143. štev
V Ljubljani, sobota 14. junija 1919
II. leto.
Velja v Ljubljani in po pošti:
celo leto . . . K 84-— pol leta . . .	„ 42 —
četrt leta ...	„21—
za mesec. . .	„ 7—
za inozemstvo:
za celo leto naprej K 95— za pol leta „	„ 50—
2a četrt leta „	„ 26—
mesec „	„ 9—
,i0
Na pismene naročbe brec pošiljatve denarja se ne moremo ozirati.
Naročniki naj pošiljajo naročnino ipo nakaznici.
Oglasi se računajo po po-'~*oru in si-ter 45 mm za enkrat rat popust.
Ljubiji,
J ati a,
Uredništvo je na Starem trga štev. 19. Telefon štev. 8tt0. — Unravništvo je na Marijinem trgu ====— štev. 8. — Telefon štev. 44. =■■	—
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna številka velja 40 vinarjev.
Vprašanjem glede inseratov i. ar. o«, jaj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se frankirajo. — Rokopisi se ne vračajo.
Velika manifestacija v Ljubljani odgo-dena iz zunanjepolitičnih razlogov.
Demonstrativen olbliod primorske mladine. Manifestacije, protesti, resolucije, I Zastava tržaških Slovencev.
demonstiacije, grožnje, diskusije, debate, razgovori, govori . . . Valovi se vzpenjajo. V zadnji uri, ko smo že gotovi na življenje težkih zasužnjenih obsoje cev, ko slutimo ono trdo sodbo Pariza, da bode nad en miljon naših brato* vklenjenih v verige suženjstva iri pognanih pod tuji jarem, se opiramo za vsako bilko, da rešimo, Kar je še mogoče rešiti...
Nestrpno smo pričakovali vče-rajsnje v velikem slogu in v obširni reklami zasnovane manifestacije za n2Šo pošteno, slveto staro pravdo.
’ Ljubljana/v jutranjih urah.
Življenje je valovilo v vsakdanjem toku dalje. Kolporterji so nas spominjali s svojimi naslovi listov na popoldansko manifestacijo. Na voga lih raznobarvni kratki letaki različne vsebine in bojnih gesel:
„Narod! Tvoja svoboda ni popolna, dokler živi le en brat pod tujim jarmom!* — Dalje navpično: ..Brez Trsta naša svoboda ni popolna!"
Tretji lepak: „Koroški bratje
šenisorešeni!"
Poleg njega četrti: »Prekmurci obupno čakajo rešitve!"
In vsem sta gotovo padla kratka, jedernata lepaka v oči:
„Na pomoč umirajočim Goričanom !“ ... „Za Reko sploh ne barantamo !“ ... „Zahtevamo Dalmacijo z otoki!“ itd.
Vse prodajalne in obrati so se Odpravljali, da popoldne zapro svoje “kovine in obrate ... Kolporterji ži-ahno kriče: »Današnji shod je “Povedani" Ljudje čitajo, raz-misljajo }n se povprašujejo po raznih cdgoditve odnosno prepovedi. Stereotipen odgovor: „Iz razlogov
zunanje politike 1“
Nekako ob 4. popoldne je postal Marijin trg živahnejši. Tudi Zvezda je začela kazati nevsakdanje lice. pred Prešernov spomenik prikorakajo tržaški in primorski begunci. Nekdo nosi priprosto, s črnim florom ovito slovensko trobojnico s sulico sv. Justa na sredi — zastava tržaških Slovencev. Ljudje postajajo. — Kmalu se zastava razvije in tržaška mladina začne korakati, pevajoč narodno himno, proti glavni pošti.
Povorka manifestantov proti italijanskemu pohlepju tvori spočetka peščico mladih, odločnih ljudi. Povorka se vije po Šelenburgovi uiici pred deželni dvorec na Kongresni trg, spi oti naraščajoča v vedno večji val demonstrirajoče množice. Začujejo se prvi klici proti naši neprijateljici, prvi klici za slovenski Trst in Gorico, za Reko in Primorje.
Pred deželnim dvorcem pri kande-labru govori neki tržaški emigrant, poudarjajoč, da naj bo današnja demonstracija mirna in dostojna, čeprav je veliki shod prepovedan. Vsi znamo in slutimo, da sta Trst in Gorica, da so naše slovenske zemlje začasno izgubljene, toda ne mirujemo preje, da jih zopet osvojimo.
Cim mogočnejša postaja povorka, ki se g bije polagoma po Wolfovi u-lici zopet na Marijin trg. Prodajalne so začeli zapirati. V hipu so bile rolete potegnjene. Miroval je za trenutek javni promet. Ko pride čelo povorke do Prešenovega spomenika, že stoji med frančiškansko cerkvijo in Urbančevo hišo močan policijski in vojaški kordon, ki brani demonstrantom vhod proti hotelu Unionu, kjer stanuje italijanska misija.
Pred rotovžem.
Na Mestnem trgu pred rotovžem se strne tisočglava množica. Pred vhod zastavonoša in množica zopet posluša
-i,-------—— i-».■..----------------------- T*
mirnega govornika. Zadone jugoslovanske pesmi. Trenutno preruši to svečano, tiho razpoloženje ostro žvižganje, začuje se krik: »Doli z Italijo!" Množica drvi proti pločniku, kjer gre neki italijanski karabinjer v spremstvu stražnika. Zgodilo se mu nRnič žalega, absolutno nikako nasilje ali kaka telesna poškodba. To je prvi incident.
Val demonstrantov se vali od tu po Mestnem trgu — Turjaški trg — Valvazorjev trg — Rimska cesta pred palačo Deželne vlade za Slovenijo. Tu govori mirni množici med drugimi tudi neki Hrvat, reški emigrant.
Kritičen trenotek.
Med pevanjem, vzklikanjem se množica vali dalje po Bleivveisovi cesti mimo Narodnega doma k glavni pošti, po Prešernovi ulici k izhodišču demonstrativnega obhoda na na Marijin trg pred Prešernov spomenik, kjer je že stala številna množica ob straneh in na stopnjišču frančiškanske cerkve.
Trg je napoljen demonstrantov. Nekdo skuša govoriti. A v trenotku nastane tik pred spomenikom živahno prerivanje, vzklikanje. Dvigajo se pesti, palice, klobuki. Stražnik brani dva Italijana. Nastane jako kritičen moment. Nekateri silijo v italijanskega oficirja-poročnika, ki se postavi v zelo izzivalno pozo, kar je zelo razburilo kri demonstrantov. Drugi, treznejši mire in svare pred kakim neprenagljenim činom. Stražnik je moral in bil prisiljen odpeljati oba Italijana proti gori omenjenemu vojaškem kordonu. Tu sprejme oba v svojo varstvo polkovnik St i bil -Vuka sovič, ki je zelo pomirjevalno vplival na razburjeno množico.
Nad glavami množice pa so v tem momentu frčali listki naslednje vsebine:
Ljubljančani! Ljubljančanke! ~~ V soboto 14. rožnika 1919 poklonitev na gomili jugoslov. prvo-boritelju dr. Kreku! Ob 18. uri («. zvečer) vsi na dr. Krekoy grob Pri Sv. Križu.
Demonstrantje so se kmalu razšli in tudi vojaški kordon je bil od-
stranjen na podvečer. Noč je bila mirna brez vsakih incidentov. Javni mir ni bil kaljen. Do izgredov m prišlo. Demonstracija je bila mirna in dostojna.	*
Manifestacije — demonstracije! Resolucije — protesti!... Uspehi? V teh usodnih dneh, ko se piše naša sodba v Parizu, je umevno, da rodi težko trpljenje naših zasužnjenih krajev v masi Izliv, da javno da duška ogorčenju nad početjem mirovne konference; uverlti in zavedati pa se moramo, da jo materijalna sila še edini argument, ki ga Pariz upošteva in uvažuje
Protest Slovenije!
Nadaljnje izjave, v katerih se najodločneje protestira proti nasilnemu krivičnemu trganju slovenskih mej, so došle Deželni vladi za Slovenijo od sledečih javnih in političnik korporacij ; Mestno županstvo Ormož; občinski odbori cbčin Razvanje pri Mariboru, Mokronog, Trebelno, St. Janž na Dolenjskem, Črnomelj, nadalje iz območja ptujskega okrajnega glavarstva občine : Breg, Dragovič, Drstelja, Hajdin, Iršovci, Levanjci, Ločič, Sv. Marko, Obrež, Pobrežje, Rogatec, Rogoznica, Rodinci, Spuhlja, Središče, Sv* Tomaž, Trnovci, Vareja, Tinte-rovci in zdravilišče Rogaška Slatina. Krajevne organizacije JDS: Rogaška Slatina, Zagradec in Št. Vid-Zatična. (Ldu.)
FR. ZELENIK.
Carina in gospodarstvo.
(Konec.)
V Budimpešti in na Dunaju je notirala pšenica navadno vedno za carino več, kot pa na svetovnih tržiščih. Iz poročila poljedelskega ministrstva navedem cene z dne 28. junija 1913. V Budimpešti je notirala pšenica 26 24 v Londonu pa 20' 12. V kampanji 1906/1907 smo prvikrat plačali okoli 120 mil. kron samo diference.
Ti gospodje so že mnogo let poprej sanjali o takih cenah in carini.
*lAD!MIR LEVSTIK.
107 nadaljevanje.
višnjeva repatica.
tvoj w£8aLrie °6nil Ro,an- -zaai
»Ne, ne, odgovori: če bi prišla?«
»Ce bi prišla!« seje začelo kakor odmev iz temne, vroče globine. »Ce bi prišla . . . uh, da bi ti jezik odletel! Zakaj ne premišljaš, kaj bo, kadar se Spremeni luna v rozinovo potico in pade na zemljo ?« ^ »To ni odgovor,« je silil Rožmarin, kakor bi se
nav ?vlolči! Tvoje/trapaste pesmi so sladke in sli-;a e kak°r polži spomladi, ampak tvoje srce je gnojna 8e . zraven si budalo, da veš. Takšnim tičem 2l0ni»re^a streljati; tebe je ubil, kdor te je ustvaril.« ka • ^.no je pograbil knjige in vstal. »Izpametuj se, ge^!talist; človeku se ne spodobi misliti po kravje, Je prav gospodskih staršev sin. Pozabi Vido in ls*i na matematiko. Do svidenja jutri!«
Odšel je z dolgimi koraki, uporno dvigaje glavo.
