovine, bo imel pri njih popoten uspeh. V najbolj usodni uri, ko gre za obstoj našega naroda, bo vsak Slovenec, zlasti pa vsak gosjiodar-ski človek storil svojo dolžnost do svojega naroda in do evropske skupnosti. Prezidentovo geslo: Naprej z vsemi silami za Boga, narod in domovino — je za vse nas ukaz, ki ga bomo izvršili do konca! Z mednarodnega premogovnega trga Spremembe pri proizvodnji ju potrošnji premoga opisuje »Siid-ost-Echo« takole: V Angliji proizvodnja premoga še zmeraj nazaduje in se zaradi tega pričakujejo nove omejitve pri razdelitvi premogovnih zalog za industrijo in za gospodinjstva. Premog se je spet podražil, kar Pa |K>vpraševanja in potrošnje ni Prav nič omejilo. Komisija ameriških tehnikov, ki je zaradi insta-laci je novih, v Ameriki naročenih strojev obiskala mnoge angleško Premogovnike, je ugotovila, da j,J' velika ovira p-ri pospešitvi in povečanju proizvodnje tehnična za-°stalost rudniških naprav. Mnogi Premogovniki so v tehničnem pogodu še jia isti stopnji, kakor so vJ'li leta 1900. Finančno so angle-ske premogokopne družbe dobro izključile zadnje i>oslovno leto, *®r so pač večje produkcijske stroge prevalile na potrošnike in ^*.iemalce premoga. Zasedenega ozemlja Francije in Italije Anglija ne l>o mogla zalagati s premogom. V Avstraliji so največjte ovire proizvodnje mezdni spori in stavke. Od julija do začetka septembra se je proizvodnja zaradi stavk skrčila za okrog 200.000 ton. Tudi Avstralija ne bo mogla izvršiti dogovorjenih dobav premoga. Tako tudi Egipt ne more dobiti premoga iz Avstralije. Pred vojno je Egipt uvažal letno po 1.5 milijona ton premoga. Največ od tega je dajala Anglija, med vojno pa so bile dogovorjene tudi večje dobave iz Avstralije, ki jih zdaj najbrž ne bo. Manjši del egiptske potrošnje premoga ‘krijejo dobave iz Južne Afrike. V Turčiji se je v zadnjem četrtletju v primerjav; s koncem leta 1943. proizvodnja črnega premoga zvišala za 26%, rjavega pa oelo za 58°/o. Pri tem pa je v večjih turških mestih občutno pomanjka- Das lteich« opozarja, da preti deželam, ki so zasedene od anglo-ameriške in sovjetske vojske, pomanjkanje premoga ter opisuje važno vlogo, ki jo je imela Nemčija kot dobavitelj premoga v evropski gospodarski politiki. Nemčija je bit^ za vse zasedene de/jite, razen Belgije, in tudi skoraj za vso evropsko celino vso to vojno dobavitelj premoga. Storitve nemškega premogovništva in nemške prometne organizacije pri tem spadajo med največje uspehe vojnega gospodarstva. V desetletju pred to vojno je imel nemški izvoz premoga velike ovire. Anglija, največji svetovni izvoznik premoga, je imela z raznimi državami trgovinske pogodbe o dobavah premoga, Poljska, ki je bila za Anglijo, Nemčijo in USA četrti največji izvoznik premoga, pa je izpodkopavala nemški izvoz premoga z dumping-cenami. Tako se j.c' nemški izvoz premoga v zadnjem predvojnem letu precej zmanjšal, takoj po vojni pa je povpraševanje po nemškem premogu močno naraslo v vsej Evropi. Tudi severne države s Švedsko na čelu, ki so prej pri svojih dogovorili z Anglijo in Poljsko zapirale svoje trge za nemški premog, so postale navezane na uvoz premoga iz Nemčije. Istočasno se je povečal tudi izvoz premoga v Italijo, pošiljati ' pa ga je bilo treba tudi v zase-| deno Francijo in Nizozemsko ter v južnovzhodne dežele. Zdaj so Južna Italija in Francija, Romunija in Bolgarija in tudi Španija in Portugalska pri svoji preskrbi s premogom navezane' na dobave iz Anglije in Združenih držav ali pa iz Sovjetske unije, pri čemer pa je malo upanja, da bi mogla iz teh dežel dobiti zadostne količine. Ko je nemško premogovništvo med vojno svojo proizvodnjo povečalo, je proizvodnja angleških premogovnikov precej nazadovala. Nemčija je producirala I. 1938. poleg velikih količin rjavega premoga okrog 180 milijonov ton črnega premoga ter izvozila od tega 39 ' milijonov ton. V Angliji, ki ima j le malo rjavega