rokodelnih narodskih reci Odgovorni vrednik M**. Jhinea MSieitceis. rn i ~ir>%, % &1 v o 26 3 svee< ^poznozimna) 1851. TXaznanílo Zivinozdravništva u Pe pol r> . delà k z dra drav kupovanju, pri pravdah zastran kupljene, ran ^'ewe ali scer poškodovane divine po posta vah ravnati. Cele bukve štva" ki obseže pita podkovati in kopítne bol in bol dra gen), veljala Vsak teden li at ;u ? ste z enaj st podobami vred na Vsak kraje. obsegle 40 do 50 pol (Bo ena pola na svitlo, ki bo denarja. ? svitlo prišle, in se dobite v tiskarnici g. BI ki se na te bukve nar o čí, pošlje v y namrec po napovedani Vsak g.naročnik, Lije pri nápovědu s vojiga naro tovilo naroebe 40 krajc., ki se bojo porajtali za plačilo poslednih (zadnih) deset pol. Za vsako pervih 30 ali 40 pol pa pošlje na čila kaj čez 40 kr. (^ki veljajo za plaćo posled- ročnik potem, ko se bo izdajanje bukev začelo njih 10 pól) odrajtal, bo prejel po pošti ali po ^miv JJVV1/11X ^ iv u uu j/juajuiij v/ uuaiy t /juv^iv/ y krajc.; proti tem bo izdano pólo prejel. Kdor pôsl 9 že plaçai Tišti kakor je naročil, toliko pol, kolikor jih je bo izdane pôle po pošti prejemal, mora za marko vsake pôle se 1-krajc. pridjati, da se tako po naročniki pa, ki so le z 40 krajcarji sedanji postavi postní na predplača. Scer se bojo za poslednjih 10 pól v versto naročnikov sto- pôle razposiljale posamesne ali več pol sku pili 5 so naprošeni, da naj v frankiranih pismih, pej po volji g. naročnikov, ktero naj nam nazna poslejo za pervi k pol o ivi poli CP I ti plačila), ako hočejo na svitlo dane nici sami ali po poslih přejeti namrec za niti blagovolijo. b '0 - M to obsirno in knjigo 5 kakor Tišti niki pa ? ki boj izdane liste po posti v predp tiskar- šne dosihmal Slovenci, in kolikor je nam znano naroč- tudi Slovani sploh še nimajo, se bo veliki potrebi nim závitku prej em ali, naj prilože za k se krajc. za post 7 kane liste brez plačila dobivali da boj pol vstreglo, ki se je razodevala povsod po tacih bu kvah zaživinozdravnike inzdravnike sploh Vsak teden bo sledila pola naroeniku nadležno biti, vsak te potem zamar- za kovače, živinorejce in za vsaciga kmeto vavca. Priporočiti jo srnemo tudi bukvarnicam Ker bi utegnilo vsih slovenskih županij marsikterimu den sproti te krajcarje pošiljati, bi bilo mende stvo ne bo po nji nevredno pomnoženo, kar pane Nadjamo se poslednjić, ďa tudi slovensko slov prav, ako bi se naročnina na ali 5 pol ali še za več poslala. kra t saj za pre nam 5 bilo ampak drugim možém soditi. Tezko je uhu , po neobdelanih potih pervim hoditi, j il y1 vi — ki morebiti lan- socih vednostih tako pisati, da na eni strani véda skiga oznanila teh bukev niso zvedili, damo na (vednost) nikakoršne škode ne terpi, na drugi znanje, da knjiga pod imenam „Živinozdravni- strani pa da so bukve tudi prostimu bravcu raz in 0 vi N narocnikam „Novic , t živino bo obsegla celo vse nauke, ki zade va jo umljive. Vrednistvo. o bol in dra vim stanu, in bo razde v 10 delov ? ki boj takole sledili / 1) nauk podkovanja zdravih in bolnih kopií in ozdravljanje vsih kopitnih bolezin ? 2) poznanje vsih vunajnih in notrajnih delov iz kterih ži vinske trupla obstoj opravil o zdravim stanu, 5 y in njih ypomin Hmetovavcam zastran se nozet ali travnihov• Lanska mokrotna létina je napravila veliko maha po senožetih. Škodljivi mah odpraviti, naj kmetovavcí z maham obrašene travnike o suhim vremenu prevlečejo 3) obsirni nauk živinoreje domaće & iv in e vsa z ravno brano, ki ima goste zobe. Razrušeni mah ciga plemena, in njeniga plemenjenja naj se potem z grabi jami pograbi ? 