be Rožmarin Je kalne strmel za njim; vse modre sede so mu zvenele v glavi kakor tuja pesem in jj Zon tovariša, ki je tiščal svoje hrepenenje za grlo sk 0I^’ S_ -86 mu Z(*e^ nerazumljivi. Z zadoščenjem,
tf.- 8 Ponosom je premišljal, da je »vse uničeno« ier ponavljal sam pri sebi:
»Zaigral sem življenje; nezmiselno je, propalo in izgubljeno kakor barka brez krmila!«
Spominjal se je pripovedovanj svoje matere, vnete bralke sentimentalnih romanov, kako se je nameravala v mladih letih zastrupiti iz nesrečne ljubezni ; in trdno je sklenil, da umre po zgledu tolikih razočaranih ljubimcev tudi_ on radevoljne smrti, s svinčenim zrnom v srcu in Vidinim imenom rta ustnicah:	...	4
»Pomislil bi nanjo, vzdihnil in izprožil . . .« Dočim je poet zaužival samega sebe v turobno junaški pozi, se je zavalil njegov tovariš doma na ogoljeno posteljo in skrivil ustnice v trpkem posmehu. Nobena fraza mu ni prišla na um; zanj je bilo vse tako preprosto in jasno. Da, vodil je tepčka za nos, ker se ’mu je zdela Vida lepša brez tega oboževanja prav nič drugega ni bilo v njegovih mislih ves čas. Hladnokrvno je tehtal pomen Rožmarinove nesreče: rdeči as je bil uničen, preostajal je le še on, brezupni, črni, siromak v pomečkanem klobuku in ogoljeni obleki, brez lepih fraz, pesniške Žilice in romantičnih samomorilnih namenov, zato pa zmerom pripravljen na vse. On ni sanjaril o dolgem ljubavnem pismu, sestankih in poljubih; z molčečno vztrajnostjo lovca na skalpe je zasledoval vsa sovražnikova pota, ubiral korake za njim podnevi in opletal po Francoskem nabrežju v teh koprnečih junijskih nočeh. Večkrat je videl smukati črnčevo in Šoferjevo senco v mesečini pod kostanji, tuintam tudi grofa, zavi-
tega v plašč; ure njegovih nočnih izletov so mu bile tako dobro znane in v vegastem plotu na koncu stranske ulice je tičal tako poraben kol, da si je upal v skrajni sili obvarovati Vido brez vse romantike, po starodavnem, v njem še živem zakonu vaškega maščevanja in vaške časti. Na koncu slehernega tajnega togovanja se je občudoval v veličju te razbojniške minute; čim bolj brezobzirno je postavljala vse na preprosto, odločno karto sile in dejanja, tem odrešilnejša se je zdela, tem bolj je mikala njega, otroka narave, izmučenega po ležnjivi, brezdušni omikanosti mestnih ljudi. Zaupal si je brezpogojno, saj ni bil novinec v teh rečeh; prijatelji in sovražniki v domačem kraju so cenili moč njegovih mišic in na zadnjih počitnicah se je bil proslavil pred vso okolico, ko je »nabil« sam cel tucat laških delavcev ter jih gnal s polenom v roki pol ure daleč, v kazen zato, da so se drznili prepevati zvečer na vasi. Dlani so ga srbele, kadarkoli je srečal grofa na samem; že zdavnaj bi si bil ohladil jezo, da ni bilo druge, zavratne in škodoželjne misli, ki mu je dolbla včasih po možganih in obetala čudežno, vsem nepričakovano rešitev. Drejče Rovan je hranil to misel zase, čeprav ga je razburjala čimdalje bolj in obsevala nekatere njegove domneve z vedno verjetnejšo lučjo; šele nocoj in le od daleč jo je naznačil Rožmarinu, ko mu je dejal:
»Zapomnil sem si marsikaj; varovati jo hočem grofa, ker je lopov . . .«
Ubiti g"cf žalostnega spomina Tisza, je že leta 1886 pisal: Prebivalstvo se pomnoži vsako leto za povprečno 400000 duš in za toliko se zviša tudi konzum, n ■. glede na to, koliko se zviša povpi ečno na glavo. Z vso pravico tedaj lahko pričakujemo, da bo skupno carinsko ozemlje postalo prej ali slej Konzumcijsko ozemlje, kateremu primanjkuje pšenice in bo tedaj ves vpliv varstvene carine v našo korist. To je bila morala madžarskih veleagrarcev.
Oglejmo si še nekoliko tostran ogrskih mej. V Avstriji so imeli višji dobiček iz višje carine le tisti posestniki, ki imajo najmanj 100 ha zemlje. Takih posestnikov je bilo v Avstriji le okoli 13.000. V Avstriji se je pridelalo okoli 48 mil. met. stotov zrnja. Ako odračunamo za odpadke za živino in za lastno vporabo kmetovalca nam ostane okoli 32 mil. met. stotov, ki so prišli v konzum nepoljedelskega konzumenta. Avstrijski veleposestniki (in teh je bilo le okoli 13 000) so dobili več za zrnje okoli 190 mil. K, smo tedaj avstrijskim in ogrskim veleposestnikom plačali na leto okoli 310 mil. kron več. To je bil že krasen dobiček na račun carine!
Popolnoma nepojmljivo je, da so se pustili avstrijski narodi tako grozno izkoriščati. Pa saj smo videli, da so se narodi dali goniti v svetovni vojni kot neumna živina v klavnico, da so poginjali za koristi nekaterih oseb. Seveda je taka podražitev življenja povzročila višje zahteve delavstva. Prav dobro se bodete spominjali, da se je pred letom 1906 dobila lepa krušna moka po 14 v kg. Dobro leto dni pozneje je taka moka stala že 30 v. Pred letom 1906 si dobil par dobrih čevljev za 12 kron, ki je par let pozneje stal že 16 do 24 kron. Družina, ki je v letih pred 1906 dobro izhajala s 160 kronami mesečne plače, par let pozneje ni mogla izhajati s 400 kronami. Podraženje živil je potegnilo za seboj cene tudi drugih potrebščin.
Vsled vedno večje draginje je nastopilo pomanjkanje in beda. Trpelo je ljudsko zdravje. Porodi so se krčili, padalo je število otrok, naselila se je v delavskih družinah beda in pomanjkanje, ker zaslužki se niso v enaki meri povišali z draginjo.
Vse to trpljenje, vse to pomanjkanje, vsa ta draginja je tlačila o-gromne množice revnega ljudstva le na korist 'maloštevilnim veleposestnikom. Veleposest in veleindustrija sta bogateli od krvavih žuljev proletarskih in polnili žepe s solzami namočenim denarjem milijonov stradajočih. To je bilo avstro ogrsko gospodarstvo! Pa Še se najdejo ljudje, ki vpijejo: živijo Karol in hvalijo Habsburgovce in [njihovo koruptno vlado.
Omeniti še moram neko drugo posledico visoke carine. Vsled višje cene deželnih pridelkov je porastla
Andrej Oset :
Prijatelju junaku Malgaju!
(Konec.)
Res je prihajalo potem vojaštvo na Koroško, toda toliko ne, da bi bilo mogoče zasesti Celovec. Večkrat mi je Malgaj dejal, da se mu zdi velikanske važnosti, da se zasede Celovec, da se vzame meščanom možnost, da kedaj na padejo in s tem bode tudi vprašanje Celovca naprej rešeno in bi v tem slučaju meja na Koroškem za Jugoslavijo veliko- ugodnejše izpadla. Povdarjal je večkrat: ..Gosposvetsko polje je moj ideal in boli me, da se ne dobi nekoliko pomoči in dovoljenja, da smemo iti naprej. Sedaj bi šlo to lahko, pozneje, ko bodo Nemci zgubili „mačka“ in začeli zopet dvigati glave in dobijo časa, da organizirajo svoje vojaštvo z brezposelnimi delavci in od nas odpuščenimi uradniki, bodo večje težave in žrtve...“ Malgaj je bil več časa poveljnik v Velikovcu in sploh koroških čet na Koroškem, toda aktivnim avstrijskim častnikom, ki so ob času največjih težav, s katerimi se je moral Malgaj v začetku boriti, menda ta „slava“, ki jo je Malgaj žel, ni bila všeč in došli
tudi cena zemlje in s tem se je povečala podlaga in možnost višjega zadoljženja kmečkih posestev. Kmet je pri svoji trmi tudi lahkomiseln. Pri oddaji posestva je dajal otrokom višje deleže dedščine in tisti, ki je ostal doma na zemlji gospodar, je moral dajati večjo dedščino bratom ali sestram, je tedaj prevzel bolj obremenjeno posest. Seveda je dobival kmetovalec tudi višje dohodke iz svoje zemlje, toda teh višjih dohodkov ni investiral zopet v zemljo, nego jih je porabil za sebe. Saj smo tudi pri nas videli vedno večjo potrato in la se je razpasla še v večji meri onkraj Leithe. Kakor je poročal na zborovanju ogrskega poljedelskega društva 14. febr. 1914 ravnatelj ogrske obrtne banke, so porastli hipotečni dolgovi na posestvih v letih od 1906 do 1913 na 4.400 milijonov kron. To so posledice visoke carine in če bi vojska ne rešila kmetske zemlje hipotek, bi v nekaj letih prišlo do ogromnega gospodarskega poloma. Morda bo ta ali oni si mislil, zakaj pišem le o Ogrski, zakaj ne vzamem za vzgled naših dežel. Temu povem v pojasnlo, da je Ogrska biia dežela, ki je največ koristi imela od visoke carine, tam se vidi natančno vpliv carine in tudi je bilo možno dobiti kolikor toliko zanesljive podatke. Vsekakor pa mislim naše dežele porabiti za snov posebnemu članku, kakor hitro bom nabral potrebne podatke.
Ne lastim si nobene sodbe in si ne domišljujem, da je moje mnenje merodajno, vendar si dovolim pripomniti, da če hočemo dvigniti vrednost zemlje, če hočemo imeti večji dobiček od nje,moramo dvigniti povprečni donos z boljšim, umetnejšim obdelovanjem, z vporabo umetnih gnojil itd., ker le tedaj bo slonela vrednost zemlje na dobri podlagi. Z visoko carino pa se to ne doseže, kar izpričujejo dovolj zgoraj navedeni podatki.
Skrajni čas pa je, da začnemo z resnim pretresanjem raznih gospodarskih vprašanj, da nas ne bodo našli popolnoma nepripravljene. Ne zanašajmo se na Srbe, ki imajo sicer izkušnje v takih vprašanjih, ali oni naših razmer sploh ne poznajo in bodo čakali na nas, da jim pridemo z izdelanimi načrti in nasveti na pomoč.
Moj članek bi ne bil popolen, če bi ne posvetil še nekaj besed industrijskim vitezom. Kakor sem že omenil, je Kestranek privolil v povišanje agrarne carine, če se zviša carina na industrijske izdelke. Zvišala se je carina na industrijske predmete in ker je tudi vlada kot tretji udeleženec t hotela tudi kaj „profitirati,“ zato je zvišala carino na kolonijalne proizvode. Nisem se zanimal prejšnja leta za predmete industrije, tedaj tudi nimam nobenih podatkov, da bi za-mogel dokazati s številkami škodo, ki
so ter prevzeli poveljstvo, junaka Malgaja pa poslali nazaj v Guštanj, kjer je bil poveljnik celjskega oddelka, ki je imel skrbeti za red v mežiški dolini.
To svojo nalogo izvršil je v polni meri in ker mu kot marljivemu človeku in narodnjaku to ni bilo dovolj, je začel delovati tudi za izobrazbo svojih rojakov na Koroškem in sicer s prirejanjem' gledaliških predstav, shodi itd. Izvežbal je tudi koroške slovenske fante, ter je ob priliki zaprisege koroških vojakov bil združen v Guštanju tudi velilfi jugoslovanski shod, ki se je razvil v krasno manifestacijo, za ujedinjeno Jugoslavijo. To nam je dalo pogum, da smo pozneje vsako nedelio imeli velikanske jugoslovanske shode pod milim nebom, ki so se obnesli tako krasno, da je bilo povsod na tisoče ljudi in velikansko navdušenje.
Ob tej priliki naj omenim še to, da je Malgaj prišel na Koroško kot nadporočnik in da se ga je pozneje za njegove zasluge za Koroško in hraber uspešni nastop v Velikovcu predlagalo za kapetana. Katerim nevoščljivim gospodom v zaledju pa se je posrečilo to imenovanje preprečiti,
so jo trpeli avstrijski narodi na korist židovskih veleindustrijcev. Pečal sem se le z deželnimi In pozneje tudi s kolonijalnimi pridelki. Carina na kolo-nijalno blage je bila le finančna carina, je tedaj šla ie na korist državni blagajni, tedaj kolikor toliko na korist splošnosti.
Ne morem opustiti še enkratnega poziva, da se začnimo baviti resno z raznimi gospodarskimi vprašanji 1 Ne bomo pa dosegli smotra in ne bomo imeli uspeha, če tega dela ne organiziramo. Vsi, ki razpolagajo s teoretičnim znanjem ali praktičnimi izkušnjami itd., bi morali se porazgo-voriti in določiti načrt, po katerem bi se naj razpravljala in rešila gospodarska vprašanja. To zahteva korist nas samih, to zahteva korist naše domovine!
Svaka sila do vremena.
Gospod delegat ministrstva financ je v svojem nagovoru ob priliki zaprisege ljubljanskih nastavljencev finančne uprave in sicer dne 17. maja t. 1, priporočal tovarištvo in enotnost, ki vladajta med nami, hkrati pa tudi omenjal čiščenje umazanega perila, ki naj se opravi najpreje doma in če bi to v polni meri ne bilo mogoče — magari v javnosti.
Društvo finančne straže na Slovenskem ugotavlja, da mišljeno čiščenje z ozirom na nezadovoljnost in pomanjkanje organov finančne straže traja nekam dolgo časa in pričenja izvajati soglasni sklep občnega zbora z dne 18. maja t. 1. Zateka se v, javnost in uporablja s tem pravico, ki jo gospod delegat izrecno ni nikomur odrekel.
Za zboljšanje gmotnih razmer uslužbencev fin. straže je društvo fin. straže na Slovenskem predložilo poverjeništvu ministrstva financ dne 17. maja t. 1, spomenico, koje usoda danes, po skoraj enem mesecu ni pojasnjena. V tej spomenici je orisan gmotni položaj uslužbencev finančne straže brez pridržka.
Uslužbenec z 10 službenimi leti, poročen, prejme mesečno z vsemi draginjskimi dokladami okroglo 400 K. Primanjkljaj za preživljanje družine znaša, ako ne živi samo solidno, temveč celo strada v pravem pomenu besede, najmanj 150 kron mesečno, družine z več nepreskrbljenimi družinskimi člani pa vsekakor več. Temu nasproti bodi ugotovljeno, da preje na ženska pisarniška moč, ki je neomo-žena in se nahaja še le eno leto v provizorični državni službi, mesečne plače z draginjsko doklado skupno 300 kron, kateri znesek pa seveda za redno preskrbo z vsem potrebnim tudi ne zadošča.
Če se tedaj upošteva vztrajna, mukapolna in nevarna služba pri finančni straži, ki jo predpisuje pravilnik za isto na državnih mejah, težko
nam ni znano, a to vemo, da bi bi/ Malgaj nameravano povišanje v vsakem oziru zaslužil.
Skromni Malgaj pa se zaradi tega ni razburjal, ampak delal je v vojaškem in narodnem oziru naprej. Kadar je peljal v Celje ali Maribor, prinesel je s seboj knjige in brošure ter ni štedil z lastnim denarjem, da je kupoval knjige in časopisje za svoje vojake. Njegov oddelek je imel vse slovenske liste v desetih iztisih naročene, da so jih njegovi vojaki čitali. Med njegovim moštvom ni bilo boljševiš-kega duha, ampak narodna zavednost. Iz lastnih sredstev je ustanovil in začel izdajati list Jugoslovanski Korotan in njegovi vojaki so ga širili po Mežiški dolini.
Uspeh se je pokazal, da je pri ljudskem glasovanju za Jugoslavijo ali Nemško Avstrijo bilo oddanih 99% glasov za Jugoslavijo. Vojaštvo in ljudstvo je bilo zavedno, zadovoljno m srečno.
Meseca aprila mi Malgaj sproži misel, da bi se vršila v Guštanju velika Narodna slavnost, ki smo jo določili za 18. maja. Slavnost je bila zamišljena v večjem obsegu in zagotovljena so bila razna sokolska, pevska
in čestokrat neprijetno pa v notranjosti dežele z ono pisarniške pomočnice pri kakoršnemkoli državnem s uradu, je jasno, da je finančna straža f za svoje službovanje plačana narav-1 nost sramotno. Prebivalsvo se vest- I nega uslužbenca finančne straže — ogiblje, tihotapci in drugi zakonoloma' | ga pa naravnost črte ter mu dostikrat strežejo po življenju. Na ta način njegovo stališče nikakor ni zavidanja vredno, še manj pa v sedanjih časih, I ko njegovi prejemki niti malo ne za- f doščajo za najpotrebnejše.
Vse to povzroča nezadovoljnost kateri sledi obup. Upanje, da se razmere zboljšajo gineva in innogokateri, j mesto, da bi posvetili vso svojo zmož- j nost ih pozornost v korist države, s#t| bavijo z mislijo opustiti to slabo pla- | čano in nehvaležno službo. Opetovano | se je že po društvenih delegatih pri I finančni upravi izrekla slutnja, d a j e | izstop sposobnejših organov t iz službe finančne straže ne- I izogiben. Boje se zablod in korup- I cije, do katerih v takih slučajih kot 1 so danes, prej ali slej mora priti. — Drugi pa, ki ostanejo še dalje v tej službi udobnosti in dobrin — bodo morali seči po samopomoči in služiti v prvi vrsti svojemu žepu. Gospodje | ne mislite, da se kaj takega ne da izvesti brez kazni! Imejte torej, } dokler je še čas, tovarištvo in enot- ! riost tudi v svojih srcih in besede po- • stanejo enkrat meso.
Ako vam je za dobrobit države | potem veste, kaj vam je storiti. Dru' gače pa netite korupcijo sami in ugo- t nabijate državo, za katere procvit ste ' poklicani na prva mesta.
(Konec prih.)
Politični pregled.
p Konec koalicijske v,f^e‘
Izvrševalni odbor Jugos'ovanske s.0C1g| jalno-demokratične stranke je skleni/ z ozirom na splošni položaj odpoklicati iz deželne vlade svoja zastopnica Prepeluha In Kristana. Toliko za
danes.
p Konfidenti in denuncijanti.
V Zagrebu se je meseca aprila ustanovilo posebno poverjeništvo za ob- f javo liste konfiden(ov in denuncijantov pod bivšim avstro-mažarskim režimom. Poštena hrvatska javnost se zgraža, | da to poverjeništvo namenoma za- I vlačuje objavo liste, dasiravno imajo j v Zagrebu na razpolago veliko toza- j devnega materijala. Nasprotno pa se ( pri poverjeništvu izgovarjajo, da ne obstoji noben imenik konfidento^-Zdi se, da gospodom pri tem poverjeništvu ni mnogo za poverjeno jim N delo, kajti v teku dveh mesecev bi se 'vendar lahko našel vsaj en konfident, katerih je v Zagrebu kar mrgolelo!
p Svečani sprejem čehoslo-vaškega poslanika na belgrajsketH dvoru. Belgrad, 12. junija. Prvi poslanik čehosloveške republike na našeifl
in druga društva ter razni govorniki in predstave.
Toda prišli so katastrofalni dnevi v začetku maja. Z britkostjo v srcu j sva se z Malgajem pogovarjala o I padcu Velikovca v nemške roke. Ču- | dil se je, da se ga ne obvesti, da bi šel na pomoč, prosil je in javil, d< čaka na povelje. Nemci so napadi* Dravograd in dobil je povelje, naj gtf s svojo posadko dne 3. maja v Dravograd. Izbral je svoje vojake in pri' šel ponoči mimo moje hiše. Del*** sva načrte ter sem občudoval njeg*v iznajdljivost in hrabrost. Pri sloreS mi pravi, Švabi ne smejo dobiti slo- s venske Koroške in branil jo bom “° zadnje kaplje krvi. „Ce pa pa<*em. za našo lepo jugoslovansko domovino, prosim tebe, ki sva si prijatelja in rojaka in ki sva cel čas na Koroškem skupaj delala, da imaš skrb, da bo moje truplo prepeljano v najin rejstn kraj Št. Jur ob juž. žel. Mojo mater, brate in sestre pa tolaži in naj se zavedajo, da je lepše dati življenje za Jugoslavijo, kot pa če bi bil Pa”^| prej za našo mačeho Avstrijo".-' Stisnil mi je krepko svojo junaSK« pest in zginil z navdušenimi vojaki temo proti Dravogradu.
dvoru, gospod Kalina, je izročil včeraj ob 11. dopoldne v svečani avdijenci svoje poverilnice prestolonasledniku Aleksandru. Navzoči so bili od ministrstva za zunanje stvari pomočnik ministra g. Gavriiovič, izredni poslanik od dvora — šef dvorne pisarne gosp. Balugžič, izredni poslanik in polno-močni minister v Atenah, poveljnik kraljeve garde polkovnik Živkovič, zastopnik prvega adjutanta general štabni polkovnik Trifunovič, dvorni maršal polkovnik Damjanovič jn ostali častniki kraljevega dvora. Tekom svečane avdijence so bili izmenjani zelo prisrčni govori. Gosp poslanik ie bil sprejet z vsemi častmi, ki pripadejo njegovemu visokemu činu. (Ldu)
p Italijani in konferenca šem. Pod naslovom „Celovec okupiran!« prinaša rimska „L’ Idea Nazionale* z dne 9. junija 1.1, sledeče: „Vsled srbske okupacije Celovca posluje odslej koroška vlada v Špitalu ob Dravi." K temu poročilu pristavlja sledeči komentar: Jugoslovani se smejejo platoničnim „veto" antante in ne izgubljajo časa. Ta vest, katero smo morali po zadnjih dogodk h vsak trenutek pričakovati, se potrjuje danes oficijelno. Kaj pravi k temu antanta? Kaj pa de lajo pooblaščenci, ki so se sestali v Celovcu ali Kranju? Kaj dela, predvsem, italijanska delegacija na konferenci šem ... (v Parizu).
p Italijani in resnica. Iz Zadra
poročajo, da so italijanske okupa-
tasnifcarjem resnico R1 okoiipi.
p Rusko-jugoslovanski odbor. V Zagrebu se je ustanovil Rusko-jugoslovanski odbor, kateremu načeljuje zagrebški župan dr, Srlpdj; Nanl$h jega odbora, v katerem so zastopana Vsa hrvatska kulturna društva je, da pomaga ruski inteligenci, ki so jo boljševiki pognali iz Rusije. Hvaležnost zahteva, da se izkaže tem ljudem, ki so veliko pripomogli do svobodne Jugoslavije, vsestranska naklonjenost'. Samo preko Odese je zbežalo okoli 300.000 ruskih inteligentov, ki so brez veakih sredstev. — V Jugoslaviji živi okoli 30 000 teh beguncev, kj bi se radi preko ^vstrije 'vrniti na Finsko, joda Nemška Avstrija ne dovoli prevoza. Dolžnost nas vseh'je, da olajša vsak po svoji ifioči hedo ruske inteligence v pregnanstvu, ki bodo gotovo 'storili vse, da se velika slovanska Rusija kmalu reši holjševi|ke strahovlade. Saj vemo, da brez velike demokratične Rusije ne more biti govora o konsolidaciji svetovne politike,
Pri Dravogradu se je bi' drugi dan res položaj na fronti zboljšal toda v redijo zvečer ponoči začeli so piiha-jsti iz Globasnice ijd. begunci in v Pondeljek je vse drvelo nazaj. Bile se kritične ure, begunci, vojaštvo in oroiništvo je drvelo nazaj in naenkrat se prikaže po cesti od Dravograda proti Guštanju junak Malgaj in njegov oddelek,
Sel je Nemcem nasproti jp v svojo smrt,
lakaj se ga je pustijo bojevati se s samimi 14 možmi in zakaj se tudi njemu ni ukazalo, naj se s svojo peščico vojakov umakne, 'o tem se bode še pisalo. Raziskavah bode zlasti, kako je častnišlvd zgubilo glave in kako po nepotrebnem je papel nadporočnik Malgaj, ki je bil malone edini na svojem mestu. Za danes o tem rajši molčimo, ker je stvar kontna, a ne bode pozabljena.
Junak Malgaj med koroškimi Sl« venci ne bo nikdar pozabljen.
Dragi Franjo! Kakor hitro pa ?aŠčujemo Tvojo smrt, bodemo Tvoji
*e,ji ustregli in prepeljemo Toje hrabro
iruplp, kakor si želel, v lepi slovenski St. Jur ob juž. žel. Dotlej pa spavaj sladko v zemlji, ki si jo tako jjubil, da si dal svoje žiyljenjf za njo. O Gosposvetskem polju pa snivaj, dokler se ne uresničijo Tvoje želje: Celovec in Gosposvetska morata in bost$ pripadala Jugoslaviji.
Ledenice na Koroškem.
(Izvirno poročilo 13. junija 1919)
Ledenice je prva in poslednja postaja od Podrožčice proti Beljaku, ki je v naših rokah. Naše ljudstvo je neizmerno navdušeno, da je na koncu koncev vendar le prišlo pod Jugoslavijo. Nasproti nam ni nikake nemške vojske več nego samo boljševiške bande, ki streljajo in ropajo po vaseh v nevtralni coni in delajo vpade tudi črez pravo demarkacijsko črto. Tako so danes te bande streljale na naše kmečko ljudstvo, ki je pri Ledenicah obdelovalo polje. Krivo temu je poleg druzega tudi to, da naše vojaštvo ni zasedlo po pogodbi o premirju določeno demarkacijsko črto, ki gre ob meji ro-žeškega sodnega okraja t. j. od gore Kepe doli ob potoku Borovnici do Baškega jezera od tod dalje po grebenu Tabor do Drave. To je edino pravilna črta ne samo iz političnih nego tudi iz čisto vojaških ozirov ae pa sedanja, ki gre tik kolodvora Ledenice direktno na Rožek.
Ljudstvo z vso odločnostjo zahteva nadaljnega prodiranja na Beljak in Ziljsko dolino. Italijanska zmija (kača) ki se vije ob naši sinji Adriji Ima konec svoje glave v Beljaku; Na to glavo treba stopiti s silno nogo do njenega vratu na Predilu. Ko se bo to zgodilo, se bo njeno požrešno iq jadno truplo zvilp tako, da bo padlo na ons*ran morja. Torej vsake ure je škoda. Pri-ložpost je tu. NaFei na 1° veliko delo, katero moramo in moremo dovršiti samo mi Jugoslovani, ki smo zato poklicani. Takrat bo pa turji razvozlan vozel v P^ri^u, ip utrujeni §Yft fto ipe.sen kakor jmpsrjaUzma takp tudi boljše«
vizma.	__________________
Pokrajinske vesti.
kr Zidani tnosL Upamo, da je gospodu Smoletu Ludoviku v Sevnici njegova podružnica v Zidanemmostu le vendar toliko donašala, da si bo omislil tam slovenski napis. Z „^udwig Smole" vendar qi ves Zidanmost zadovoljen. Skrajni čas bi že bil. — Sjitnež-
kr Radgona, 7- rožnika 1919. Tukaj je umri v Četrtek ob 21. uri nagle smrti orožniški vodja J. Jazbec, doma iz Zibjlze pri Šmarju. Pogreb se vrši dne 8. t. m. Ne rekli bi nič, če bi ga bil umoril sovražnik; padel bi Z3 domovino — saj so sedaj taki časi in pa tukaj, ko so tla še takorekoč vroča — samo to obžalujemo, da je storil smrt tako po nedolžnem iq jako tragično: zabodel ga je v s*ree z bajonetom neki nadporočnik hrv. karlovškega pešpolka, ker mu ni salutiral (ob 21. uri, ko je že napo) ijemno 1) in zato, ker je k noslf zvezde na ovratniku, 0e je to dejanje kaznjivo s takojšnjo usmrtitvijo, naj odtoči pristojna oblast, kateri pride ta dogodek itak na ušesa, bjudslvo je radi tega dogodka jako razburjeno govori o tem že vse mesto. Nekako pred letom dni so padi? pr-i nas nedolžne žrtve
za oirešenje tujčevega jarma in z?, ustanovitev mile nam domovine — a danes, ko jo imamo -zakaj je padla ta žrtev? Dobri ljudje, določiteI Jazbec zapušča mater in edinega brata. Is* kreno sožalje 1
Vojnik, pošta štev. 554/prez-l9. Vse stranke katere so vplačale do dne fl- do vštevši 28. majnika t. 1. pri tem uradu kakšen znesek bodisi potom nakaznic, bodisi položnic, se naj nemudoma zglasijo s prejemnicami pn poštnem uradu Vojnik.
L.uhiiant dn^ j| junija
vi*iHUbIianil dn$ L junija 1919. 1 poštni ravnatelj: Dr. Debelak.
Dnevne vesti«
• ij0* nt^e alpinske čete najodločneje protestirajo govoricam, ki jih gotovi faktorji širijo, češ da že je naš g. kapetan Badusa dal ujeti sovražniku. Ker poznamo vsi njegovo narodno mišljenje in neumorno delo za našo sveto stvar, mu izjavljamo tem potom največje zaupanje in spoštovanje. Dal nam Bog dosti takir. junakov. Fantje Kr. alpinske čete.
dn Prepoved uvoza bankovcev po 5 K in 10 K, ki jih izdaja ogrska sovjetska vlada, in prometa s temi bankovci. Po naredbi gospoda finančnega ministra I. broj 1472 z dne 30. maja 1919 je prepovedan uvoz teh navedenih bankovcev v ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in prejemanja takega denarja kot plačilno sredstvo v privatnem in javnem prometu.
dn Album italijanskih nasilstev, ki jih vidi ali doživi, naj napravi vsaka družina, vsaka vas, županija, občina ter jih spravi čez mejo, kjer bi naj nabiral gradivo poseben odbor. Rabili bodemo, ko obračunimo s figovci.
dn Postajni odpravniki obeh železnic, kateri se čutijo po osnutku nove službene pragmatike prizadeti, to je : da ne morejo pogojev izpolniti, se vabijo za dan 18. t. m. ob 13 uri na sestanek v Ljubljano v gostilno pri Novem svetu. Zadržani tovariši, naj izročijo odhajajočim pooblastila. P.
dn »Narodni Socijalist" je edini slovenski tednik, ki zastopa vsestranske koristi narodnega delavstva. Danes je izšla 7. štev., v kateri je vse polno zanimivih stvari za vsakega. Posamezna številka stane 40 v in se dobi v vsaki trafiki. Naročnina znaša letno 16 K, pol leta 8 K in četrt leta 4 K. Naročite si takoj ,.Narodnega Socijalista"!
dn Trojna aleluja. (Zbirka pesmic) Velikonočni zvonovi, Zvončkov spomladni glasovi, Glasbila sprave, miru in sloge, V soglasje vse uglasbite kroge! Vsaki hiši, vsem prebivalcem jugoslovanskega ozemlja posvečuje Mafej Stergar. Cena 30 vin. v korist družbi »Svoj dom". Dobiva se po vseh knjigarnah v Ljubljani, pri vseh knjigotržcih, kjer Jugoslovani, Ljubljana 1919, Kupuj, priporočaj, razširjaj se glas, Ki god$ in poje za srečnješi čas!
fln Heguncem, V Goriško sta se rta prigovarjanje vrnili 4. maja družini Simčič in Sveszyk (a Ounjač pri Gorici. Se danas s^o »tara mati, 4 hčerke in maibm otroci v vagonu v Trstu in si^er ^rez sredstev v hujši draginji ko pri nas, a možki internirani v Kopru. Jakob Sveszyk je povrh še podanik poljske republike. Lahko kdo zanj kaj stori? Mož je tega vreden. Italijani pošiljajo agente, da izvabljajo naše ljudi, Toraj pozor!
dn Dopisnik, ki nam je s roj čas poslal dopis o najdeni slikj »ljubljanskih oberkazinotov**, naj se blagovoli nemudoma zglasiti v našem uredništvu.
dn Razkrinkani Habsburžani. Celoten roman grofice Larischeve »Moja preteklost** izide kmalu v naši založbi. Cena knjigi bo samo 5 kron.
da Razglas. Po sklepu »Internationale Liouidierungskommission" se mora z 2$. februarjem 1919 vpokojiti vse gažiste bivše avstro-ogrske vojne mornarice, inkluzlvno gažiste brez čina. Izvzeti so samo oni, kateri so ie prevzeti v državno službo jedne na novo nastalih držav. Ker potemtakem ,,Liqui-dierendes Kriegaministerium- Marine-8ektion“ od marca počenši ne izplačuje več aktivitetnih pristojbin, je
11$ v lastno korist vseh gažistov, ozi-r°ma gažistov brez čina bivše avstro-ogrske vojne mornarice ako prijavijo v Prošnji na „Liqu.Kr.Min. Marine sektion" vse morebitno še potrebne podatke za odmerenje pokojninskih dohodkov. Za tozadevne pr«šnje so na razpolago tiskovine, kateie se dodajo pri „L!qu.Kr.Min. Mar.Sektion", Pfl »Likvidaturi ratne mornaša za mi-rovine u Zagrebu, Rudolfova vojarna" in pa pri podpisanem uradu. _Oni ga-žisti bivše mornarice, kateri so že prevzeti v državno službo jedne na novo nastalih držav in katerih se vsled tega sedaj more upoštevati za vpokojitev morajo poslati „Liqu.Kr.Min.-Mar.Sektion' službeno potrdilo, da so od države nameščeni. Prošnje in potrdila morajo dospeti najkasneje do 30. junija »likvidaturi fatne mornarice za mirovine u Zagrebu", katera jih bode potem skupno poslala na Dunaj. Prošnje in potrdila za gažiste (gažiste brez čina) iz Slovenije sprejema v svrho nadaljne odpreme podpisani urad, ako se vpošljejo do najkasneje 25. junija 1919. Evidenčni in informa
tivni urad za mornarico, Ljubljana, Dunajska cesta 31.
dn Kvas. Vedno se čuti pomanjkanje’ kvasa ih se dobi istega le v verižni trgovini za ogromne svote. Na-primer: 1 dkg za 2 K, (toraj 1 klg 200 K), če prav 1 klg kvasa v tovarni slane samo 15 K in bi se po določeni ceni imel prodajati po 18 K. Hotel sem se prepričati, kaj je temu krivo in sem dobil tozadevno v taki tovarni upogled, ker sem vedno sumil, da ,o zakrivi tovarna. V moje začudenje najdem, da tovarna proizvaja dovolj kvasa, d3 isti preostaja in, da tovarna nič ne zakrivi. Ko se po vzroku pobrigam dobim predložene razdel-nike posameznih okrajnih glavarstev, kateri so naravnost unikum svoje vrste. Ko vidim, da se nahajajo na odpo-šiljalni tabeli razne opombe, se mi je tozadevna korespondenca predložila, iz katere sem se moral prepričati, da izkazani trgovci sami to zakrivijo, ter, da se tako vsled tega več zabojev dnevno vrne, kar povzroča ogromno izgubo poštnih pristojbin za tovarno. Da pa oni, ki bi pošteno prodajali, na večkratno naročilo in prošnjo ne dobijo kvasa, je kriv odlok glavarstva, da se drugemu ne sme poslati. Prišel sem na vsled, da tak trgovec, ki je dobil sled tabele kvas, istega ni prodajal ampak ga dal v roke verižniku. Tem razmeram se mora napraviti konec, in se bo stavil vladi tozadevni predlog.
Spomenik Sllalcjaju!
Našemu domačemu junaku v borbi za osvobojenje domovine, Franc Malgaju, nadporočniku, ki je dal svoje mlado življenje za naše ideale, nameravajo rojaki iz Št. Jur ja ob juž. žel. postaviti trajen, dostojen spomenik.
V ta namen se je osnoval odbor zanesljivih mož v Št.jarju, ki nabira prispevke. Prva zbirka med domačini je donesla takoj okolu 1800 K. Vsi smo ljubili in spoštovali vrlega našega vzor-jttnaka Malgaja in silno nas je vse potrla njegova, dasi idealna smrt. Zato s tem poživljamo tudi vse druge rodoljube, da doprinesejo darove za podvi-ganje dostojnega spomenika našemu vrlemu junaku. Spoštujmo najbolje in najpožrtvovalnejše naše može, inače jih nismo bili vredni! '
Prispevke je vposlaii blagajniku odbora za Malgajev spomenik gospodu učitelju Alojz Recclj-u v Št. Jurju ob Južni železnici .*)
Dragotin Kveder, tajnik.
*) Tudi naše uredništvo sprejema prispevke.
Ljubljanske vesti.
1 Finančni minister v Ljubljani. Danes dopoldne dospe v Ljubljano finančni minister dr. Momčilo Ninčič spremstvu raznih referentov. Dva dni se je mudil v Zagrebu, kjer je imel koference z zastopniki denarnih zavodov glede ureditve valute.
1 Ruska misija pride v Ljubljano. Danes z večernim zagrebškim vlakom dospe v Ljubljano rus« a misija pod vodstvom grofa Bobrinskega. Misiji priredi mesto slovesen sprejem.
1 4% državno posojilo. Pri Kranjski deželni banki v Ljubljani je bilo podpisano M 4 867 000 4% državnega posojila.
1 Šolskemu vodstvu II. mestne deške ,šole! Prejeli smo pritožbe, da nekatere mlade učiteljice za vsako malenkost pripirajo čez opoldnq uboge malčke iz I. razreda, ki po 3 in pol urnem pouku že komaj čakajo, da pridejo zopet do bornega - kosilca. V nekem višjem razredu pa poizkuša neki učitelj utepati učencem pedagogiko s palico v glavo. Ne vemo, kako se bo to obneslo, posebnega upanja nimamo in bi želeli nekoliko več obzirnosti s stradajočo mladino.
Prizadtti starši.
1 Natečaj. Pri pokrajinskem odboru za zaščito dece v Ljubljani se razpisujejo 4 mesta konceptnib, pogodbenih ali pragmatičnih državnih uradnikov s plačo 1X.-VU. činovnega razreda. Z dokazili sposobnosti oprem-
ljene prošnje je vložiti do 30. t. m. pri poverjeništvu za socijalno skrb v Ljubljani.
1 Zaslužena kazen. Včeraj je bil pri sodišču obsojen bivši avstrijski stotnik Rudolf Lassnig, bivajoč v Wolfovi ulici 1. radi razžaljenja časti na 4000 K (štiritisoč kron) globe ali 20 dni poostrenega zapora.
1 Strokovno in podporno društvo trgovskih in podjetniških uslužbencev v Ljubljani ima v nedeljo dne 15. junija ob 9. uri na Rožniku sv. mašo za vse umrle člane. Vse člane in prijatelje društva vabi k obilni udeležbi odbor.
1 Koncert se vrši v nedeljo, dne 15. t. m. na vrtu »Narodnega doma“ ob 15'30 uri. Svira orkester »Dalibor*. V slučaju slabega vremena pa v prostorih »Narodnega doma“.
Izpred novomeške porote.
Nesreča v verižnih kupčijah rodi — hudodelca.
Novomesto, 12. junija 1919.
Včeraj, dne ll.t. m. je pričelo poletno porotno zasedanje novomeške porote. Kot prvi se je moral zagovarjati bivši šofer v avstroogrski armadi Jožef Medvešček iz Ključevca pri Krškem zaradi hudodelstva tatvine. Iz obravnave posnemamo sledeče: Pred vojno je obtoženec bival v Nemčiji, a kot šofer je služil med vojno v avstroogrski armadi. Po polomu in demobilizaciji ni imel nobenega primernega posla, odšel je na dom svoje matere ter se lotil kupčij z živili, v kar mu je mati posodila 2200 kron. Obtoženec je kupoval živež na Hr-vatskem in ga prodajal v Maribor. Usodepolno prenočevanje v hlevu.
Pri teh verižnih kupčijah obtoženec ni imel sreče. Oblasti so mu štirikrat zaplenile na Hrvaškem nakupljeni živež. Tako je prišel ob ves denar. Potrt, obupan in brez denarja se je vračal domov. Na poti ga je prehitela noč. V vasi Cimerno pri Trbovljah je prenočeval dne 18. aprila t. 1. v hlevu posestnice Polone. Ponoči je vstal, odpel par, 10.000 kron vrednih volov ter jih pognal proti Celju z namenom, da jih proda.
V Laškem pa so ga o tatvini obveščeni orožniki prijeli in oddali sodišču.
Obtoženec dejanje skesano priznava.	«
Obsodba.
Na podlagi krivdoreka porotnikov je sodišče obsodilo Jožefa Medveščeka zaradi hudodelstva tatvine na eno leto težke ječe. — Porotne obravnave se nadaljujejo.
Zadnje vesti.
Kralj Peter I. se vrača v Srbijo.
Bel gr a d, 13. junija. (Izv. por.) Kralj Peter se v kratkem vrne v Srbijo. Svoj letni stan bo imel v Aran-gjelovcu.
Buren ministrski svet.
Zagreb, 13. junija. (Izv; por.). Današnji „Obzor“ javlja iz Belgrada: Včeraj dopoldne je došlo na seji ministrskega sveta do jako ostrega nastopa med ministrskim predsednikom Protičem in notranjim ministrom Svetozarom Pribičevičem. Pribičevič je razburjen zapustil sejo in se z avtomobilom odpeljal domov. Politični krogi in vsa javnost živahno komentirajo Pribičevičev exodus. Z največjo napetostjo pričakujejo jutrišnje seje Narodnega predstavništva. Odločitev na jutrišnji seji leži v rokah strank, ki niso v demokratski za-jednici.
Politični shodi v Bosni.
Zagreb, 13. junija. (Izv. por.) Kakor poroča belgrajska »Pravda", je vlada dovolila za Bosno in Hercegovino politične shode.
Nov črnogorski list.
Cetinje, 13. junija (Izv. por,) Danes je izšla prva številka novega lista »Narodna Riječ" kot organ črnogorske omladine, da paralizira proti-državno delovanje raznih Italiji pri-jeznih elementov, zlasti na onih, tujim vplivom eksponiranih krajih.
Plovitev po Donavi pod mednarodno kontrolo.
Bel grad, 13. junija. (Izv. por.) Vrhovni svet v Parizu je odločil, da se plovitev po Donavi postavi pod mednarodno kontrolo, katere šef bo admiral Trubrich.
Brzojavne pristojbine.
Zagreb, 12. junija. »Narodne Novine" prinašajo razglas iz poštnega brzojavnega ravnateljstva, da znaša v tuzemskem prometu brzojavna pristojbina za vsako besedo 6 par ali 18 vinarjev. Minimalna pristojbina je 60 par ali 180 vinarjev. Pristojbina za nujne brzojavke je trajna. (Ldu)
Generalna stavka v Franciji.
Delavci za izvedbo Wilsonovih načel.
Berlin, 12. junija. (DunKU — zakasnelo). »Deutsche Allgemeine Zeitung" poroča iz Haaga; „Nieuwe Bureau“ ia\lja glede stavk na Francoskem : Dejstvo je, da zahteve francoskih delavcev niso samo industri-jalne, temveč tudi politične. Francoski delavci se drže odločno. 500.000 stavkajočih kovinarjev zahteva obnovitev mirovne pogodbe na podstavi 14 točk WiIsonovih. Tudi stavka 50,000 rudarjev na severnem Francoskem in izraža svoj gnils nad mirovno pogodbo. Delavci pariške podzemeljske železnice povdarjajo, da ni mogoče izhajati s 7 in pol franki na k,dan. Enako se izražajo tudi stavkajoči uslužbenci prodajainic in zalog, dobivajoči komaj po 2 in pol franka na dan. Francoski železniški delavci so sklenili, da popolnoma ustavijo obrat, ako bi se poslale čete na Rusko.
Aprovizacija.
a Nakazila za moko naj si preskrbujejo peki v pondeljklh oz. petkih, trgovci pa v sredah in sobotah, vselej ob devetih dopoldne v mestni posvetovalnici. V nujnih slučajih izdajajo se nakazila vsaki dan — izvzemši v torkih — od enajste do dvanajste ure dopoldne.
a Sol se nakazuje — dokler je je še kaj v zalogi — izključno le v torkih od 8.—11. ure dop. v mestni posvetovalnici. Brez legitimacije soli ni dobiti.
a Amerika iska akcija za poboljšek prehrane revnih otrok do 14. leta. V kratkem se bode za otroke do 6. leta razdeljevalo amerikansko kondenzirano mleko, kakao sladkor in riž; otroci od 6 do 14 leta pa bodo dobili kuhan kakao v šoli oziroma v zavodih. Po dosedanjem proračunu odpade na vsacega otroka 8 pušic kond. mleka, y4 kg kakava, V2 kg riža in l kg sladkorja, kar je določeno za 24 dni, ker mestna aprovizacija ni dobila toiiko blaga kakor ga Je bilo prvotno določenega. Kedaj se bode delilo ozir. kakao v šolah, se objavi v listih, učencem pa naznani šolsko vodstvo. Opozoriti pa je treba že sedaj, da so ta živila določena le za otroke in ne morda tudi za druge člane rodbine, ter da bodo matere porabile to blago, edino le za otroke, katerim je namenjeno. Ker pa so navodila o uporabi mleka na pušicah tiskana le v angleškem jeziku vsled česar bi ga morda nekatere matere nepravilno uporabljale naj služijo sledeča navodila. V vsaki pušici je 45 dkg koudenz. mleka, ki je določeno za 3 dni, tako da se, uporabi za otroke dnevno 15 dkg kond mleka. Mleko naj se pri kuhi primeša še enkrat tobko raje pa še nekaj več vode. Razredčenemu kuhanemu mleku se pridene 2 dkg kakao in 4 dkg sladkorja. Kdor pa hoče ta priboljšek otroku dalje kakor 24 dni dajati — sl lahko uredi po svoje. Za dojenčke pa je treba dodati več vode in sicer: Za otroka:
V 1.	mesecu 7	delov	vode.
»2.	„	6	»	n
»3.	„	5	„	»
n 4.	„	4	»	n
»5.	n	3	p	„
»6.	„	2	»	,
„ 7. mesecu in pa za starejše otioke pa kakor je zgoraj povedano.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Anton Pesek.
Tiska »Zvezna tiskarna" v Ljubija*1 L
Poslano/
Važno za salonski orkester.
Radi subskripcije na novo izdanje glasb za orkester od komponista Ant. Jakla, naj se p. n. interesentje blagovolijo obrniti na trgovino z muzikalijami
Kleimayr & Bamberg v Ljubljani.
* Uredništvo ne prevzame za »Poslana*
nobene odgovornosti.
Proda se:
Prodam nekaj vagonov trdih, borovih in smrekovih desk R. Novak Tegethofov trg 3. Maribor.	775
Proda se razno pohištvo po primerni ceni. Ogleda se lahko dopoldne od 10 — 12 ure na Bregu št. 18, II. nad.
Proda se čisto nov voz na oljnate osi in nova ruja-va konjska oprema: pri Ivanu Crne, sedlar Zg. Šiška. 766
Sveža jajca nudim po 65 vinarjev komad Ed. Suppanz, Pristova, Slovensko Štajersko.	759
Proda se iz proste roke nekaj dobro ohranjenega pohištva. Pavla Činejc, Pred škofijo št. 7, L nadst. 782
Piano - Avtomat, dobro ohranjen, krasno delo se proda. Naslov v upravn. lista.
Konj, 8 let star, 160 pesti visok, za težko in lahko vožnjo se proda. Stari trg 19, Ljubljana, pritličje. 781
Sodi, popolnoma nori, nerabljeni, od 60— 3500 litrov vsebine se takoj zelo ugodno prodajo. Pojasnila daje Ign. Andrašič, Kranj. 779
Prodam nov površnik, salonsko svetilko in drugo. Naslov v upravništvu. 786
g) Kupi seTffj
Kupim hišo v mestu z vrtom ali dvoriščem. Tudi dobro ohranjen šivalni stroj se kupi. Ponudbe pod F. 38 na upravo lista.	761
S Službe: gj
stranka*4.
Dekle iz dežele, 18 let stara, močna zna šivati išče primerno službe v Ljubljani. Več v upravi lista. 884
Služkinja k 2 osebama v Celju se sprejme. Natančna pojasnila se dobe v Ljubljani, Oradišče 7, I. nadstropje, levo. 	785
Išče se vrtnar, oženjen, vojaščine prost, znanje slovenščine in nemščine s takojšnim vstopom. Plačilni zahtevki, starost in spričevala na Emil Peunik, Šoštanj, Jugoslavija.	772
Gospodična, ki je skozi 5 let samostojno vodila večjo trgovino na deželi, zmožna slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi ter strojepisja, išče službe za 1. julij, kot kontoristinja, blagajničarka ali prodajalka v večji trgovini; najraje v Ljubljani, gre pa tudi na deželo. Prijazne ponudbe z navedbo plače, se prosijo pod šifro -julij 19“ na upravo lista.774
Razno:
Dve kravi vzamem v rejo. Več pove upravnlštvo Jugoslavije v Celju. 787
Stanovanje z eno ali dvema sobama in kuhinjo iščeta novoporočenca za takoj ali julij. Ponudbe pod »Mirna ’ ’	778
Išče se soba izven Lju-ljane okolica Kranj ali Kamnik. Pisma naj se pošljejo na upravništvo Jugoslavije pod šifro-Meblovana soba1*.
Dva visokošolca dalma-tinca, iščeta sobo, ako mo-
Poče v bližini obrtne šole. onudbe na upravo pod „vi-sokošolca**.	768
I
Dopisovanje in ženitne ponudbe I
Gospod, ki se je odzval na šifro »Skratelj** naj pošlje takoj svojo sliko na upravo »Jugoslavije**, podružnica v Novem mestu pod šifro ,Skra-teljček**.	780
Državni uslužbenec, 28 let star, z zasigurano eksistenco in starostno preskrbo, želi znanja z izobraženo, pošteno gospodično ali vdovo brez otrok, v starosti do 24 let v svrho poznejše ženitve z malim premoženjem. Le resne ponudbe s polnim naslovom ako mogoče s sliko, katero se na zahtevo takoj vrne pod .Tajnost zajamčena* na upravništvo lista. 783
Najboljše
uspehe imajo oglasi v dnevniku „ Jugoslavija**!
Ako iščete slu- 2 m 514-p kaj naprodaj ozi-žbe, ali pa Če liBdlC roma hočete kaj
tedaj inserirajte
v Jugoslaviji*
lintniF drv, premoga itd. iz ko": MULI IJL lodvora in na kolodvor
oskrbuje najceneje in točno
JOSIP TURK
prevoznik, Ljubljana, Radeckega cesta štev. 3.
Istotam so za poroke in druge prilik elegantni vozovi in konji na razpolag0
Rudolf Rus, Kraij
priporoča svojo bogato j
zalogo ur;
briljantov, zlatnine In srebrfljj* po najnižjih cenah. PostreID' točna in solidna.
   ______________________________
Slivovko, rum,
brinjevec pristni, konjak, sveče stearinske v zavitkih, Jjjj' melado, slivno in jabolčno jedilno olje, poper itd. ntfia, po najnižjih dnevnih cenah iz najinega tukajšnjega skla^
Samo na debelo.
Gregorc & Verlič, Ljubljani
Cesta na Rudolfovo železnico 7*
Kopalištni zdravnik
dr. Franjo Kolteref
ordinira v Strossmayerjevem domu
Rogaška Slatina.
Prva slovenska kavarttf
»CEflTKAIi"
v Mariboru
se priporoča Jugoslovanom domačim in tujM ki prihajajo v Maribor. — Postrežba točna*
m:
stoječ v gozdu, na lejjem spravilu, prib ižno 6 km od žel. postaje se proda in sicer: v ] Brezovci 120 m3, v Bukovlju 100 m3, v Peračici 100 rri3i Ponudbe z navedbo cen za 1 m3 je poslati najkasneje do 22. jun. 1.1-na oskrbništvo grof & Thurna v Radovljici
Mestna\ hranilnica v KraW
obrestuje hranilne O 01 brez odbltk* vloge po "	|0 rentnega d»VKa
katerega plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle in nevz ^ njene vložne obresti pri pisuje h kapitalu vsakega1 pol leta^ t. j. dne 30. junija in dne 31. decembra - «eda <?* *>'!° v vlagateljem se oglašati radi tega pn hranilnici. ,
Splošni rezervni zaklad (lastno premoženje) nad L, j milijona kron I -r Hranilnica posoja na zemljišča p o a, na leto in na amortizacijo v 36 letih, tako da na pr. nik v teku 36 let popolnoma; poplača posojilo 100 K z onre vred, ako plačuje vsakega pol leta po 3 krone.
Koncem junija 1918 je bilo stanje hran. vlog nad 9 milij 0110 700.000 kron.
Posojil na zemljišča ter posojil občinam: nad 2 mili Iona 700.000 kron.
Razkrinkani Habsburžani.
Moja preteklost.
Spisala grofica LAR1SCH, nečakinja cesarice Elizabete in njena dvorna dama.
(6. nadaljevanje.)
Žalostno je pripovedovati, da mati in sin nista imela rada drug drugega. Cesarica je imsla navado re&. da je bila le po naključju Rudolfova mati in da je vse, kar se je pisalo o veliki njeni ljubezni do njega, popolnoma neresnično. Moja teta ni imela npbene materinske ljubezni, razen za Valerijo; po njenih mislih so otroci samo povečevali njeno starost, njej pa je mrzelo vse, kar je značiio tok časa; kakor n. pr. rastoča družina. »Jaz želim biti vedno mlada,« m: je venomer ponavijala.
Rudolf je bil drugi dan zelo robat do mene; P me je srečal, ko sem jezdila z grofom Elemer-jem, se je vrinil s svojim konjem med naju ter se “dpavo smejal. Pozneje sem ga dobila zunaj hlevov ,n sem ga takoj vprašala: Zakaj si se pa danes Srnejal. Rudolf?«
»Zakaj sem se smejal? Veš, Marija, meni je vedno pogodu, kedar vidim zaljubljena dekleta. Elizabeta T—. hrepeni po meni pra/ tako, kakor ti po grofu Elemerju. Ta trapasta gos misli, da jo
'z^ubi*!6111 in °	nared'm	ž njo, kar se mi
»Ti si bahašk lažnjivec,« sem mu rekla.
,	’	a‘' res? No, poglej,« in prestolonaslednik
je odprl svojo listnico ter mi pokazal sliko Eliza-be.e T ki je napisala na drugi strani strastno ljubavno izjavo.
»Daj mi to sliko,« sem rekla, »ni prav, da bi jo tak surovež imel.«
»Prečastiti otrok,« nikari ne trati besedi z Elizabet© kajti ona ni za las boljša, kakor večina
dekleU
Pri teh besedah se nisem mogla več brzdati; Pozabila sem na dostojanstvo svojega bratranca ter 1,111 dala krepko zaušnico.
Rudolf se je pomenljivo priklonil. »Tega ne Pozabim,« je pripomnil.
Pri obedu sem povedala cesarici celo zgodbo. *To je bilo precej neprevidno od tebe,« je rekla,
* kajti' Rudolf je kaj nevaren sovražnik.«
Četrto poglavje.
Srečni so bili dnevi v Godollo. Cesarica in jaz sva obedovali včasih z malo Valerijo in tupatam se nam je pridružil cesar. Tja je zahajal tudi »stric
“l kakor 80 doma rekali velikemu vojvodi toskanskemu, Ferdinandu.	J
Veliki vojvoda je vedno igral ulogo burkeža da bi zabaval Franca Jožefa in to se mu je nenavadno dobro posrečilo. Elizabeta je navadno zrla nanj z dobrodušnim zaničevanjem in spominjam se »strica Nanda" kot prijaznega, ne preveč čednega možaka, ki je vedno skušal, da bi se mogel z mojo materjo z očmi loviti. »Dajte mi poljubček, baronica,« je rekel nekoč po svoji šaljivi navadi in mamin resni odgovor je izzval splošen smeh. »Veste, jaz bi ga že dala,« je odvrnila, »ali pošteno rečeno, vi niste videti dovolj čedni za poljub.« Cesarica je dala velikemu vojvodi priimek »ribič biserov1'; ke-darkoli je namreč dospelo v Solnogradu novo dete, n aranc °Pdaroval mladega nadvojvodo ali jiL.Jfojvodinjo z biserno ovratnico. »Tu prihaja stric biserov«t ie tekala Elizabeta, ko se je družina krae ^anda ,et0 za letom množila, »kmalu bo imel d»ne zbirko biserov In otrok.« ie rt i cesaric0 sve često obedovali sami in po obedu, L v. a Po navadi odstraniti lasne igle, tako da so c Ji valili lasje po ramenah nizdol.
in	,rada’ kadar je bila srečna In vesela
je bilo življenje videti rožnato, včasih Da ie Kila cmerna in slabe volie in lniovai tl \	« l .
£3 *Sa&, N?‘Te» "Hsffk
boljših metodah, kaki bf 5 oh««1!? ,ala 0 nai' Eiizabeta ni verovala v noTeno SS.,epoti* nanje v ta namen. Včasih je rabila sfmn !?v* toaletno kremo, včasih je ponoči npsila na" obrazu nekako masko, podlaženo znotraj s surovo teletino za časa rdečih jagod pa si je mazala obraz in vrat 2 zmečkanimi jagodami.
kV Cesarica se je kopala v toplem oljkinem olju, in " Po njenih mislih pomagalo ohraniti voljnost roaloda °st niene P0?tave‘» nekoč pa je bilo olje kakor ^reio *n se komal re^a ^šne smrti, P0p J°, je umrlo mnogo krščanskih mučencev, da ou /e spala z mokrimi bri
nek
Q. j — oMcia «. muiviiiui brisalkapii okrog pasu, fani vitko sorazmernost ter je pila v ta namen
Šestof ?en ‘zvarek, sestavljen iz beljakov petero, ‘e£.° jajec in soli. kostan? ♦ na me5ec so umivali Elizabetine težke nato { i f la*e s surovimi jajci in konjakom in jih 'zpiakovali z nekim desinfekcijskim sredstvom. Sarfca,^il0 Pravo umivanje dokončano, je ce-‘h hnrtn, doIg°» nepremočljivo svilnato haljo PosuSiii *D° aobanl g°r in doI> dek;ler se lasje niso težko kHai "rt u ie bila niena ‘asmCarka, je bilo »J« rokavic, ki )lh je noaili celo • Nohte je imela prav na kratko pristrižene.
prstanov ni smela nositi, rokavi njene bele obleke so bili čisto kratki. Malone s polno resnico se lahko trdi, da so bili lasje tete Cissi vsi pošteti.
Cesarica je ljubila majhne, tesno se prilagajoče srajce, zdoljna obleka pa je bila iz svilnatega trikoja poleti, pozimi pa iz usnja. Njeni mnogobrveni satenasti in moarirani korzeti so bili delani v Parizu, in nosila jih je le nekaj tednov. Spredaj se niso dali zvezati, ker so Elizabeto vedno trdo povezali v njene korzete; delo, ki je trajalo celo uro. Njene svilene nogavice so prišle od londonske tvrdke Swears in Wells, in v onih predoprtnih (suspender) časih jih je cesarica pritrdila s trakovi h korzetu.
Perilo moje tete je bilo krasno in izredno fine kakovosti; njene ponočne haljine so bile čisto preproste, vedno pa prepletene in zvezane z rdečim satenastim trakom. Spodnjega krila ni nikdar nosila in kadar se je podala poleti na izprehod, je vedno vteknila gole noge v čevlje; in pod srajco in mo-dercem mi nosila nikakega perila. Pri takih priložnostih Elizabeta ni marala klobuka in njeni dežniki, ki so bili veliki, nerodni in z usnjem obrobljeni, s0 »i x nee*egantni in težki za nositi.
Močno nagnenje do štiri, peturne hoje, po zimi in pojetu je bilo del njenega vsakdanjega življenja m Elizabeta je mogla hoditi tudi devet, deset ur nepretrgoma, ne da bi bila utrujena. Tega pa niso bile zmozne njene dvorne dame, o katerih se more reci, da so se nahodile v svoji službi. Naposled pa je ta čezmerna vaja jako škodljivo vplivala na ce-sarično konstitucijo, ker je zavživala samo toliko hrane, da se je mogla obdržati pri življenju.
Elizabeta je spala na preprosti železni postelji, ki jo je jemala seboj, kamorkoli je šla. Blazine je zametavala in je ležala čisto ravno, bržčas radi tega, ker ji je kdo rekel, da je to dobro za njeno lepoto.
Cesarica je sovražila dišave in njenemu spremstvu je bilo prepovedano rabiti jih. Za dragulje ni nikdar marala, akoravno je kazala sijajne okrase pri dvornih ceremonijah. Prsti so ji bili vedno brez prstanov, vendar je nekaj prstanov nosila na verižici okrog vratu. Moja teta je oboževala bisere in jih je imela cele množine najdražjih, prekrasnih izvodov; pogosto jim je dala »morsko kopel«, ker se misli, da ohranijo njihovo lepoto.
Elizabeta je prebila dolge ure pri svoji šivilji, kadar ji je bilo treba pomeriti i.i preizkusiti obleko, ker jo jc bilo kaj ježko zadovoljiti. Proučevala je i kroj in slog na lesenem konju, stoječem pred velikim I ogledalom. »Sama nečimurnost!« slišim vzklikati j nekatere ljudi; toda moja teta je smatrala kot svojo dolžnost opraviti se, kakor gre cesarici. »Ljudje 'pričakujejo od mene, da sem videti lepa in elegantna,« mi je pogostoma rekla, »in jaz često mislim, kakšna škoda je, da ne morejo vladarjev videti okrašenih z vsem sijajem minulih Časov, kakor kralji in kraljice pravljic. Tako veliko vladarjev je staromodnih in “1J! !). domišljajo, da jim njihovo dostojanstvo zlati a ni tako» njihovi podložniki jim njihovo fe edTna 5^nZ^an,pSt 8teiei°,v ZR>. Kneginja Wales* ena .črnino? V EvroPPoleX mene, ki ji ie obleica ? 23 Vrtdik del niene priljubljenosti da Ve’ ka| i« primemo'dos.,1
MoioNn™ora„n.S.“ °r? nov ob'“ »a sestajalištu. MOJO pozornost je obrača.a nase zala ženska ki ie
SLPleaVb7oni7v^naČin 5!de,a "a sv« Srn konjm ona je baronica Večera, mati Mariie Večere ki se
bo njenega imena vedno spominjala v zveri z ža-
loigro v Meierlingu. Aristid In HekL Bahdazzi
brata baronice sta stala skupaj z Nickhviem fS’
hazyjem, in vsi so bili videti v praf /r
razmerju s cesarico in cesarjem Moja teš mMe
celo sama predstavila baronico, dejstio ki d*do1
noma ovrže navedbe, da Veferov ledigo pS^o i
poroki nisem poznala.	v	f	‘
ELzabeta mi je mnogo pravila o baronici ter mi zaupala, da je Rudolfu, kot sploh vsi sodijo, silno simpatična, od onega časa, ko je prvič iskal ljubezni.	.
Nekako ob tem času je cesarica sklenila, da ' obišče Prago, ker si je želela udeleližiti se lovov na Češkem, kjer sem jo potem spremljala. Zapustili smo GOdOlIo okrog osmih zvečer v razkošnem posebnem vlaku, ki je imel voz z vzprejemno sobo, zraven pa je bila cesaričina spalnica, ki je mejila pa mojo sobo. Njeni strežajki in njena dvornica so ‘mele naslednje vozoVe. Pripeti so bili vlaku tudi vozovi, določeni za družbo gospodov, ki so imeli vstopili na vlak dve uri pozneje.
Večerjala sem s cesarico, ki je bila izredno aobre volje; spominjam se še, da mi je pripovedovala Oh»- ai*°» v kateri je bila ona Titonija, cesar Hiinvi- !! pa nek mIad °Srski Ustnik, grof Imry Aleo dy’ zaMubljen služabnik po imenom Ims. 5ivi7p r-,a iSe le nana§ala na prvo dobo Elizabetinega A l ul3, ko se je po hudi bolezni podala na Madeiro, ciror yady je b‘l eden izmed njenega spremstva; na rt"6!vem’ kaj se ie pravzaprav prigodilo, vem kii _ t,-oniQrni,c cesarici ni bil nevšečen. Grof je rtl.vi ,an na Dunaj, Elizabetino bivanje na Ma-dem pa je bil* nenadno ukinjeno.
if" večerji sem pila precej bavarskega piva, ki ifi* »vzf°^° si!no za®panost, da me je teta poslala spat. Zatem so prišle strežajke in jo slekle.
* Kraljica Aleksandra.
Svarilo!
Delavcem vseh kategorij.
Vsled neurejenih gospodarskih in prometnih prilik vlada v Belgradu in na ozemlju Kraljevine Srbije veliko pomanjkanje dela in nezaposle-slenost delavskih sil. Delavci vseh kategorij, ki hodijo brez izrečnega poziva v Belgrad za delom, potrošijo vsled velike draginje v kratkem vse svoje prihranke in se izpostavljajo največji bedi.
Svarimo delavce vseh kategorij pred odhajanjem v Belgrad ali v Srbijo, če nimajo delo nakazano od podružnice državne posredovalnice v Ljubljani, Mariboru, in Strnišče pri Ptuju.
Kdor se samolastno poda v Belgrad ali v Srbijo ima nositi sam vse posledice.
*	Pri lepem vremenu igra v nedeljo popoldne ob 19. uri
	Taiid. društvo »Triglav".
	Vstopnina prosta. — Za obi-
	len obisk se priporoča
	Plzenska restavracija
	Gradišče št. a.
s 6—8 konjskimi silami za obrat, približno 100 kg strojnega olja, pj j p. ^	za, električno raz-
— ter manjši ^ i 1 1 CL I I 1 tj svetjjavo ceno
prodam. — Ponudbe na MILANA FERJAN, Slovenji gradeč.
flntnn Damir tr9°vina s špecerijskim KIIIIUII I OEBSLj in kolonijalnim blagom,
CELJE, Samostanska ulica;
se priporoča občinstvu za nakup vseh špecerijskih in kolonijalnih predmetov. Vedno sveža moka in pristna namizna vina. — Postrežba točna in solidna.
„KINTA“ karbidne svetilke
najnovej'šega sestava, fino emajlirane, enostavne, ter popolnoma nenevarne razpošilja po poštnem povzetju za ceno 32 K, poštnina posebej Glavno zastopstvo „KINTA‘‘ svetilk, LJu-bljana, Dunajska cesta m.
 	Telegrami:	KINTA	Ljubljana.	================
r ~	-
Pisemski papir natfkieise vrste
priporoča
Marija Tičar. Ljubljana
Naj večja izbira umetniških razglednic
i02
Prosim, naročite takoj, dokler je še zaloga pisarniški, konceptni, fini kanclijski, svileni, ogleni (vse barve), Indigo modri iu vijolčasl
papir.
Noteze, pivnike, peresa, radirke,
trakove za pisalne stroje, bloki za pisarne, žepna peresa (Ftillfeder), kopirne knjige, trgovske knjige, uradne kuverte, trg. pis. klej (gumi), voščeni papir, pisemski papir, zavijalni in vse druge vrste papirja. Kopirne preše, narodne in umetne razglednice
razpošiljam na debelo in drobno.
V zalogi 150 parov nogavic za dam« in 30 kg gum-nic za vezenje trt. — Postrežba točna in dobra.
Se priporoča tvrdka
JOS. OMERSA,
trgovska agentura in komisijska trgovina LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 6/1.
Valentin Urbančič, Ljubljana,
Bleiweisova cesta 18.
Glasom naredbe št. 3046 ministrstva za trgovino, je izvoz suhih sliv, pekmeza, starega krompirja in suhega sadja prost. Tozadevne kolekovane prošnje se naj vložijo na podružnico Centralne uprave za tr-govački promet sa inostranstvom v Ljubljani, ki bo izd*ala za to blago potrebno izvoznico. Isto tako naj se vse prošnje za prevoz raznega blaga v Cmurek, Radgono, Ljutomer ali ta-mošnjo okolico, pošiljajo na podpisano podružnico.
Vsega zdravilstva
Dr. ŽIVKO LflPflJNE
nastanil se je
v LJUBLJANI
Kongresni trg štev. 14,1. nadstr.
Zaloga oblek
po najnižji dnevni ceni
treh vrst ima v zalog tvrdka
Hrovat & la
Ljubljana.
Lastni moderno opremljeni modni salon. Velika ® izbira vsakovrstnega manufakturnega in a	modnega blaga.
$ Razpošiljalnica po celem SHS ozemlju. $
Ul	Se	priporoča,	p. n. trgovcem in sl. občinstvu
SCHWAB & BIZJAK, Ljubljana,
prej T. KUNC.	Dvorni trg št. 3.	pod Narodno kavarno.
Veika zaloga zlati h, srebrnih in niklastih ur kakor Omega, Schaffhausen, stenske ure z nihalom po najnižji ceni. Popravila se sprejemajo vsaki čas in se solidno izvrše. 990
Objava
Podpisani naznanjajo, da so zvišali
obrestno mero vlog na knjižice oziroma koči račun, začenši s 1. julijem 1.1.
(merilca), kateri ima prakso v traciranju ozkotirnih železniških prog se sprejme. Delo za 1 — 2 meseca. Nastop takoj Plača po dogovoru.  Orodje potrebno.------------
Ponudbe na Šentjanški premogokop fl. JRKI L, KRMELJ,
(Dolenjsko).
pri vlogah na tekoči račun z najmanj trimesečno odpovedjo pa
na 3 'Ho čistih.
Denarni zavodi v Ljubljani.
Proda se
zelo ugodno
5 let stara z žrebetom, lahek eleganten brek za eno ali dvovprego, vporabljiv tudi brez sedežev; za brek so poleg tudi sanke, en brun, tovorni voz za par konj in angleška kakor tudi prsna kompletna konjska oprema.
Več se poizve pri
Milanu Škerlu,
Karlovška cesta št. 11.
hotel in mesarija V
Srbski trg
Vsem okoličanom in prišedšim potnikom uljudno naznanjam, da odprem v par dneh
salonsko sobo
kjer bodem postregel z najboljšo pijačo in jedačo. Točim celi dan sveže pivo, pristna lastna vina ter zadovoljim goste z najboljšo hrano po primernih cenah.
Spoštovanjem
Karol Kossar.
Ljubljana
Kava žgana „ surova Kavni pridatek Olivno olje la Sardine najboljše vrste Keksi
Marmelada Paradižna konzerva Riž
Kond. mleko s sladkorjem
Razpošilja po celem kraljestvu od 5 kg naprej franko.
Kmalu ni bilo slišati drugega glasu kakor ropot vlaka, ki je hitel skozi temo .. .
Ko smo drugo jutro dospeli v Pardubice, se je bilo zbralo tam mnogo češkega plemstva; zato je bilo tudi veliko predstavljanja, ki je bilo teti silno nadležno, in je bila jako vesela, ko sva sedeli v kočiji, na potu k cesarski žrebčarni v Hladrupu.
Spala sem v zakristiji kapelice, kamor je sijala luna skozi dvoje oken brez oboknic. Zjutraj sem zarana vstala in se peljala s cesarico nazaj v Pardubice, kjer je prejšnji dan ostalo spremstvo gospodov in sem bila ondi predstavljena knezu in kneginji Fiirstenberg. Knez je bil radzornik psov, kneginja je bila pa neKOČ zaupnica Elizabete, a sta se zelo odtujili, tako da se že več let nista videli.
Cesarica si je najprej ogledala hleve, nato pa se po'dala h knezu Auerspergu, kjer sem prvič videla zbrano družino Larischev. Moj bodoči soprog, grof Jurij, je bil takrat boječ majhen poročnik, čegar precej navaden obraz so kazile pege.
Tisti večer se je podala teta že ob osmih k počitku, jaz pa sem zopet prav dobro spala v zakristiji. Zbudila sem se zgodaj zjutraj; tisoč žgo-lečih glasov, ki so prepevali v prosti naravi, me je spravilo iz postelje, da sem se oblekla in odjezdila na izprehod. Blizu Pardubic sem naletela na Nickyja Esterhazyja, ki mu je bila menda tudi tako zgodnja ježa povšeči; veselo sem ga pozdravila.
On pa mi ni odzdravil, ampak je ozlovoljen rekel: »Jako nepremišljeno od vas, da jezdite sami, baronesa. Čudim se takemu vašemu vedenju, ko bivate s cesarico skupaj «
»Prav lepa hvala,« sem odgovorila, »sicer pa j nikari ne pustite, da bi se vam konj prehladil.« j Vzpodbodla sem konja in odjahala.
Povedala st*m teti o tern srečanju z Nickyjem; ona pa se je samo nasmejala.
»Čemu pride ta nadležnež povsod za nami?« sem vprašala.
»Ali Marija ... naposled je res brhek,« se je glasil tetin odgovor. Te besede »er ist aber so nett«, je rabila vedno, kadar je govorila o ljudeh, ki so ji bili všeč...
Po zajtrku smo se podali na grad grofa Kinskega ' v Slatinami, kjer je bilo povabljenega zelo veliko ! elegantnega sveta, da sprejmejo cesarico. S pre- j cejšnjo ceremonijo so nas peljali v velik salon; takrat sem se zavedla visokega socijalnega stališča, j ki sem ga zavzemala kot nečakinja in ljubljenka S avstrijske cesarice. Podali so nam čaja, ki ga pa Elizabeta nikdar in ob nobenem času ni pila. Videla sem tisti njen hladni pogled, ki ji je bil lasten, j kadar je bila pri »izvrševanju Svojega poklica«, kakor je nazivaia take sestanke. Ko so se semtertja najine oči ujele, sexje narahlo zaničljivo namrdnila; pogostitev s čajem je doživel skoraj da fijasko, kajti cesarica še poskusila ni, da bi vzela gostom boječnosf.
Sedela sem poleg Jurija Larischa in sem spoznala, j da nikdar v svojem življenju nisem naletela na tako dolgočasnega človeka. Ko sem se tako dolgočasila ; poleg tega molčečega človeka, sem bila prav vesela, j da sem mogla s teto Cissi oditi in si ogledati slovite ; hleve kneza Kinskega. Pohvalili sva kajpada konje j in pse ter se poslovili.	j
Ko sva se peljali domov, je cesarica pričela pogovor:	,
»Kaj pa misliš o Juriju Larischu?«
»Menim, da bi si moral odstraniti tiste pege z obraza,« sem odvrnila; »pa kako nezadovoljen in nesrečen je videti!«
»Jurij je nečak starega grofa Larischa,« je nadaljevala cesarica, »oče in mati sta mu že umrla. Mati mu je bila lepa Stirbey. Oče mu je umrl v blaznici. Jurija je vzgojil njegov stric Ivan Larisch, kjer so ubogega fanta menda vedno skrivali svetu. Ima dve sestri: Jetta, ki se je že poročila s svojim bratrancem Henrikom pa Mici, ki še ni oddana. To je njihova rodbinska kronika.«
Teta je prenehala, nato pa je rekla nekam resnobno: »Draga moja, dan bo prišel, ko se boš morala poročiti. Strašno bi bila ljubosumna na vsakega moža, ki bi prišel med naju, in ki bi mi onemogočal videti te, kadar bi hotela. Veš, prepričana pa sem, da se ta neškodljivi mali Larisch ne bi nikdar vmešaval v ravnanje svoje žene; on bi bil ravno pravi koristni soprog, s katerim bi te želela videti poročeno,«
»Oj, teta Cissi — ne verujem, da bi mogla kdaj živeti s tako dolgočasnim možem, kakor je grof Jurij,« sem vzkliknila.
»Kar se tega tiče,« je odgovorila Elizabeta, »ženska našega sveta ne more rabiti drugačnega kot dolgočasnega moža! Sijajnost naj pride od zunaj. Vendar si dobro premisli moj nasvet, otrok moj, in Če bi lahko sklenila ta zakon, se v prihodnji seziji lahko vse uredi.«
Naslednji dan smo šli v Prago, ker je Elizabeta želela obiskati staro cesarico Marijo Ano na Hrad-činu. Ko smo se peljali skozi mesto, mi je cesarica naročila, da naj se prav diskretno vedem, ker se bom sešla s plemenitimi gospemi reda sv. Terezije, ki so živele v samoti na Hradčinu.
Namen tega reda je, preskrbeti gospem odličnega rodu domovanje. V palači dobe vrsto sob, iz cesarskih kuhinj hrano, konje ir. kočije pa iz cesarskih hlevov.	(Dalje	prihodnjič.)