premoga, pa je j bila proizvodnja črnega premoga ■‘227 milijonov ton, izvoz pa 53 mi-| lijonov ton. Do lani se je angle-| ška proizvodnja znižala na 19-1 milijonov ton ali za okrog 14°/o, v prvih mesecih letos se je znižala še za 0 °/o in je bila tako sredi leta v primerjavi z zadnjim predvojnim letom znižana za več ko 20°/o. V letu 1943./44. je potrebovala Anglija nad 172 milijonov ton industrijskega premoga in je tako ostalo na razpolago samo 20 milijonov ton. To zadostuje komaj za domačo potrošnjo gospodinjstev in kje naj se potem vzamejo dobave za zasedene dežele? In če bi se nje kuriva, ker se je potrošnja premoga pri državnih železnicah in drugih velikih potrošnikih močno povečala. Pri železnicah je bila ži& lani dvakrat večja ko leta 1938., vedno večje količine premoga pa potrebujejo tudi železarne in jeklarne ter obrati drugih industrijskih panog. Ker potrošnja ni v skladu s proizvodnjo, so morali omejiti dodelitev premoga za gospodinjstva. V doglednem času bo turiška proizvodnja premoga dosegla na leto okrog 4 milijone' ton. domača potrošnja še- tako skrčila, kje je tonaža za izvoz premoga? Anglija nikakor ne more dati najpotrebnejših količin premoga. Sama Italija je v treh letih dobila iz Nemčije več ko 40 milijonov ton premoga. Vsak mesec je šlo čez Alpe IX) železnici v Italijo nad 1 milijon ton premoga. Italijanska produkcija krije samo 4°/o potrošnje in glavni ital. premogovniki so v Severni Italiji. Francija, ki je imela pred vojno znatno lastno produkcijo (51 milijonov ton 1. 1939.), a je tudi precej uvažala, je dobivala iz Nemčije mesečno okrog 1.5 milijona ton premoga in 0.25 milijona ton koksa. V Italijo in Francijo skupaj j«' Nemčija pošiljala letno nad 20 milijonov ton. Združene države Severne Amerike najbrž tudi ne bodo mogle pripraviti premoga za zasedene evropske dežele. Njih izvoz v zad- njih predvojnih letih je bil 10 do 15 milijonov ton in je ostal po večini v ameriških deželah. Zdaj med vojno so morali v Združenih državah že nekajkrat omejiti domačo potrošnjo in še bolj ko iz Anglije bi bil iz Severne Amerike oviran izvoz zaradi pomanjkanja tonaže. Iz Sovjetske unije pa sploh ni mogoče pričakovati dobav premoga, kerr so bili najvažnejši premogovniki med vojno razdejani. Tako ni upanja, da bi evropske dežele pod anglo-ameriško zasedbo dobile nadomestilo za nemški premog. Premoga ne bo dovolj za kurjavo, še hujše pa bo pomanjkanje industrijskega premoga, kar bo povzročalo hude ovire in zastoje v gospodarskem življenju in morda tudi veliko brezposelnost. V teh tegobah pa se bo utrdilo spoznanje, da se lahko K v ropa reši in obdrži le z lastnimi močmi. Proizvodnja olja na Hrvatskem ste na Hrvatskem okrog 4.3 milijona oljk, ki dajo na leto 45.000 do 00.000 metrskih stotov olja. Zaradi vojnih razmer se da računati zdaj z letno proizvodnjo okrog 50-000 metrskih stotov. Ta proizvodnja pa je zelo skromna in bi se dala pod normalnimi pogoji znatno povečati. S proizvodnjo olivnega olja vred bi se mogla proizvodnja rastlinskega oljai in maščobna Hrvatskem ceniti na letnih 300.000 metrskih stotov. To bi bilo zadostno, kajti zdaj navajajo za preskrbo prebivalstva samo 120.000 metrskih stotov, pri čemer prideta letno na vsakega prebivalca samo 2 litra olja. Če bi preskrbo prebivalstva z oljem povečali za 50%, bi ostal še presežek 120.000 metrskih stotov olja in rastlinskih maščob. S tem presežkom bi Hrvatska lahko plačala del svojega uvoza in tako je v njenem največjem interesu izvedba načrta o povečanem pridelovanju oljnih rastlin. Da bi se zboljšala preskrba jedilnega olja, namerava hrvatska vlada razširiti nasade oljnih rastlin, predvsem ogrščice, sončnic, soje in ricina, na skupnih 40.000 ha. »Siid-ost-Echo« komentira la načrt takole: Navedene oljne rastline, razen ricina, so na Hrvatskem kultivirali že pred vojno. V povprečju zadnjih treh predvojnih let je bil uspeh naslednji: ogrščicu nasadi 10549 ha ves pridelek ;!9034 metrskih stotov hektarski pridel. 