Št, 19.
V Ljubljani, sobota 10. julija 1920. wt,lM	Leto	I
GLASILO WARODNOSOCIJALISTICNE STRANKE
Uredništvo In uprav uištvo: Ljubljana, Gradiš*« št. 7, levo. Telefon št. YL
Izhaja vsako soboto.
Posamezna številka .velja 1 K.
NuroSnina: MeseCno 4 K, četrtletno 12 K, polletno 24 K fn celoletno -IS K. — luserutl po dogovoru.
Zlate besede.
V	članku MKako sodijo o nas v Parizu" smo čitali zlate besede. Prav govore, obsojajoč našo valuto! Nam ni treba ne dinarjev, ne vinarjev, temveč nov jugoslovanski denar s svojo vrednostjo, kakor poštene hiše ne boš zidal z ostanki stare bajte. Naši zastopn ki v Beogradu pa so preveč zaverjeni v stare srbske in avstro-ogrske parlamentarne spletke in mislijo le na zavlačevanje, mesto na resno delo za bodočnost. Govoriti na shodih, hujskati/po strankinem listu in vlagati interpelacije je seveda ložje, kakor delati postave in skrbeti za skupno povzdigo države. Nikjer ne čitamo, kako treba urediti železniško omrežje, da se dvigne promet, ki bi nam dovažal potrebni stavbni materijal za mesta; kako treba izrabiti državne gozde, v katerih gnije na tisoče kubikov lesa; nikdar nismo čuli v zbornici, kako treba vstanoviti razne tudnike, da dobimo železo, prenog, petrolej, baker in druge podzemske zaklade za moderno industrijo. Čehi so v poldrugem letu prevzeli 3/4 vse bivše avstrijske industrije, pri nas stoje tovarne in še te, kar jih imamo, prehajajo v židovske roke Pri Kamniku imamo kredo, ob Idrijci cement in marmor, nad Ljubljano premog, v Bohinju železo, na Dolenjskem je svet za peso in zemlja za lončarstvo, pa nihče se ne gane! Posamezniki ne morejo, posojilnice in banke samo verižijo — pa pride Žid ali tujec sploh, pokupi podjetje in na njem je on za gospodarja, naš Človek pa za delavca. In potem vpijejo 1
In kdo je tega kriv? Naše humanistične šole, ki uče mladino grške „modrosti“, mesto da jo uče moderno delati, gospodariti in gospodinjiti! Iz našega slovstva se ljudstvo ne nauči ničesar: povesti, pesmice, kritika leposlovnih del, to je v naših mesečnikih, a nikoli se ne poučuje ljudstvo o moderni industriji, rudarstvu, plavžarstvu, stavbarstvu, izdelovanju orodja, raznih vsakdanjih potrebščin. Imamo železnice, pa ne znamo delati ne tračnic ne strojev; imamo ceste, pa
jih ne znamo popravljati; rabimo milo, klej, kredo, razna oblačila, platno, pa ga ne izdelujemo. Čemu ne organizira drža-a piatnarstva: najprej treba navaditi ljudi, da se sadi lan in ob enem se preskrbe statve in prejci; čemu ni sladkornih tovarn: najprej se odbere primeren svet za peso in potem se zgradi tovarna; isto velja za klobučarstvo, slamnikarstvo, svilo, bombaž. Tukaj naj delajo naši zastopniki postave, skrbe za praktično strokovno šolstvo, regulirajo naj vode za poceni promet itd. Pa vsega tega ne vidimo; saj še ustave nismo zmašili, še manj kaj druzega! V prejšnjih časih smo imeli po ministrstvih strokovnjake - referente, ki so vsak zakon sptljali do zadnje pičice; danes vržejo naredbo med svet, ljudstvo se bega, uradi pa se smešijo, ker je v naglici vse napol določeno in izpeljano. Beograd s svojimi državnimi upravniki nima aparata za tako veliko državo; Zagreb in Ljubljana sta pa samo slepo izvrševala to, kar je Dunaj ali Pešta ukazala. In tako ne gre ura naprej: eden bi moral delati, pa ne zna; drugi bi menda znal, pa je vezan in tudi preneroden.
Ljudstvo treba pripravljati in pripraviti na bodoče naloge; sedaj ne gre več za naroden boj, politične „pravice“ in podobne čenče, temveč za resno, moderno, državno življenje. Na to zamore pripraviti narod le poljudno - znanstven Ust, kakor so ga hoteli vstanoviti v Celovcu že pred dvema letoma in na tem mestu pozivamo one može, ki so se hoteli lotiti v Celovcu hvaležnega dela, naj se uredništvu oglase, naša javnost pa naj vstanovi konzorcij: mesto veri-ženja in prerekanja, mesto veselic in zapravljanja, porabljajmo svoj denar za vstanavljanje gospodarskih in industrijskih podjetij, poljudno znanstven list pa nas druži, zbiraj in vodi!
Čas je že, pustiti besede in pričeti s praktičnim delom, ko vidimo, da pri narodnih zastopnikih ni za moderno življenje nobenega smisla.
Beli rabšji.
»Rdeči prapor11 poživlja jugoslovansko delavsko ljudstvo na bojkot proti madžarskim belim rabljem. V principu je bojkot simpatično pozdraviti, saj je naperjen proti največjim kapitalističnim mogotcem, kar jih je videl svet, in proti divjanju belih gard, ki vodijo krvavo gonjo osvete proti delavskemu razredu. Vendar kakor obsojamo divjanje belih rabljev, ne moremo blagoslavljati rdečega terorja, ki je sodil današnjo reakcijo na Madžarskem. Komunistični sistem je do Sivel ravno na Madžarskem vsled svojih rdečih armad in raznih blaznih komi sarjev svoj polom ter deskreditiral delavsko gibanje v mnogih primerih tudi pri nas. Izgovor, da je bilo ravnanje rdečega terorja nezavestno v takratni revolucionarni dobi, ne drži. Dejanja rdečega terorja so bila ostudna in so strašna grozodejstva nad premnogimi nedolžnimi pogazila najprimitšvnejše pojme človečanstva. Zato se narodni socijalisti formulaciji, kot jo navaja jugoslovansko komunistično delavstvo v proglasu bojkota proti Madžarski, ne more pridružiti. Nismo proti terorju,
ker je slučajno kapitalistični teror, ampak proti vsakemu terorju in če je tudi komunistični.
Sicer pa je vprašanje, v koliko se da izvajati bojkot, ko naša država nima skoraj nobenih poštnih in železniških zvez v Madžarsko in je meja hermetično zaprta po naši vojski. Končno še nekaj: Kdaj bodo jugoslov. komunisti pozvali svoje člane na bojkot proti Italiji, ki zapira ljudi naše krvi, jih preganja in socijalno ter politično onemogočuje. Kdaj se bo delavsko ljudstvo z vsemi sredstvi uprlo imperialistični okupaciji naše zemlje po Italiji? Kdaj napovemo bojkot socialistični Nemški Avstriji, ki zastrupljuje koroško ljudstvo in nam hoče s podkupovanjem in terorjem odvzeti pravico do Koroške. Imamo dolžnosti solidarnosti proti mednarodnemu proletariatu! Vendar tudi na svojce ne smemo pozabiti, če trpe največja preganjanja in zapostavljanja — žalibog — mnogokrat prav s pomočjo vlad tistega proletarijata, za katerega naj gremo v boj. Hočemo pravico in to na vse strani!	—aa—
Stari in novi socijalizem.