4) razlago bolezin sploh 5) popis vsih zdravil sploh, in kako se rabijo 6) nauk 0 spoznanju in ozdravljanju vsih vu najnih in notrajnih bolezin kónj, goveje i iv in e na kupe, in za na-steljo porabi. Pridobljena nastelja bo obilo obilo poplaćala to delo. Ko pa začne spomladi trava zeleneti, naj se o gip ovac kóz iilt«, presicev in psov, 7) obsirni nauk pri porodili, lahkih in težkih naše domaće živine, 8) poduk v razsojevanju vunajnih oblik ("vuna mokrim vremenu senožet z mavcam (sadro ali sam) poštupá in obilni pridelk žlahne merve mu bo bogato povernil njegove stroske. Fiđelis Terpinc. / y nje podobe) živine poduk klavno živino in mesó do vati vžitek ogle áí 10) sodijsko živinoznanstvo ) to je kako se pri stoji iz treh razdelkov. \ čil no iler zar no iz prase ran je gojzdnarjev ali borštnarjev v Ljubljani. (Dalje.) Vsako tako izprasevanje ali taka preskušnja ob 42 r* ^ ^ su en Pervo je, de vsak preskušenec preskušniški komi- ako pa boste sad • i i • i. « » v r i i • . • _ » • ___ .7 . izdelik predloži kteriga je sam ze poprej > boste drevesea tam ízredili, kjer pri kakšni priložnosti, ali posebno v namen preskušnje jih je potreba in jih imeti hoćete. Sejte tedej v d or te V ojzdnarskim oddelku, kakošni j glob o k 7 t o kaksnim poglavitnisim znajdbi ali posebni poskušni spi sal ali izrisal. Drugo je spisana pres kuš na (schriftliche Priifung) cez tri vprasanja, ktere ministerstvo za-, tudi dovelj (v s a diš ih) zemlj v drugih pa sa dite! Ta svet vam jez z dobro vestjó dam, ker sim že sèmtertjè drevesea sadil in sejal! — Obdelujte zem- er jo je v e t e r- kakor g. Fi. hoče, le v • v 7 pecatene posij e, in se se le v prico vsih treh preskus etnih krajih arujte se pa na h krajih zemljo okopavati! Ondi le za presad • V nikov in vsih preskusencov odprejo, predberó, od pre- varno luknje napravite, jih precej obsadito, korenince skušencov zapisejo, de potem v 12 urah (vsaki za se drevesc raztegnite iz glave, brez de bi se med saboj, ali s komur družim i z mljo podložite in obložite 7 ali v bukvah posvetovati smeli) spisane odgovore dajo. Tretje je očitno, glasno izpraš evanj e, ktero z vsakim preskušencam 2 uri terpeti zna. Vprasanja pa vsaki preskušnik po svoji misli tako da, de se iz odgovorov védnost soditi zamore. Po vsim temrasodijo preskušniki: ali je preskušenc za samostoječiga borštniga vajda dober, ali posebno izprasevaniga gotovo raz dober, ali pa ne? in po tem sklepu s přič ala dajo. O 24 urah po preskušnji kronovinskimu poglavarju te s pričala in njih spisane posebne sklepe iz- ročijo, kispričala preskušencam da, posebne sklepe pa ministerstvu predpoloži. Maz ff led tega, kar seje dozdaj %astran pogojzdenja Krasa očitno razglasilo in priporočilo ( D al j e.) 1. Gosp. Fleišman pravi v 45. listu lanskih „No víc a de je setva boljsi, de naj bi se semena precej tam sejale, kjer ima dřevo ostati, pa sejati se ima globo-keje, kakor je scer navada, de semena vetrovi ne raz- pisejo in suša kalí preveč ne zatare in umori, tisti, ki Krásko burjo pozna, dobro ve, de 2 3 7 Ali 4 in tudi več palcov globokosti za-njo nic ni, de raz-nese vse, kar je zrahlaniga inlahkiga, tedaj tudi zemljo in semena na veternih krajih, ako bi se ravno po sežnju globoko vsejale. Kaj bo tedaj tudi globoka sete v pomagala ? presajanjem mladih drevesc, se ni pečati pravi g. Fl. zavolj pomanjkanja vode, to je, mokrotě, kijo presajenci morajo imeti, in jo dobiti ali po dežju, ali po perlivanju. Pomanjkanje mokrotě je pa na Krasu gotovo nar veci težava; to pomanjkanje bo pa sejan-cam veliko veliko več škodljivo, kakor presajencam. Pervo in drugo léto so iz semena izrašene drevesea sibke ? 7 7 velik mraz in velika gorkota in suša jih umori sosebno ako se v plitvi, pešeni, ali kamnitni zemlji to je, na Kraških ravno za pogojzdenje odlo-čenih prostorih znajdejo. Potrebno je tedej pervo ali tudi drugo léto drevesea v zavetnih krajih, v bolj globoki zemlji 7 to je 7 v posebnih sadiš ih iz rediti in potem, kader so se ukoreninile in bolj moene po stale Ijo 7 jih presaditi. Pa ne iz dobre v pusto zem boste rekli? To sploh poterdim, pa tudi vém de se mlade drevesea lahko z zemljo vred (mit Bal len) presadijo, 7 in kjer bi to nemogoče bilo, de se zem lja v presadiša iz dolacov (kotlov 7 karnic), kterih na Krasu ne dej manjka, donesti zna. Ako se spomladi zgo 7 7 kakor hitro več ne zmerzuje, drevesea presade bo sponiladanski dež pervo potrebno mokroto podal in se presajenci primejo, in de presa- m saj tolikanj, de jenci po tem sušo veliko boljši sejanci. preterpé, kakor sibki bodo drevesea le tam pognale in rastle, kjer je boljši zem- Pomislite zraven tega, če boste seja li, • V • lja, bolj z a vetu i kraj (na bodo za pogojzdenja 7 Krasu, na prostorih 