3.7 metrskih stotov sončnice nasadi 3426 ha ves pridelek 40054 metrskih stotov hektarski pridel. 13.4 metrskih stotov soja nasadi 1611 ha ves pridelek 15054 metrskih stolov hektarski pridel. 9 7 metrskih stotov Nasadi vseh treh oljnih rastlin so obsegali 15.586 ha, a ogršJica, ki jo je bilo največ, je dala najmanjši pridelek, ker niso izbirali najprikladnejših vrst. Najboljša oljna rastlina za Hrvatsko je sončnica in bilo bi koristno, če bi ji odmerili od vseh zemljišč, določenih za pridelovanje oljnih rastlin, približno dve tretjini. Hektarski nasad sončnice da okrog 800 kg olja. To pomeni, da so v mirni dobi na Hrvatskem pridobili iz sončnic okrog 27.500 metrskih stotov olja. L. 1942., ko so se kulture sončnice razširile na 14.000ha, bi morali pridobiti že 112.000 metrskih stotov olja. Vse tri oljne rastline bi morale dati na nasadih od 40.000 ha na leto okrog 250.000 metrskih stotov olja. Hrvatska pa ima tudi oljke, kar je pri pridobivanju olja najvažnejše. O proizvodnji olivnega olja v zadnjih letih ni podatkov, kar je razumljivo, ker so bili kraji, kjer je največ oljk, do lanske jeseni pod italijansko oblastjo. Iz stare statistike je razvidno, da ra- Prijava zalog: Prevod razglaša: Opozarjamo vse trgovce1, zadruge, peke in gostilniške obrate, da oddajo prijavo zalog na predpisanih obrazcih, najkasneje do 4. novembra. Vpisati se mora vse blago, ki je v zalogi na dan 31. oktobra-Tako 'izpolnjene obrazce naj pri-neso prizadeti na >Prevod«, Gosposka ulica 12/1, soba št. 11, in sicer od 2. do 4. novembra. Pripominjamo, da se morajo zgoraj omenjeni obrati točno držati določenega roka, sicer bomo primorani zamudnikom ustaviti na-daljno dobavo racioniranega blaga. Zoper bolezni: SLABOKRVNOST, ŽIVČNOST, ISHIJAS, DRISKA. ZAPEKA, NOSNI KRVOTOK, GLAVOBOL. imamo UNIVERZALNO ZDRAVILO, ki bo ob danaSnji draginji Sc posebno dobrodošlo, kar bo zanesljivo pomagalo in vas nič stalo. OKVIRI * UMETNINE i GOSPOSVETSKA 3 GALERIJA „OBERSNEL“ Stran 1. >TRGOVSKI LIST«, 31. oktobra 1944. Štev. 88. L KAREL PRELOG - LJUBLJANA MOIIA m GALANTERIJA NA DEBELO IM DROBNO Nf PC (z zq le Nabava drv V prejšnji številki »Trgovskega lista« smo objavili pojasnilo Združenja trgovcev v Ljubljani, kako se mora sestavili pismena prošnja za izdajo prevoznic za. drva. Prošnja se mora našlo viti n,a Pokrajinski gospodarski svet. Kaj vse se mora navesti v prošnji, je v pojasnilu Združenja natančno navedeno. Prošnjo je treba predlo/iti v predhodno vidiranje Direkciji državnih gozdov v Ljubljani. Od Direkcije vidirana prošnja se predloži Uradu za kurivo pri Pokrajinskem gospodarskem svetu, ki odmeri na podlagi v prošnji navedenih in potrjenih podatkov prosilcu njemu pripadajočo količino drv. Nato mu ■izda prevoznico za drva. Omeniti moramo še, da dobe zasebniki, ki imajo družine do 4 članov, dovoljenje za uvoz do največ ti m:1 drv (ne 1‘2 m3), družine z nad 4 družinskimi člani pa največ 8 m* (ne 16 m3). Tudi te prošnje mora vidirati Direkcija državnih gozdov. Kai ie Nemčija dajala Bolgariji Cement iz Slovaške Slovaške cementarne so tudi letos še precej dobro zaposlene1, čeprav se je izvoz cementa od lani močno skrčil. Preskrba cementarn s premogom je zadovoljiva, dovolj pa je na razpolago tudi pomožnega materiala in vagonov za odvoz proizvodnje. Prodaja cementa se je od lani zmanjšala za '25 “/o. Domača potrošnja je na primerni višini, izvoz pa je omejen na Protektorat in Madžarsko. Z Madžarsko je bil letos spomladi dogovorjen izvoz 2500 vagonov cementa in v kolikor dopuščajo transportne razmere se ta pogodba tudi izvršuje. V Protektorat so letos izvozili le manjše količine, doslej ko-manj 200 vagonov. Na domačem trgu se je cement podražil za 3 Ks za 100 kg, v Madžarsko pa izvažajo cement po ceni, ki je veljala tedaj, ko je bila sklenjena pogodba o izvozu. Minister za propagando v sedanji bolgarski vladi je v svojem govoru po radiju trdil, da je Nemčija 4 leta izčrpavala vse bolgarske gospodarske vire. V tej dobi je iz Bolgarije izvozila za 47 milijard levov blaga, ne da bi za to kaj dala. Te očitke izkoriščanja zavrača Deutsche Adria Zeitung« takole: Nemčija in Bolgarija sta bili dolga leta v najtesnejših gospodarskih stikih. Nemčija je bila največji dobavitelj bolgarskega narodnega gospodarstva in najboljši odjemalec bolgarskega izvoza. Tako je bilo v mirni dobi in tako je ostalo tudi med vojno. O nemškem izkoriščanju ne more biti govora, kajti po bolgarski trgovinski statistiki se je blagovna izmenjava med obema državama razvijala takole: Bolgarski izvoz Bolgarski uvoz v Nemčijo iz Nemčije v milijonih mark 1041. ... 187.4 2G0.4 1942. . . . 280.1 289.1 1943. . . . 295.8 ' 367.4 V letih 1939. do 1943. je Nem- čija izvozila v Bolgarijo za okrog 120 milijonov mark več blaga, kakor pa ga je dobila iz Bolgarije, poleg tega pa je tudi v največji meri prispevala k razvoju pro- Novo kanadsko vojno posojilo Kanada je morala razpisati novo, sedmo vojno posojilo, ki bo znašalo 1.3 milijardie dolarjev ter bo za 100 milijonov presegalo šesto vojno posojilo. Finančni minister je v parlamentu v svojem proračunskem govoru razložil, da bodo v proračun skem letu 1944./45. državni izdatki znašali 6 milijard dolarjev, sami vojni izdatki pa se bodo zvišali za pol milijarde. Več ko polovico državnih izdatkov morajo kriti posojila. Dosedanjih šest vojnih posojil znaša skupaj 7.2 milijarde do larjev. duktivnih sil bolgarskega narodnega gospodarstva. Krepila je bolgarsko kmetijstvo, ko je nudila kmetijski proizvodnji dežele višje cene, kakor so bile na svetovnem trgu. V okviru nemško-bolgarske-ga kmetijskega instituta je dajala Nemčija Bolgariji neomejeno na razpolago vse svoje znanstvene in praktične izkušnje. V velikih količinah je dobavila Bolgarija iz Nemčije .semensko žito in Nemčija je smotrno podpirala bolgarsko pridelovanje tobaka. Ker sta šli skoraj dve tretjini tobačnega izvoza v Nemčijo, je Bolgarija lahko znatno razširila svoje tobačne nasade. Nemčija je vsako leto dajala kmetijske; stroje in orodje ter gnojila, dajala pa je tudi raznovrstne industrijske izdelke za potrošnjo: tekstilne in kemične izdelke, surovo železo, kovine itd. Te industrijske dobave so bile leta 1942. že šestkrat večji ko leta 1987. Naštevanje nemških dobav ni potrebno, ker lahko nevtralno inozemstvo tudi iz bolgarske uradne statistike vidi, kako je bilo v resnici. Obe državi sta bili v harmoničnih gospodarskih odnošajih in gospodarske krize, ki je zdaj nastopila v Bolgariji, so krivi samo oni, ki so spremenili bolgarsko politiko. Pridobivanie paprike Kakor krompir in paradižnik, je tudi paprika južnoameriška rastlina, ki je prišla v Evropo čez Španijo. Pod imenom »španski poper« jo prvič omenja 1.1404. neki zdravnik iz Španije v svojih zapiskih. Na Madžarskem, kjer je pridelovanje najbolj razvito, so papriko menda udomačili Turki. Že nad 400 let igra važno vlogo v prehrani madžarskega prebivalstva, v splošni trgovinski promet pa paprika ni prišla, pred začetkom 19. stoletja. Na Moravskem so papriko sadili že 1. 1580. V evropskih deželah se je paprika udomačila »poredno s paradižnikom, ki pa se je v raznih deželah prej in bolj uveljavil. Pri pridelovanju paprike tekmuje z Madžarsko Španija, ki pridela na leto 8 do 10 milijonov kilogramov. Tudi v Bolgariji jie. pridelovanje intenzivno, po kakovosti in količini pridelka pa sledi Bolgariji Srbija. Klasična dežela paprike pa je Madžarska, kjer živi od tega pridelka nad 20.000 družin. Do L 1934. je bilo na Madžar- skem pridelovanje paprike sva bodno in neomejeno., zdaj pa si večji nasadi rajonirani, da paprij ka, ki je važno izvozno blago, n< bi trpela pri svoji kakovosti. Sre dišče velikih nasadov paprike zi izvoz so Szeged, Kalocsa in Sar koz. Za domačo potrošnjo smej