Neinožnost političnega kolektivizma in gospodaril pomen /»družnega lustnInskega principa.
Gospodarska, kulturna in moralna dospelost ljudskih mas pa še ne izčrpava vsega upravnega problema soci jalizma. Najboljše računovodstvo, kontrola in administracija — da se poslužujemo Leninovih besed — ne nadomesti slabih posledic sistema, če je leta napačen. Ni dvoma, da ni napačna samo metoda (način), ki so se je posluževali boljševiki v svrho realizacije (uresničenja) socijalizma, temveč da je cela organizacija, s katero so hoteli nadomestiti meščanski gospodarski red, osnovno napačna.
Boljševiki so hoteli organizirati Rusijo na občem in splošnem lastninskem pravu, na državni, odnosno sovjetski zemlji, na državnih odnosno sovjetskih tovarnah, rudokopih, itd. Vendar kot se je pokazalo v državnih in javnih podvzetjih drugih zemelj, tako se je pokazalo tudi v Rusiji, da delavsko ljudstvo nima razumevanja za javno lastninsko pravico in da ne vzbudi v njem niti zvišanega gospodarskega napora, niti ne premeni njegovega socijalnega naziranja. Seljaki so se z vso močjo uprli podržavljen ju svojega polja. Delavci ne delajo v sovjetskih tovarnah z večjo gorečnostjo kot v zasebnih, temveč ravno nasprotno z manjšo. In razredni boj, ki naj bi ga ravno socijalizacija enkrat za vselej odpravila s sveta, se bije ničd boljševiško državo in delavci z isto ostrostjo in strastjo ko prej med zasebnimi delodajalci in delavci.
Tukaj se vračamo na veliki spor v socijalističnem gibanju devetnajstega stoletja, ki je dosedaj ostal nerazrešen: Ali naj bo organizirana nova socijalistična družba napod-lagi obče (javne) ali na podlagi zadružne lastnine?
Danes, ko socijalizem že ni več le zaprašena teorija, temveč aktualno vprašanje narodnega življenja, se je treba odločiti za eno ali drugo. Ker nova družba ne more biti osnovana na kapitalističnem lastninskem redu, pridejo za socijaliste v poštev le ti dve lastninski obliki.
Gre za to, katera lastninska osnova je ljudstvu prirojena v večji meri, katera za življenje in gospodarski napredek primernejša, in katera boljša za uravnavo socijalnih protislovij današnje družbe in za izpolnitev socija-lističnih zahtev. Naj mi b« dovoljeno, da pojasnim to neobičajno važno vprašanje na ta način, da usporedim oba nazora o gospodarski ureditvi življenja: politično kolektivistični in zadružno socijalistični.
Ni še dolgo tega, ko se je smatralo zadružno gibanje v delavskem gibanju za nekaj docela različnega od socijalizma, deloma celo za nekaj so-cijaiizmu nasprotnega. Šele v zadnjem desetletju pred vojno se je pričelo razvijati v socijalnodemokratičnih strankah drugo naziranje: zadružno gibanje se je začelo smatrati za pomožno sred stvo v boju delavstva za osvobojenje
—	poleg stremljenja po političnih pravicah in raznih socijalnih zahtev. A tudi nadalje se je smatralo zadružno gibanje za različno od socijalizma kot takega in videlo se je v njem ponaj-več nedovršen zalet k socijalizmu, nekak izrastek kapitalističnih razmer, ki bo, kot tudi vse ostalo, nadomeščen
z novim gospodarskim redom, ki izide iz politično-socijalne revolucije.
Obstaja torej tudi nadalje trajni nesporazum med idejnimi predstavami socijalne demokracije in zadružnim gibanjem. Ta nesporazum je globokejši, kot si ga običajno predstavljamo. Temelji na osnovah obeh gibanj in je naravnost principijelnega pomena, ker je to razpor med dvema lastninskima principima: \ zadružnim in javnopravnim.
Zadružno gibanje temelji v svoji osnovi na solastnini delavstva in kon-sumentov (oziroma gospodarsko združenih interesentov) in na direktnem odločevanju istih o zadružnem podjetju ; zadružno imetje je torej zloženo iz privatnih deležev večjega ali manjšega števila članov, ki delijo dobiček svojega zadružnega podjetja in ravno-tako ludi njegov riziko in eventuelno izgubo. Socijalnodemokratični gospodarski ideal pa je politično kolektivističen : ne pozna niti zasebnega produkcijskega imetja posameznika, niti ne zadružnega imetja, nahajajoče se v rokah države ali občine, torej lastnina, ki pripada vsem in nikomur.
Na stališče zadružne lastnine se je postavil zadružni socijalizem in ga postavil za osnovo svojega ideala novega družabnega reda. Zadružni socijalizem se loči tedaj od površnega socijalnodemokratičnega naziranja v teir., da ne proglaša razlastitev vseh produkcijskih sredstev, temveč gospodarsko in premoženjsko združenje producentov in konsumentov. Zadružni socijalizem ne zametava sicer poob-čenja lastnine, a omejuje ga le na slučaje, katerih poobčenje zahteva vse-obča korist, n. pr. zahteva tudi zadružni socijalizem podržavljenje veleposestev, rudokopov, prometnih sredstev in sploh podjetij, osnovanih na naravnih monopolih. Ogromno večino gospodarskega podvzetništva in premoženja pa pušča v zadružni lastninski obliki in svobodnem zadružnem delovanju.
Zadružni socijalizem brani naziranje, da temelji gospodarsko pravo in gospodarska svoboda na solastnin-stvu. V podvzetju, kjer nisem solastnik, pa naj si bo to že podjetje zasebno ali javno, sem brez pravic in le mezdni delavec. Delajo li delavci v javnem ali zasebnem zavodu, lastnik jim lahko, kadarkoli hoče, zapre zavod pred nosom. Nikdo pa jim ne more zapreti podjetja, ki je po solastninskem pravu deloma njihova last. Prvi slučaj se je n. pr. prigodil 1. 1848. v, Pariiu v tamošnjih narodnih delavnicah. Vlada jih je kratko in malo zaprla in posadila nekoliko tisoč delavcev na cesto in zakrivila s tem strašno krvoprelitje, besneče nekaj dni po pariških ulicah. — Pripoveduje se, da bodo po socijalističnem politično kolektivističnem redu vsi občani ravno-pravni, da bode vsa ureditev demokratična in da v celi družbi ne bo ni-kakih mezdnih delavcev, temveč le enakopravni družabniki. Vprašajmo pa le delavca državne tobačne tovarne ali državnih železnic, ali se čuti v teh kolektivistično-socijalističnih podjetjih družabnika ali mezdnega delavca, dasi ima enakopravno glasovalno pravico v državi.
Zdi se mi, da je v takih javnih zavodih več birokratizma in protekci-jonizma, kot pa socijalizma. A to samo
mimogrede. Meni se gre pred vsem zato, pokazati gospodarsko krizo in škodo tega ali onega sistema. V zadružnem socijalizmu, kakor v vsakem zadružnem podjetju je vsak osebno interesiran pri podjetju in vsak za njegov trgovski uspeh soodgovoren. Tukaj se stvori tudi znamenita gospodarska individualna lastnost: čut soodgovornosti in osebna ko-
rist od gos podarskega delovanj a, ker čim večji uspeh ima podjetje, toliko več dobička dobi vsaki član in nasprotno trpi vsaki član, če podjetje ne uspeva. Oboje spodbuja k delavnosti in goji gospodarsko kontrolo in samodisciplino. In ravno s tem postaja zadruga važen činitelj gospodarskega razvoja in podjetje velike nravne vrednosti.