7 kteri odločeni, tedej povsod ne); tla pritisnite, in dobro pokrit 7 v (Dalje sledi.) NiirodsHe starice Osmi list. Ljubi moj Jože ! Danes Ti moram začeti od Vindov ali Vend govoriti, kakor sim Ti zadnjič obljubil. Vindi, Vendi, i, je vse eno imé; li ker je silno Vened Ve n e t staro 7 je v ustih čnih narodov tudi različno zgo varjano bilo. Letó imé je vzeto od iména Indi, Hindi ali Hindu, in kaže na pervi dom Vindov, to je, na dezelo Indij 7 (kte d ima svoje imé od reke Ind), I je reklo tudi nekdaj Hind ost Da Vind pri ali Vendi nekdaj od Indij ski ali slovenski jezik, kteri je indij tu 7 spricuje tudi vind nskimu Sanskri i in e, kakor tudi soglasnici L močno podoben. Da ptujci glasnici na križem spreminjajo, je znano. Grekam je bilo oi, Intoi preterdo nd ali tudi v imenu Indi ali Ind 7 tako nt vkupaj izrekovati, zato se jim je bil e sam vines posilil. Tako je postala beseda En et a v • reci 7 IZ Hind Iz greški °:a En et He n e t i in pozneje V en e t i. Kakor se je Latinam per so bili Latini napravili godilo 7 da so ga venci in druge glasnice čisto z Ven e ti ljudstva rovarjajo ad nu Eneti ali He ne ti arjali, tako tudi SIo- a besed . o z e k d tk Namest Indij k : in tudi druge 7 kar se iz Ijud-tega mljo- pisci imenujejo Vindhya že per Ptolemeju imenovane i. t. d. pravimo Vindij stva so rekle Vindi a namest Indij vidi, ko so Ind is ke gore, ktere dandanašnj V Vind M Tudi Indij namest Ind imenujejo Hind Slovenci sami so se imenovali kakor kaže Vendi. Ime Venedke hoče kazati, da so se Vene di ime- novali, pa v Venedke je drugi e blizo samo zato pristavi jen, ker bi sicer Vendke bilo teško izreci 7 in e zavolj ložjiga zgovarjenja notri sili 7 ali pa je ime Venedke iz latinskiga Vene ti napravljeno? Silno staro imé Enetoi ali Heneti pomeni razpol tistih Slovanov, ki so nekdaj v Plemenii in tudi dru- god po maloazijatskih deželah stanovali. Po Trojanski vojski sose bili z Anteno ram k Jadranskim mor ju na današnje Veneško preselili, kar je bilo takole prišlo : An t e no r, plemenit Trojan, je bil Ma n e 1 a-va v gostje sprejel. An te nor je bil namreč s svojimi Prijamu aliPodaržiču sovražen, in je Trojanam sve-toval, da naj se z Grajci poprijaznijo, ter Heleno nazaj dajo, v kar Prijam ni hotel dovoliti. Ko je bila Troja premagana, je kakor Sofokles pravi 7 nič V za Ant en or imel pardovo kozo (Pantherfell) pri hisnih vratih za znaminje, da Grajci pri njem niso liga storili. Potlej je šel v družbi Iíenetov in s svo jimi otroci v Traci jo, in od tod na današnje Vene s ko, ki je ob Jadranskim morji, Da so Venedi, Veneti ali Ve ne can i Piemen skiíra © rodů 7 spričuje Plini*) rekoč : ;,Na uni strani V svoji Hístoria naturalis Lib. 6. c. 1. kjer pravi: Ultra uem (flumen Bilaeum) gens Paphla gonia 7 quam Pylaemeni ? 43 reke Bele je Paflagonsko ljudstvo, ktero nektei ću) * Poženčan, Valjavec, Zepič, i. t. d. njih Plemensko imenujejo, in ktero Ima za sabo mejo delih pozneje Galacijo. Tù je město Mastya (to je, naravnost Město imenovano) Mil potlej Ker m V (Konec sledí.) ta kraj Nepos Korneli se dostavi H verovanje terja y da so od teh zaroda na Italijanskim Venet kteri imajo ž njimi vred eno ime u Tišti Heneti ali Plem y ki po zdjanj T J niso z Antenoram na Heneško ali Venešk zra ven Jadranski Belo S morja šli, so se v Kapatoćj h svojimu zarodu podali. Tudi He net ali so bili Leukosy y to je 5 Bol ali Beli S imenovani. Spredniki Hen et ali Venet y V d so v Kapatoćj i stanovali preden so se v Pl menijo preselili; imenovali so se pa S y Hen et ma ta e y Veneti; Vindi alilndi, Hind to je, Beli S i. Sa y , S or oma d i so bili njih sorodniki, so se bili Madi posorili, kakor so tudi Hen et S or ski ga zaroda bili. ker iz Ljubi moj prijatel! kar sim Ti danas pisal, sam se nekoliko premisli, in eno z drugim permerjaj hodnjic Ti bom od Vind Z Bogam! ali Hen et Pri dalje pisal Tvoj si Benk prijatel Tone. Noviéar iz slovenskih krajev. Seno&eče 23. svečana 1851. Z veseljem do- pišem, daje c. k. okrajna sodnija v Senožečeh přetečeni teden pervo tužbo v slovenskem jeziku pisano přejela. Tožnik jeJože Suša, pervi svetovavc Sno-žeške županije, spoštovan rodoljub, ki se moško brani y kaj v ptujem jeziku pisaniga podpisati! Slava mu! Ve-čidel pa se na Krasu godi kakor po celim Slovenskim, namreč, da ste kratke hlaće in kosmata čepića boljši > podpori slovensine, kakor dolge hlače in visoki klobuki in da pod raso za domovino in prirojene pravice bolj vneta serca bijejo, kakor pod gladkem suknom! Slo- venski kmet je in bo velikanski in korenjaški steber slovenšine, in naj se mu hoče nar ptujiši jezik vcepiti 9 ljubezen do materniga jezika vso ptuj zastonj ! šino premaga ! To terja preték, zdanjost in prihod od Slovenca, da mu ni treba se sramovati svoje velike ma- tere Slave ! Z Bogom ! M. V. TVoviéar iz Ejubljane. Nekoj iz » Vesne u Po dani obljubi prinesemo danes svojim bravcam iz izverstniga nagovora g. dr. Kavčiča, ki ga je, ko zagovornik toženca o začetku Ljublj. porotnih sodb po to- (Dalje.) Dokončavši svoj kratki uvod, začne Ljubljanski do- g. predsedniku in g. deržavnimu pravdniku govoril rvl : ____ liko l^Hk-«- la. xr annmln ritala bai* hríV pisatelj „V CDUC OVUJU lrtZiBUJU latVUlC . ,, JL Čij put upu- aiivi/, IYU11IYV1 g» li U 111 JU » P|ruunu vpv«m j »»••* v/**'" stim pervaka slovenskih pesnikov Koseskiga, in se naznaniti, se nam toliko potrebniši zdi, ker je zaresf svojo razsojo takole: „Taj pot pu kolikor ga nam je v spomin ostalo, kar bravcam obernem rajše precej k pesnikam mlajšim. Na per- škoda bilo y de tega govora niso vsi pricujoci razumeli j vem mestu med temi stoji L Tom Njegova ker Je tr » dohtar le v nemškim jeziku govoril. Ko domišljija je prederzna, njegove podobě nam kaž ej je o* O 1 dohtar— kakor smo že unidan opomnili » nadusen nad oblake postavi o r jedini goreciga uzdiguje mladenča, kteri se po orio Njegovo lete naznanil, zakaj de svoj nastop le v nemskim vzrok jezi- naj višje nadušenje nam ku začné, je pozdravil tudi on s sercnim veseljem talsko poezijo pred očí. In če se na začetek te nove vstavne naredbe in je narpoprej raz strani čudimo njegovimu nenavadnimu pesniškimu ložil y kako je po dolgim boju s krivimi presodki vun nadusenju. uname na drugi ljubeznivost nj besede der ocitna in ustna sodba po poro tah zmagala, h llvOCUv * >r \ v nas naj prijetnejše čutila. Vsaka struna njegove lire v kteri prisežni možje po zaslisanju tozenca in prie, diha goreco ljubezen do domovine zagovornikov postave in tozeniga, po svoji vesti raz „Miroslav Vilh«x , » 11 ji ax , naj plodnejši slovenski spi- sodijo: ali je zatozeni „»- »... , svoje neodvisnosti in zavoljo srečnih po ti razsodbi kažen krivičniga določijo. Razloži! je ?5 kriv" ali „ne kriv", in sodniki satelj y je zavolj privatnih okoljnost, kakor tudi zavolj svojih bogatih c dohtar potem ob kratkim zgo d ovino sodb od nek dušnih zmožnost, posebno poklican, da bi poveličeval danjih časav noter do današnjiga dneva; opomnil slovensko slovstvo. Vsako nje delo je namenjeno je vsih silnih pripomockov y s kterimi so v starih casih k kakimu dobrimu naménu, postavimo, za obdarovanje zatožence mučili, de so nehotama mogli obstati • « i • v« t *• . ». . . . _ « • ■ « » i i v • i* i * _____a_____ r m y césar naj boljsih slovenskih spisov. Vilh pomaga tedaj so bili obdolženi; zakaj ob času natveze (Tortur) je dušno in materialno k povišanju slovstva, kar moramo veljalo pravilo, de vsak, ki je obdolzen, je tudi go le hvalezno spoznati Nj gove pesme kaj k tako tovo kriv." Ljudomila cesarica Maria Terezia jo imenovanim političkim pesmim ki je davno na svitlo přišel, zasluži pervo mesto. Nje, „Koledar", ne 55 y Jamska Ivanka" pripravlja pot slovenski pevoign. V • Na odpravila to ravno tako neusmiljeno kakor krivično rav dohtar na dalje, kako pravična en nanje. Razložil je S je nova naprava, de ni več, kakor je dosihmal bilo y pevi te igre, ktere je tudi on zložil, so prav v slav- sam člověk zatoženca sodnik v dvojim pomenu (zastran janském narodnem duhu aostavlj u křivosti in kazni) in ob enim tudi njegov S pesnistvom se tudi m se mai t/egjiar z velikim uspehom uaije je porouiiKov imeiuuiu, sveiu upravnu ra&iuau, m prevodi, posebno pa prevod Mosentha- niso nobenimu sodniku na tem svetu odgovorni, ampak « . . à/ _ « « â # ê m m m t • # ^ t m ____- _ _ ____^ ? z velikim uspehom Dalje je porotnikov imenitno zagovornik, sveto opravilo razlozil, ki peca love Nje Debi I I ¥ • • slisij ajnk va ši č y y urednik med naj bolj delà M le svoji vésti in vsigavedijocimu Bogu. Derzavni ga r> Praviga Slovenca", tudi ni pravdnik pa je varh postave, in čuje, de se pravica poslednji ne v izvirnih delih ne v prevodih. Tudi nje- nikakor ne krati. Zagovornik zatozenca ni zagovornik gova r> slovnica za sole" ni brez cene. Vendar je uči hudodelstva, de bi re«niga hudodelnika kazni odtegnil ? telji naših normalnih šol niso poterdili, da bi bila pri- ampak njegov poklic je le, pripomoći pravna za šole. de se vse na i oui III »U poieiUUI, oa Dl ona pri- amp«m njc^uv JJUMIU JU ic, piipuiuvui, vc^ ou .«u Z rednimi sostavki v vezani in pro- tanjko preise in razjasni, kar je treba, de pride do sti besedi se dobro obnašajo tudi gg. Ledinsk ban, Svet J y 01 stikrat skrita resnica na dan, in de se obsodi vsak y ka y ran, Potocnik Jeris a, y Hieing Kast kor je prav. Pri ti priliki je prevzel te dohtar zago T er d (poslednji trije so v Be vor kel vsi ga y prostiga krajnskiga ljudstva, m je re na Krajnskim po kme de se ni čuditi de se zgodí am alíqui dixerunt, inclusam a tergo Galatia, oppidum Ma s ty a Milesiorum, deinde Cromna. Quo loco Nepos Corne lius adjicit Henetos, a quibus in Italia ortos eorum V^enetos credi postulat. * tih toliko hudodél, sosebno u bojev, ktere sploh le si rove ljudstva dopernašajo; čuditi se je marvec y de jih cognomines ni se vec 5 Pis. zanemarjeno ker je naše ljudstvo tako silno v omiki Pomanjkanje šolskiga podúka, pomanj- 44 % kanje podučnih bukev v domaćim jeziku, iz kterih lahko v Krajnji nemško pisani zapisnik napravil bi se zamoglo ljudstvo omikati, in serce požlahtniti 9 v kterim se je bralo: „leh nahm das Kind, bedeckte es je eosebno vse te sirovosti in po nji dopernesenih mit Heu und legte mich dar au f" Zatožena je v slovenskim hudodelstev krivo. Slovenskimu ljudstvu j@ bil zares do- rekla „sim otroka vzela, u ga v mervo skrila in se nato sihmal svet z dilami zabit; nima nobenih zgodovin- dolj vlegla." „Daraufa se lahko v 3 pomenu vzame: ali in zgodovina je, kakor ze star pregovor na njega (otroka) — na-n jo (mervo) — alisplohnató sk ih bukev, pravi, nar boljši učenica ljudstva; prosti Slovenec ne more ali potem sim se vlegla. Pri ti priložnosti se je oče nikjerv stare časein njih prigodbe, in na obnašanje na- vidno skazalo, kako potrebno je, de se zapisniki v ta rodov nazaj pogledati ker nima bukev za to tudi ne vidi naprej »u, »v» mm» wuttw — zi« tu tuut ko poglavnih rečeh po slovensko zapišejo, Ke on nima zemljopisa, de bi svet je ena nar bolj obteživnih okoljšin, de se je ona nam ker ? poznal 9 on nima nara vosi o vj a i. t. d. — z eno be- rec na otroka vlegla, v nemškim jeziku prav dvomljivo sedo: slovenski narodima clo cio malo tacih pripomockov, zapisana bila. Tudi je bilo na koncu zapisnika pristav kteri pripomorejo in so neobhodno potrebni k pridobljenju tistih vednost, ktere člověka omikati in sirovosti od te gniti zamorejo ljeno, de je bil zapisnik zaslišani, ker ona nemško razume, še enkrat prebran , in od nje popolnama po- .... ...........................--------«.....«V J,* A« "J^ ť" Domaći jezik, po poprejšni veljavi terjen ; zatožena pa je pri poroti terdila de ona le «J«. j ^ «—"j""»" j r " r r j ■ < v.j -.. ^vijvu , <ÍUVU<ÍVUU jv> t,x* in unu , uo uua i« pahnjen iz soi, in prepovedan v kancilijah, si ni mogel nektere nemške besede zna. Povabljene priče in g pomagati k tišti veljavnosti, ktera je edina rodovitna zdravniki so bili od ene in druge strani križem in prav mati koristnih bukev in narodske omike. Poslednje leta na tanjko izpraševani. Drugi dan sta g. deržavni pravd v . - v « v nik. in zagovornik zatožene Dr. g. Ah a či č govorila; oba 9 si perzadevajo „Novic" in „slovensko družtvo" za omiko slovenskiga naroda in perpravljajo pripomočke za nje- sta z veliko bistroumnostjo eden tožbo, drugi brambo govo izobraženje — ta namen je ravno tako imeniten, zaslišane na tanjko izpeljala. Dr. Ah a či č je posebno kakor velike hvale vreden. !n zdej še eno besedo k pomanjkanja