Sociialno zavarovanje.
Na podlagi nezg. zakona priznani rentni zneski so absolutno varovani: vsak pravni čin (eksekucija, cesija, zastava) je brez učinka.
V	nemškem nezg. zakonu so dvakratne rente po dveh različnih zakonih iz enega in istega naslova nemogoče. V tem slučaju preide pravica iz kakega drugega zakona do višine nezg. zavarovanja. Ponesrečenec moie na podlagi zakona zahtevati samo prebitek čez nezg. rento. Taki slučaji so večinoma dani pri kaznjivih dejanjih, kjer nastopi konkurenca nezg. zakona in obč. zakona. Odškodnina po obč. zakonu je večja, kakor renta po nezg. zakonu. Ponesrečenec more uveljaviti upr. dololočila obč. zakona (oz. kaz. zakona), svojo zahtevo pa mora omejiti samo na znesek, ki presega nezg. rento.
Po našem nezg. zakonu more ponesrečeni delavec civilno-pravnim potom uveljaviti napram podjetniku odškodninsko zahtevo, ako dokaže, da je podjetnik (oz. njegov namestnik) nezgodo namenoma zakrivil. Ta dokaz se bo delavcu malokdaj posrečil, zato so tudi zelo redki slučaji uveljavljanja.
Uživanje nezg. rente nima nobenega upliva na zahteve, katere more delavec na podlagi zakona ali privatne pogodbe storiti na brat. skladnice, bolniške blagajne, podporna društva, na privatne zavarovalnice. Tudi ako ima kdo na podlagi ostoječih zakonov pravico do ubožne podpore od občine ali druge korporacije, mu ta podpora iz vzroka, ker uživa nezg. rento, ne sme biti odklonjena ali ustavljena.
Za slučaj, da ponesrečeni delavec ali drugi upravičenec do rente s priznano odškodnino ni zadovoljen in misli, da se mu je zgodila krivica, ima pravico tožbe v teku enega leta na razsodišče zavarovalnice. V tožbi mora
tpžitelj navesti vzrok pritožbe. Ta vzrok bo v pretežni večini slučajev prenizko odmerjeni zaslužek ali prenizko ugotovljena delanezmožnost.
Razsodišče je popolnoma samostojna, od zavarovalnice neodvisna institucija, kateri je po posebnih predpisih omogočeno objektivno Ugotoviti j Kakor poručajo >z Lugana, 6e oborožene tilpu dejanski stan. Predsednik in njegov ! upornih kmetskih delavcev potikajo in plenijo -I,	H	n	i	Lr	i	P° P »krajini Kari. Na veleposestnike vršijo prav-
namestnik mora biti državni so n k. ; cati jov .n p0jigaj0 veleposestva in vile.
-j- Bojkot proti Madžarski še vedno
mu jo ugovarjal, Ko ata se razšla, sta si stisnila roko.
-f Pogajanja med Češko in Jugoslavijo. Češki listi poročajo, da bo čohoslovaški minister za zunanjo zadeve dr. Beneš po konferenci v Spai potoval v Jugoslavijo in se posvetoval z beograjsko vlado radi skupnih državnih zadev.
PO SVETU.
-f- Albanske liomatlje. Ker so Italijani uvideli, da je Albauija trd oreh in da je s svojim vojaštvom, ki se upira iri noče iti v Albanijo, ne morejo ukrotiti, so pričeli z intrigami. Pregovorili so albansko vlado v Tirani, da je organizirala seoje četo in jih poslala proti tako-zvanim albanskim ustašem. Čete tiranske vlade so bombardirale Krojo ln jo skoraj popolnoma razdejale. Tako se je začela v veliko veselje Italijanov v Albaniji meščanska vojna, od katere bodo imeli de biček le „zmagoslavni“ Italijani. Kakor poročajo iz Beograda, so Italijani zopet zasedli Valouo. V intrigah in zvijačah so Italijani res mojstri, lc z orožjem jim ne gre.
+ Kmetski nemiri v južni Italiji.
Od štirih prisednikov imenuje dva	^	^	^	____
vlada, ostala dva pa sta voljena od
! traja. Pogajanja z zastopniki Madžarske niso
delavcev oz. delodajalcev.
Sodba razsodišča je končnove-Ijavna. Proti njej ni nobenega prav- j nega sredstva več. Nemški zakon pozna še-tretjo inštanco: državni zavarovalni \ urad. Določila našega zakona glede | tožbe in pravnih sredstev proti sodbi razsodišča je na vsak način interpro- ; tirati (razlagati) tako, da je nova tožba ali pritožba na višjo instanco nedo
dovedla do uspeha.
Konferenca r Spal se je pričela v
ponedeljek, 5. t. m. Udeležujejo se ji med drugim tudi nemški delegati. Na prvi sqji so določili sledeči dnevni red: Izvedba pogojev vojaškega značaja, vprašanje obnovitve, dobava premoga, vprašanje kaznovanja takozvanih vojnih zločincev in vprašanje Gdanskega. Nemški državni kancelar dr. Fehrenbach je izrazil svoje zadoščenje, da je došlo do kontradiktoričnih pogajanj, nato pa je izjavil, da ima nemška mirovna delegacija in ves nemški narod trdno voljo, lojalno izpolniti vse mirovne pogoje.
+ Kileče čete zmagujejo. Poljaki so se začeli umikati na celi fronti. Rdeče čete so zasegle mnogo plena in vjele veliko število Poljakov. Boljševiki prodirajo hitro in so prestopili baje že gališko mejo. Železniški promet med Lvovom in Černovicami je radi boljševiškega prodiranja ustavljen. Kakor poročajo iz Berlina, je Francija mobilizirala več letnikov, da jih pošlje na pomoč Poljakom in eventuelno Komimom, ako bodo slednji začeli vojno z sovjetsko Rusijo.
-(- GrSka ofentiva v Mitli Aziji. S pomočjo britanskih čet so začeli Grki ofenzivo proti četam turških nacijonalintov. Turki se umikajo. Kakor se pa sodi, se bodo mohamedanske čete pri ismidskem zalivu nasproti Carigrada ustavile in organizirale močon odpor. Obramba bo za mohamedansko armado tem lažja, ker se razteza na tej črti visoko pogorje, če bi se umaknila turška vojska s tega pogorja, bo za terena nov; jene grškobritanske čete ekspedicija po tamkajšnji puščavi izrodno težka.
Tedenske vesti.
— Italijanska grozodrj-dvu v
PjfTadittl. Ciril Metodov praznik so praznovali naSi ljudje v celem Primorja zelo slovesno. Pri tem je prišlo v Prva-čini do žalostnega dogodka. Ko se je
pustna. Namen zakona gotovo ni po- i procesija z župnikom na čelu ravno
nesrečenemu delavcu vzeti sploh vsako pravno sredstvo proti sodbi razsodišča. To bi bilo v nasprotju z vsakim pravnim čutom in z principi uveljavljenimi v civilno-pravnem procesnem redu. Nislim, da je proti sodbi razsodišča na vsak način še dopustna ničnostna pritožba in tožba na obnovitev procesa.
To bi bila najvažnejša določila nezgodnega zakona. Nezgodno zavarovanje je tako ogromnega pomena za gospodarski razvoj v državi, da je neobhodno potrebno zainieresiranje vseh: politikov, delavcev in delodajalcev. Uspešno in res socijalno pa more biti nezgodno zavarovanje — in sploh vsako socijalno zavarovanje — le tedaj, ako je mednarodno urejeno. Industrija celega sveta mora biti v tem oziru jed n ako obremenjena. Delavstvo celega sveta mora biti j e d n a k o hranjeno.
Politične vesti.
Vukovarski kongres.
Na komunističnem strankinem kongresu v V.ukovaru so nastala velika nesoglasja. Mnenja komunistov so bila tako različna, da je bilo naenkrat zaznamovati troje struj. Slovenski komunisti so zavzemali zmernejše stališče. Zma gala je pa skrajna levica. Danes je komunistična stranka pri nas balkanski pododbor III. internacionale, ki hoče 8 pomočje tujega denarja uresničiti blazne boijševiške metode. Komunistična stranka je napovedala s tem boj jugoslovanski državni misli; da bo podlegla — o tem ni dvoma.
AH Je mogočo?
Ob priliki vsesokolakega izleta v Pragi je znanemu političnemu publicistu dr. E. Ledererju povedal član bolgarske misije, ki jo je odposlala Sofija na izlet, da je v Jugoslaviji še 30.000 bolgarskih vojnih ujetnikov, za kojih usodo sc nihče ne briga. Trpe veliko revšino, raztreseni po raznih krajih Jugoslavije. To se nam silno čudno zdi, kajti, ako imamo časa za pritožbe o tem, kako Italija ravna z našimi vojnimi ujetniki in da jih no izpusti v domovino, bi morali najpreje mi sami pokazati dober vzgled in pustiti pripadnike slovanskega naroda domu, da bi imeli 30.000 ljudi in 30.000 družin v Bolgariji manj, ki bi sovražno gledali na Jugoslavijo. Naj se gospoda gane, kajti na humanizem Be lahko sklicuje edino le-ta, ki ga sam vrši.
Zavračajo tretjo JnternacIJonalo.
Tretjo internacijont.'o, ki se naj ustanovi zato, ker je bila prva in druga nemogoča, zavračajo vse delavske organizacije skoro vseh kulturnih narodov.
Sedaj jo je zavrnila tudi labour party na Angleškem, dasiravno so včlanjene v njej tudi levičarske, t. j. radikalno-socijalne delavske organizacije. Značilno je, da se na konferenci labour partyni izreklo sovjetski vladi v Rusiji priznauje, temveč da se je zastopalo mnenje, da naj se ne da pomoč ravno Ljeninu in Trockemu, temveč ruskemu narodu, ki danes toliko trpi. Angleški socijalisti tedaj niso naziranja, da bi boljševiški režim prinesel ruskemu narodu raj. Nasprotno: v svojem poročilu ne zakrivajo, da je beda, v kateri se ruski narod nahaja, naravnost neznosna, česar pa ni kriv samo boljševizem, temveč tudi politika zapadnih držav, ki izvajajo proti Rusiji neizprosno blokado in s tem preprečujejo celo, da bi mogli v Rusijo
medikamenti in so tako soodgovorne za	---- -- ---
strašno razširjenje epidemij, katere ruski ] njegov Žtab, kateremu se je sedaj pri-
razvila, sta prišla dva karabinerja in zahtevala,' da se mora procesija raziti iu da sc morajo vse razobešene zastave odstraniti. Karabinerja sta poklicala še nekaj svojih tovarišev na pomoč, nakar so brez nadaljnih opominov začeii streljati v množico. 15 v ljudi je ranjenih, 4 težko, i smrtno. Župnika in še nekaj drugih odličnih Slovencev so Italijani aretirali.
— Ceno v Zagrebu 5n pri nas.
Zagreb, ki je bil še nedavno znan po svojih pretiranih cenah vsakdanjim potrebščinam, je bil začel energično akcijo za znižanje cen, tako da se sedaj dobi tam že marsikaj mnogo ccncje nego pri nas. Zagrebški trgovci sami pomagajo pri tej akciji, ker so uvideli, da ae te bajne cene ne morejo stalno vzdržati in da se mora prej ali slej vršiti operacija, čeprav bo utrpel marsikateri trgevec pri tem občutno izgubo.
— Kdo je najponižnejše pozdravil regentar. o tem so se prepirali te dni naši listi. Mi smo mnenja, da so ga prisrčno pozdravili vsi dobri Jugoslovani, ker so videli v njem — simbol našega njedinjenja. Pozdravili so ga, ne kot osebo, ne kot Njegovo Veličanstvo tudi vsi resnični Jugoslovani — republikanci, kateri uvidevajo, da sedaj Jugoslavija še ni godna za republiko in da bi io eventuelni poskus uveljavljenja republike samo ugonobil. Vsak naj ima prosto voljo, da se izrečo za to ali ono obliko države, toda onim rovarskim republikancem — nekdanjim najzvestejšim monarhistom, ki so postali republikanci samo vsled sovraštva do Srbov in do države, pa je treba energično stopiti na prste. Poznamo to av-strijakautsko protidržavno zalego, ki menja barve kot kameleon in se nahaja vedno v tistem taboru, v katerem misli, da lahko največ škoduje državi.
— Seviiiški pašalik. Resolucija, ! ki je bila sprejeta na shodu dne 13. 6.
1920, zelo bode oči brata Winkleja in
narod naravnost kosijo.
JUGOSLAVIJA.
+ Direktna pogajanja k Italijo. Iz
Beograda se poroča, da je bila naša vlada po naši mirovni delegaciji obveščena, da želi italijanska vlada obnovitev direktnih pogajanj z Jugoslavijo v jadrauskem vprašanju. Naša vlada jc na predlog pristala.
-j- Jadransko vpraSanje. Kakor poročajo iz Pariza, je dobila naša mirovna delegacija iz Beograda nove instrukcije radi vprašanja Reke in Jadrana. Sedaj ko stoji Italijanska vlada pod utisom notranjih uporov in porazov v Albaniji, bomo menda I-Xje govorili z Italijani.
+ Italiji! skl zunanji mililiter Sforza se, je rargovarjftl b Trnmblčem. Laški listi poročajo, da sta se te dni dvakrat sešla v Spai italijanski minister za zunanje posle grof Sforza m jugoslovanski zunanji minister dr. Trnmbič. Govoril je večinoma grof Sforza, katerega je dr. Trnmbič parkrut na kratko prekiuil, Gotovo
i drttžil še politični kameleon dr. Rakun.
; Ker je mož advokat, mu ne zamerimo j če si išče svoj zaslužek pri švabskih i nasilnikih. Lepo pa ni, če hoče kak ; advokat, ki računa z delavsko neza-j vednostjo, iste na lep način pripraviti, j da bi resolucijo, katera je bila poslana r na merodajna mesta, preklicali. Ne, ne, ž g. dr. Rakun, resolucije ni sestavilo de-; lavstvo, temveč človek poštenjak, ki ne ! spreminja svojega političnega mišlenja, kakor sevniški advokat in ki dobro ve, kaj sme v resoluciji navesti.. Resolucija se ne bo preklicala! Oe pa bodo gospodje kaj dosti brskali, bodo še prišle na dan stvari, ki jih bodo še malo bolj priporočile. Poskrbeli bomo, da bodejo g. Wiukleju tla v Jugoslaviji postala vroča in da bo šel med svoje „Kulturtligerje“. Pomagala mu ne bo niti podpora sevniških ^narodnjakov11.
Poleg Winkleja in še pred njim, jo bo moral odkuriti tudi sekvester „llerr Obei-3tleutnant Guzelj", ki čudno izpolnjuje svoje sekvesterske dolžnosti v družbi Gruntscbreiberja po sevniških gostilnah. Kadar bode podjetje postalo „delniška družba", Vas vabimo, da pridete po delnico, katero si tako želite.
G. dr. Rakun naj tožbo kar vloži! Zgubil jih je žo več, bo še to. Povemo odkrito, da bomo, ko pride stvar pred sodnijo, brez pardoua prišli na dan s stvarmi, ki bodo marsikomu zelo neprijetne. Dr. Rakunove grožnje, da ho organizacija razpuščena, so — milo rečeno — smešne iu odgovarjajo kvečjemu njegovemu duševnemu nivoju. — Brata Winkle s svojim štabom naj bosta le brez skrili: njihov grebenčekjima bo kmalu odletel. Spoznala bosta kdo jc tu gospodar, aii domačin ali pritepenec iz rajba.
— Rojsni dan kralja Petra je 12. t. m.
— Prevoz sarajevskih atentatorjev.' V Sarajevo je dospel 5. t. m. vlak z zemskimi ostanki sarajevskih atentatorjev.
— Regent obolel. Vsled naporov na potovanju je regent Aleksander zbolel. V času bolezni ne bo sprejemal nobenih avdijenc.
— Celovški komunisti so za Jugoslavijo, tako poroča celovški list „Freie Stimmen“. Baje agitirajo za to, da se oddajo glasovi pri plebiscitu v B coni Jugoslaviji.
— Kongres jugoslovanskih žen v Zagrebu jc končal 4. t. m. Za predsednico zveze je bila izvoljena ga. Danica liristie, ki je obenem častna članica zveze.
— Gledališki kongres v Zagrebu. Tc dni je bil otvorjen prvi kongres udruženja jugoslovanskih igralcev v Zagrebu. Udeležilo se ga je krog 200 igralcev.
— Razprava proti Radiču se je pričela 8. t. ra. pred zagrebškim sodiščem. Radič ima štiri zagovornike. '•
— Umrl je general Jankovič, bivši poveljnik 4. armijske oblasti in Častni adjutant kralja Petra.
— Umrl je na Vranskem tamkajšnji notar g. Mihael Jczovšek. N. v m. p.!
— Brzojavni promet z inozemstvom v vseh evropskih jezlkth. Od
1. t. m. dalje so dovoljene v prometu z inozemstvom brzojavke v vseh evropskih jezikih.
— Otvoritev proge Gradsko-Prilep. Otvorila se je proga Gradsko-Prilep in se s tem ustvarila direktna zveza med glavno železniško progo in Bitoljem, kamor se je moralo do sedaj potovati preko Soluna.
— Obrtniški izlet na Koroško se vrši 17. in 18. t. m.
— Kmetski delavci so stavkali te dni na Nižjem Avstrijskem.
— Črne koze na nemškem Štajerskem. V okrajih okolu Gradca se še vedno zelo širijo Črne koze. V posameznih hišah leži po 4—5 bolnikov.
— Desot vagonov smodnika Je eksplodiralo pred kratkim v trdnjavici Cartzcl v Rumuniji. Eksplozija je bila tako silna, da je ponekod razpočila zemlja, kakor ob potresu. V okolici Bukarešta je bilo razbitih mnogo šip. Koliko je bilo žrtev, še ni znano.
— Tiskovni pogrešek. V zadnji številki se nam je v prvi politični vesti pod naslovom r,Avstnjakanti in traki" urinila neljuba pomota, ki smisel cele vesti na glavo postavi. Tako se mora glasiti stavek v drugi polovici vesti: Pred sprejemom Aleksandra sc je zelo veliko govorilo o demokraciji (in ne demonstraciji, kakor je bilo pomotoma javljeno) . . . Ravno tako se mora zadnji stavek glasiti: Res lepa demokracija (ne demonstracija)!
— Sevnlški skiuidul. Sklicevaje se na § 19 tiskovnega zakona Vas poživljam,, da pri-oečite v prihodnji številki Nove Pravde po določbah zakona nastopni popravek : Ni res, da je bil Pavel Ijaure izgnan, res je pa, da ima. Pan! Laure po medna odnom pravu pravico do bivanja in do zaslužka v naši državi. Ni ros, da sem delavstvu naznanil, da ne priznam sosveta, res je pa, da sem delavstvu naznanil, da ne priznam sosvetu pravic, katere so po veljavnih zakonih pridržane gospodarju. Ni res, da sem prelomil svojo obljubo dano zastopnikoma N. S. 7.. da lesu reta ne nastavim v tovarni, res je, da take obljube nisem dal, res je pa, da sem imenovanima zastopnikoma obljubil, da iz države izgnanih Albert Laure nekdanji delovodja ter Gerhsrd Backhaus bivši uiodeler ne nastavim v tovarni. Ni res, da sem pustil v tovarni vse nemško uradovanje, iu vse nemške napise, ros je, da sem dal še na dan shoda N. 8. Z. v Sevnici vse nemške napi.e v tovarni prelepiti, iu da sem polagoma pričel s slovenskim uradovanjem tudi na mestih, kjer se je pod prejšnjimi sekvestri uradovalo le nemško. Sevnica 3. julija 1920. — Ing. Guzelj, sekvester tovarne
kopit.
Ljubljana.
— Italijani so poslali te dni špijona v aeroplanu nad Ljubljano, da bi si ogledal premikanje naših čet, ki se baje po njihovem mnenju vrši v smeri proti zasedenem ozemlju. Strah pa morajo imeti pred Jugoslavijo sedaj, ko je njihova država vsied revolucionarnega gibanja slabotna in bi ji gotovo ne bilo ljubo, meriti se z nami v orožju. Vsled te italijanske predrznosti je naša vlada pbdvzela že potrebne korake.
— f Ivan BoimA V nedeljo, 4.t.m. je v 74. letu svoje starosti umrl g. Ivan Bonač, tovarnar, trgovec itd. v Ljubljani. Pokojhik je užival splošne simpatije med občinstvom te ali one stranke. Bodi mu časten spomin!
— Le tako naprej! Ljubljanski mesarji so znižali cene mesu za 2 K pri kilogramu. Nadejamo se, da se bo to znižanje še nadaljevalo, saj so se cene goveji živini, kakor pravijo, znatno znižale. Trgovci in obrtniki, posnemajte!
— Prihodnji j ugaslo v. ženski kongres se po sklepu zagrebškega ženskega zborovanja vrši v Ljubljani in sicer septembra 1921.
Maribor.
—	Veselica nar. soc. mladine. Že napovedana poletna veselica naše vrle nar. socijal. mladine se vrši nepreklicno in ob vsakem vremenu jutri v nedeljo, dne 11. t, m. v vseh prostorih Narodnega doma. Marljivi veselični odbor je požrtvovalno na delu, tako da mora ta prireditev lepo uspeti v vsakem oziru. Preskrbljeno je že v obilni meri za telesno krepčilo pa tudi za razvedrilo duši. Lačnim in žejnim,
vsakovrstne zabave, tobaka, plesa ali umetniškega užitka željnim, vsem bo ustreženo in to vseskozi po zmernih cenah, kakor se spodobi na proletarski veselici. Železničarska godba, tambnraški in pevski zbor „Drava“, srečolov in ribolov, ženitovanje in potem
—	„pekel", to vse in seveda tudi ples v veliki dvorani bo udeležnikom na razpolago, če bo pa nazadnje kaj čistega dobička, gre ves v prid našim organizacijam. Zato upoštevajmo idealno požrtvovalnost naše mladine iu prihitimo vsi ta dan na njeno iu našo veselico, katera naj bo velik prijateljski in družabni sestanek vseh naših somišljenikov m prijateljev.
—■ Pri okrajnem glavarstvu v Mariboru. Priobčili smo v št. 16 z dne 19. junija t. 1. dopis, na katerega so nam došla še različna dopolnilna poročila, med tem tudi od naše, krajevne organizacije. Ker ne maramo biti pristranski, prijavimo tudi te v bistvu. V splošnem se poudarja — Česar smo tudi mi prepričani, da je naše uradništvo prvovrstno, in to glede svojega poslovanja, značajnosti, kakor tudi prijaznega občevanja z ljudstvom. Dobro vemo, kaj nam je bilo naše uradništvo v času raznih prevratov, dobro vemo, da to uradništvo, Če tudi maloštevilnejše kot preje — opravlja delo, ki se je najmanj podvojilo z največjo požrtvovalnostjo in naporom in sicer v splošno zadovoljstvo obče javnosti, kar se je opetovano priznalo. Za posamezne slučaje pa priporočamo, da ne bo nesoglasja med ljudstvom in uradi, da se prizadeti pritoži na licu mesta. V splošnjem pa naj velja: ne bodimo malenkostni !
ja okrajnega odbora se vrši v petek, dne 9. t. m. v strankini pisarni v Narodnem domu.
Krajevna organizacija NSS v Sevnici ima zaupni sestanek v nedeljo dne 11. t. m. v hiši Splošne gospodarske zadruge, v prostorih čitalnice (od vhoda na desno). Pri tem sestanku se bo razmotrival splošen političen položaj
in še marsikaj važnega. Zato vabimo vse tukajšne somišljenike, da se tega sestanka sigurno udeležijo. Odbor!
Posnemajte! Krajevna organiza-cila NSS v Sevnici je zopet nabrala 406 K prostovoljnih prispevkov za tiskovni sklad „Nove Pravde". Odbor kraj. org. se vsem darovaicem toplo zahvaljuje.
Strokovni pregled.
Celje,
— Y Celju je stanovanjska beda, toda navzlic temu je še tu vsepolno brezposelnih penzijonistov in drugih ljudi, ki, niti naši državljani niso. Ti ljudje imajo lepa stanovanja, dočim mora naš zaposlen človek stanovati v umazani luknji, ali pa daleč izven mesta. Spravite tiste ljudi proč v njihovo domovino in imeli boste dvojno zasluženje: napravili boste prostor za naše uslužbence in znebili se boste rovarskih protidržavnih elementov.
— Celjske mitnice so bo v smislu sklepa gerentskega sosveta odpravile. Ljudje so veseli, da je vendar enkrat prenehalo tisto nadležno in zamudno srednjeveško pobiranje krajcarjev.
Delavske zborni m. Dne 14. junija se je vršil sestanek zastopnikov strokovnih organizacij in sicer Narodno socijalne Zveze, Strokovne komisije delavskih organizacij iu Jugoslovanske strokovne Zvezev Sestanek je vodil obrtni nadzornik g. Stebij in socijalno skrbstvo je zastopal g. Likar. Predloženi osnutek zakona po ustanovitvi delavskih zbornic se je z malimi spremembami soglasno sprejel. Takoj ko bo zakon sprejet, se skliče začasna delavska zbornica z enoletno delavno dobo. Začasna delavska zbornica bo obstojala iz 50 članov, katere imenujejo delavske strokovne organizacije po medsebojnem j sporazumu. Prepričani smo, da se bo ! sporazum dosegel, ker je le v interesu : delavstva, da se delavske zbornice čim-j preje skličejo. Ravnotako prav iskreno j želimo, da bi predloženi osnutek miui-; strstvo za socijalno politiko čimpreje j odobrilo, ker je pospešitev delavskih | zbornic največ odvisna od tega. V pri-j hodnji številki „Nove Pravde" bodemo • podali kratek izvleček iz tega zakona j in že danes opozarjamo naše delavstvo i na to.
Društvo odvetniških in notar-i skih uradnikov Mariborskega okro-1 žja je priredilo v Ptuju dne 13. m. m. i zborovanje, kjer sta obširno poročala predsednik in tajnik osrednjega društva v Mariboru. Sklenjene so bile važne resolucije. Ker je društvu pristopilo 19 ' članov in članic iz Ptuja, ter 4 iz Ormoža, se je za Ptuj ustanovila krajevna ; skupina, ki naj deluje z lastnim odborom. V odbor so bili soglasno izvoljeni: Predsednik: Joško Bregant, tajnica: Mara Kegl, blagajnik: Matevž Novak, odbornika: Todor Starki, in Mara Ku-
koviča. Mesečno redno članarino se je določilo do plače 600 K znesek 2 K, od 600 do 1200 K 4 K, nad 1200 K znesek 8 K. Podpornina mesečno 8 K, ustanovnina enkrat za vselej 200 K.
Mezdno gibanje v Litiji. Takoj ko je delavstvo predilnice stopilo zopet vdelo, je zahtevala NSZ izdatno povišanje plač. NSZ je predložila svoje zahteve in bi se morala pogajanja vršiti že pretečeni teden, katera so se pa vsled bolezni ravnatelja in odsotnosti enega zastopnika tovarne, morala preložiti na 8. t. m. O poteku pogajanj bomo poročali v prihodnji številki.
Kočevje. Kakor se nam piše iz Kočevja, je ravnatelj tamošnjega rudnika g. Stok, Nemec, doma iz Rajha s sodelovanjem nekega Draženoviča odpustil brez pravega vzroka več slovenskih delavcev. Zakaj so bili ti delavci odpuščeni, bomo kmalu dognali in ako je to res, da brez vsakega vzroka, potem bomo pač na pristojnih mestih zahtevali, da se delavce sprejme nazaj v službo. Kakor čujemo, se za te odpuščene delavce ti nadvse korajžni komunisti prav nič ne zmenijo^. Saj njim je dovelj, da delavstvo nahujskajo in spravijo v nesrečo. Kadar je stopiti na plan za delavske interese, takrat se poskrijejo: Delavstvo je na lastnem telesu občutilo vse dobrote naših komunistov, zato se izogiba že od daleč vsemu, kar je komunističnega. Z zadovoljstvom moremo konstatirati, da je delavstvo spregledalo in da danes zopet trumoma prihaja v Narodno-socijalno Zvezo, katera je bila doslej edina, prava in odkritosrčna zastopnica delavstva v Kočevju.
Dopisi.
Ptuj.
— „Wlndlsche,“ V Ptuju se nahaja trgovec, ki se ob vsaki priliki sklicuje na to, da je Slovenec in hoče, da se kupuje le v njegovi trgovini s papirjem. Vendar čuden Slovenec je ta trgovec. Njegova obitelj zmerja Slovence z _Wiudiseke“, dočim njegova hčerka s čudnim zavijanjem in cviljenjem ob vsaki priliki poveličuje nemško pesem. Ta trgovec tudi ni hotel pristopiti k Jugoslov. Matici, češ da za narodna društva no da nič, ker ne živi od njih. Bojte se tistih, ki imajo narodnost le na jeziku, v srcu pa nemčurstvo.
— „Zs» Ornlga se prosl.“ Gospod dr. Ivan Fermeve, odvetnik v Ptuju, nas prosi objaviti, da on ni vlagal prošenj za povrnitev nemškutarskega župana Orniga v Ptuj.
Iz stranke.
Tovariši, .somišljeniki: „Nova Pravda" je naše glasilo. Brez glasila je razvoj Narodno-socijalistične stranke nemogoč, zato je potrebno, da sleherni tovariš pridobiva novih naročnikov iu da zato vporabi vsako ugodno priliko. ,,Nova Pravda" je posebno v Ljubljani še vse premalo razširjena. Zato pozivljemo vse naše somišljenike, da se vsak posameznik zaveže pridobiti vsaj pet novih naročnikov. Veliko je naših tovarišev, ki so že organizirani v strankinih krajevnih organizacijah, a še niso naročniki strankinega glasila. Se več je pa takih, kateri odločno z nami simpatizirajo in se smatrajo za pristaše naše stranke, niso pa še naročniki našega glasila in ne člani krajevnih organizacij. Zato poživljamo vse člane naših krajevnih organizacij, da gredo na delo in
da pridobijo kot naročnika vsakega, ki se smatra narodnega socijalista in ki odobrava naš program. Tovariši! Nismo stranka kapitalistov in tudi nimamo in ne maramo imeti zvez z kapitalističnimi strankami. Smo pač proletarci, zato moramo v lastnih vrstah storiti vse, da zasiguramo obstoj našega glasila.
Okrajni odbor NSS v Ljubljani.
V	četrtek 2. t. m. se je vršilo v posvetovalnici mestnega magistrata zborovanje vseh odborov ljubljanskih krajevnih organizacij NSS, na katerem so bile zastopane vse ljubljanske krajevne organizacije. Soglasno se je sklenilo ustanoviti za Ljubljano centralni okrajni odbor, v katerega pošlje vsaka krajevna organizacija enega člana. Predsednikom okrajnega odbora je b:l izvoljen tov.
I R. Est in tajnikom tov. Sever. Prva sc-
PluJ. V Ptuju in Vurbergu ima
grof Herberstein veleposestvo. Gospodari mu neki direktor Nemec, ki ima od grofa neomejeno oblast. Preje so gospodovali nad ijudstvom svojevoljno grofi, a sedaj pa privandrani Nemci, ki delajo, kakor se jim zazdi. Razven par častnih izjem, so podrejeni uslužbenci sami nemčurji, katerim na ljubo morajo lovski pazniki, viničarji i. t. d. govoriti nemški.
Navijajo se cene. Vurberški gostilničar mora plačati 6000 K letne najemnine za to, da krčmari nekaj vinu podobnega po 20 K liter. Gostilničarju da zaslužiti grajščina 30 vinarjev pri litru. Za škodo, ki jo povzroča divjačina se ne zmeni. Škodo, ki jo napravi želar po naključju, ceni grajščina po svojem in se ne ozira na cenitev so-dnijskih cenilcev. Tožiti ubogi ljudje ne upajo, ker se boje advokatov — direktorjevih prijateljev. Za stradajočo deco neobhodno potrebno mleko je graščinska uprava podražila meseca maja, ko je produkcija mleka vsled paše največja. Delavcem se plačuje dnevno 6 — 10 K, brez hrane. — H grajščini moraš v dnino, drugače ne dobiš zemljišča, ne paše. Gerenta, ki zastopa koristi članov sovraži direktor in ga sili, govoriti z njim nemški. Ljudstvo je poslalo marca 1919 grofovemu pravnemu zastopniku pritožbo. Rešitve še do danes ni, ker je šla v direktorjevo pisarno, namesto v roke grofa. Direktor ima mastne plače, nižji uslužbenci in viničarji si pa še obleke kupiti ne morejo. Nasprotno jih pa kaznuje z občutno denarno kaznijo, če kateremu po nesreči uide .krava. Vse ugodnosti, ki jih ima ljudstvo od graj-ščine za drag denar, si je pridobilo potom županstva in poverjeništva za ugr. reformo. Ker gospodar ni naš — nima srca do naših ljudi in misli, da je Slovenec rojen za tlačana. Vse po sistemu poljskih judov, od koder je
prišel. Ko se je oddajala vurberška gostilna v najem, se ni oziral na množino dobro kvalificiranih gostilničarjev in trgovcev, temveč gledal, kdo mu več da. Direktorju je vseeno, če je gostina dobra ali ne in če imajo domačini v kraju dobro trgovino ali ne. — Domačinu, ki je otvoril v bližini trgovino, je zabranil pot do obratnih prostorov. Zanašali smo se na pravično agrarno reformo, a godi se nam hujše kot prej.
ZHgorjn ob Savi. Od nabavnega prispevka, kateri se bode za prihodnje tri mesece izplačeval rudarjem vnaprej, se odtegnejo procentualno vsi zamudni dnevi (stavka!) v času od februarja do junija 1.1. Kar se z eno roko da, se z drugo vzame. Zaupniki, ki so to pogodbo podpisali, si naj nikar ne domišljujejo, da so bog ve kaj posebnega slorili za delavstvo, pač pa se je z temi odteglaji hotel namenoma zadati še en udarec onim, ki so prostovoljno ali prisiljeno stavkali (maščevanje Čobala). — Draginja. Cene padajo, tako čitamo po časopisih, a v Zagorju ob Savi tega božjega blagoslova nismo deležni. Cena govejemu mesu je kot preje 24 K, žemljica stane 1 K, moka št. 0 15 K, sladkor 84 K i. t. d. Nobeden prodajalec ni zadovoljen s primernim dobičkom, vsak hoče z oderuštvom na hitro obogateti! Kličemo vam, imejte usmiljenje z delavstvom, proč s požrešnostjo! Ko bi naši mesarji imeli vsaj malo tiste lakozvane krščanske ljubezni do bližnjega, imeli bi v Zagorju mesa po ceni od 16 K do 20 K dovolj na razpolago, vsaj je znano, da so cene živine zelo padle. — Oblasti pobrigajte se in naredite red!
Izdaja konzorcij „Nove Pravde". Odgovorni urednik: Anton Brandtner. Tiska Zvezna tiskarna v Ljubljani.
5EVER
Lju0ijnrnf-I\0 LlZtJ
Tapetniška
delavnica
sprejme več
dalje nčonk in nčcnccr v novootvorjeni obrat za izdelovanje ga maš in torbic. — Prijave naj se pošlje na tovarno!
se priporoča za obilen obisk. y/
Poslano.*
Po časopisih se Sirijo napačni pojmi o novo ustanovljeni dražbi, ki je pod tvrdko „Prva Jugoslovanska tovarna za usnje in čevlie na Bregu pri Ptuju“ spravila v obrat poprej Piriehovo oziroma dr. Ettingerjevo tovarno. Podjetje se slika kot židovsko oziroma kot nemško, ki naj ogroža Ptuj v narodnostem oziru.
Podajamo vsled tega javnosti sledeča pojasnila.
Tovarna za usnje in čevlje na Bregu pri Ptuju je bila last g. Josipa Piricha. Že Uta 1916 se je vknjižila za g. dr. Ettingerja, odvetnika na Dunaju, znanega organizatorja usnjarskega kartela opcijska pravica in zakupna pogodba, glasom katere je bil ta upravičen tovarno vsak čas prevzeti. Po prevratu se je g. dr. Ettinger te pravice poslužil. (Mimogrede bodi omenjeno, da je g. dr. Ettinger priznan strokovnjak za narodno gospodarstvo, njegov sin je služil kot prostovolec-zdravnik v SrbslJi vojski in si je pridobil tudi srbsko državljanstvo.) Na Deželno vlado so bili vloženi mnogobrojni predlogi, da se naj razveljavi vknjižena pravica g. dr. Ettingerja. Tem predlogom se ni moglo ugoditi, ker je prisilna likvidacija imovine nemških Avstrijcev |zključena. Za slovenske kroge v Ptuju je torej nastalo vprašanje, ali naj podjetje kratkomalo prepuste tujcem, ali ga pa skušajo nacionalizirati. Seveda so so odločili za poslednje. Ustanovila se je družba z omejeno zavezo. V tej družbi so razven dr. Ettingerja sami domačini, sicer tudi dva domača Nemca, ki pa delujeta v polnem sporazumu s slovenskimi družabniki za oliranitev v domačih rokah. G. dr. Ettiuger se šara dobro zaveda, da mora biti pri podjetju zastopana slovenska večina.
V tovarni se izdeljujo poleg usnja že sedaj gamaše, torbice in sploh galanterijsko blago iz usnja. Poslednji obrt je pri nas nekaj posebno novega, ker še ne obstoji v naši državi tovarna za izdelovanje torbic in usnjenega galanterijskega blaga. Treba je bilo torej dobiti strokovnjake iz inozemstva. Z dovoljenjem je prišlo 10 preddelavcev, inštruktorjev iz Dunaja, ki ostanejo pri nas samo tako dolgo, da izobrazijo domače delavce. Ne gre se torej za nikako stalno naselitev nemškega delavstva, nasprotno, potjetje samo je interesirano na tem, da se čim pr.-je izvežbajo domači slovenski delavci, ker so ti tudi inštruktorji za podjetje predrage moči.
Podjetje se preosnuje v najkrajšem času s pomočjo domačih bank v delniško družbo. Naše banke, nam jamčijo za to, da ostane vodstvo delniške družbe v domačih rokah.
Ako hočemo ustvariti industrijo, se pa ne smemo obdati proti inozemstvu z kitj^jskim zidom. Navezani smo na inozemstvo, tako glede strojev, kakor glede veščakov, ker nam oboje, kakor znano pri nas primanjkuje.
Jadranska Banka podružnica Maribor.
Sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji. Prevzemu vso bančne posle pod najugodnejšimi pogoji. Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb; Trst, Wien.
■ Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu in inozemstvu. =====
flapnrnibnm I ^ri naročanju pošiljajte upraviilštvu na-IlOi ULlimUlll 1 tančen naslov! ■	:	•
posebno pripravue za letošnjo bogato letino sadja in druge zelenjadi, pripravljene za takojšno odpišljatev iz kraja v Jugoslaviji. Sušil«ice vsake vrste, vsakovrstni pralni in pripravljalni stroji za konzerviranje sadja in zelenjadi, ventilatorji, stroji Z zaklopnlcainl za izdelovanje marmelade s pralnim 'aparatom, pripravo za pasi-
ranje in drugo, Čebri novi in rabljeni iz meeesovine in sfnrekovine za prevoz sadja na razpolago.
Tozadevne dopise je vposlati na upravništvo lista pod šifro „$adje 192^“.
Želeti bi bilo, da ee Slovenci zanimajo za industrializacijo naših pokrajin. Podani so vsi pogoji za razvoj industrije. Trudimo se, da dobimo električni tok iz Fale na progi Maribor-Ptuj-Va-raždin. Čemu pa nam bo napeljava elektrike, ako ne ustanavljamo zajedno industrijskih podjetij in če vidimo v vsaki tovarni že nevarnost za naš narodni obstoj ako se poslnžimo podjetja, se tudi začasno inozemskih strokovnjakov, ker domačih še ni na razpolago. Z zabavljanjem se pa industrija ne ustvari, treba je vstrajnega dela. Inozemci nam le tedaj ne bodo iztrgali vodstva pri industriji, ako se vsi Slovenci brez razlike strank združimo pri skupnem gospodarskem delu.
Prva jugoslovanska tovarna za usnje iu čevlje na Bregu pri Ptuju.
* Za vsebiuo je vredništvo odgovorno le toliko, kakor to določa zakon.
Priporočam se slavnemu občinstvu za obilen obisk.
Jamčim za dobro postrežbo v vsaki smeri
JOŽEF GOLOB
mesar, Glavni trg, Maribor.
Jfam ?	,	rfam	?
Narodna kavarna!
Svira vsaki dan damski koncert „LIRAU Priporočata se slavnemu občinstvu za obilen obisk Spoštovanjem ^
Carevič in Štibilj
Glavni trg, Vetrinjska ulica 2, Maribor. Cene so padle/ Kje? Samo v veletrgo.ini
ALOJZ BULAR-JA
popreje Ockar Iteiter v Slovenjem Gradcu.
Naznanjam slav. občinstvu, da sem izdatno znižal cene pri vsej svoji zalogi kakor pri: manufakturi, špeceriji in železnini. Prodajam koruzno moko po K 6.—, koruzni zdrob po K 6.60. Dobi se tudi sladkor in Rogaška slatina vpoljubni množini.
Za obilen obisk se priporoča	n,,!...
z odličnim spoštovanjem =~	AlOJZlj	Ulllar.
Pridite vsi in prepričajte se!
Somišljeniki, narofrijte in razširjajte „>'o\o Pravdo 4! Zahtevajte naš list v vsakem javnem lokalu!
Mariborska eskomptna banka, Maribor
Tegethofova ulica Štev. 11.
Podružnica: Murska Sobota in Velikovec.
Prevzema denarne vloge in izvršuje vsakovrstne bančne posle pod najugodnejšimi pogoji.
Najcenejši nakup
Cigaretnega papirja in stročnic vseh vrst ter pralnega in toaletnega uiila, papirja, kremo in drugega blaga na debelo pri tvrdki
Erker & Cerlalic,
Ljubljana,
Resljeva ceeta 20.
Zahtevajte cenik.
Henrik Prinčič
Maribor, Aleksandrova cesta 42
Delikatesna trgovina.
Priporočam vedno sveže klobase in pristno dalmatinsko vino.
Priporočljive tvrdke Sv. Lovrenc na Pohorju: f
Alojz Jager
trgovina z mcSanim blagom
fr_________________________
v ...........
Anton Brezočnik
M	lesna	trgovina ,,
§
$ Jakob Novak v
hotelir in lesni trgovec
i
Feliks H-.inscliko
usnjar
Karol Pisuki
čevljar
Julija Subadi
pekarna
Jadranska banka
—	■   ■■■-=*$
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metko-,	i	-ti	i	^	vic,	Opatija,Sarajevo, Split, Šibenik,
sprejema vloge na hramlrte knjižice, žiro- m druge	Zagreb>	Trst>	Wien. vloge pod najugodnejšimi pogoji.
Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji.	Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji tu-in v inozemstva j