djanskih dokazov dopernešenigahu- vam gosp. porotniki ! Vaš poklic je danes nar imenitniši. dodelstva opomnil,in nezadostnost nemškiga zapis- VI sodite o poštenju, premoženju, svobodi in življenju nika v tako imenitni reci popolnama razjasnil, brez de bi svojih bratov. Dobro pazite na vse, kar boste od ene ali on s tem hotel verjetnost ali poštenost sodniških druge strani slisali, in sodite po svoji nar bolji uradnikov natolcevati. Po dokončanih vednosti in vésti 9 zakaj 99 um in vést" sta nar príčijoči komaj dočakali, kako bojo govorih so vsi or ft»' porotniki na jim visji sodnika na tem svetu. Nikar pa ne pozabite na- dane vprašanja v tej dvomljivi reći odgovorili. Po počela ljudomiliga cesarja^ki pravi, de je bolje, 9 krivih svetovanju, ki je blizo celo uro terpelo, sose g. porotniki oprostiti, kakor 1 nedolžniga krivo obsoditi. Vi niste iz izbe vernili in na pervo vprašanje: ali je Mina nikomur to 9 9 © kakor svoji vesti in Bogu odgovorni. Na Gantar svojiga otroka s tem vsmertila 9 kar svet poreče, nimate porajtati. Poslednjič le ga je v mervo djala in se nanj vlegla? samo to še pomislite kar s ktero boste Vi merili, bo tudi Vam enkrat merjeno de z 11 9 sv. pismo pravi : „S tisto mero, glasi proti 1 9 ne V • • Z I VI na drugo otrok zato pogin i I 9 vprašanje: ali je nje ker mu ni pri roj- ko nas bo Gospod nebes in zemlje na velki stidni dan stvu potrebne pomoći dala? s o glasi proti 7 ne na 3. vprašanje pa: ali je skritj a p or oda kri je tega kriva 9 odgovorili. Za poklical pred tisto sodbo, ktera bo med vsimi porotami . nar bolj pravična!" — Tako je končal Dr. Kavčič svoj va? enoglasno, de važni nagovor,po kterim seje perva porotna sodba začela, voljo zadnjiga prestopka je bila Mina Gantar v oj- Povedati imamo še od 3 porotnih sodb , kisopoimeno- stri zapor na 6 mescov obsojena. Obnašanje za- vanih 4 še bile. Silo veliko ljudi je přivřelo k porotni tožene je bilo precej predèrzno. — 21. sveč. je stal sodbi z Gantarjevo Mino, 21 lét staro déklo iz Vo- Jakob Jerala, po domače K o cja n imenovan, iz Pol- cr » elj 9 ki je bila zatozena de je svojiga nezakonskiga šice, 30 lét star, zatožen, dejo svojiga očeta ubil. Oče otroka umorila. Sosebno čudno je bilo, toliko mladih je přišel vès pijan na večer domu, je razsajal po izbi, gospodičin, ki vunder scer hočejo sramožljive devi- posebno zoper Jakoba, kterimu je poslednjič skledo v cice veljati, pri ti sodbi viditi , pri kteri se je skorej glavo zagnjal, de se mu je kri vlila. Ceravno je dol- 9 celo porodoslovje razlagalo, tako de smemo misliti de vse te gospodične bi znale zdej kakor dostojno zve dene 9 go prizanasalj ga je poslednjič vunder jeza de verže en kol proti očetu, ki ga na glavo ala zadene zmag ? y babice v službo stopiti. Tudi vec gospá!! de okoli pade in umerje. Drugo jutro zgodej se je sel smo vidili pri ti sodbi; naj si saj to zapomnijo, de za- gam k sodíi zatožit. Zdravnik Dr. Melcer jedokazal, tožena je že pervi dan po porodu mlatila. Zakaj se de rana sama po sebi bi ne bila zadosti za uboj; pa tudi k takim in sploh k vsim obravnavam mladi fa ker je bil stari mož pijan in togoten 9 tedaj njegovi tali ni pusajo, ne moremo zapopasti; terjati se sme, možgani vsi s kervjo zaliti, je umerl. Scer je Jakob vsaciga odverne, Jerala od vsih prie pohvaljen bil,de je pošteniga za-ki nima brade. Vernímo se po tem ovinku k porotni deržanja. Njegov zagovornik g. Dr. Karl Wurzbach 9 de drugo pot naj straža pred vratmi sodbi nazaj. Zatozena ni tajila, de je 13. avgusta je to žalostno prigodbo , ktera se je le prav po nesreći otroka rodila; rekla je tudi, de se ji je zdelo, kakor de bi jo bil berž po porodu z levim očešam pohledal in zgodila, pregibnil; porotnikam tako mično in s tako ginljivo be sedo razložil, de so stopnjo krivice lahko razsodili, kar kerstila ga je; ker pa je tudi g. deržavni pravdnik postavi dostojno spoznal. i i • t ii _ - - « * Ví i # ! I u v« i V # to s spodnjim znabljem dalje ni znamnja življenja od se dal, ga je na svislih G.porotniki so ga „pregreška zoper varnost živ v mervo vtaknila in se nato 9 vlegla ; otroka je po- ljenja u r> kriviga spoznali 9 in po tem g. sodniki na 6 Poslednja po in še le o 3 tednih potem so rotná sodba je bila zoper Franceta in Urbana Za tem v strehi Ticarjeve stare stale skrila, je spet po mescov v oj s tri zapor obsodili. svojih opravilih šla otroka vsiga sognjitiga našli. Rekla je, de gaje zato skrila, lokarja in Jerneja Koširja iz Most, obdolzenih ker se je hudiga očeta bala. Zavolj gnjilobe niso mogli dopernešeniga nevarniga ranjenja. Gosp. Dr. Juli Wurzbach je bil zagovornik in se tudi prav dobriga Zavolj gnjilobe niso mogli je bil otrok živ ali ne; zdravniki nic gotoviga reci, ali na kostéh, ki niso nikjer zlomljene bile, se ni nobeno pravoznanca in govornika skazal. Urban Zalokar znamnje silovite smerti poznalo. Veliko zmešnjavo bil je bil na 1 leto, Košir na 8 mescov v těžko ječo ob *) Perva porotna sodba ecitno dokazala resnico teh besed sojen France Zalokar ne kriv spoznan Sve Kolikor je med kteri bilo b toliko bil km e čk fa mende clo nobeden še b 9 oiníke že cio ni misliti ne zna; veći Vred. tovavec deželne sodnije, g. Schmalz, ki je bil pred-sednik poslednje porote, je sklenil s prav serčnim na-govoram v nemškim in slovenskim jeziku perve porotne 45 sodbe. — Drogo pot bomo sploh v Ljubljani. govorili zastran porot ka pravilo (Regel) pri sledečih izdajah slov. berila, m de tudi pri druzih gimnazijalnih šolskih Z veseljem naznanimo y na Dunaj je cr J de c. k Navrat knjigah se bo naj isji ,sodnija po tem pravilu ravnalo. Le tako pisane knjige bom 1 slaviioznaniga připustil za uebino rabo Th vrednika ..V e d izvolila za kan cl is ta pri ime novani sodnii ? zverstni Slovene bo zamosrel » pri ti 9 V kte Ceravno mi nismo nikakor za tište „oblike" rih se je že veliko „pro" in „contra" pisalo, in ceravno vradii tudi slovenske opravila ročno opravljati nam je in nam bo za slovenski jezik g. Metelk t Slovensko berilo za M gimnaztjalni zdi va gramatika (tode ne njegov pravopis) vedno dílo, moramo vunder očitno spoznati, de se nam prav y de je slavilo ministerstvo za lske knj razred y po naukazu visociga c. k. ministerstva bogocastja sti in úka za vse gimnazije poterjeno 9 sío venski jezik ali za mater ni a ti za drugi de&elni jednoličnost pisanja oktroiralo. Oblike so malenko- in dokler se za take malovažnosti kavsamo in strastno , aomujamo po otročje dragi čas za pisanje Slovencam na vse strani tako potrebnih knjig! Pi- V # A - *** _ ^ _ Jf! ravsamo jezik veljá j se dobi pri meni terdovezano po 22 krajc. site v č tik S ali S y m ali m de le korist knj ti slovenšini na dan spravite. Nam je gram perva in gl stvar; po ti sodimo veljavnost Kdor 12 iztisov vzame, dobi eniga poverh. Tište slov. pisatelja, ne pa po „oblikah" ki so nekterim j spode kteri želé za gimnazije po Slovenskim veciz " — ~ -- ©......—r ----------- tisov imenovaniga berila přejeti, prijazno povabim svoje naročila in denár v frankiranih pismih po slati. dinozvel _ nimo v „Novícah" To so nase misli. Zato ne bra v kom pisati y kakor mu je dra laïuuia m uvum » uuuu.i»ui« r*^*'---- r ~ gO m ijuwv , — an tu iiasprut z-uiuiiu, uts Ob enim pa tudi opomnim , de je slavno mini- nam nihče v „malenkostih" svobodě ne krati in ljubo ali to nasprot želimo de sterstvo ukazalo, dese imenovano beríio mora povsod gemo le v podúk d po 22 krajc. prodajati ? V Ljublj 22. svečana 1851 Jožef Blaznik založnik slov. berila. naloga ljeja njegova mik tudi pi- naša 1 po kteri bomo zvesto ravnali do zadnjiga díh namen, kolikor je v naši moči doseči ramo pa tak y mo pisati ? de nas d lahko razume > Gospod Dr. Kle eman, c. k. nadzornik gimna- in ga de nase pisanje tudi prost člověk rad v roke vzame nektere verstice bravši 9 ne verže v kot zijalnih šol na Stajarskim, Krajnskim in Koroskim, rekoč: „Kdo vraga bo to bral kterimu je slavno ministerstvo bogačastja in úka vod- Napčnapotj " _ . . « • « • V.. « • _ . , . . . saj nič ne razumem 9 U y st V o sostave slovenskiga berila izrocilo, ki so ga daj, ko imamo ljudstvo se le k br uaivigu w.w, «» DJ « »«»ni) m pu uiaiiju um in<* 11, v usu zme Slovenskim doveršili, je dal vredni- pisati, ki ni ne slovenski ne ilirski jezik, ampak p bit in po branj m i k a t v tišti z m mnogi rodoljubi na štvu „Novic" celi naukaz na znanje, ki ga je od vis. ?? lut iz obeh; ljudstv ministerstva od 6. sveč. štev. 927 prejel. Ker se nam potrebno zdí, -imenovani važni ne le vsim g. cio ne razume y mik ne is vsim g. pisateljem slov. berila, ^«««v jrra»ojuiu nujiguicr^ue, naj povejo: Kaj sKusnja Kaze. vencam razodéti, ga izročimo v sledečih versticah ob- Nič se ne da prenagliti, sosebno kar jezik naro - « i V TT "1 _ . _ j! _____* + V mT %/ __ _ ^ - % naukaz temuč vsim Slo Slovenec pa se tudi o njem potí. Koliko takih knjig se spečá med-ljudstvo? Ali jih pisatelji veliko prodajo? Prašajmo knjigoteržee, naj povejo: kaj skušnja kaže činstvu. Gosp. minister takole pise g. Kle emanu: Predloženi 1. zvezek slovenskiga berila sim priporo d vtice ♦ v • ljudstvo je še le otrok o branju knjig 3 čil za vse gimnazije, kjer slovenski jezik ali za m a ter ni bo imel pisimo mu po njegovim y V ce nobeniga za narod pišemo; scer ne ali za drugi dež elni jezik veljá, s to pogodbo, de boste vse poskerbeli, česar je treba, de se bo imenovana dobička od nas in našiga prizadeva nj a ga, ; popravljajmo le to , kar je napčni polahaniga. , ponemcani-Ko bomo tako slovenski narod branja knjiga za postavljeno ceno po vsih gimnazijalnih krajih mnogih knjig privadili, ko bojo vsi otroci v šolo dobivala. Kar knjigo vtice, —«—,--------- u««»., m » ovu {jupavijcui la/aiinim^ iuui opombe pristaviti, po kterih se bo moralo pri drugim druzih besed naših slovanskih bratov, takrat bo prišla _ - i « t # i 1 v • 1 1 • "I « .A « _ • * ^ - _____ - Ai . _ %/ . za potrebno spoznam, nektere hodili, in v 1 pripra vij za razumnost tudi natisu tega 1. zvezka i kakor tudi pri sledečih zvezki doba Majarjevih pravil 3 zdej je po naši obširni ravnati. dej o v nji mnoge gramatikalnih in leksikalnih oblikah se naj- skušnji še ni. različnosti; skoraj vsak pisatelj se je kraja ali po de Ako To so misli na V • rojstniga o tem ravnal po jeziku svojiga svojih jezikoslovnih vodilih,, in dostikrat se najde d m stanju z oziram na na y brez kteriga omike ni nikodar žive narodnosti j S takimi mislimi se pa perstavljamo hvale vrednimu ravno tajisti pisatelj piše zdaj tako zdaj tako. ravno dobro previdim, de dan današnji, ko se slovenski jezik o dôbi razevetja znajde, se morajo vse razlieno- mo vsim pisatelj prizadevanju edinigajužnoslovanskigaknjižev-niga jezika, in nar veči srečo in dober uspeh želi- kterimu naše ni na tem polj y sti narečja za obveljavnost poganjati, de se občni je- nasprot, ampak mu le god in p o s o b đ zikoslovni zaklad obogati, se mora vunder pri knjigah, pripravlja. Naj nas iskrena „mladost meče" v 7) ne za ûk v šolah določenih, terjati, de so jeziko pam etn trank t pe cif ik ? kolikor je le moc, popolnama edine, slovne oblike ker brez tega se ne da tista gotovost jezika doseči, ki J u to nas nikakor ne žali, saj ne vé, kaj delà mi ne delamo za hvalo „iskrene mladine", kakor nas jo je treba v šolah zadobiti, in napredek slovenskiga slov- tudi ne straši graja protivnih „starih". Nase vodilo je stva (literature) terja že sam po sebi y ]e mogoce > edini književni jezik vstanovi. de se, berz ko Ker ka ljudst 3 kteriga potrebe dobro poznamo m V • je Pa » občni deržavni zakonik in vládni list" živo spoznamo, pa tudi vemo , de se mu ne pomaga s „oblikami", naj bojo samimi 53 ega u ali „ i ga « Minister pot nastopil, po kteri se zamorejo vse slovenske pod- stvu pa smo za nje dopis na g. Kle em y V V » narecja v jedni književni jezik zediniti, in ker se sme pričakovati, de bo jezik postave (zakona), pospeči- hvaležni, in radi bomo kterim za slov. jezik mnogo veseliga beremo, sereno - v . - ^ — • V V J V • i pomagali y če vradniga jezika, tudi v slov- ravnomislečih prijatlov pisanje tudi z joč izobraženje javniga stvu pervenstvo zadobil, se ne branim izreci, de ima natiskuje v zvelicanj 33 gat u ft a. 55e te in U m 3? mut n m ta jezik tudi v šole vpeljan biti. Skerbite tedaj ? de to jih prosimo: naj samí ne mesajo se nase in nasih a" le « »ega CC bojo gramatikalne oblike in pravopis deržavniga zako 33 em u m 33 im" na vsaki 3 sti m „íga Vredništvo * Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani.