kdo bo naj osebnost šentjurskih novic? ©
Poštnina plačana pri pošti 3102 Celje, NOVEMBER 2016, cena 2 EUR
ŠENTJURSKE
WWW.NOVICE.SI
do O
ŠENTJURSKE novice ii 2016
31)2(4!JZ A Ountjiir)
'BOV,VINC 0ii79i2.il
^Ll K----------
UOUlbS u
.©'ALI KOMEDIJAMI
ŽALOSTNA	t
ŠENTJURSKA StATIŠTIKA 68
MULEJ Šentjur Jj
, • VtiLKflNIZflCIJfl
•	AVTOPRALNICA
•	DIAGNOSTIKA VOZIL
•	SERVIS VOZIL	/
•ID OPTIKA	/
•	HRAMBA PHEUMATIK /
•	RAVNANJE PLATIŠČ J
'jj£03 7491710; E-mail: mulej.delangslol.net
yabljeni v Mulej Caffe

w TnnKom
Zadobrava 69, 3211 Škofja vas
d.o.o.
ASFALTKOVAC
e: asfdl.kovat@siol.net m: 03! 652 437
*	* V
Tel./fax,: 03 545 1870 www.trakom-slo.com
TIP-TOP AVTOMOBILI d.o.o
•	PRODAJA KVALITETNIH RABLJENIH VOZIL Z 1-IETNIM JAMSTVOM
•	TAKOJŠNJI GOTOVINSKI ODKUP VAŠEGA RABLJENEGA VOZILA
•	POSREDOVANJE PRI FINANCIRANJU VSEH VRST VOZIL ZA PRAVNE IN FIZIČNE OSEBE • PLAČILO NA POLOŽNICE OD 1 ■ 7 LET
•RENT-A-CAR
P.E. Lesna ulica 1 I 070 633 633 I Hptop.evtomobUltfgmall.com 3230 Šentjur ^ j 0820 583 62 | www.tlp-top-avtomoblll.sl
Naj osebnost Šentjurskih n
‘7^ Ivanov gAcHe* »rv<*i t>*&lrvQ<yC S^Ctji^jTUA **o-vu>*
ŠENTJURSKE fl|^B
«**.* nov|ce
—•»•SfiSfe
* v m k.mdi-jau so objav livni pu naključnem vrstnem redu. I'od rob na navodila so objavljena na wwxv>vnt|ui$kvnii


1. Franc Arzenak
Prvi in edini predsednik sveta KS Dolga Gora, dolgoletni predsednik dolgogorskih gasilcev. V kraju je aktiven praktično na vseh področjih. Zaslužen je za marsikatero pridobitev, ki jo je pomagal uresničiti s svojo vztrajnostjo. Poznan je tudi po dejavnosti izposoje šotorov, po podjetju, ki ga je predal sinu. Tudi predsedniško funkcijo pri domačih gasilcih je predal mlajšim.
2. Urban Ferenčak
Krajan Vrbnega je s 23 leti pred slabim letom dni postal daleč najmlajši selektor v zgodovini slovenskega gorskega kolesarjenja. Je edini Šentjurčan, ki je bil kot selektor uradni udeleženec športnega dela letošnjih olimpijskih iger v Riu. V novi sezoni ostaja tudi tehnični trener v ekipi Unior Tools Team.
A
3.	Elizabeta Jelen
Ravnateljica Vrtca Šentjur pravi, da živi vrtec. Že 31 let svojega življenja namreč posveča delu v enotah šentjurskega vrtca. 17 let je med malčki preživela kot vzgojiteljica, dve leti je nadomeščala vrtčevsko defektologinjo, sedem let je bila pomočnica ravnateljice, zadnja štiri leta je ravnateljica. Pod njenim vodstvom otrokom privzgajajo pozitiven odnos do sveta, tudi s pomočjo najnovejših pedagoških prijemov. Letos tudi mineva 50 let predšolske vzgoje na Šentjurskem.
pridobilo tudi status humanitarne organizacije. Sicer je upokojena učiteljica, kar 30 let je poučevala na Osnovni šoli Štore.
4.	Fanika Opalič
Vodja projekta Starejši za starejše pri Društvu upokojencev Šentjur skrbi, da prostovoljci vsako leto na domu obiščejo šentjurske občane, starejše od 69 let, in tako preverijo, ali potrebujejo kakšno pomoč. V devetih letih so skupaj opravili že več kot 4.000 obiskov, zato je društvo
5.	Suzana Plemenitaš
Že 20 let je zaposlena na Osnovni šoli Dobje, zadnja štiri leta kot ravnateljica. Pod njenim vodstvom se glas o šoli širi daleč naokoli. Je namreč ena redkih šol, ki v poučevanje intenzivno vpeljujejo sodobno računalniško tehnologijo in drugačne pristope poučevanja. Šola je 1. inovativna Microsoftova osnovna šola v Sloveniji, prejeli pa so tudi eno od najvišjih državnih priznanj slovenskega šolstva - priznanje Blaža Kumerdeja.
metu diska. Z razdaljo 15,50 metra je dosegel svoj osebni rekord in uspešno peto mesto. Žal je zaradi spleta okoliščin letos ostal brez nastopa na paraolimpijskih igrah v Riu, čeprav je dosegel olimpijsko
normo.
6.	Henrik Plank
Šentjurski atlet, športnik invalid, je letos uspešno nastopil na evropskem prvenstvu v atletiki za invalide v
7.	Vesna Vodišek Razboršek
Minilo je šest let, odkar je zasedla mesto direktorice Doma starejših Šentjur. Odtlej skupaj s svojo ekipo v dom vnaša najmodernejše koncepte dela. Pod njenim vodstvom so začeli obširno obnovo prostorov, saj želijo biti čim bolj podobni pravemu družinskemu domovanju. Z inovativnimi pristopi, tudi arhitekturnimi, je dom in stanovalce pripeljala do domačnosti in boljšega počutja.
'živi kmetijstvo'. Letos je minilo 30 let, odkar se je zaposlil na šentjurski 'kmetijski šoli'. Ta je danes, tudi ali predvsem po njegovi zaslugi, mnogo več. V Šentjur so pod njegovim vodstvom pripeljali terciarno izobraževanje in nove programe, povečali zemljišča in šolske prostore, sledijo tudi hitremu razvoju na področju računalništva in elektronike v kmetijstvu.
Časopis Šentjurske novice bo tudi letos, že petič, podelil naziv 'naj osebnost Šentjurskih novic'. Že po tradiciji
bodo naj osebnost izbirali bralci Šentjurskih novic. Glasovanje je mogoče do vključno petka, 25. novembra, do 12. ure.
GLASUJTE za naj osebnost Šentjurskih novic 2016 notice
8.	Mag. Branko Šket
Direktor Šolskega Centra Šentjur že vse svoje življenje

'^IŠŠIISSSSG:
9.	Tatjana Oset
Direktorica Knjižnice Šentjur skupaj z zaposlenimi skrbi, da se v knjižnici počutimo kot v domači dnevni sobi. Šentjurska knjižnica, ki je z nami že desetletje, je tako še vedno takšna kot ob odprtju: prijetno urejena, prijazna in domača. V knjižnici letno beležijo med 80 in 90 tisoč fizičnih uporabnikov. Letos so z nizom dogodkov obeležili tudi 40 let organiziranega in strokovnega knjižničarstva v Šentjurju.
Moje ime in priimek: Naslov:	________
OBKROŽITE:
1.	Franc Arzenak
2.	Urban Ferenčak
3.	Elizabeta Jelen
4.	Fanika Opalič
5.	Suzana Plemenitaš
6. Henrik Plank 7. Vesna Vodišek Razboršek 8. Mag. Branko Šket 9. Tatjana Oset
V	*Podi«|uM,dlai[Jt. d.o.o.. ctovoliu(emup<raVi:c^bnih podatkov, Or|4.mi7..,!ur.v ohv,-z njp, da tio Uplini-pudatkvikihnov.irovaUkU,dno 7 Z-ikunnm n
Veljavne glasovnice so vse glasovnice, na katerih je vidno označeno, komu Je glas namenjen, s Fotokopirane glasovnico »o neveljavne, veljajo samo tiste, ki so izrezane Iz Časopisa.
.,«MI..IU ..........., JIH*.
Glasovnice se presejejo v prisotnosti Članov komisije in notarja. Podrobna pravila na www.noviec.sl.
Glasovnice pošljite na uredništvo šentjurskih novic: Novice d.o tv, Skaiska ?. S Ji S Slovenske Konjice.

ii	mm: Titranrir -	t---a-j: *-^^<«^1111
A B3^j33 ŠENTJURSKE NOVICE, NOVEMBER 2016 urednistvo@sentjurskenovice.si. www.novice.si NA NASLOVNICI
IZPOSTAVLJENO

Illll!llllllllllll!lllllllllllll!llllini|llll|llll|llllllll!llllllllllllllll|llll|ll|llllllll!lllllllllllllllll!|llllllll!lll
Uvodnik
PRIHAJAMO K VAM
T~\anes prihajamo v vse domove J—Sobčin Šentjur in Dobje. Prinašamo dobre novice o vaših sosedih. Da jih boste bolje poznali in lažje razumeli. Mogoče vam bo k<fy tudi za vzor.
C1entjurske novice v zadnjih dveh
0	letih prinašajo zgodbe o dogajanju in ljudeh s Šentjurskega. Pri ustvarjanju se trudimo izpostaviti dobre lokalne zglede, čeprav ne zapiramo oči pred tistim, kar mora biti boljše. Da je pot iskanja dobrega prava, potrjujete bralci, ki iz meseca v mesec ostajate z nami, in novi, ki se nam pridružujete. Hvala vam.
T Tašo podporo potrebujemo; s
V	plačevanjem naročnine omogočite izhajanje časopisa. Bi bil ta del Kozjanskega siromašnejši, če ga ne bi bilo več? Kar skupaj zberemo, ni dovolj za vse stroške
- od nastajanja časopisa, tiskarne, pošte. Zato je pomembno, da se na nas vežejo tudi oglaševalci. Oglaševalci pa potrebujejo vašo podporo in odziv. Marsikateri predmet in marsikaterega mojstra lahko najdemo doma, v sosednji vasi, samo da včasih sploh ne vemo za to. Zato je tu časopis, ki nas poveže.
T~\rijazno torej vabimo, da nas
1	stari bralci tudi tokrat, novi pa sploh, pozorno prelistate, tako na novinarskih kot na oglasnih straneh. Če vam bomo všeč, nas lahko tudi naročite (naročilnica na strani 61) ali redno kupujete.
T Tsak prvi torek v mesecu imamo
V	Šentjurčanke in Šentjurčani, Dobjanke in Dobjani družinski sestanek na straneh Šentjurskih novic. In tako se poznamo in razumemo kanček bolje.
Vaša ekipa Šentjurskih novic


NA NASLOVNICI: ANITA KRSNIK FOTO: NINA KROBAT
NOVO ' ^ VPRAŠANJE:
Ali ob mraku in v temi nosite odsevna telesa?
www.novice.si
■
SPLETNA ANKETA
NEPRESLIŠANO
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIII
VISOKE ŽIČNE OGRAJE
Zakaj	le?
Ograje. Na nekaj osnovnih šolah v regiji preverjamo, ali in zakaj so oziroma niso ograjene.
Za - proti. Nekateri ograje zaradi varnosti zagovarjajo, drugi o ograjevanju ne razmišljajo.
» Piše: Nina Krobat
Zadnja leta so tudi okoli nekaterih osnovnih šol na Štajerskem zrasle visoke ograje. Podobno kot nekatere druge tudi te v javnosti vzbujajo mešane občutke. Nekateri jih zagovarjajo, saj pravijo, daje varnost otrok in šolskega premoženja na prvem mestu, drugi so prepričani, da ograjevanje ni primeren način zagotavljanja varnosti.
Šola v H ruševcu ne bo imela ograje
Okoli šentjurske Osnovne šole Hmševec ograje ni, stoji le okoli igrišča za odbojko na mivki in vrtca, ki se drži šole. Da bi ogradili šolo, ne razmišljajo, pravi ravnatelj Robert Gajšek, saj se šolskega prostora ne da učinkovito zapreti. Prav tako popoldne pri šoli poteka veliko aktivnosti. »Obiskovalci morajo v šolo in telovadnico. Parkirišče za šolo je znotraj šolskega prostora, zato je zapiranje z ograjo nesmiselno. Poleg tega mimo šole hodi veliko krajanov v Šentjur. Razmišljali smo, da bi zaprli del igrišč, vendar nimamo denarja za tako investicijo,« je povedal ravnatelj.
Obe konjiški šoli ograjeni
Da so pred dobrimi tremi leti ogradili konjiško šolo Pod Goro, so krivi najstni-
			1J
			
			
j »Moti me 'zaplankanost' v dobesednem in v prenesenem pomenu. Razumem, da so z visoko žično ograjo obdane zveri in strogo varovani zapori, a okoli šol takšne ograje ne sodijo. Z njimi zapiramo javni prostor in kazimo izgled mesta. Je kdo pomislil, kaj z njimi sporočamo mladim?«
a Milena B. Poklič, dolgoletna %	novinarka
r
ki, ki so ob koncih tedna tam popivali, je pojasnila ravnateljica Darja Ravnik. »Uničevala so se šolska igrala, ob ponedeljkih je bilo na mestih, kjer se igrajo otroci, polno črepinj in drugih (tudi nevarnih) predmetov. Kar nekajkrat so nam podrli maketo čebelnjaka, nazadnje tako, da je
Neuporabna,« je opisala razloge Za namestitev dva metra visoke zelene ograje, za katero so °dšteli dobrih 20 tisoč evrov, bostop do šole je mogoč med tednom od jutra do poznega večera, prav tako lahko ograje-No šolsko parkirišče, kadar ni Pouka, uporabljajo obiskovalci bližnjega doma za starejše.
Pri šoli Ob Dravinji so dva Nietra visoko zeleno ograjo °koli šole in zunanjih površin Postavili pred osmimi leti, po Nreditvi atletskega športnega Parka. Ograja ščiti zunanje pogine z igrali, nekaterimi igri- ugmum v mm n m sči in zunanjo učilnico, med- in sicer zato, ker igrišče stoji !em ko rokometno/nogometno ob potoku in bi kakšna žoga •grišče in košarkarsko igrišče Nista ograjeni. »Ne ob postavi-
panelno ograjo zelene barve, ki ne omogoča plezanja, zanjo pa so skupaj odšteli 8.500 evrov. Prehodi so zmeraj odprti, zato je dostop do šolskih igrišč vedno mogoč.
Tudi v Šmarju pri Jelšah je šolsko zemljišče delno ograj e n o - poleg športnih površin pa so ogradili W še del šole, v katerem se odvija pouk prve triade. Ravnatelj Mitja Šket je povedal, da so se pred leti za to odločili, saj so se na šolskem prostoru zbirali mladi, ki so za seboj puščali nered. Namestili so 2,5 metra visoko ograjo iz mrežnih panelov. V popoldanskem času je za odpiranje prehodov zadolžen upravljavec, dostop do glasbene šole pa je prost.
Le delno je ograjeno igrišče pri Osnovni šoli Pohorskega odreda Slovenska Bistrica, je pojasnila ravnateljica Tatjana Pufič in dodala: »O postavitvi ograje pri šoli ne razmišljamo.
----Smo odprta šola in si želimo,
ali celo otrok lahko padla vanj. da ljudje začutijo, da je okoli-Postavili so dva metra visoko ca šole del vseh nas.«
tvi ne kdajkoli kasneje nismo bili deležni negativnih mnenj ali pripomb. Tako šola kot starši smo zadovoljni, da so igralne površine za ograjo in da so vame za uporabo,« je prepričana ravnateljica Nevenka Brdnik.
Poljčane, Šmarje, Slovenska Bistrica
Francka Mravlje, ravnateljica Osnovne šole Poljčane, je pojasnila, da so šolsko igrišče in s tem tudi zadnji del šole ogradili v letih 2011 in 2014,
Red tudi brez ograje
Iz I. osnovne šole Celje so sporočili, da šola ni ograjena, niti o tem ne razmišljajo. Šolsko igrišče je tako vedno na razpolago vsem in tako bo tudi v prihodnje, obljubljajo.
Marijana Kolenko, ravnateljica Osnovne šole Lava, pravi, da šole niso ogradili, čeprav je bilo zaradi vandalizma že precej pobud. Na šoli so jim denimo razbili šipe, večkrat poskusili vlomiti, pokradli so rože, izruvali in odnesli zasaditve z drevesi vred, poškodovali fasado, ... Namesto ograje pa so tam ubrali drugo pot - začeli so sistematično urejati okolico šole, namestili so nekaj kamer, redno izvajajo nadzor.
»Po več kot 10 letih takšnega pristopa smo občutno zmanjšali vandalizem in za zdaj dokazali, da se lahko vzdržuje red tudi brez ograje. Osebno še vedno zagovarjam, da ne moremo zagraditi vseh objektov in vsega, kar nam lahko poškodujejo, in da moramo delati veliko več na prevzgoji mladih, vandalov in vseh ljudi v okolju, ki se bodo naučili pridobljeno varovati in ne poškodovati. Ograje sicer varujejo materialno pridobljene dobrine, nikakor pa ne rešujejo odnosa do tega in ne rešujejo vzgojnih težav,« je svoj pogled in izkušnjo opisala Kolenkova.
NOVICE NOVICE
urednistvo@sentjurskenovice.si« www.novice.si	!	urednistvo@sentjurskenovice.si • www.novice.si
ŠENTJURSKE NOVICE, NOVEMBER 2016
____________________5l!X5£j33 7
ENERCOLES BOHOR
Škoda po požaru ogromna
V nedeljo, 23. oktobra, zjutraj je zagorelo v sušil- Izpad dohodka bo precejšen, saj smo na začetku niči za sekance podjetja Energoles Bohor na Lesni nove kurilne sezone, ko imajo največ dela. Čeprav ulici v Šentjurju. Po prvih ocenah policistov naj bi imajo zavarovanje, na večjo odškodnino zaradi sla-materialna škoda znašala okoli 150.000 evrov, a di- bih izkušenj z zavarovalnicami v preteklosti, ko so rektor podjetja Miha Amon ocenjuje, da bo še višja, v podjetju že imeli požar, direktor ne računa. »Ne
»Zdaj, v prvi fazi, se soočamo z izpadom pro- vem še, kako bomo uničeno obnovili, bomo pa. izvodnje, zato bomo naše stranke žal nekoliko Moramo,« je dejal Amon in dodal, da so se gasilci razočarali. Računam, da bi lahko proizvodnjo vsaj zelo dobro odrezali, saj so s hitrim posredovanjem zasilno vzpostavili nekje na začetku novembra, preprečili še večjo škodo.
Potem pa nas čaka obnova. En modul je povsem Prve ugotovitve policistov so pokazale, da naj ne zgorel in bomo morali nabaviti novega,« je dan po bi šlo za sum storitve kaznivega dejanja. Natančen požaru za naš časopis povedal direktor podjetja z vzrok požara so ob koncu naše redakcije nekaj dni 19 zaposlenimi.	po požaru še ugotavljali. (NK)
4
O
H
M
H
E
H
e
D

J
u ®
š e
c
K K S
Aci Urbajs. Njegovo biološko dinamično vinogradništvo kaže, kako je mogoče zadovoljno živeti tudi drugače.	Str ®
Mag. Branko Šket. Direktor Šolskega centra Šentjur in ravnatelj Višje strokovne šole. Na novo pot to
jesen 42 njihovih diplomantov.
Str
Martin Čater, šentjurski likovniki. V kraj so znova pripeljali razstavo, zanimivo za širši slovenski prostor.
St,©
S

Silva Koželj, predsednica šentjurskih upokojencev. Z 868 člani so eno največjih in najbolj delavnih društev
v državi.	^
Str.©
Viktorija in Milan Kalan s Kalob-ja. Zeliščna kmetija Kalanje že marsikomu prinesla boljše počutje.
Str 0
Toni Slatinšek s Slatine pri Ponikvi. V njegovem invalidskem podjetju ima delo 20 uporabnikov.
Str.
Da ne <do zapeljal v prepad
Viktorija s Kalobja fl je opozorila na promet11 varnost v svojem kraj Na cesti 'pri Novaku', je oster ovinek, ni n a nit) nobene zaščitne ograje. N varno je, da bi avtomobj tam s ceste zapeljali v g' boko strmino, zato bi b1, ograjo nujno postaviti prepričana.
Pobudo za namestit ^ zaščitne ograje smo P°
Ante Jurič. Mojster iz Podpeči lesu vdihuje novo življenje.
Str.®
j^dovali na VOC Celje in Občino Šentjur, od koder sporočili, da gre pobu-aa v postopek obravnave in Potem preverjanja. Če bodo Motovili, daje to potrebno, naJ bi ograjo namestili.
Prav tako krajanka pra-*> da v domačem kraju Pogreša kulturni dom, pri-^Jtrni prostor za družabne jktivnosti krajanov. Tudi 0 Pobudo smo posredovali
na Občino, kjer pravijo, da v kraju že imajo primeren prostor za dmženje, in sicer v objektu, ki služi kot gasilski dom. V tem objektu je tudi večnamenska dvorana za razna srečanja, druženje krajanov, prireditve. Objekt je bil povsem obnovljen v letu 2010. Prireditve je mogoče pripraviti tudi v prostorih Podružnične osnovne šole Kalobje, so še dodali. (NK)
Teme MESECA
KAJ BOMO NA ŠENTJURSKEM DELALI PRIHODNJI DVE LETI? s
Kaj piše v dvoletnem proračunu Občine Šentjur? Nekaj pomembnih naložb.
OGRAJE OKOLI ŠOL? str*.
Zakaj zadnja leta ponekod ograjujemo šole? Šola v Hruševcu ne bo imela ograje.
ZA KOLIKO BI LAHKO PRODALI SVOJE STANOVANJE, HIŠO? str 9
Kupci iščejo tako stanovanja kot hiše. Rasti cen agenti ne pričakujejo.
1.	m	
k	s	
ZMOREMO VSE str. 26

Anita Krsnik. 22-letnica ima za sabo izjemno žalostno zgodbo, a nam s svojo neizmerno voljo, pozitivno energijo, nalezljivim nasmehom in dobro voljo vliva upanje, da zmoremo vse.
VAŠA MARTINOVA POJEDINA str. 52
Martinova gos ali raca. Mlinci, najstarejša oblika kruha. Zraven sodi rdeče zelje. Preprosti in učinkoviti recepti.

""S
m
J*3m Am. *
Krajanka opozarja, da je ta ovinek nevaren, saj bi kak avtomobil lahko zapeljal s ceste.
ŠTEVILKA MESECA
700
EVROV TRENUTNO STANE KVADRATNI METER
NEOBNOVLJENEGA STANOVANJA V ŠENTJURJU.
AKTUALNO
urednistvo@sentjursl<enovice.si » www.novice.si
NAJVEČ TEŽAV ŠE VEDNO ZA STAREJŠE
Brezposelnost na Šentjurskem
Jk		
M		m
		1
najmanjša v regiji
Zmanjševanje.
Skladno s slovenskim povprečjem.
Predelovalne
dejavnosti.
Največ prostih mest.
i
» Piše: Katarina Plantosar
900
brezposelnih
Po zadnjih podatkih je na nivoju Območne službe Celje skoraj 11.000 brezposelnih oseb, v sami Občini Šentjur pa 900, kar je najnižja stopnja - skoraj enajst odstotkov, registrirane brezposelnosti v regiji.
Na širšem območju, ki ga upravlja Območna služba Zavod za zaposlovanje Celje (Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Laško, Celje, Žalec in Slovenske Konjice), se brezposelnost zmanjšuje, skladno s trendi v slovenskem povprečju. V primerjavi z enakim obdobjem minulega leta je brezposelnih oseb letos v Občini Šentjur za devet odstotkov manj.
Če primerjamo regijo s povprečjem v celotni državi, je delež aktivnega prebivalstva devet odstotkov, več je brezposelnih oseb in manj prostih delovnih mest.
Konec leta prinaša povečanje
Kot je povedala Alenka Rumbak, direktorica Območne službe Celje, ki pokriva celotno regijo, na jesen pričakujejo, da se bodo trendi gibanja brezposelnosti predvidoma poveča-

ZA VAS IN ZA VAŠ DOM, SKRBI UPRAVNIK STORKOM!
Storkom 03?soss00
Kot pravijo na zavodu, je velik problem število mladih, ki ne najdejo izobrazbi primerne zaposlitve in se zato odločajo za odhod tujino.
li zaradi prijave iskalcev prve zaposlitve (dijaki po zaključku šolanja), ob koncu leta pa zaradi izteka pogodb za določen čas, predvsem na področju gradbeništva (sezonska narava dela).
Med brezposelnimi je več kot polovica žensk, mladih do 29 let je nekaj manj kot 20 odstotkov, starejših od 50 let pa nekaj več kot 35 odstotkov. Statistično gledano je ta skupina tudi najbolj prizadeta, povprečno trajanje brez zaposlitve je pri njih najdaljše - v naši regiji 40 mesecev, na nivoju države pa 37 mesecev. Dejstvo je namreč, da je v tej ciljni skupini največ oseb z omejitvami, predvsem zdravstvenimi. Veliko je tudi takšnih, ki jim do upokojitve manjka nekaj mesecev in so zato bistveno manj motivirani za iskanje zaposlitve.
Najbolj iskani vozniki vlačilcev
Na zavodu za zaposlovanje delodajalci trenutno najbolj povprašujejo po delavcih za predelovalne dejavnosti, gradbeništvo, trgovino, mednarodni transport in zdravstvo. Na teh področjih povpraševanje po usposobljenih in motiviranih delavcih presega ponudbo iz vrst brezposelnih oseb.
Najbolj iskani so vozniki
samo nad tistimi, kijih delodajalci morajo ali želijo objaviti.
Skrb vzbujajo mladi
Napovedi UMAR-ja (Urad za makroekonomske analize in razvoj) za gibanja na trgu dela so razmeroma ugodne, napovedi delodajalcev o povpraševanju po delovni sili pa temu pritrjujejo.
Problematična je predvsem strukturna neskladnost med ponudbo in povpraševanjem, ko delodajalci iščejo takšne profile
Med brezposelnimi je več kot polovica žensk, mladih do 29 let je nekaj manj kot 20 odstotkov, starejših od 50 let pa nekaj več kot 35 odstotkov.
Storkom Štore d.o.o.. Železarska cesta 1, štore
www.storkom.si
težkih tovornjakov in vlačilcev za mednarodni transport, natakarji, delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, zidarji, strugarji, varilci, komercialni zastopniki, izvajalci suhomontažne gradnje, štukaterji, strokovni sodelavci za zdravstveno nego in kuharji.
Od aprila 2013 sicer ni več obvezno prijaviti prostega delovnega mesta pri zavodu, kar pomeni, da delodajalci, ki niso v javnem sektorju ali niso v večinski lasti države, objavo zagotovijo sami. Zavod tako nima več pregleda nad vsemi prostimi delovnimi mesti, temveč
delavcev, ki jih med brezposelnimi ni, brezposelni pa se ne odločajo v zadostni meri za spremembe v poklicni karieri oziroma za spremembe zaposlitvenih ciljev. Kot pravijo v območni službi, veliko skrb povzroča število mladih, ki ne najdejo zaposlitvenih priložnosti na nivoju izobrazbe - zelo malo je prostih delovnih mest, kjer bi iskali mlade izobražene strokovnjake (če ti niso ravno s področja strojništva ali elektrotehnike), zato tudi nam preti odliv mladih na tista območja (države), kjer bodo te priložnosti našli.
AKTUALNO
urednistvogDsentjurskenovice.si» www.novice.si
PROMET Z NEPREMIČNINAMI
Tudi naš trg z nepremičninami že precej živahen
590 tisočakov. Za
toliko se trenutno prodaja ena najdražjih stanovanjskih hiš na Šentjurskem. Povpraševanje.
Kupci iščejo tako stanovanja kot hiše. Rasti cen agenti ne pričakujejo.
» Piše: Nina K robat
Na trgu nepremičnin se trenutno zelo dogaja. To opažajo tako lokalni nepremičninski posredniki kot Geodetska uprava RS (GURS). V primerjavi s predkriznim letom 2007 se je število nepremičninskih poslov letos povečalo za skoraj 20 odstotkov, rahlo pa že naraščajo tudi cene > stanovanj in hiš, opaža ^ GURS. »Najbolj na i rast povpraševanja po stanovanjskih nepremičninah vpliva nadaljnja rast obsega stanovanjskih kreditov in zgodovinsko nizke obrestne mere,« ^ so v polletnem poročilu o slovenskem nepremičninskem trgu zapisali na GURS.
So tako spodbudni podatki tudi v našem lokalnem okolju?
Posojilni krč popustil
Da je posojilni krč res popustil, opaža nepremičninska posrednica v podjetju Re/Max Ljubica Črešnar. »Banke letos ponujajo več ugodnejših stanovanjskih kreditov, zato si zaposleni lažje privoščijo nakup nepremičnine. Seveda pa je mnogo takšnih, ki posojila ne dobijo, ker denimo niso zapos-
Tole je ena dražjih stanovanjskih hiš na Šentjurskem, ki smo jih našli v ponudbi različnih agencij. Zgrajena leta 2008, velika280 kvadratnih metrov, se prodaja skupaj z opremo, 3.000 kvadrati ograjenega zemljišča in pomožnim objektom za 590 tisoč evrov. Od Šentjurja je oddaljena tri kilometre. Fomai
Za 52 tisočakov prodajajo 2-sobno stanovanje v središču Šentjurja. Za kvadratni meter je treba odšteti dobrih 900 evrov. Foto:Re/M<«
Okvirne cene stanovanj in hiš
Več kot 1.100 evrov za kvadratni meter so trenutne cene rabljenih stanovanj v Celju. Na Šentjurskem so cene praviloma za 10 do 20 odstotkov nižje, opaža Ljubica Črešnar. Karmen Dokler dodaja, da stane kvadratni meter neobnovljenega stanovanja v Šentjurju okoli 700 evrov. Starejše večje hiše (okoli letnika 1980] se po podatkih Creš-narjeve na podeželju prodajajo že od 300 do 500 evrov za kvadratni meter. Toda vanje je praviloma treba vložiti še precej denarja.
leni za nedoločen čas. Če bi država poskrbela, da bi tudi ti bili kreditno sposobni, bi bil nepremičninski trg še precej bolj živahen,« opozarja.
Franc Selih iz konjiške agencije Nepremičnine Vila dodaja, da je zdaj dober čas za naložbe v nepremičnine: »Zaradi nizkih obrestnih mer in nestabilnih vrednostnih papirjev so postale zanimivejše tudi naložbe v nepremičnine, zlasti majhna stanovanja in gozdovi.«
Da je povpraševanje po nepremičninah na Šentjurskem v tem času večje, ugotavlja tudi nepremičninska posrednica v celjskem podjetju Atrij Karmen Dokler.
Povpraševanje naraslo
Povpraševanje je res večje, ponudba pa ne, pravi Doklerjeva, ki je v času našega pogovora sredi oktobra skušala prodati 3-sobno stanovanje z garažo za 62 tisočakov. Tudi sicer opaža, da je največ povpraševanja po stanovanjih, ki stanejo do 55 tisoč evrov, in po hišah, za katere želijo do 100 tisočakov.
»Na Šentjurskem povprašujejo predvsem po cenejših stanovanjih. Dosti je ljudi, ki se zaradi višjih cen ne odločijo za nakup stanovanja v Celju, temveč ga iščejo v Šentjurju ali Štorah, kjer so cene nekje od 10 do 20 odstotkov nižje kot v mestu,« opaža Črešnarjeva. Ta je na območju Šentjurja sredi oktobra prodajala 10 stanovanj in
hiš. Pravi, da se premožnejši kupci zdaj bolj zanimajo za novejše in kakovostnejše nepremičnine višjega cenovnega razreda, ki pa jih na trgu primanjkuje. V ponudbi najdemo pretežno hiše, stare od 20 do 30 let. Najbolje gredo v promet dvo- ali trisobna stanovanja.
Pravi čas za nakup?
Na tem območju sicer nismo imeli takšnih skokov cen nepremičnin kot v večjih mestih, ugotavlja Šelih in oceni, da so cene nepremičnin pri nas podobne kot pred desetletjem. Letos so se cene stanovanj sicer že dvignile nekje za tri odstotke. Nekateri agenti svetujejo, da je zdaj pravi čas za nakup in prodajo nepremičnine. »Kljub pozitivnim trendom na štajerskem nepremičninskem trgu pa ni pričakovati rasti cen nepremičnin,« je ocenila Nadja Krajnc iz bistriške agencije Agenti nepremičnine.
Na Šentjurskem so cene nepremičnin praviloma za 10 do 20 odstotkov nižje kot v Celju.
ŠENTJURSKE NOVICE, NOVEMBER 2016
| fl UNTiuesKi
IU [mx®33
NOVICE
urednistvo(5)sentjurskenovice.si • www.novice.si
NOVICE
urednistvo@sentjurskenovice.si« www.novice.si
ŠENTJURSKE NOVICE, NOVEMBER 2016
InrrjumKi
__________________________II
u; i <
Del uporabnikov socialnega programa v šentjurskem invalidskem pod-J jetjuSOC-EKO.
rejo. Čeprav delo ni zahtevno, pa je za uporabnike izjemno po-membno. Sodelujejo namreč v posebnem programu ministrstva i n v a -za delo, družino, socialne zade- I idsko pove in enake možnosti.	djetje Socialna
ekonomija, razvoj in raziskave Kako SE je začelo	ali krajše SOC-EKO. Odtlej se
Toni Slatinšek s Slatine pri prijavljajo na razpise ministr-Ponikvi je leta 2005 ustanovil stva in so eden od izvajalcev
programa soci- Osebam z različnimi telesnimi alne vključenosti, in duševnimi težavami, ki na tr-V lastne prostore gu ne morejo najti službe, tako nasproti zdravstvene- nudimo delo, pa tudi različne ga doma so se preselili druge psiho-socialne aktivno-leta 2007.	sti, kot so delavnice, razgovori
»Začeli smo s tremi, danes in različna pomoč,« je pojasnil pa imamo že 20 uporabnikov. Slatinšek.
Velika izbira
pomeni več kot
60.000 izdelkov
Delujejo kot družinsko podjetje. Od desne proti levi: Toni in Jožica ter Nataša Slatinšek in Samo Šolinc.
Uporabniki opravljajo različna preprostejša dela, kot je sestavljanje, prebiranje, pakiranje izdelkov.
Ne le delo, organizirajo tudi različne delavnice in dogodke, izlete.
Za opravljeno delo prejmejo nagrado, od 5 do 20 odstotkov minimalne plače.
Za opravljeno delo uporabniki prejmejo nagrado, od 5 do 20 odstotkov minimalne plače, kar znaša od 50 do 150 evrov na mesec, dobijo pa tudi malico in potne stroške, poleg drugih socialnih prejemkov, do katerih so upravičeni. Program ni namenjen le ohranjanju in razvijanju delovnih sposobnosti uporabnikov, delovne kondicije in vzdržljivosti, temveč tudi spodbuja njihovo socialno vključenost, osebnostno rast in sprejemanje lastne invalidnosti, razvija njihove socialne spretnosti in veščine, jih motivira ...
' ^ Tudi	I
j# zaposlitveni center ■.............
& Toni Slatinšek je 100-odstotni lastnik « tega invalidskega podjetja, katerega di- V r rektorica je njegova hči Nataša Slatinšek, kot ' strokovni delavec pa v podjetju dela tudi njen partner Samo Šolinc. Pred šestimi leti so ustanovili tudi Zaposlitveni center Ritnik, ki ga vodi Tonijeva žena Jožica Slatinšek. V Zaposlitvenem centru se prav tako ukvarjajo s podobnimi preprostejšimi deli, le da tam neposredno zaposlujejo, in to osebe, ki l imajo od 30 do 70-odstotno delovno zmožnost. , k Skupaj z mentorji je v obeh podjetjih tako 23 A IŠk zaposlenih, k temu pa je treba prišteti še ■ik 20 uporabnikov socialnega programa ■fe	v SOC-EKO.
;0. Obiskali smo invalidsko podjetje, ki delo nudi tistim, ki jih noče nihče zaposliti. In ne le to.
» Piše: Nina Krobat
OBl Ceiie - z ueliko Priwe-in halo!
NOVICE
urednistvo@sentjurskenovice.si» www.novice.si
ACI URBAJS
Vse je igra. .
Bo v vinogradu tragedija ali
komedija?
z
-




w
A \ f
' K
i *
>
>f S
Aci Urbajs. Po koncu študija si je bolj kot 'jugeca' zaželel svoj košček obdelovalne zemlje. Ta je bila očetovo darilo. In potem se je z mnogimi žulji rodil raj na Resevni, gorca pa je zrasla v dom...
Ko Aci pripoveduje o svojem delu, govori s hvaležnostjo. Skromnost in ljubezen do zemlje sta izrisani na obrazu in v vsaki besedi zgodbe, ki jo pripoveduje.
Njegovo delo je igra, ki se je začela v otroštvu in traja vse življenje. O svojih vinih pravi, da niso prestižna, so pa samosvoja. Aci Urbajs, biološko dinamično vinogradništvo Urbajs.
Piše: Alenka Vodušek
INTERVJU
urednistvo@sentjurskenovice.si« www.novice.si
Vinogradništvo velja v Sloveniji za eno najbolj priljubljenih kmetijskih panog. Kako pa ste vi pristali tu, glede na to, da je vaš poklic precej drugačen od tega, ki ga opravljate kot kmetovalec?
#	Pravi paradoks je, da sem po izobrazbi diplomirani ekonomist. V bistvu mi je bilo vinogradništvo nekoč sprostitev. Oče je kupil vinograd, ko sem imel osem let, in mi je stik z zemljo kot mestnemu otroku, dal nov vpogled.
Spoznali smo tudi kmečke družine, ki so precej drugače razmišljale kot mestne. Lažje so prenesli točo, neuspeh,... narava je pač takšna, da nikoli ne vemo, kako se bo obrnila. In zagotovo je to povsem ekonomično povsem nasprotno. Če gledam kot ekonomist, imajo vsi radi nek načrt in usmeritev, tudi ko razvijaš trg, moraš imeti jasne podatke. Medtem kot je tu, v naravi, kjer igram kot biodinamik, zelo podobno igri, v kateri nikoli ne veš, ali bo tragedija ali komedija. In običajno je ta zgodba pomešana, nekakšna tragikomika. Je pa to, kar počnem, zagotovo precej kreativno in zahteva hitre in pravilne odločitve.
Kje ste dobili navdih - v vinu, zemlji...?
•	V bistvu v igri. Zelo rad sem kopal po zemlji. Otroci smo delali bunkerje. To je bila ena prvih aktivnosti. Tudi vinograd, ki smo ga kupili, ko sem bil star osem let, mi je bil del igrišča. Že kot majhen fant sem skušal okopavati in skrbeti za majhen del vinograda. To je bilo iz lastnega veselja, tako da sta bila starša precej začudena. V času pubertete sem malce pozabil na vinograd in so me zanimale drugačne stvari. Želja se je kasneje vrnila in me spodbuja kot kakšna otroška sanjarjenja, ne kot delo.
Kako se vam je porodila misel o drugačni pridelavi vina? Ta je namreč vse prej kot precej manj zahtevna, klasična pot vinar-
stva in vinogradništva.
•	Že kot otrok nisem razumel očetove doktrine. Kajti takrat, leta 1970, v Sloveniji še ni bilo misli o ekološkem vinogradništvu. Škropiva, ki jih je oče uporabljal v vinogradih v spomladanskem času, so kar naenkrat prerezala mojo igro v vinogradu in je bil vstop vanj prepovedan. Kot otrok nisem mogel razumeti te nenadne spremembe. Tako sem bil v času 80. in 90. let, ko je Slovenija sprejela koncept ekološkega kmetovanja, prvi, ki je to stvar sprejel z velikim olajšanjem. S pomočjo praks iz tujine nam je bilo precej lažje začeti s takšnim delom.
Vaše kmetovanje je torej okolju prijazno. Najbrž ste sledili še kakšni filozofiji, da ste se odločili za to?
•	Zagotovo. Biodinamika nosi še en zelo močan poudarek na energetskem nivoju. To pomeni, da ni samo materialna zaščita ekološka, ampak je treba delati tudi s silami rojevanja,
vse je umazano, pa še mi mečemo papir, polivinila skozi svoja vrata in skozi okno, ker je že tako vse umazano. Jaz pravim, da je to človeško nizko razmišljanje. Čisto vsak lahko namreč poskrbi, da se stvari izboljšajo. Glavna misel biodinamike je, da oživljamo zemljo in pomagamo pri vitalnosti. To pomeni, da bolj ko bodo stvari umazane, bolj bo biodinamika stopala v ospredje.
Pa se je možno izogniti vplivom sosednjih kmetij, ki nimajo ekološkega načina?
# Imamo srečo, da imamo vse tri vinograde na samem, to pomeni, da smo obkroženi z gozdom na nekakšni jasi, skoraj deviško nežni, kjer smo bili že od začetka mi gospodarji. To pomeni, da ni bilo zelo onesnaženo, nismo gnojili z umetnimi gnojili, insekticide smo zmanjšali in nato prenehali z uporabo. Z biodinamično metodo poskrbimo, da se humus v zemlji poveča, tako je ta v bistvu kot ozon v zraku. To pomeni, da prepre-
meni, veljajo kakšne posebne zakonitosti?
•	Zakonitosti so malenkost drugačne od ekoloških. Biološke, organske, ekološke blagovne znamke so se v bistvu razvile iz Demetra. Demeter je najstarejša ekološka blagovna znamka iz leta 1928. Takrat so naredili osnovne smernice za njo. Od drugih ekoloških znamk se razlikuje v tem, da so na kmetiji zaželene oziroma obvezne živali, kot so krave, konji, pašne živali, ki dajejo kompost, humus oziroma gnoj in vse to energetsko povezujejo v zaokroženo celoto. To pomeni, da je naša kmetija kot nek organizem, ki ima svoj ritem, svoj način obnašanja, svoj karakter, ki pa ga precej oblikuje kmet. Mi smo dejansko kot organizatorji, ki povežemo mineralni, rastlinski in živalski svet.
Ni ravno veliko krajev, kjer lahko vidimo konje, ki se sprehajajo v vinogradih, kot pri vas...
•	To je ravno zaradi tega, ker še ni toliko biodinamičnih vino-
» Naša kmetija s skupno 6.000 trtami se razprostira na teritoriju, ki ima tloris vzorca križa. Iz tega sem izrisal svojo nalepko za steklenico. Tako nalepka nosi sporočilo vse kmetije.«
»Živimo lepo življenje. Gremo na morje, tudi smučat.«
»Ne uporabljam žvepla, vino je ves čas na d roža h. Vino, ki se rodi tako, je samosvoje. Točno takega ga morajo vzeti stranke, kot neobrušen kristal, ki
je tak, kot ga je dala narava.«
»Vsa družina, tudi stari starši, poskušamo živeti aktivno, ampak ne v tekmovalnem duhu.«
»Moje življenjsko vodilo je enako kot pri delu. saj ne ločim enega od drugega: da si zelo miren, poiščeš svojo pot in da si zelo nemiren, ko jo izvajaš.«
ustvarjanja, spreminjanja. Z njimi lahko upravljamo kot biodi-namiki, kadar jih potrebujemo. S tem trti in zemlji zagotavljamo neko novo rojstvo, nov preporod, mehčanje in nežnost.
Med ljudmi velja splošno prepričanje, da ni več čiste zemlje in zraka. Kako dojemate svojo grudo in svoj svet vinogradov?
• Seveda, tako lahko rečemo:
čuje energetsko onesnaženje. Po drugi strani pa kompost s svojo vsebnostjo vode vedno skrbi, da so tla plodna in bujna. Zaradi tega sem prepričan v to metodo in tudi rezultati dvajsetih let biodinamičnega kmetovanja so presenetljivo fantastični.
Vaše kmetovanje temelji na posebnem certifikatu Demeter na biodinamični način. Kaj to po-
gradov kot v tujini, kjer je to že praksa. Tudi pri nas poznamo dobre prakse z ovcami. Gre za posebne pasme, malce nižje, ki so vse leto v vinogradih. Meni pa zelo ustrezajo konji, tudi zaradi hčere, ki je bila kot otrok zaljubljena v konje in jezdenje. Tako so nam tudi v veliko zabavo in veselje. Imamo islandske konje, ki so ves čas zunaj in so navajeni tudi na nizke tempe- -
INTERVJU
urednistvo(g)sentjurskenovice.si • www.novice.si

rature, tako da z njimi nimamo veliko dela.
Kako pa gresta skupaj konj in trta?
#	Zelo. To vidim po rezultatih. Trata je zelo lepo zelena. Seveda, kadar konjev ni v vinogradu. Konji so v vinogradu v času mirovanja, to pomeni nekje po trgatvi in vse do aprila. Ko se pasejo, obenem zemljo gnojijo in jo s kopiti obdelujejo - zemljo gnetejo in tudi lomijo rozge. Vse pustim v vinogradu in odkar imamo konje, ne mulčim več. To pomeni, da konji nekoliko pre-orjejo in obdelajo našo zemljo in ko aprila zapustijo vinograd, se trava zatravi v zamiku enega meseca. Zaradi tega kosim precej kasneje, kot to počnejo v dmgih vinogradih.
Kako pa se zoperstavljate boleznim trte?
•	Vitalnost trte in vseh rastlin je v biodinamiki ključna. Zato mora biti rast korenin globoka in po-ganjki morajo biti visoko. To pomeni, da mora rastiina rasti tako v zemljo kot v višino. Če to dosežemo, imamo veliko manjše probleme, kot če tega ne dosežemo. Rast korenin dosežemo z biodinamičnim pripravkom in uporaba tega v več letih ogromno pripomore k rasti korenin. Te
v bistvu dobijo signal, da morajo rasti v globino. Biodinamiki dejansko ne gnojimo, temveč oživljamo prst.
Kako so vas sprejeli domačini? Kako gledajo na vaše kmetovanje?
•	Smo majhna skupina, ki se imenuje KRRES in zdmžuje nekaj ekoloških kmetij na trikotniku med Kalobjem, Ritnikom in Resevno. Poleg teh nekaj kmetov nas je še skupina umetnikov in nekako sooblikujemo duhovno vsebino na tem prostoru. Na moji kmetiji je ta duhovna plat risanje kozmogramov - energetskih skic, ki jih vklešem v kamen in postavim pod določeno zgodbo. Ta zgodba potem povezuje našo kmetijo, ki se spet veže z drugimi kmetijami, v področje KRRESa.
So vaša vina prestižna, v smislu elegance vin, ki dosegajo vrtoglave cene na trgu?
•	Ne, niso. So samosvoja in ne prestižna. Določeni ljudje precej zlahka plačajo ceno, ki je dobra. In smo vsi zadovoljni. Tako da gre tudi za simbiozo s strankami.
V tujini je promocija gibanja naravnih vin precej močna. Kako
je s tem pri nas? S kom so-de-lujete?
•	Vesel sem, da sem prisoten že od začetka, ko se je pojavilo gibanje Oranžnega vina. Imamo tradicionalni festival v Izoli. Podobni festival z oranžnimi vini je na Dunaju, tudi v Italiji, kjer je malo večji in močnejši, pa tudi vsako drugo leto v Budimpešti. Slovenija nekako še ni začutila priložnosti v celoti, čeprav smo prav Slovenci pobudniki za ves svet. Tako jaz kot ostali ponudniki smo prisotni po vsem svetu, Slovenija pa je tega vina deležna zelo malo. Zato nam je globalizacija precej pisana na kožo, tako lahko vina potujejo brez carin in omejitev po precejšnjem delu sveta.
Z vinogradi dobesedno dihate, saj živite v neposredni bližini. Je to prednost pri delu ali tudi obremenitev, glede na to, da ste ves čas v 'službenem' okolju?
•	Mislim, da je to ogromna prednost, pravzaprav največja sreča. Zame je to kot zrak. Delamo po določenem ritmu, ko sem utrujen, pač neham delati. Gre dejansko za zraščanje s pridelki.
Bi rekli, da je vaše delo garanje?
•	Daleč od tega. To je ena velika nagrada, ki zahteva določe-
no fizično aktivnost in zagotovo ni obveznost. V času od maja do junija, ko je največ bolezni, gre za 'presing igro' z naravo. To pomeni, da moram biti absolutno fizično pripravljen, da hitro odreagiram. Pred nekaj leti, ko sem zbolel za nekaj dni, seje vinograd dobesedno zrušil v enem tednu. Ampak tudi to mora biti v življenju, energetske krivulje. Zdajle smo v času uživanja ob moštu in kostanju.
Kaj počnete v mesecih, ko narava spi?
•	Precej sem aktiven na področju sejmov in obiskov raznih skupin. Težko rečem, ali imamo kdaj počitek, sploh pri snovanju novih idej in zamisli. Februarja se že začne obrezovanje trte in sadnega drevja, če je že toplejši mesec. Svoje otroke sem najprej naučil tega dela, že pri sedmih letih. Tako so v pripravljenosti, da vskočijo, če potrebujemo pomoč.
Kako dojemate svoje poslanstvo in delo?
•	Mogoče tako, da se naredi en čisto mali zapis, črtica, vijuga v tem času, ki ga živim. Lahko je tudi pika ali krog. Pri sebi čutim, da sem to poslanstvo že nekako naredil.
llBflliflde.-
Ljubljanska cesta 26, Šentjur WWW: elbatrade.si E-posta: info@elbatrade.si
Tel: (03) 749 21 51
GSM: 031 667 151
Toplotne črpalke za ogrevanje
Hitachi,
Mitsubishi,
Gorenje.
Toplotne črpalke za ogrevanje vode
Gorenje,
Nevv Energy.
Peči na drva, pelete in plin
Centrometal,
Valher,
Ferroli,
KOB,
Ariston,
Buderus,
Sime.
Novi obrazi kmetije s staro dušo
V Šentjurju in na širšem Kozjanskem je nemalo domačij, ki imajo zanimivo zgodovino. Ena takšnih je kmetija Žurej, ki leži tik pod vznožjem Žusma.
Mogoče ste jih nevede že kdaj obiskali, če ste se z njihovega dvorišča odpravili na Stolp ljubezni. Zagotovo pa ste občutili njihovo gostoljubnost, če ste prestopili prag domače hiše °li sedli v senco s slamo kritega kozolca.
Ocf grajske ječe do sodobnega ekološkega kmetovanja
Kmetija, ki je bila nekoč pristava gradu Žusem, je pri domačinih znana pod imenom Ječovo -Za hišo je še vedno ostanek grajske ječe. Če bi stene lahko govorile, bi slišali nešteto zgodb. Danes so te prepletene z mislijo na jutri. Franc Žurej se je skupaj z ženo Mojco namreč odločil za ekološko kmetovanje na kmetiji, kjer gostom predstavijo delovanje sončne elektrarne, peči na lesno biomaso, ekološko čistilno napravo, ekološki nasad jagod in malin. Izletnike ob poti radovedno pozdravljata kobili, na Pašniku se pase cikasto govedo, družina pa ohranja izročilo kmetije tudi s psarno -vzrejajo Velike švicarske planšarske pse.
Prenovljeni prostori za goste
Kmetija ima zadnja leta vsakič malce drugačno podobo. Prenova se je začela z novim, Večjim parkiriščem, nadaljevali so z očarljivim
Na kmetiji Žurej, ki leži tik pod vznožjem Zusma, boste vedno občutili njihovo gostoljubnost.
kozolcem, kjer bodo lahko gostje tudi prespali, uredili so tudi prostore za zaključene družbe. Povečali so prostor za vse, ki si želijo okusiti pristno, domačo hrano, poskusiti njihovo večkrat nagrajeno vino ali se poveseliti s svojo družbo ob različnih priložnostih, praznovanjih. Prostor, kjer so se nekoč odpočili in okrepčali številni popotniki, kjer je bila nekoč tudi gostilna, je prav tako prenovljen. Stene pa so ohranile svojo dušo in še vedno vabijo skupaj z nasmejanimi obrazi družine, ki jim je zadovoljstvo gostov in obiskovalcev na prvem mestu.
Kmetijo Žurej radi obiščejo izletniki, saj je tam vedno veselo.
5
J
č
ŠENTJURSKE NOVICE, NOVEMBER 2016
16 EiEfcifB
AKTUALNO
urednistvo@sentjurskenovice.si • www.novice.si
AKTUALNO
urednistvo(S)sentjurskenovice.si» www.novice.si
OBRAVNAVALI PRORAČUN
Dvoletni proračui
Precej previdno naravnan, prinaša pa tudi nekaj pomembnih naložb.
» Piše: Nina Krobat
Osnutka proračunov za leti 2017 in 2018 so imeli šentjurski svetniki na mizi na oktobrski seji. Ta sta zaradi pričakovanih nižjih prihodkov zastavljena bolj previdno, a so snovalci prepričani, da sta kljub temu razvojno naravnana, saj prinašata nekaj naložb. Čeprav se vsi svetniki s tem niso strinjali, so po kakšnih dveh urah splošne razprave, tudi nekaj "vroče krvi je bilo vmes, proračuna s 17 glasovi za potrdili.
Svetniki so sicer izrazili tudi nekaj želja po več naložbah. Več jih je tudi poudarilo, da so sicer zadovoljni z enakomernim razvojem občine, a bi bilo nekaj denarja zdaj treba nameniti tudi v urejanje samega središča Šentjurja.
Naložbe na hitro
Večje naložbe so predvidene predvsem na področju urejanja občinskih cest, za dograditve kanalizacijskega in vodovodnega omrežja, rekonstrukcijo čistilne naprave Planina pri Sevnici, izgradnjo komunalne infrastrukture, izvedbo vodnogospodarskih ukrepov, nakupe kmetijskih in stavbnih zemljišč, ureditev športnega parka v Dramljah in igrišča v Vrbnem i ter za energetsko sanacijo osnov-ne šole Slivnica pri Celju.
Ceste, parkirišče, steze
Poglejmo nekatere postavke podrobneje. Po 1,3 milijona evrov naj bi vsako leto namenili obnovi poškodovanih odsekov cest. Program razvoja in vzdrževanja občinskih cest omenja naložbe v odseke na območju Pešnice, ceste skozi Hruševec in Ceste na Brdo, v Dramljah pri pokopališču, odsek Trnovec - Hotunje, Vrbno - Blagovna, Ulico 1. Celjske čete in odsek Dolga Gora - Sladka Gora. Ker denarja ne bo dovolj za celotne odseke, bodo ponekod urejali le najbolj kritične. Za modernizacijo občinskih cest bodo znova pripravili razpis, na katerega se
Številke
Načrtovani prihodki
Načrtovani odhodki
Investicnski odhodki
A		
S		B
5		F
Proračun 2017	Proračun 2018	
		
		
		
		
Celovito naj bi rekonstruirali čistilno napravo Planina in subvencionirali gradnjo malih čistilnih naprav. Na področju vodooskrbe načrtujejo naložbe na območjih Loke pri Žusmu, Ponikve, Preverja, Dramelj, Gorice pri Slivnici, Kalobja in Planine.
Nadaljevali naj bi s komunalnim opremljanjem industrijske cone 'jug 2' in industrijske cone g ob avtocestnem priključku v Dramljah ter stanovanjskih con.
»V industrijski coni Šentjur jug smo prodali bolj ali manj vse, zato se zdaj širimo v Dramlje, kjer bomo skušali ustvariti pogoje za gospodarjenje,« je pojasnil župan.
Energetska obnova in šport
Z energetsko obnovo osnovne šole v Gorici pri Slivnici naj bi zaokrožili energetske obnove šol na Šentjurskem. Uredili naj bi Športni park Dramlje, in sicer
je denar predviden za prvo fazo naložbe, za kar so prejeli tudi sofinancerski denar Fundacije za šport. Prav tako gre denar v urejanje prve faze športnega igrišča Vrbno, medtem ko bodo za Športne dvorane Hruševec Šentjur denar namenili za dokončanje projektne dokumentacije.
Dodajmo še to, da naj bi med drugim vzpostavili še javne e-točke za brezžični dostop do interneta.
Po kakšnih dveh urah splošne razprave, tudi nekaj vroče krvi je bilo, so svetniki
proračuna potrdili.
bodo s svojimi projekti prijavljale krajevne skupnosti.
»Delali bomo v skladu z zmožnostmi, saj je potreb ogromno, tudi za naslednje mandate,« je ob tem dejal župan mag. Marko Diaci. Predvideli so tudi denar za urejanje parkirišča pri zdravstvenem domu, za gradnjo kolesarske in pešpoti ob Pešnici od stadiona do Mestnega trga ter za
postavitev turistične signalizacije ob cestah.
Kanalizacija, vodovodi
Načrtujejo dograditve kanalizacijskega omrežja na čistilno napravo Šentjur. Predvidevajo dela na Ulici I. Celjske čete, Pešnici in v Hruševcu, načrtujejo še nekaj manjših posegov na drugih ulicah in dograditve na Planini ter pri Slivniškem ježem.
Kmalu v novo glasbeno šolo
Mladi glasbeniki bodo po dolgih letih le dobili nove prostore. Selitev šentjurske glasbene šole v nove prostore na Ulici skladateljev Ipavcev 30 napovedujejo za začetek novembra, pouk naj bi tam začeli predvidoma 7. novembra.
Del pouka bodo sicer še izvajali v prostorih Centra Gustav, a
glavnina glasbenega pouka naj bi po županovih besedah potekala na Zgornjem trgu. »Ti prostori so po mojem mnenju za glasbeno šolstvo več kot odlični,« je prepričan župan, ki predlaga, da bi stare prostore glasbene šole prodali.
Pouk naj bi mladi glasbeniki v novih prostorih začeli 7. novembra.
Industrijska prodajalna
Mariborska 86 Celje
tel.: 03 42 88 160
trgovina@emo-novum.si
www.emo-novum.si
VlaJii na oblim
Poiščite svojo trebušasto zapeljivko
ŠENTJURSKE NOVICE, NOVEMBER 2016
1 C J Uktajotki
Iti D05X®33
AKTUALNO	AKTUALNO
urednistvo@sentjurskenovice.5i » www.novice.si	urednistvo@sentjurskenovice.si » www.novice.si
SREDI DRUGEGA MANDATA
Kaj dobrega smo naredili,
česa-Mgl gjp
nismo?
Ocenjujejo.
Predsedniki šentjurskih lokalnih oziroma območnih odborov strank, ki so v občinskem svetu, ocenjujejo, kaj dobrega in kaj manj dobrega, morda celo slabega, smo na Šentjurskem naredili v zadnjih dveh letih, od zadnjih lokalnih volitev jeseni 2014.
» Pripravila: Nina K robat
Peter Jevšinek,
LOSMC Šentjur
Kljub temu da smo v opoziciji, podpremo vse dobre projekte. Če se sedaj osredotočim samo na tri dobre stvari: izgradnja večnamenskega prostora na Pre-vorju; pripojitev Ljudske univerze Šentjur k Razvojni agenciji Kozjansko, to pobudo je že pred tem podala svetniška skupina SMC; in nadaljevanje energetskih sanacij šolskih objektov.
Moje prepričanje je, da bi morali slediti politiki, ki bo vključevala ljudi in iskala nove ideje ter skupne rešitve. Čeprav smo različni v svojih prepričanjih in načelih, potrebujemo voditelja z
vizijo in pripravljenostjo sodelovanja. In to je tisto, kar najbolj pogrešam na polovici mandata. Vse preveč je 'jamranja', namesto da bi iskali rešitve. Veliko je slabih in zgrešenih odločitev, ki jih je težko strniti na kratko.
Največja slabost je, da se od letošnjega leta dalje vsem društvom in tudi šolam zaračunava najem dvorane IKC. Še vedno imamo veliko nedokončanih projektov v občini, ki so začeti z denarjem EU ali iz naslova drugih javnih sredstev, potem pa ostanejo brez ustreznih izvedbenih programov (objekt Ipavčeva 17, Kulturni center Gustav itd.). Glasbena šola skladateljev Ipavcev je še vedno na stari lokaciji, ki ne zadostuje osnovnim normativom za delovanje šole, kljub temu daje že 2014 Občina Šentjur z otvoritveno slavnostjo odprla objekt v Zg. trgu.
Franc Korenjak,
LO NSi Šentjur
Prvo polovico drugega mandata lahko ocenim kot zelo uspešno, če poudarim samo nekaj stvari. V občinske in lokalne ceste smo vložili preko dva milijona evrov, skupaj z EKO skladom uredili energetske sanacije nekaj šol in vrtcev, med drugim tudi prizidek POŠ Blagovna, kajti oddelek vrtca za najmlajše ni bil v primernih prostorih. Obnovili smo streho na OŠ Franja Malgaja Šentjur, preselili glasbeno šolo na Ipav-
čevo 30, kamor tudi spada in bo bolj varna za naše otroke. To so glavne naložbe, je pa še mnogo manjših.
Po mojem mnenju Občina premalo pozornosti nameni našim kmetom, kajti kmetijstvo je na najnižji točki, izčrpavajo pa ga vsi od mlekarjev, mesarjev in žitno-predelovalne industrije do evropske skupnosti. Naša občina je hribovita, zato imamo veliko kmetov, ki vlagajo svoj zaslužek nazaj v kmečko gospodarstvo in se trudijo, da so naši hribi lepo obdelani.
Naročili smo prometno strategijo za večjo varnost občanov, katere poudarek je izgradnja pločnikov in kolesarskih poti. Tega v naslednjih proračunih ni prepoznati. Državno cesto Se-le-Šentjur smo uspeli obnoviti, me pa moti, da ni bilo posluha za prehod za pešce v Lokarjah, tu prečka cesto vsak dan okoli 20 šolarjev in je zelo nepregleden prehod preko ceste, a se nihče ne zgane, dokler ne bo kakšne nesreče.
Mihaela Rože j,
00 SLS Šentjur
Dosedanje delo ocenjujem kot zelo uspešno. Aktivnosti je veliko. Zaključilo se je lepo število projektov, nekateri se še izvajajo. Izpostavila bi dokončanje energetske sanacije objektov vrtcev in osnovnih šol, dograditev objekta POŠ in enote vrtca Blagovna, ureditev pro-
storov glasbene šole z nakupom opreme ter selitev v Zgornji trg, postavitev kulturnega doma na Prevorju. Zaključena je dograditev kanalizacijskega omrežja na Čistilno napravo Šentjur ... To so projekti sofinancirani iz skladov EU ter državnega proračuna, kar dokazuje, da smo uspešni pri prijavi na razpise. Veliko je bilo vzdrževanja lokalnih in občinskih cest, vendar je želja in potreb več, kot je možnosti.
Izpostavila bom še aktiven projekt lokalna samooskrba v Občini Šentjur, kjer operativno pristopamo in pospešujemo vključevanje lokalno pridelanih produktov v šolsko prehrano oz. v prehrano javnih zavodov (vrtec, šole, dom starejših) na območju Občine Šentjur.
Slabih projektov ni, slabo je le to, da je država zmanjšala sredstva občinam, tako imenovano 'glavarino'. Prav tako tudi trenutno ni evropskih razpisov za nepovratna sredstva, zato se bojim, da bo v drugem delu mandata težko ohraniti takšen tempo izvajanja projektov in naložb.
Jure Raztočnik,
00 SD Šentjur
V dosedanjem mandatu je bilo na območju Občine Šentjur postorjenega veliko. Tako so bile v teh dveh letih zaključene energetske sanacije v javno infrastrukturo, nadaljevala se je izgradnja komunalnih vodov
na čistilno napravo, zgrajenih je bilo veliko kilometrov novih vodovodov, moderniziranih veliko kilometrov cest ter saniranih večina najbolj perečih plazov. Moram reči, da je bilo v prvi polovici mandata glede na višino financiranja občin s strani dr-
žave ter (ne)obstoječih razpisov za evropska sredstva, narejenega ogromno.
Ne moremo govoriti o slabih projektih in naložbah. Vsak projekt ali naložba ima svoj namen in cilje. Menim, da so bile vse investicije izvedene dobro, zas-
ledovale so zastavljene finančne okvire in izpolnjevale potrebne cilje. Seveda so želje in apetiti večji, kot j e zmožnost občinskega proračuna in včasih določene stvari ne potekajo tako hitro, kot si želimo. A to ne pomeni, da je župan z občinsko upravo naredil
kaj narobe oziroma slabo. Ravno nasprotno, v dani situaciji se je naredilo ogromno in to dobro.
*Vprašanja smo naslovili tudi v lokalna odbora SDS in DeSUS ter Gibanje za Občino Šentjur, a odgovorov nismo prejeli.
Delovni čas:	Pon - Pet
8.00 - 19.00 Sobota 8.00 - 12.00
2 izpolnjenim in izrezanim kuponom lahko koristite 20 °/o popust
KUP°M za 20% popust
v,f> KUPEC
NOVICE
urednistvo@sentjurskenovice.si • www.novice.si
Diplomanti s svojimi mentorji, vodstvom šole in gosti.
Z diplomo Višje strokovne
šole v življenje
42 študentov. Je to leto diplomjralo na Šolskem centru Šentjur.
» Piše: Nina Krobat
Na svečani podelitvi diplom Višje strokovne šole Šolskega centra Šentjur so se diplomanti predzadnji oktobrski petek zbrali v Ipavčevem kulturnem centru. Diplome je ob spremljajočem programu prejelo 42 diplomantov.
»Z diplomsko nalogo se pot strokovnjaka ne konča, temveč šele začenja. Zdaj so odločitve vaše in na vas

Na Višji strokovni šoli je doslej skupaj diplomiralo že 461 študentov.
je, da začnete ustvarjati in dajati,« je diplomantom med drugim na srce položil direktor

Šolskega centra Šentjur in ravnatelj Višje strokovne šole, mag. Branko Šket. Nagovoril jih je tudi gost iz avstrijske kme-tijsko-ekološke šole Erich Kerngast, in to v slovenskem jeziku, kar je navdušilo polno dvorano kulturnega centra, ter vodja oddelka za družbene dejavnosti Občine Šentjur, Judita Methans Šarlah.
Da imajo tudi diplomanti Šolskega cen-entjur dobre možnosti za razvoj kariere in zaposlitev, je za Radio Rogla poudaril mag. Branko Šket: »Naši študenti imajo precej praktičnega izobraževanja, kar 800 ur v dveh letih. V sklopu tega se spoznajo z delodajalci, navežejo stike z njimi in na osnovi tega se jim odpirajo poti za zaposlitev. Večina se jih zaposli, nekateri pa tudi
diptomantidobre^ožnostLaTapo^htev310 ^
prevzamejo domače kmetije, pri čemer je danes, ko je kmetija postala nekakšno podjetje, znanje bistveno.«
Letos štiri študijske programe - gostinstvo in turizem, naravovarstvo, upravljanje podeželja in krajine ter živilstvo in prehrana - obiskuje 210 študentov. Srednjo poklicno in strokovno šolo Šolskega centra v tem šolskem letu obiskuje 349 dijakov.
Z UNIOR
V Uniorjevem programu Turizem vselej stremimo k uspešnemu poslovanju, razvoju, zadovoljstvu naših gostov ter mednarodni konkurenčnosti.
Ob naponovljivih naravnih danostih in pestri turistični ponudbi se zavedamo, da je ena naših temeljnih konkurenčnih prednosti v učinkovitih, strokovno usposobljenih in ustvarjalnih zaposlenih, ki z navdušenjem sprejemajo nove izzive.
Se tudi vi veselite novih priložnosti in izzivov? Pridružite se nam in postanite del ekipe, ki bo v času zimske sezone na Rogli skrbela za zadovoljstvo gostov in obiskovalcev.
Za sezonsko delo iščemo:
• kuharje (M/Ž)
• natakarje (M/Ž)
K sodelovanju vabimo tudi študente.
Prijavo z življenjepisom pošljite na naslov: UNIOR d.d.. Kadrovska služba Kovaška cesta 10, 3214 Zreče Rok za prijavo je 11.11.2016.	"	,
Or Rogla v
Informacije: 03 75 78 148, www.rogla.eu

NASA KRAJEVNA SKUPNOST
_________________urednistvo@sentjurskenovice.si» www.novice.si
Mestni trg bi si zaslužil novo, svežo podobo
MS Šentjur. Kako jev teh dneh živeti v Šentjurju?
» Pripravila: Nina Krobat
Naša mestna skupnost je v primerjavi z dru- namenimo za urejanje mesta, predvsem Mestnega gimi krajevnimi skupnostmi v šentjurski občini trga, so na zadnji seji občinskega sveta opozorili drugačna. Šentjur je vendarle občinsko, upravno, nekateri svetniki.
gospodarsko in kulturno središče občine, zato ima Kaj pa o tem menijo tisti, ki v mestu odločajo, upravičeno nekoliko drugačen status. Čas je, da živijo ali delajo? Nekaj smo jih povprašali, kako se tega zavemo tudi tako, da več denarja znova je v teh dneh živeti v Šentjurju.
Jure Raztočnik, predsednik MS
Predsednik sveta Mestne skupnosti Šentjur že vse svoje življenje živi na tem območju. Je novopečeni očka, saj je njegov sedemletni sin pred kratkim dobil sestrico. Trenutno je redno zaposlen v podjetniškem inkubatorju v Šentjurju.
V lokalni politiki je aktiven od leta 2008. V prejšnjem mandatu je bil član sveta MS, je predsednik Občinske organizacije SD Šentjur. Aktiven je tudi v društvenem življenju, saj je član Društva Zgornji trg
in Prostovoljnega gasilskega društva Šentjur ter častni član Študentskega kluba mladih Šentjur. Poleg aktivnega preživljanja prostega časa z družino zelo rad bere, igra košarko, gobari in izdeluje plastične makete.
Kakšna je kakovost življenja v vašem domačem kraju?
__ Življenje na območju MS Šentjur je po mojem mnenju kakovostno. Vse najnujnejše storitve so v dosegu desetih minut hoje, kar je idealno. Prav tako mesto obkroža narava, tako se lahko z nekaj koraki vsak iz mestnega okolja sprehodi v
čisto naravo. To bi morali veliko bolj ceniti.
Kaj bi v Šentjurju najprej pokazali turistu?
Gotovo Zgornji trg s skladatelji Ipavci, prav tako Muzejsko zbirko Ritnik in njene zaklade. V naši soseščini sta še tudi markantna Ritnik in Resevna.
Kaj bi izboljšali ali spremenili?
Predvsem je treba delati na dogajanju v mestu, tako v Zgornjem trgu kot tudi v strogem mestnem jedru na Mestnem trgu. Urediti je treba še rekreacijske poti okoli mesta.
NAŠA KRAJEVNA SKUPNOST
urednistvo@sentjurskenovice.si» www.novice.si___
Nastija Močnik, kulturnica, učiteljica
Že od rojstva živi v MS Šentjur, najprej v Zgornjem trgu, nato v središču mesta, zdaj je na svojem v blokovskem stanovanju. Je vod- ja šentjurske izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, kjer v glavnem organizira različne kulturne prireditve. Poučuje tudi ruski jezik, da ohrani znanje, ki ga je pridobila v času študija španščine in ruščine.
Je izjemno aktivna meščanka. Okoli osem let je bila aktivna članica Študentskega kluba mladih Šentjur, kot predstavnica mladine je bila tudi članica sveta LAS Od Pohorja do Bohorja, trenutno pa je
članica sveta šentjurske glasbene šole. Dolga leta je bila članica Teniškega kluba Šentjur, letos pa ji za teniški lopar zmanjka časa. Poklicno je tako zasedena, da nima časa za sodelovanje v še kakšnem društvu, čeprav bi si tudi to želela.
V prostem času zelo rada bere, predvsem knjige, ki temeljijo na resničnih dogodkih in ji širijo obzorja, gleda TV serije, hodi na koncerte, festivale, potuje, kolikor se le da, nekaj malega se ukvarja tudi s športom.
Kakšna je kakovost življenja v vašem domačem kraju?
Kot pristna Šentjurčanka in velika 'lokalpatriotka' bi rekla, da je kakovost življenja v Šentjurju na kar visoki ravni, saj imamo v mestu vse, kar potrebujemo
za normalno življenje. Veliki prednosti sta tudi bližina velikih mest in avtocesta.
Kaj bi v Šentjurju najprej pokazali turistu?
Naprej bi ga peljala v moj ljubi Zgornji trg, ki se trenutno ponaša z nazivom 'najlepše trško jedro' in se zadnja leta turistično lepo razvija, čeprav je za izboljšave še vedno prostor. Pa v prenovljeni Ipavčev kulturni center, seveda.
Kajbi izboljšali ali spremenili?
Vsekakor bi bila potrebna obvoznica, da mesto razbremenimo prometa, pa malce bolj urejena parkirišča. Menim tudi, da bi si Mestni trg zaslužil novo, svežo podobo in tako postal središče za zbiranje različnih generacij Šentjurčanov.
Majda Mauer, cvetličarka, podjetnica
Spomladi je minilo 30 let, odkar je v svoji cvetličarni sredi Šentjurja prodala prvi cvet. Lep jubilej je za to poznano šentjursko cvetličarko, ki sicer živi v Jakobu pri Šentjurju. Tam je dovolj prostora za lep okrasni vrt, ki ga ureja mož Gorazd. Njena družina šteje tudi dva otroka.
Čas, ki ga ne preživi v svoji cvetličarni, najraje nameni pohodom, v družbi ali brez nje. Blizu ji je tudi
pevsko in plesno izročilo. »Če se zapoje, sem takoj z vsem srcem zraven!« pove. Pravi, da njena ljubezen do cvetja nima omejitev. Z lepoto nas samo osrečuje.
Kakšna je kakovost življenja v vašem domačem kraju?
V Mestni skupnosti Šentjurje ogromno ponudbe za kvalitetno življenje, tu so številna društva, možnosti izobraževanja za starejše, imamo knjižnico z dekleti, ki svetujejo. Na uradih bi se dalo še zagotovo kaj izboljšati. Kakovost uslug se začne vedno pri posamezniku, njegovi volji in lastni motivaciji.
Kaj bi v Šentjurju najprej pokazali turistu?
Muzej izkopanin iz Ritnika v Zgornjem trgu, Ipavčevo hišo z dobrim vodičem (upam, da ga imamo), Ipavčev kulturni center, katerega ime seje že prijelo. Slaba stran te modeme stavbe je, da res ne smeš zamuditi na predstavo, saj sicer postaneš pomembnejši od nastopajočih. Nenazadnje pa še obe cerkvi, Botričnica ima čudovit razgled.
Kajbi izboljšali ali spremenili?
Ne godrnjajmo. Pojdimo ven, v naravo ali samo do prve klopce, kdor ne zmore več. Narava je preventivni 'dohtar' za vse bolezni.
GRITEHNIKA d. o. o.
NAJVEČJA SPLETNA KMETIJSKA TRGOVINA
www.agritehnika.si
Iv
A
ti* -v
>K	VI- *
	
ROSI,
Vse za kmetijsko m industrijsko hidravliko
— v.1	- : > , HIDRAVLIČNI FILTRI		—	4, " •	1— HITRE SPOJKE	!r	— H d TELESKOPSKI KJPER CILJNO«	FtTINd ZA CEVI V
			
“Ih HIDRAVLIČNE CEVI	;*•: ’> . p. •>* |»+ 9. HIDRAVLIČNE ČRPALKE	. • ■* '9 '■ HIDRAVLIČNI CUNDRI	0' HIDRAVLIČNI VENTILI L.	J
„					t
info@agrttehnika.si
rositeh.si
*i4lt?siVo@gmail com
24 SlfepS ŠENTJURSKE NOVICE, NOVEMBER 2016.
urednistvo@sentjurskenovice.si • www.novice.si
MEDGENERACIJSKO DRUŽENJE
Stran pripravlja LJUDMILA CONRADI.
Društvo upokojencev vabi
Društvo upokojencev Šentjur vabi upokojence, ki še niso člani društva, naj se jim pridružijo. Včlanite se lahko na sedežu društva Dušana Kvedra 30, Šentjur, vsak ponedeljek in sredo od 9. do 11. ure ali pri poverjenikih.
iiiiiiiiiii«i]iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii!ii iiiiiiiiiiiiniiiiiii ii

Fanika Opalič, upokojena učiteljica
Vesela sem priznanja, ki sem ga prejela za osemletno delo pri DU Šentjur. Vodila sem oziroma sem bila koordinatorka projekta Starejši za starejše. Bilo mi je v veselje in zadovoljna sem, če sem napravila kaj dobrega.
Stane Zupanc, upokojeni pravnik
Priznanje je plačilo za minulo delo in obveza za naprej. Toliko, kot sem pri DU delal, zaradi slabega zdravstvenega stanja ne bom mogel več, a bom z veseljem napravil še kaj, če bo potrebno.
Slavica Čoklc,
upokojena učiteljica
Prejela sem zasluženo priznanje za dolgoletno prostovoljno delo, čeprav nisem delala zanj. Pri DU Šentjur sem organizirala in vodila izlete, kulturne prireditve ... S tem bom nadaljevala, kolikor bom zmogla.
JUBILEJI
66 let Društva
upokojencev
Šentjur
Rojstni datum Društva upokojencev (DU) Šentjurje 8. oktober 1950. Pobudnik za ustanovitev DU in prvi predsednik je bil Anton Lesjak, ki je društvo vodil do leta 1968. Za njim je to funkcijo prevzel Miloš Šalej in jo vestno opravljal do leta
Društvo upokojencev Šentjur praznovalo
Presežniki. Z 868
člani eno največjih in najbolj delovnih društev v državi.
Društvo upokojencev (DU) Šentjurje znano po raznolikem in vestnem delovanju. Pred nedavnim je predsednik Stane Zupanc svojo funkcijo predal Silvi Koželj. Prvi petek v oktobm pa je v Kulturnem domu Šentjur potekalo slavnostno praznovanje 66-letnice DU Šentjur. Kulturni spored je bil pester in bogat.
Besede gostov
Na praznovanju 66-letnice DU Šentjur je bilo prisotnih več gostov, med njimi direktorica Doma starejših Šentjur, Vesna Vodišek Razboršek, župan Občine Šentjur Marko Diaci, predsednik ZDUS Janez Sušnik in drugi. »Občina Šentjur se trudi, da bi starejšim omogočila čim bolj kvalitetno življenje. Kljub današnjemu pomanjkanju denarja vsakemu izmed DU v Občini Šentjur namenimo
nekaj denarja,« je med drugim povedal šentjurski župan. Predsednik ZDUS pa je poudaril, kako pomembno za upokojence je, da delajo to, kar želijo, da krepijo telo in s tem tudi duha. Pohvalil je dejavnosti DU, predvsem projekt Starejši za starejše.
Šentjursko društvo
V 66 letih je DU preraslo v enega največjih in najbolj delavnih dmštev v regiji in državi. Zdaj šteje 868 članov in izvaja okrog 40
programov, ki jih vodijo k druženju in medgeneracijskemu povezovanju. Poverjenice prostovoljke prizadevno uresničujejo cilje projekta Starejši za starejše, za boljše življenje doma. Zelo uspešno je kulturno življenje, uspehe dosegajo šahisti, ribiči. Balinarke so dosegle prvo mesto, zelo prizadevne so 'klepetulje' pri ustvarjanju ročnih del. Člani se najbolj odzivajo na izlete, letovanja, pohode, kjer se največ družijo in tako premagujejo morebitno osamljenost.
1980. Naslednjih devet let je bil predsednik DU Ernest Rečnik, ki ga je zamenjal Ivo Skočir in ostal funkcionar do leta 1996, ko je bil za predsednika izvoljen Stanislav Šumej. Po desetih letih je vodstvo DU prevzel Stanislav Zupanc in deloval do 22. marca letos. Od tedaj DU Šentjur vodi Silva Koželj.
Ob praznovanju DU so zaslužnim članom podelili priznanja. Za več kot petletno delo v društvu so pisno priznanje prejeli
Viktor Drobne, Edvard Kovačič, Tilčka Rečnik in Tilčka Ribič, bronasto plaketo dr. Janez Šmid in Anton Vrečko.
Srebrno plaketo DU sta za več kot 8-letno uspešno delo prejeli Slavica Čoklc in Fanika Opalič, zlato plaketo za več kot 20-letno uspešno delo je dobila Jožica Rataj. Naziv in listino častnega predsednika DU Šentjur pa so namenili Stanislavu Zupancu, ki je DU vodil tri mandate.
66-letnico DU Šentjur so upokojenci proslavili v Ipavčevem centru.
(1.0.0.
Drofenikov?« 5, 3230 Šentjur Tel S Rix: 03 749 19 50, 749 19 51 M ob: 041 605 683, 031 797 939
KAKOVOSTNA BUKOVA DRVA
•	paleta dimenzije 1 1 m x 1 m x l,8m
•	dolžine: 33cm in 25cm
•	možnost sušenja (20 EUR /paleto)
t 9
CENA: 115 EUR /paleto
| KAKOVOSTNI PELETI
,	*.* -slovenskega porekla	% JI
energijska vrednost: 4,7 KWh/kg -^-vsebnost pepela: 0,5-0,9 % ^ -vsebnost vlage: 6 - 8 % ^ -količina 1 palete: 1.050 kg CENA: 230 EUR/paleto
HRASTOVI LESNI BRIKETI RUF
•	naravno stiskani, ne vsebujejo dodatnih
umetnih aditivov, veziv in lepil izredno racionalni zaradi pravokotne oblike	NN
•	1 tona briketov nadomesti 4 prm drv
•	količina 1 palete: 1.080 kg
•	energijska vrednost: 18,61 MJ/kg
CENA: 180 EUR/paleto
m
Zlatarstvo Aleš Petek
ULICA DUŠANA KVEDRA 6B
Šentjur

O© 9 ©60© 9 D ©
GFKI
Tel: 041 576 174
	
	
MODEL CLASSIC CENA: ŽE ZA 440 EUR Model Classic predstavlja klasični dizajn vrat, všečen vsakomur, ki pristoji tako moderni kot tudi tradicionalni gradnji. Na razpolago v dimenziji 860x2050, dimenzija 960x2050 možna v rjavi barvi že za 489 EUR, odpiranje levo ali desno.
MODEL STYLE CENA: ŽE ZA 489 EUR Model Stlye predstavlja sodobno linijo vrat, z enostavnimi linijami po eni in modernimi komponentami po drugi strani. Na razpolago v dimenziji 960X2050, odpiranje levo ali desno.
MODEL MODERN
CENA: ŽE ZA 489 EUR Model Modem predstavlja moderno obliko vhodnih vrat, primerno za današnje moderne gradnje.
Na razpolago v dimenziji 960X2050, odpiranje levo ali desno.
MODEL WOOD CENA: ŽE ZA 454 EUR Model Wood je namenjen vsem ljubiteljem lesa, ki kljub temu, da želijo varen dom, prisegajo na tradicionalen izgled lesa. Na razpolago v dimenziji 860X2050 odpiranje levo ali desno.
SEDAJ 3 0/ PROMOCIJSKI PO POST
AKTUALNO
urednistvo@sentjurskenovice.si« www.novice.si
AKTUALNO
urednistvo@sentjurskenovice.si • www.novice.si
ŠENTJURSKE NOVICE, NOVEMBER 2016
mžfcpo 27
MavdihuieiinivAivaJlpanie
da zmoremo
vse
Anita Krsnik.
22-letnica ima za sabo izjemno žalostno zgodbo, a nam s svojo neizmerno voljo, pozitivno energijo, nalezljivim nasmehom in dobro voljo vliva upanje, da zmoremo vse. To je Anitina zgodba, ki nas navdihuje.
» Piše: Nina K robat


V*
3»


. »

Na delovnem mestu v šentjurskem in-validskem podjetju SOC-EKO.

Strokovnjakiso ocenili, da je njena zmožnost za delo manj kot 30_-od-^ stotna.	š
*■

Anita rada zgodaj vstaja, bo nekdanje Žične nasproti Vsako jutro se zbudi že pred šentjurskega zdravstvenega peto zjutraj in spije kapuci- doma. Skupaj s sodelavci no s kozjim mlekom. Kozje tam opravlja različna dela, mleko ji pomaga, saj ima sestavlja plastične, kovinske alergijo. Nato se počasi ali papirnate izdelke, jih pre-odpravi od doma proti že- bira, pregleduje, pakira. Delo lezniški postaji. Sede na ni preveč zahtevno, delovno vlak in se iz Rogaške Slati- okolje pa prav tako ne. Nare-ne odpelje proti Šentjurju, di, kolikor lahko.
Tam jo čakajo sodelavci in prijatelji. Prijema služba.
Službe ne bi zamenjala
Anita rada hodi v službo. Že tri leta vsako t jutro, razen med konci i tedna, prihaja v stav-
Aniti je to všeč in službe ne bi zamenjala za nič na svetu, mi z velikim nasmehom na obrazu razlaga, ko nekega sivega dopoldneva v njeni službi skupaj pijeva kapučino. »Počutim se koristno. Vsakega dneva znova se veselim, saj mi prinaša nova znanja in nove izkušnje.« A
Jr - Anita najraje posluša fsrbsko) glasbo.
- Je ljubiteljica živali. Doma F ima psičko, mucke, hrčke in zlato ribico.
- Ce le utegne, pogleda hrvaško serijo, ki ji je všeč. % -.Rada pomaga mami pri hišnih opravilih in se druži V s svojo 11-letno sestrico.
še pred nekaj leti je bilo njeno življenje povsem drugačno.
hrvaški vasici pred 22 leti, kje točno, ne pove. Ne upam si vprašati, pustim jo, da bere naprej. Bere mi svojo življenjsko zgodbo z dveh belih listov, glasno in odločno. Vmes se tu in tam ustavi, da kakšno besedo, ki je pomembna, še posebej poudari.
Oče naj bi umrl na dan, ko se je rodila, nikdar ga ni spoznala. Iz prvih otroških let se najbrž spominja le svoje biološke mame, spomin je meglen in negotov. Prvih pet let njenega življenja je zavitih v meglo. Pove, kar so ji povedali drugi, ko so jo pri petih iz nemogočih razmer odpeljali k v dom. Bila je otrok, ki so ga milo rečeno zelo zanemarjali.
»Nisem poznala prave hrane ne okusov, saj so me hranili le s Špehom in čebulo.
Anitino sporočilo
»Ne smete se zapirati vase, saj to ni dobro in lahko zbolite. Treba si je reči: Tako je pač bilo in konec. In iti čez. Dati probleme na iriizo, postaviti piko in iti čez njih.
jezika.
Jo učila, kako živeti, kako se spoprijeti s strahovi in preteklostjo, ki bi jo Anita najraje izbrisala. Ji pomagala, da je zrasla v izjemno toplo in prijetno mlado dekle. In jo tolažila, ko je želela spoznati svojo biološko mamo, pa je ta ni lepo sprejela. Še danes ji kaže pot in Anita to nadvse ceni.
Vsakodnevna borba
S posledicami težkega otroštva se bori še danes. Bori se
s številnimi strahovi, a jo ti vedno manj hromijo. Še ima težave s koncentracijo, a že zmore dlje sedeti pri miru in opravljati tudi bolj precizna dela. Težave, povezane s posttravmatskim stresom in depresijo, so potem ko je začela prihajati v Šentjur, skoraj povsem izzvenele.
»S službo sem veliko pridobila. Osvojila sem tudi socialne veščine, ki jih prej nisem poznala, vse manj me je strah in lažje se borim s svojo preteklostjo,« mi pove ponosno, ko spijeva že hladen kapučino. »O svoji preteklosti lahko zdaj govorim brez težav, jasno in glasno. Ker sem se sprijaznila z njo. Preteklosti ne moreš spremeniti. Zato lahko narediš le to, da jo preboliš in greš naprej.«

S čebulo!« ponovi glasno in me pomenljivo pogleda. »Nisem znala puvocm uiugduio. uporabljati stranišča. Nisem Borila seje s posttravmatskim vedela, kaj so to igrače, saj jih stresnim sindromom in hudo nisem še nikdar videla. Niče-depresijo.	sar nisem znala ...« Glas se ji
Anita je namreč ena od zatrese. Slutim, da tisto, kar uporabnic programa socialne je ostalo neizrečeno, nadvse vključenosti, ki ga v Šentjur- boli.
552MS® totemie Prišla druga
ocenili, da je njena zmožnost m“m“ za delo manj kot 30-odstotna . 1>malu P° odhodu v dom Za sabo ima izjemno težko Je Anito Posvojila njena dru-zgodnje otroštvo, ki ji je bo- fa mama, tista, ki jo je odpe-
leče rane pustilo za vse živ- o,. v tope' dom v Rogaško "	•	Slatino, jo vzgojila, vozila v
osnovno šolo na Hrvaško, da se Aniti ni bilo treba mučiti še z učenjem tujega slovenskega
HIS
DOBRE
AKCIJA
družinsko fotografiranje fotografija na platnu 40x60 cm
FOTOGRAFIRANJE
VKLJUČUJE:
Ijenje.
Špeh in čebula
Rodila se je v neki majhni
fotografiranje,
6 fotografij 13x18 cm
(v zloženki)
ostale fotografije v digitalni obliki
fr,-hr* fcca 20lcom.)
fklKS F
www.fotoiuueks.si
samo:
CRVSTAL
AMBIENCE
ROGAŠKA
------------------
Steklarna Rogaška vas med 2. in 13.novembrom 2016 razveseljuje z 20% Martinovim popustom na celoten izbor kelihov.
levaV1'




GRADBENA
TRGOVINA
TfCHgJSKStti© <S6Ž (3dC5u5X,
- Ote- ur7T=1>-	:
--- M i*r i - ' *- (SO®
VELIKA DELNA RAZPRODAJA



Ce so bili naši straši v mladih letih na travniku ali polju, so jih predčasno poklicali domov, ko je bil čas odhoda na vaje. To je spoštovanje. Vaje so resno delo.


,^““1
DOBITNIK IPAVČEVE PLAKETE 2016
Pri nas doma
se vedno zapojemo
Najžlahtnejše priznanje. Na minulem občinskem prazniku Šentjurja je najvišje priznanje - Ipavčevo plaketo, prejel Matej Romih, glasbenik, učitelj glasbe na dveh šolah, vodja več zborov in ljubitelj kulturne dediščine.
Matej Romih je doprinesel veliko k razvoju zborovske kulture v občini. V pretekli četrtini stoletja pa je pustil velik pečat tako na domačih kot mednarodnih zborovskih odrih. Slednje predvsem z Mešanim pevskim zborom Zarja iz Šentvida pri Planini. Vodil ga je kar polnih 26 let, nedolgo nazaj pa je vodenje predal mlajši generaciji. Na občinski slovesnosti v Ipavčevem kulturnem centru so ga presenetili in zbor je še enkrat zapel pod njegovo taktirko.
Glasba ostaja njegova spremljevalka, po prejemu nagrade pa smo se z njim pogovarjali tudi mi.
» Pogovarjala seje: Kornelija Kamenik
Ste letošnji dobitnik najvišjega priznanja, Ipavčeve plakete. Kaj vam nagrada pomeni?
S Zagotovo nihče izmed nas, ki smo prejeli priznanja, ni lovec na nagrade. Če bi zavestno šli v lov za nagradami, jih zagotovo ne bi prejeli. Lagal pa bi, če bi rekel, da mi to ne godi.
To, da sem prejemnik Ipavčeve plakete, mi je v veliko veselje in v ponos in plaketo bi rad delil z vsemi generacijami pevcev od osnovnošolskih do odraslih pevskih zborov v južnem delu Občine Šentjur, ki smo skupaj gradili lepo zgodbo. Če to opazi lokalna skupnost, ti je lahko samo v čast, hkrati pa obveza, da skušaš po svojih najboljših močeh in ob pomoči vseh akterjev zgodbo peljati naprej - seveda v malo dmgačni vlogi. Upam, da nam bo uspelo.
Kako dolgo se že ukvarjate s poučevanjem glasbe in kako dolgo z vodenjem pevskih zborov?
S S poučevanjem glasbe sem
začel že kot študent, kjer sem na Glasbeni matici Maribor poučeval klarinet, blokflavto in saksofon. Po koncu študija sem v Glasbeni šoli Rogaška Slatina poučeval blokflavto, salrsofon in nauk o glasbi. Prvo redno zaposlitev kot učitelj glasbe sem dobil na Osnovni šoli Bistrica ob Sotli z dopolnjevanjem na Osnovni šoli Kozje.
Vseskozi sem razmišljal o tem, da bi se (zaradi iskanja mladih pevcev, ki bi bili svoj talent, voljo, energijo in prosti čas pripravljeni nameniti MePZ Zarja) zaposlil v domačem kraju. Kmalu se mi je ponudila priložnost zaposlitve na Osnovni šoli Planina pri Sevnici in na Osnovni šoli Lesično. Z vodenjem pevskih zborov se ukvarjam že od svojega 16. leta starosti.
Katere zbore ste vodili in katere še vodite?
• Polnih 26 let sem vodil Mešani pevski zbor Zarja Šentvid pri Planini, ki sem mu posvetil tudi največ časa in energije. Poleg Zarje sem vodil še Mešani pev- -
ski zbor Zagorje, Gasilski nonet Prostovoljnega gasilskega društva Planina pri Sevnici, svoje znanje in izkušnje sem podajal tudi številnim vokalnim skupinam in ansamblom.
Trenutno vodim Moški pevski zbor Planina pri Sevnici, in sicer že kar 24 let. Vodim pa tudi Mladinski pevski zbor in Otroški pevski zbor Osnovne šole Planina pri Sevnici ter Mladinski pevski zbor in Otroški pevski zbor Osnovne šole Lesično.
Kaj vam pomeni poučevanje glasbe?
S Marsikdo ima predstavo, da v pedagoškem delu ne moreš napredovati. Sam se s tem ne strinjam. V šoli je delo zelo zanimivo, vsaka generacija je drugačna, vsaka oseba je individuum, vsakega moraš obravnavati posebej in to je tisto, v čemer lahko rastemo in napredujemo. Če znamo otroke opazovati, se približati njihovi domišljiji, načinu razmišljanja, predvsem pa se spomniti, da smo tudi mi nekdaj bili otroci, potem bomo tudi njih bolje razumeli. In to je bogastvo.
Naše delo v teh časih mogoče ni tako spoštovano kot nekoč, a se s tem ne obremenjujem. Pomembno je, da se s sodelavci odlično razumemo, kar je tudi predpogoj za dobro delo v razredu. Naše delo je, da v otroku odkrijemo, na katerem področju lahko napreduje. Zdi se mi prav, da mu tudi odkrito povemo, kje so njegove šibke točke, na primer, če nima najboljšega posluha, da mu povemo, da s tem ni nič narobe. Je pa lahko odličen na drugem področju. Svet bi bil zelo nezanimiv, če bi bili vsi pevci.
Sam sem v zgodnjih otroških letih želel postati avtomehanik. Si predstavljate, kako bi izgledali avtomobili, če bi jih jaz popravljal? So pa lahko vsi ti odlični poslušalci in obiskovalci kulturnih prireditev. Tudi te potrebujemo. Lahko samo rečem, da uživam, ko sem z učenci v razredu. Pedagoški poklic je lep in rad ga opravljam.
Je bilo že vaše otroštvo zaznamovano z glasbo?
•	Pri nas se je veliko pelo. Že prej, v zgodnjem otroštvu, in še zdaj. Na otroštvo me vežejo lepi spomini. Spominjam se, ko smo hodili v Kladje, kjer je bila doma mama, da se je tam veliko in dobro pelo. Veselil sem se godovanja starih staršev, stricev in tet. Pelo se je vso noč in niti ene pesmi niso ponovili, vse so znali na pamet. Takrat se tega nisem zavedal, danes pa vem, da je bila to zakladnica ljudskih pesmi, ki bodo na žalost šle v pozabo.
Vzgoja v duhu kulturnega udejstvovanja izvira že od mojih starih staršev, ki so kljub težkemu delu na veliki kmetiji svoje otroke (naše starše) vzgojili, da si za vaje vzamejo čas in da je to resno delo. Že v njihovih mladih letih se na pevske ali gledališke vaje ni zamujalo. Če so bili na travniku ali polju, so jih predčasno poklicali domov, ko je bil čas odhoda na vaje.
Zdi se mi prav, da spoštujemo dediščino, ki smo jo podedovali, saj le tako lahko kot narod obstanemo. Drugače bomo obstali samo še geografsko, ne pa kulturno. To je naše. Tujci nas zaradi tega ne bodo nič bolj spoštovali, če bomo hoteli posnemati njihovo kulturo. Zato ne bomo nič vrednejši. Cenili pa nas bodo, če bomo ohranili tisto, kar smo prejeli.
Pri nas doma še vedno zapojemo in zaigramo, zapojemo pa tudi v avtomobilu. Prav lepo mi je, ko se z družino odpeljemo z avtom, radio ugasnemo in v avtu zapojemo štiriglasno. Za srečo je potrebno zelo malo stvari.
Kateri je vaš najljubši glasbenik ati glasbena skupina?
•	Ne morem reči, kateri je moj naj ljubši glasbenik ali skupina. Spoštujem odlične glasbenike in
skupine. Sam glasbe ne ločujem po stilih, zame obstajata samo dobra in slaba glasba.
Če bi se že moral opredeliti, bi izpostavil ansambel bratov Avsenik. Na prostoru bivše Jugoslavije ni bilo skupine, ki bi tako uspela, ravno zaradi izvirnosti in kvalitete. Ne bom pozabil dogodka, ko smo leta 1995 z ansamblom Nasmeh, v katerem sem igral 20 let, gostovali v Niimbergu v Nemčiji. Po vseh opravljenih formalnostih, ki so bile potrebne za pripravo na nastop, smo s člani ansambla odšli na pijačo v lokal. Pri sosednji mizi je sedelo omizje nemško govorečih ljudi, mi pa smo se pogovarjali v slovenskem jeziku. Med našim veselim pogovorom se nam je pridružil član sosednjega omizja in nas v nemščini vljudno nagovoril: »Oprostite, ali vas lahko nekaj vprašam? Pri sosednji mizi se sprašujemo, od kod prihajate? Ne razumemo vašega jezika.« Odgovorili smo mu, da iz Slovenije. Mož je odkimal z glavo in Slovenijo zamenjal za Slovaško. »Predsednik naše države je Milan Kučan.« Mož je zopet odkimal z glavo. »Od tam, kjer je doma Slavko Avsenik.« Takrat se mu je obraz razjasnil: »Ach so, Slavko Avsenik,« in je začel peti: »Unsere Tante Mizzi...« Ni vedel za državo, ni poznal predsednika, a ko si omenil Slavka Avsenika, ga je takoj prepoznal. Tega ne bom nikoli pozabil.
Imate sploh kaj prostega časa? Kako ga najraje preživite?
• Si ga vzamem, najraje s svojima sinovoma na igrišču ali pa doma, kjer skupaj zaigramo in zapojemo, ter v gozdu, kjer drvarim in si nabiram fizično kondicijo. Ob torkih obiskujem rekreacijo na Planini, kjer igramo košarko. Rad sem v družbi ljudi, ki kaj ko-
ristnega napravijo za naš kraj in se znajo ob tem poveseliti.
Imate radi jesen? Izrezujete buče za noč čarovnic?
• Rad imam vse letne čase. V zborovski literaturi se srečujem z besedili, ki opisujejo letne čase in naravo. Ta besedila imam najraje, še posebej metaforična.
Skupaj s sinovoma sem že izrezljal buče, vendar konkretno ne za noč čarovnic. O tem sploh nisem razmišljal. Kot sem že omenil, sem tesno povezan s tradicijo. Pri nas na Kozjanskem ni bilo tega praznika, vsaj jaz ne vem zanj. Sam se ne istovetim s prazniki, ki so prišli iz Amerike.
Kaj bi svetovali vsem mladim, ki se morajo hitro odločiti, kaj bodo v življenju počeli?
S Naj ne obupajo, če njihova prva odločitev ne bo prava. Tudi če bo katero leto izgubljeno, ne bo nič narobe. Pomembno je, da odkrijejo, katero delo jih veseli, in da bodo tisto opravljali z največjim z veseljem. Potem bodo srečni.
Kaj je vaš življenjski moto?
S Moj moto v razredu je, kar sme učitelj, lahko tudi učenec. Kdo sem pa jaz in s kakšno pravico od učencev zahtevam nekaj, česar se sam ne držim. Če učitelj zamuja v razred, lahko tudi učenci zamujajo, če ima učitelj telefon v razredu, ga lahko imajo učenci, če imam žvečilni gumi v ustih, ga lahko imajo tudi učenci, če nič od tega nimam, tudi učenci nimajo.
Kadar pevci zamudijo na vajo zbora, od njih zahtevam, da fantje opravijo sklece, punce počepe. Kolikor minut zamude, toliko sklec in počepov - tudi za učitelja, kadar zamudi na vajo.
pregled vida za očala In kontaktne leče strokovna mnenja In potrdila merjenje očesnega pritiska velika Izbira otroških očal videosistem izbire očal očala na recept brez doplačila
DVA PARA
STEKEL ZA CENO ENEGA!
<§>
CssiLor
OČESNA AMBULANTA
tel.: 03/492 3410 gsm: 051 366 522
Gregorčičeva ul. 4, Celje C.Leona Dobrotinška 3, Šentjur
00-50% POPUSTA NA OZNAČENA SONČNA OČALA	VarIluV
\ 'Vi
7arnito Han 7 rlnhrn
Kavarna center ^
Hotel Žonta Gostilna pri Ahacu ■j Kava bar Pošta $
Effect caffe ,
Okrepčevalnica ČočkaJH Bar pizzerija OsmicaJ#® Kava bar Lipa |PM|H Gostišče in prenočišča j® t Bohorč	a*E4V: |
Okrepčevalnica Vaški hram Bar Palma
Bar Petelinček
wtS
•	Kavarna Matt cafe Kava bar Anderburgl
•	Bar OMW Šentjur
•	Kavarna Levada
•	Klub Modro nebo
•	Kea caffe (v novem centru) ]
•	Santana coffee shopJJI
•	Pizzerija ZanzibarJ«
•	Slaščičarna JanaJj^JL
•	Kava bar Rifnik I
NA OBISKU
urednistvo@sentjurskenovice.si» www.novice.si
PRI ZELISCARJIH
vsako
bolezen
rož' ca

g:


to^teggemv,,,,
Ulw
W
"OPPiv*
:
UPA


. iF:r-e-
Viktorija in Milah Kalan v prodajnem prostoru na svoji zeliščni kmetiji v Podlešju. -
Zeliščna kmetija Kalan
na Kalobju. Viktorija in Milan Kalan sta se pred 21 leti odločila, da iz ljubiteljskega nabiranja zelišč naredita posel. Danes na svoji zeliščarski kmetiji v Podlešju gojita okoli 50 vrst aromatičnih in zdravilnih zelišč ter svoje bogato znanje širita tudi med druge.
» Piše: Nina Krobat
Pri Kalanovih v Podlešju nadvse lepo diši. Ko me Milan in Viktorija povabita v svoj prodajni prostor, me prevzame opojni vonj na desetine različnih zelišč, ki sta jih čez pomlad in poletje skrbno vzgojila in previdno pobrala ter posušila. Le tista najboljša, ki jih je letos dala narava in so jih nabrale njune pridne roke, so našla mesto na prodajni polici Zeliščne kmetije Kalan.
Milana so zelišča pritegnila, ko je bil še majhen otrok. S pomočjo knjig in poznavalcev zelišč, ki jih pred desetletji ni manjkalo, je začel že zgodaj odkrivati ta čarobni svet. Tudi kot odrasel je ohranil to ljubezen in z ženo sta vrsto let v naravi
nabirala zelišča - zase, za svojo družino, prijatelje. »Ker sva želela z zelišči pomagati tudi drugim in ker so se stvari tako odvile, sva se pred 21 leti z zeliščarstvom začela ukvarjati poklicno,« začetke opiše Milan.
Vse naredita z rokami
Sprva sta rastline nabirala v naravi, a sta že po prvem letu ugotovila, da v naravi za prodajo ne moreta nabrati toliko in tako kakovostnih zelišč, kot jih lahko vzgojita. Celoma pridelava je namreč nadzorovana, zemlja neoporečna. »Zelišča s travnikov lahko vsebujejo težke kovine in gnojila, celo antibiotike. Tako smo začeli kontro-
L Vse delo op-f ravita ročno, od sajenja do pakiranja. Foto:'
MHk Kmetija Kalan
I M	■
L Poleg zelišč za čaje in čajnih
■	mešanic izdelujeta tudi zeli-w ščna mazila, tinkture, eterič-- na olja, zeliščna olja, razne
■	likerje in bezgovo
NA OBISKU
urednistvo@sentjurskenovice.si« www.novice.si
ŠENTJURSKE NOVICE, NOVEMBER 2016
________________iiDKpa 33
lirano gojiti zelišča, ki vsebujejo več zdravilnih učinkovin. Kupljena poprova meta denimo vsebuje okoli tri mililitre eteričnega olja na kilogram, naša pa kar med 47 in 52. mililitri. To so pokazale analize,« razloži Milan.
Pridelava zelišč je butična in ekološka. Zakonca pravita, da sta moderna v miselnosti, pri načinu pridelave pa ta se vrnila 50 let nazaj. To pomeni, da traktorjev v glavnem ne uporabljata, razen na vsakih nekaj let, ko je zaradi kolobarjenja treba travnike preorati. Ne uporabljata umetnih gnojil in škropiv, vse delo opravita z rokami - od sajenja do oko- . pavanja in pobiranja ^ rastlin, ki jih nikdar ne meljeta.
Zdravi y jesen in ^ zimo
Zeliščarja v jesenskem času še posebej priporočata:
- ameriški slamnik za dvig
odpornosti in pomoč pri gripi prehladu [uživajo ga lahko c
1
Prodajata zelišča ...
Danes Kalanova gojita okoli 50 vrst zelišč, ki sta jih v svoji dolgi praksi izbrala kot najboljša, tista, ki najbolj pomagajo pri posameznih boleznih. Na 1,5 hektarja zemlje lahko pridelata okoli 250 kilogramov zelišč letno, odvisno od letine. To so zelišča, ki jih v glavnem poznamo, saj izhajajo iz našega okolja, zato tudi najbolj pomagajo nam.
Kupcem so na voljo zelišča za čaje, čajne mešanice, tudi mazila, tinkture, pripravki iz zelišč v alkoholu in olivnem olju, eterična olja, likerji. Izdelke lahko kupimo na domačiji ob četrtkih in petkih, od septembra do maja pa jih enkrat tedensko najdemo tudi na ekoloških tržnicah celjskega in mariborskega Mercatorja.
...in znanje
Izjemno pomembno je znanje, zato sta zakonca mnogo časa posvetila raziskovanju in pre-
ki nimajo kakšne avtoimune bolezni, otroci pa šele po 7. letu starosti): izop za pomoč pri lajšanju okužb dihal in izločanju sluzi;
- Kalanovo čajno mešanico dobro
Zelišča gojita na 1,5 hektarja površin, prihodnje leto bosta
POlja nekoliko zmanjšala. Foto: Kmetija Kalan


dihalnega sistema in pri lajšanju težav pri virozah, gripi, angini

učevanju r zelišč, tudi na Biotehniški fakulteti in Fakulteti za farmacijo. »Da lahko ljudem pravilno svetuješ, je treba ogromno znanja. Danes se nekateri zeliščarji osredotočajo le na zdravilne učinke rastline, ne poznajo pa ozadja. Opažava, da nekateri s pomanjkljivim znanjem tudi izkoriščajo stisko ljudi in služijo na račun njihove bolezni,« je kritičen Milan.
»Naš uspeh temelji na kakovosti in znanju. Je že res, da nam zelišče lahko pomaga pri neki težavi, a nam ne bo koristilo, če je slabe kakovosti. Prav tako je zelo pomemben strokovni nasvet, saj ima vsak človek drugačno ozadje bolezni,« dodaja Viktorija.
Ker želita svoje bogato znanje tudi širiti med ljubitelje zelišč, zeliščarje in turiste, pripravljata oglede kmetije, predavanja in delavnice. Prav ta mesec naj bi na domačiji začeli z novim sklopom izobraževanj o zeliščih.
Ste vedeli?
Ajda krepi žilne stene in pomaga preprečevati možgansko kap.
Breza je odlična tudi za zdravljenje vnetij ledvic in mehurja.
Melisa med drugim odganja črevesne vetrove in blaži krce. Oves zavira rast skoraj vseh bakterij in glivic.
(Vir: brošura Zeliščne kmetije Kalan)
i

IZOBRAŽEVALNI CENTER EKSENA
Priložnost za srečno življenje.
ZA RAZMIŠLJUJOČEGA POSAMEZNIKA. KI Sl ŽELI:
razvijati spoštljiv ifi sočuten odnos do sebe in drugih, krepiti kritično mišljenje in osebno svobodo, uresničevdti človekove in otrokove pravice, slediti lastni življenjski poti, prevzemati odgovornost za svoje življenje, sobivati z drugimi v sodelovanju in sožitju.
Nudimo izobraževanja na področju strpnosti in odnosov: individualni pristopi, delavnice in seminarji.
Izobraževalni center Eksena, Cesta Leona Dobrotinška 2, 5230 Šentjur | 041 777 631, info@eksena.si, www.eksena.si
SENTJURCANI
urednistvo@sentjurskenovice.5i» www.novice.si
I
Mojster Ante lesu vdihuje življenje

Ante Jurič. Ima
dve veliki ljubezni. Od vselej ga je spremljala ljubezen do lesa, nekaj časa pa se je navduševal tudi nad zbiranjem radijskih sprejemnikov.
» Piše: Zala Motaln
Ante Jurič iz Podpeči je že od otroštva čutil les. Vse, kar je le lahko, je iz lesa izdelal sam. Izšolal se je za tesarja, delal tudi kot mizar, zbiral starine in zdaj se ukvarja predvsem z lesno galanterijo. Kot je v znani pravljici mojster Pepe z ljubeznijo izdelal lesenega Ostržka, tako mojster Ante preoblikuje les in mu dodaja nove vrednosti.
Že kot deček delal pručke
»Zelo veliko sem se naučil že kot otrok. Oče je bil mizar, zato mi je delo z lesom bilo vedno blizu,« pravi. Star je bil dvanajst let, pa je znal narediti pručko. Šolal seje za tesarja in se nato v Celju, kjer sta z ženo živela 40 let, zaposlil v gradbenem podjetju. Potem je v Trnovljah delal pri zasebnem mizarstvu, zaposlen je bil tudi pri steklarju in na-
zadnje v mizarski delavnici v Šentjurju. Tam je služboval več kot dvajset let, vse dokler se ni upokojil in preselil v Podpeč.
Skozi leta službe je v njem vse bolj tlela želja, da bi se pri izdelovanju iz lesa nekoč bolj izrazila njegova ustvarjalnost. Usmeril se je v lesno galanterijo, ves ta čas pa je v Podpeči počasi zidal hišo, si tam naredil delavnico in užival v objemu narave.
Od omare do skrinjic
V hiši je vse, kar je lahko, iz lesa izdelal sam. Tako notranje pohištvo kot tudi zunanje klopi, ograje, vrtno lopo, klet ... Tudi vse omare, kuhinja, miza, stoli in podobno so njegovo delo. Najbolj je ponosen na stopnice, v katere je vložil veliko truda.
Rasla je hiša in nastajale so skrinjice. Že izdelava lesene skrinjice zahteva spretne roke, Ante pa skrinjico še olepša: notranjost obloži z rdečim ža-
Včasih je zbiral radie
Preden je začel z galanterijo, se je Ante posvečal zbiranju starin. Predvsem je zbiral stare radijske sprejemnike pa tudi stare gramofone. Iskat jih je šel na vse konce Slovenije in ko jih je kupil, jih je restavriral in dal popraviti finomehanikom. Naj starejši, ki ga ima, je iz leta 1933. To je radio Lorenz, sicer pa ima v svoji zbirki blizu sto delujočih radiev.
Star radio, ki ga je prenovil in ga posluša vsak dan.
SENTJURCANI
urednistvo(5)sentjurskenovice.si» www.novice.si
Če je dan lep, se delavnica preseli na vrt. V ozadju je lesena klop, Antejev izdelek, seveda.
Bgsede žene
»Od nekdaj je z veseljem kazal, kaj zna. ivoje znanje, ideje je delil sodelavce in jih učil delati pohištvo. Pred kratkim je nad izdelovanjem iz lesa navdušil tudi sina, ki ga v mladosti zaradi igranja kitare to ni zanimalo. Najin sin Primož zdaj izdeluje lesene metuljčke, ogrlice, nakit in držala za knjige, tako imenovane bookieje.«
lesene sklede, lesene salamoreznice, priprave za rezanje kruha, terilci za orehe, deske ... Največkrat so iz lesa češnje in jablane.
Kako iz lesa nastane tisto nekaj? Ante ga najprej razžaga, si zariše dimenzije, jih izreže in oblikuje. Izdelke potem grobo zbrusi, temu sledi še fino brušenje. Na koncu vse polakira in namaže s pol ir pastami.
Imeli bi, plačali (raje) ne
Svoje majhne umetnine prodaja vsako sredo na svinjskem sejmu in v soboto L. na celjski tržnici. Enkrat na leto k gre tudi na Angelsko nedeljo. ^ Njegovi izdelki so s kupci že potovali po mnogih evropskih deželah in v Ameriko. A vendar, na veliko se ne prodaja. Ante pravi: »Vidim, da so ljudem moji izdelki všeč, ko jih opazujejo, ampak nimajo denarja, da bi jih kupili, zato odidejo naprej. V svoje izdelke vložim ure in ure dela, zato se mi 30 do 60 evrov za skrinjico ne zdi veliko, a ljudje števila vloženih ur ali dni ne vidijo.«
V svoje izdelke vloži ure in ure dela. In ljubezni.
metom, zunanjost pa dodela z intarzijami, zadnje čase tudi z žganimi vzorci oziroma s piro-grafijo. Najpogosteje so to skrinjice majhnih velikosti, mere približno 18 krat 20 centimetrov, lahko pa izdela tudi večje skrinje za umazano perilo ali
Orehe Ante stre v lesenem terilniku, ki gaje izdelal sam.
klop, v katero lahko kaj shranimo. Za izdelavo največkrat uporabi furnir hruške, ptičjega javorja ali popra iz Brazilije.
Sklede, slamoreznice in deske
Za skrinjicami so prišle še
Večer narodno
Ante 2 ženo. Uganite, kdo je izdelal ograjo za vrt.
Kaj. Petkina nedelja malce dragice
Kdaj:
nedelja, 20.11.2016 od 18.00 do 20.00
Ipavčev kulturni center Šentjur Organizator: Knjižnica Šentjur
Vstopnina: 10 EUR
Novice Razvojne agencije Kozjansko
RAZVOJNA AGENCIJA KOZJANSKO
^PROGRAM
RAZVOJA
PODEŽELJA
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje
Lokalna akcijska skupina »Od Pohorja do Bohorja« objavlja
1. JAVNI POZIV
Lokalna akcijska skupina (LAS) »Od Pohorja do Bohorja«,
ki je septembra 2016 prejela pozitivno odločbo s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, objavlja 1. Javni poziv za leto 2016 za izbor operacij iz naslova podukrepa Podpora za izvajanje operacij v okviru strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost.
1. Javni poziv za leto 2016, bo odprt od 2.11.2016 do 29.12.2016, z rokom za vložitev operacij do 29.12.2016, do 12. ure, in sicer so razpisana vsa tematska področja za sofinanciranje operacij iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP). Višina razpisanih nepovratnih sredstev znaša do vključno 276.612,00 EUR.
Vodilni partner, Razvojna agencija Kozjansko, zagotavlja strokovno podporo potencialnim upravičencem pri razvijanju idej in pripravi operacij in vlog. V ta namen bodo na območju LAS izvedene delavnice, namenjene predstavitvi vsebine javnega poziva.
DELAVNICE:
torek, 8. 11.2016, 11.00, sejna soba Občine Dobrna sreda, 9. 11. 2016, 10.00, Christianina soba na Trebniku sreda, 9. 11.2016, 15.00, seminarska soba Term Zreče četrtek, 10. 11.2016, 12.00, sejna soba RA Kozjansko torek, 15. 11. 2016, 11.00, kulturni dom Dobje sreda, 16. 11. 2016, 10.00, sejna soba Občine Vitanje sreda, 16. 11.2016, 14.00, sejna soba Občine Oplotnica
S strani LAS odobrene operacije bodo preko informacijskega sistema posredovane Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP) v potrditev. ARSKRTP odloči o odobritvi oz. zavrnitvi operacije.
V strategiji izpostavljene potrebe na območju LAS so jasno usmerjene v zagotavljanje osnovnih pogojev za razvoj dejavnosti in ustvarjanje delovnih mest, ohranjanje in varovanje narave in okolja ter aktivno vključevanje ranljivih skupin, iz česar izhajajo tudi glavni cilji:
V
Las
C)Ji ^ r ,A A s
•	ustrezna infrastruktura za bivanje in delo,
•	ohranjena in ustvarjena delovna mesta,
•	ohranjanje biotske raznovrstnosti in varovanje naravnih vrednot,
•	izboljšanje pogojev za večjo vključenost prepoznanih ranljivih skupin.
Več informacij na spletni strani LAS
www.las-pohorje-bohor.si
LJUDSKA
UNIVERZA
ŠENTJUR oW

dLo
Ljudska univerza Šentjur si prizadeva razvijati kulturo učenja kot splošno in osebno vrednoto slehernega posameznika. S svojimi raznolikimi programi ostajamo eden izmed pomembnejših ponudnikov formalnega in neformalnega izobraževanja vseh generacij v svojem okolju, poleg tega pa svoje delovanje usmerjamo tudi v projektno delo.
Pridružite se nam lahko na Univerzi za tretje življenjsko obdobje in v študijskih krožkih, v Kariernem kotičku, kjer vam poleg svetovanja lahko ponudimo tudi programe Nacionalnih poklicnih kvalifikacij in tečaje za potrebe trga dela.
Za oblikovanje skupin in dodatna vprašanja nas obiščite na Mestnem trgu 5 ali kontaktirajte na tel. 03 747 16 70. e-pošta: info@lusentjur.si.
jezikovni tečaji
(slovenščina kot tuji jezik, angleščina, nemščina, ruščina, francoščina, italijanščina in španščina) ter računalniški tečaji (verificirano računalniško izobraževanje za odrasle, tečaji VVord, Excel, Povverpoint, Preži)._______
Zelo dobro so obiskani naš
IMATE TEŽAVE Z VRAŠČENIM NOHTOM?
REŠITEV JE V REVOLUCIONARNI MEDICINSKI VHO TEHNIKI. NEBOLEČE ZDRAVLJENJE.
V Sloveniji, natančneje prav v Celju, je ta metoda zdravljenja na voljo že mnogo let. Izvaja jo Vida Ozis, edina in najbolje izurjena terapevtka VHO MEDICINSKE SPONKE, s pomočjo katere reši še tako težak primer vraščanja. V tujini zdravstvo to metodo že podpira, pri nas pa je žal zaenkrat še drugače. Mnogi zdravniki ne vedo, da je možno rešiti vraščen noht tudi drugače, zato svoje paciente pošiljajo na operacijo, ki pa je, kot je znano, v mnogih primerih neuspešna. Uspešnost
Odpravite bolečine in se celo izognite operaciji. Rešitev je medicinska VHO sponka.
zdravljenja z VHO medicinsko sponko je v veliki meri odvisna od širokega znanja terapevta in na tem področju je vodilna prav gotovo Vida Ozis. Da je lahko tako uspešna pri svojem delu, ji prav gotovo pomaga neprestano dodatno izobraževanje na zasebnih pedoloških klinikah v tujini, največ pa štejejo delovne izkušnje.
KAJ JE VHO MEDICINSKA SPONKA, KDO TO TEHNIKO ZDRAVLJENJA LAHKO UPORABI IN KDAJ?
Pri VHO tehniki uporablja izurjeni terapevt VHO medicinsko sponko. Nameščena nohtna sponka deluje po principu zobnega aparata. Zobna sponka (jeklena žička) nam omogoča, da se zobje zravnajo, medtem ko nam nohtna sponka (tanka jeklena medicinska žička) omogoča, da se noht zravna, bolečina pa takoj izgine. VHO sponko uporabljamo v prvi vrsti pri sladkornih bolnikih, saj se pri njih rane celijo počasneje, pri rahlo in močno ukrivljenih nohtih, kot tudi v primerih, ko je že prišlo do rahlega ali hudega gnojnega vnetja.
PREDNOSTI VHO SPONKE so neboleče zdravljenje, hitro olajšanje z razbremenitvijo področja okoli nohta ali kože,
VIDA OZIS je edina v državi, ki omogoča zdravljenje s to revolucionarno metodo.
An.Nika, d.o.o., Cesta na Ljubečno 7, 3000 Celje Tel.: 051 661 665 FB stran:
Center medicinske pedikure e-mail: info@annika.si Splet: www.annika.si
nobenih težav z obutvijo, nobenih težav pri športnih aktivnostih ali na delovnem mestu.

novi suv* 3/1/tA
PEUGEOT JUUO
SUV, KOT GA ŠE NI BILO
www peugeot.

^ I
d LET JAMSTVA
O VZDRŽEVANJA UMIJ
•SUV - SPONI Uillirv VEHICLE, ŠPORTNI Mf S INI TTPTNEC.
Pombo v kombiniranem načinu vožnje od 4,2 do 6,0 l/IOO km l/puh COv od 109 do 1 '0 g/km Emr,ij$W) '.topnja H J PO f, Vrc-dno'/ sper ifične emisije dušikovih oksidov Nf;/ od 0,0282 do 0,0665 g/km. Emisije trdnih delcev od 0,00006 do 0,00203 g/krn Število del' <- / od 0,01 do 20, 5 G	1 JfjljlK« vi •’( r	>. ■) ; r • i ■' 11 •, ^ 11.«• 11.0 r	<	, ■,	t'. {.j	' r • • JI, | (, 11 • , • ! ; ■ •	, 1	■	1 •f j f ‘	' • i1 ■ 1	n- .(. / , • ,-;i .<-■/; ,’f	•' . ..	,
ISpf‘ t p(>'. I'jl/'.' K iju kul" /■ ..ti /• n ii r -ijn /rfjk' i Rl l'i| j('VOJU /U)6tl t	< riiO p’ /r.-1’ ••in I .•	• lill<;#T|i)lu |;i	Cjfflr t.-y H/j |f, :.!■'(//	11 :	f ,.*
*
PEUGEOT
MOTION E> E M OTI ON
AVTO CELEIA, Ipavčeva ulica 2>, 5000 Celje, tel.: 05 42 54 605
NOVI SUV PEUGEOT 3008
KRONIKA
» Kroniko ureja: Nina Krobat.
Ludvik Petrič, šentjurski komandir:
»Nasilje v družini smo dolžni prijaviti.«
ŽALOSTNA
STATISTIKA
_ Primeri nasilja v družini v porastu
Prijavi! Sosedi, sorodniki in znanci družinsko nasilje pri nas redko prijavijo, čeprav je to za zaščito žrtev nujno.
Sin napadel očeta. Občan grozil bivši partnerki. Žrtev pred nasilnim zakoncem zbežala na policijsko postajo. Pretepli stare starše. Skorajda ne mine teden, da ne bi v policijskih poročilih s Šentjurskega prebirali takšnih žalostnih zgodb.
Statistika govori, daje Šentjursko precej obremenjeno s primeri nasilja v družini in da le-ti rahlo naraščajo. Statistika zajema le primere, za katere policija izve in v njih posreduje, a koliko jih ostaja za zaklenjenimi vrati, med štirimi stenami?
Nasilje za štirimi stenami
Na zgornje vprašanje nimamo odgovora. Največ primerov nasilja v družini namreč odkrijejo, kadar nasilje prijavi žrtev sama, čeprav je okolica pogosto priča njenemu trpljenju. »Ljudje si še vse prevečkrat zatiskajo oči pred tovrstnim dejanjem, češ da to ni njihova stvar, da se ne bodo vtikali v zadevo, da ne bodo hodili po policiji, po sodišču. Vendar s tem na nek način tudi sami podaljšujejo agonijo žrtev,« opozarja pomočnik komandirja na šentjurski policiji, Simon Veber.
Komandir Ludvik Petrič poudarja, da smo nasilje vsekakor dolžni prijaviti. Če veste za nasilje v družini, pokličite 113. Policija vsako prijavo dosledno preveri.
»Če pa so okoliščine takšne, da se ne morete izpostavljati, predlagamo, da podate prijavo na naš anonimni telefon 080 1200. Vsekakor se bomo vedno odzvali in izvedli \ nujne ukrepe za zaščito žrtve oziroma bomo naredili vse, da se prepreči nasilje, saj se vsi policisti redno usposabljajo za tovrstne primere.«
Tudi smrtne žrtve
Morda bi z enim klicem občani lahko preprečili tudi najbolj tragičen konec. V zadnjih desetih letih so policisti na Šentjurskem obravnavali vsaj štiri primere, ki so se končali s smrtjo. Pred desetimi leti so v Zagaju pri Ponikvi obravnavah poskus umora partnerice z nožem, v letu 2011 je nasilnež svojo ženo umoril z obešanjem in nato storil samomor, drugi pa je svojo partnerico ustrelil v Dobju pri Lesičnem. Lani pozimi je krajan Ponikve svojo ženo zadavil, jo skril v avto, pri čemer so ga nato med kontrolo prometa ulovili celjski policisti.
Ko posredujejo policisti
V letu 2009 so šentjurski policisti obravnavali 20 primerov nasilja v družini. V letu 2010 so zaznali 14 primerov, v letu 2011 je bilo teh primerov 24, v letu 2012 pa celo 32. Pred tremi leti so šentjurski policisti obravnavali 22 primerov nasilja v družini, predlani pa 17. Letos do konca septembra so na Šentjurskem obravnavali 14 sumov tovrstnih kaznivih dejanj in izrekli 12 ukrepov prepovedi približevanja, lani v tem obdobju pa so obravnavali 15 sumov in izrekli 13 ukrepov prepovedi približevanja.
Žrtve predvsem ženske in otroci
»Najpogosteje so žrtve nasilja v družini ženske, posredno pa vedno tudi otroci, ki v takšnih razmerah živijo. Sicer pa smo že beležili tudi primere, ko je bil žrtev nasilja v družini moški,« je pred časom za naš časopis povedal Petrič. Največkrat policisti posredujejo prav na podlagi odločitve žrtve, da bo naznanila nasilje. »Nato sledijo J prijave, informacije s strani centra za socialno delo ... Nekaj primerov nasilja so naznanile tudi šole, vrtci, zdravniki, nekaj prijav je na anonimni telefon,« našteva.
. Le veste za v
'olivi-	beležil
poslušaj ikrepaj!
Pokliči 113 ali anonimni telefon policije 0801200. Prijavo je mogoče podati tudi osebno na najbližji policijski postaji.
I Nekaj žalostnih oktobrskih primerov
*	Nasilje nad otrokom - 21. oktobra so policiste obvestili, da sta starša pretepla otroka. Policisti in delavci CSD so otroka odpeljali na varno območje. Staršema je bila izrečena prepoved približevanja, zoper njiju pa sledi kazenska ovadba.
*	Pretepala sta se, nato napadla še policiste - Policisti so 22. oktobra večkrat intervenirali pri dveh osebah, ki živita na Trami pri Grobelnem. Razlog za dalj časa trajajočo kršitev JRM je bil alkohol. Partnerja sta se najprej zmerjala in pretepala, ko pa so prišli na kraj policisti, pa so bili njune agresije deležni tudi oni. Zadeva je bila zaključena s pridržanjem, hospitalizacijo in prepovedjo približevanja. Oškodovanka ni želela ostati na zdravljenju, ampak je odšla nazaj na ulico, kjer se je napila in na ulici tudi obležala, ter bila ponovno hospitalizirana.
*	Nasilje v družini - 24. oktobra so uslužbenci bolnice Celje obvestiti policijo, da je pri njih iskala zdravniško pomoč občanka iz Vrbnega. Ugotovljeno je bilo, da so poškodbe posledica nasilja, ki gaje nad oškodovanko izvajal njen partner. Nasilnežu je bila izrečena prepoved približevanja, zadnjo pa bo povedalo sodišče.
*	Obračunal s partnerico - Sredi oktobra je občan fizično obračunal s partnerico, do katere je že bil nasilen. Tudi njemu so izrekli prepoved približevanja.
*	Partner jo je poškodoval - V začetku oktobra je partner, s katerim se ločuje, napadel in poškodoval občanko, ki je pomoč poiskala v zdravstvenem domu. Policisti so ugotovili, da je bil osumljenec nasilen že vrsto let, kar pa je žrtev ves čas prikrivala. Zdaj ima napadalec prepoved približevanja.
*	Sprla sta se starejša zakonca - 5. oktobra sta se v Šentjurju sprla starejša zakonca. Policisti so ugotoviti znake kaznivega dejanja in osumljencu izrekli prepoved približevanja, pri njem pa so našli tudi orožje.
Največja izbira ročnega orodja Z UlMIOi v Sloveniji.
Vabljeni v edini razstavni prostor delavniškega pohištva v Sloveniji
GARNITURA UNIOR NASADN1H KLJUČEV ,/r AKCIJSKA CENA : 84,90 EUR
(§ Pneumatic
KARCHER g@gTIT£
Z UMOR JUfffffB
INTER^&M
Celje d.o.o.
PE ASO, Trnovelj ska cesta 4a, Celje, tel.: 03 42 60 712, www.aso.si
Topli užitki v Kea Caffe
Za slajše in toplejše jesensko-zimske dni
Ko se odpravite po nakupih ali le na klepet s prijatelji, je prijeten ambient v lokalu Kea Caffe v Šentjurju prava izbira. Privoščite si lahko skodelico omamno dišeče kave ali vrsto drugih toplih napitkov iz njihove pestre ponudbe. Od belih kav z okusi, kuhanega vina, čaja, kakava, pa do vročih čokolad Monin, ki so novost v ponudbi in so sladokuscem na voljo v sedmih različnih okusih.
Prijazno osebje vas pričakuje.
	
	
	
	
i 1 I5KHU	
j-	
Maj		
jjpl =—■ , =;	D ' li	
		m
	
rv 1	[ ^ |

Astronomija je njena strast
Marica Kamplet je predsednica šentjurskega Astronomskega društva Kosci. Odraščala je na vasi, kjer ni bilo televizije, zato jo je nočno nebo še toliko bolj vabilo k opazovanju.
Kdaj in s čim vas je navdušila astronomija?
Prva ozvezdja mi je pokazala mama, med študijem fizike pa sem se za astronomijo še bolj navdušila. Pri izpitu iz astronomije smo vsi ugotavljali, da nam manjka osnovnega znanja, zato sem se pred dobrim desetletjem odločila, da se s tem področjem začnem intenzivneje ukvarjati.
Vam je kateri astronomski pojav še posebej všeč?
Fascinira me sončev mrk, ko nastopi popolna tema sredi belega dne. Sama ga še nisem doživela, saj se bo v Sloveniji zgodil šele leta 2081. Naslednje poletje bo v Ameriki, a ker je zame potovanje tja predrago, si ga bom morda leta 2027 ogledala v severni Afriki.
Kaj počnete poleg tega, da ste predsednica AD Kosci Šentjur?
Najprej sem žena, mama dveh odraslih sinov, učiteljica, profesorica matematike in fizike. Sem disciplinirana, zahtevna do sebe, svojih učencev, svojih najbližjih. Hobi, ki je sprostitev in obveza, je delo na vrtu, v vinogradu. Novi tehnologija, znanja in aplikacije so zame vedno izziv.
Kje se v okolici Šentjurja da najlepše opazovati astronomske pojave?
Šentjurje preveč osvetijen, da bi lahko opazovali nebo. Solidni pogoji so na Prevorju, zgornjih Selcah, odmaknjenih predelih Ponikve, Planine, Kalobja.
Kam radi zahajate, ko ste v Šentjurju?
Kot sprehajalko me boste v jasnih večerih srečali v Krajnčiči, Šibeniku ali Vrbnem. Peš poti po občini so vedno moj cilj, a me žal prevečkrat spremljata asfalt in javna razsvetljava.
rTn	Drugi Oktoberfest
STR'44	uspel!
............. ..............
prednistvo@sentjurskenovice.si • www.novice.si
Na Šentjurskem se ni treba bati, da bi glasbeno ustvarjanje zamrlo.
Karavana Naj zmaga Ljubezen se je ustavila
Musiča
Academicall
Študentje glasbe in glasbene pedagogike iz šentjurske občine so se že drugo leto zapored zbrali na domačem odru, v Ipavčevem kulturnem domu. Nastopilo je enajst študentov, ki študirajo doma ali v tujini in na svoji glasbeni poti že nizajo velike uspehe. Predstavili so se: Žiga Veš-ligaj, Monika Volarič, Janez Krevel, Andraž Frece, Matjaž Jager, Zala Jurak, Tajda Kranjc, Ines Ljubej, Anja Ravnikar Zabukovšek, Kaja Romih in Neža Šporer. (KP) Foto Jaka Rečnik (ŠKMŠ)
Nastopili so tudi trije gostujoči glasbeniki, Matjaž Kreča, Vita Kovše in Blaž Hameršak.
V	oktobru se je končal prostovoljski projekt Let the Love vvin - Naj zmaga Ljubezen Izobraževalnega centra in društva Eksena, s katerim so se zavzeli za podporo ljubezni, strpnosti in sožitja v družbi.
Karavana, ki jo sestavlja ekipa prostovoljcev, je obiskala trinajst slovenskih mest: Šentjur, Koper, Piran, Portorož, Slovenj Gradec, Celje, Mursko Soboto, Ptuj, Ljubljano, Velenje, Novo mesto, Kranj in Maribor.
V	začetku oktobra so napolnili Festivalno dvorano Lent v Mariboru in speljali sklepni del projekta, gala zabavno izobraževalno prireditev Naj zmaga Ljubezen z brezplačnim koncertom SoulGrega Artista z BigLights Bandom. (ZM)
DRUŽABNO
urednistvo(5)sentj’urskenovice.si« www.novice.si
Pospremili
letošnje
diplomante
Na svečani podelitvi diplom Višje strokovne šole Šolskega centra Šentjur so v kulturnem programu nastopili člani moškega zbora skladateljev Ipavcev, pianist Leon Fi-ršt in pevca Boštjan Korošec ter Karin Šket. (NK)
Za glasbeno popestritev svečanosti so poleg zbora poskrbeli še pianist Leon Firšt in pevca Boštjan Korošec ter Karin Šket.
Z Ipavčevo 'Slovenec sem' so člani zbora skladateljev Ipavcev začeli ■ ■slovesnosti

Podelitev diplom je skoraj napolnila dvorano Ipavčevega kulturnega centra.
V ^ v V
M V 1
Ptičkom pobarvali hišico
Prvo oktobrsko soboto so v Domu starejših Šentjur praznovali svetovni dan starejših. Tokrat zaradi prenove hiše ne s tradicionalnim srečanjem s svojci in dnevom odprtih vrat, pač pa z barvanjem ptičje hišice.
Pred časom so namreč v dar dobili sestavne dele za leseno ptičjo hišico in odločili so se, da jo bodo pobarvali na posebnem dogodku. K sodelovanju so povabili varovance Varstveno delovnega centra Šentjur.

•—
Takole so se družili, ko so končali z barvanjem.
Pobarvano ptičjo hišico so postavili v domski vrt, kjer bo ptičke pozimi vedno čakala hrana.
tol
KfP
Aktivist; so v Šentjurju ozaveščali, kakor ravnati z živalmi
H
S- 2

Za boljše življenje živali
Člani DPMŽ Celje so ob svetovnem dnevu živali postavili stojnico v Šentjurju, kjer so ozaveščali mimoidoče o pravilnem ravnanju z živalmi.
Opozarjali so na to, da je potrebno mačke in pse sterilizirati oziroma kastrirati. Opominjali so tudi, naj živali posvajajo, ne kupujejo, ter tako pomagajo reševati problematiko zavrženih mačk in psov. Društvo DPMŽ ima v Šentjurju postavljenih nekaj vozičkov, v katerih zbirajo
hrano za brezdomne živali, in sicer v trgovinah Spar, Mercator in Gupi.
AVTODELI
ŠTURBEJ
Rosa team d.o.o. Drofenlkova 16, Šentjur
03/ 574-30-16 031/622-220
44g@č933
V galeriji: ni fotka, umetniška slika je
Vse do januarja bo v Galeriji Zgornji trg v Šentjurju na ogled zanimiva slikarska razstava v maniri fotografskega realizma. Razstavljene slike nas skušajo prepričati, da so fotografije, v resnici pa gre za potrpežljivo in natančno nanašanje barv na platno. Od fotografije se razlikujejo tudi po tem, da pri motivih sicer gre za ujeti trenutek, a mu je dodano slikarjevo videnje in občutenje motiva.
Razstavo in dogajanje ob njej so pripravili v Društvu likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur. Strokovno večkrat pohvaljeno slikarko Marijo Grabar iz sosednje Hrvaške tokrat predstavljajo z več kot 40 deli, združenimi pod naslovom Lepote mojega kraja. Ne gre prezreti, da je društvo ostalo zvesto svoji tradiciji navezav na hlebinsko slikarstvo, saj slikarka izhaja iz krajev, kjer le-to domuje. (VM)
Pogled na razstavo šentjurskih ustvarjalcev v Celju.
smel
11 Šentjur v Celju
Medtem ko v domači galeriji gostijo veliko slikarsko razstavo v maniri foto realizma, se šentjurski slikarji (zdmženi v DLU Rifnik) predstavljajo v Celju.
V galeriji Mercator center bodo še do polovice novembra na ogled dela slikarskega četverčka, ki ga sestavljajo Ivo Brodej, Dragan Podovac, Robi Potpe-čan in Martin Čater. V novembru se bodo ti avtorji predstavili tudi na Ponikvi na Martinovih dneh.
Na celjsko razstavo so šentjurski umetniki med drugimi popeljali tudi. goste iz hrvaških Hlebin (vasice, ki je znana po naivni umetnosti), s katerimi že pet let povezujejo Šentjur in ljudi tukaj. (VM)
Z gosti iz hrvaških Hlebin.
■H*
Drugi Oktoberfest uspel!
ml* 0'	^	- - ■%.	■ m
HjVDolgi Gori so'domači gasilski oktober začeli z' Oktoberfes-Tom7 Po uspešni izvedbi lanskega, ko so na oder povabili Mod-] Vijane, so se odločili, da prireditev pripravijo tudi letos. Tokrat] so množico ljudi do pozne noči zabavali Gadi. (NK, Foto: PGD, Dolga Gora)
Ir'	1
1 ||	
1 ' f	
	Me
■kj	
20%
POPUST
NA PAKETIH
ZAČETNI IN SVOBODNI
ZAVEDNO!
HTC
DESIRE 530
NA PAKETU ZAČETNI M
NA PAKETU SVOBODNI S
Vsak dan je SENIOR dan
Obiščite najbližje prodajno mesto Si.mobil ali pokličite 040 40 40 45 in naši prijazni svetovalci vam bodo pomagali pri izboru najprimernejšega paketa in telefona za vas.
X24 MESECEV
X24 MESECEV
OMREŽJE VRHUNSKIH KOMUNIKACIJ
lietv i!bii|fro,n'rskiMrttt -<yc u-lctc flflk v ifl|n te- So.
SEMOR ponudbo za 20% popust na mesečnonaioimnc '.ir,leno ponudbo lahko izkoristijo vsi novi in po Po< vezavi .m 2-1 v im'i ev mj navedenem paketu. Cena teleti Si.mobil, d i Vpi '\mu nakupa naprave na obroke SVOE’U: t» velja Sploina piavila, ki so skupaj s 12 mesei; ivt*. ■. itoljona040404046,www.simobl
> ujnmska itvvitkgf . 'odaje zalog; of .• storitve d DDV : piketfZADEiN ter pc jOjt ponudbe <k>
% .'tilu o: do
m r.h tire .-atavnu Sti
simobil.si
pann izven jjiuipijemlt ko Fuapji o	c l
DOM-STREHA
•-ES in LES/ALU PVC in PVC/ALU
PVC profili uglednih nemških proizvajalcev
,n Ideal 4000 in 8000
UuEvolution
92
Rehau
Synego
031 -600-420
031 -862-085 www.dom-streha.si
mSEiEr
50 let garancije?
ZA VAS SMO DOSEGLJIVI:
KOVINSKE KRITINE METRAPAN
STE VI IN VAŠA KRITINA PRIPRAVLJENI NA DEŽEVNE JESENSKE DNI?
Ul y\ GARANCIJA DO 10 LET
pij, SPECIALNA HD GRANIT BARVA g NA ZALOGI V RAZNIH BARVAH, ODREŽEMO PO MER
NUDI ZAŠČITO PRED EKSTREMNIMI VREMENSKIMI RAZMERAMI
PRIMERNA ZA ADAPTACIJE IN NOVOGRADNJE
ŽE ZA
-	na brezplačni telefonski številki 080/19-99
-	v podovr* enotah: Kranj, Ljubljana, Maribor in Slovenja vas pri Ptuju	O^jO tL j rti
-	na naši spletni strani www.metrapan.si	(cena je brez DDV)
akcija traja od 9.
v času sejma Amblent
157. POPUSTA
na vse pohištvo po meri
AKRON - moje pohiitvo po meri salon Ljubljana kunko/A /
01/515 51 30, 041//41 911, salon Celje Mariborsko I03a 03/425 86-00,03^720-657
www.akron.si
Salon Akro n v Celju - od vgradnih omar do popolne opremljenosti doma
Vedno večje povpraševanje fn več zadovoljnih ter zvestih kupcev iz celjskega področja je podjetje Akron spodbudilo k otvoritvi lastnega svetovalnega salona tudi v Celju.
Akronov salon na Mariborski cesti je zasnovan kot stanovanje z zanimivimi pohištvenimi rešitvami. Med njimi so še posebej privlačne ideje, kako uporabno izkoristiti prostor za kar največje bivalno udobje. Prikazane so idejne rešitve različnih ambientov in razstavljeni materiali v različnih barvah, saj si kupec pohištvo lahko izbere po želji. Pri izbiri pomagajo svetovalci, ki upoštevajo želje in potrebe posameznika.
Skrbno izbrano pohištvo v kombinaciji z različnimi dodatki, razgibanimi motivi in barvnimi popestritvami, ustvarja skrivnostnost in odlično vzdušje ter daje pečat čarobnosti.
2-LETNO FINANCIRANJE EOM = 0 % ♦ GRATIS KASKO
GORIVO V
VREDNOSTI 1.000 €
080 3449
ZIMSKE PNEVMATIKE NA PLATIŠČIH
FRMOBIL
AC FRI-Mobil d.o.o., Dečkova cesta 43, Celje
suzuki@fri-rnobil.si tel.: 03 425 60 80, www.fri-mobil.si
Way of Life!
Saaadm
yyr ogrevalnaTS
Sagadin d.o.o.
Eko sklad
Slovenski okoljski javni sklad
Eco Fund
Stovervan Environmental Public Fund
—---——---— 1 ...............
Skrivnosti, ki bi jih pred nakupom toplotne črpalke
morali poznati prav vsi
Ali se odločate za nakup nove ali menjavo stare toplotne črpalke?
V tem primeru bodite pozorni na nekaj dejavnikov, ki najbolj vplivajo na kakovost ter učinkovitost le-te. Kakovostna montaža, pozitivne izkušnje uporabnikov ter skrb za redno vzdrževanje in servisiranje so pomembni dejavniki, ki naj vam predstavljajo vodilo pri izbiri. Le na ta način bo toplotna črpalka ustrezala vašim toplotnim potrebam, poskrbela za odlično ogrevanje vašega stanovanja oz. objekta, omogočila še udobnejše bivanje, hkrati pa poskrbela tudi za zmanjšanje stroškov.
Na naši spletni strani lahko naredite tudi informativni izračun porabe stroškov glede na sistem ogrevanja http://www.sagadin.net/ sl/izracun-za-toplotno-crpalko. Obrazec je namenjen zgolj informativnem izračunu porabe stroškov glede izbrane podatke ogrevalnega sistema. Za pridobitev natančnejših informacij o montaži toplotne črpalke v vaš ogrevalni sistem, nam pošljite poizvedbo.
Kako preveriti energetsko učinkovitost izbrane toplotne črpalke?
Prvi pokazatelj energijske učinkovitosti tovrstnih črpalk je vrednost COP (coefficient of performance) oz. grelno število. Predstavlja razmerje med pridobljeno energijo in električno energijo, ki jo naprava porabi za svoje delovanje. Vrednost COP vedno primerjajte glede na enak merilni standard, pri tem pa upoštevajte enake temperaturne pogoje.
Temperaturne omejitve toplotnih črpalk
Poznamo različne tipe toplotnih črpalk. Uporabljajo se za ogrevanje prostorov, pa tudi sanitarne vode. Ravno zato bodite pazljivi pri izbiri primernega tipa črpalke za vaše potrebe. Na primer, črpalka zrak/voda lahko tudi pri nižjih temperaturah zunanjega okolja doseže zelo visoko dovodno temperaturo (60°Celzija pri zunanjih temperaturah 15° pod ničlo).
Pred nakupom torej preverite ogrevalno moč črpalke tipa zrak/voda pri zunanjih temperaturah pod lediščem, saj večina proizvajalcev navaja ogrevalno moč črpalke pri temperaturi 7° Celzija (to pa je temperatura, pri kateri ogrevanje skorajda ni več potrebno). Pri odločitvi vam bo pomagalo, če boste prodajalca najprej prosili za informacije o ogrevalni moči naprave pri nižji zunanji temperaturi (npr. pri -15°C). Šele nato boste toplotne črpalke lažje primerjali med seboj.
Pozorni bodite tudi na najnižjo temperaturo zunanjega zraka, pri kateri toplotna črpalka še deluje. Ta temperatura naj bo čim nižja, saj vam bo le tako prišla prav tudi v zimskih mesecih.
Toplotna črpalka ter njena izvedba
Namestitev toplotne črpalke zrak/voda je še posebej primerna, kadar v svojem okolju nimate dovolj vodnih virov ali dovolj velike površine zemlje, kamor bi črpalko lahko namestili. V Ogrevalni tehniki Sagadin smo
za vas pripravili veliko pestro ponudbo toplotnih črpalk te vrste - ogledate si jih lahko v naši spletni trgovini, pa tudi v fizičnih poslovalnicah. Sicer pa obstaja več različnih izvedb toplotnih črpalk. Poznamo kompaktne ter split sisteme toplotnih črpalk. Deljena oz. split izvedba je sestavljena iz ločenih delov, zato je njena vgradnja nekoliko zamudnej-ša. Tudi monter toplotne črpalke mora biti primerno usposobljen, saj vgradnja zahteva delo s hladivi. Takšna izvedba toplotne črpalke ima bistveno prednost, saj se v primeru prekinitve napajanja ne more poškodovati. Večina proizvajalcev zato zagovarja vgradnjo split toplotnih črpalk ali pa kompaktnih enot, ki jih je mogoče namestiti v notranjost objekta.
Kompaktna izvedba črpalk je, po drugi strani, enostavnejša za vgradnjo. Lahko jih vgradi prav vsak, tudi tisti, ki delovanja toplotne črpalke ne pozna preveč dobro. Njihova slabost je, da je do njih potrebno speljati tudi vodo iz sistema ogrevanja. To pomeni, da obstaja možnost zamrznitve le-te, v primeru električnega izpada. Stroški popravila so v tem primeru precej visoki - včasih celo višji kot investicija v popolnoma novo toplotno črpalko. To slabost kompaktnih črpalk se sicer lahko reši z dodajanjem sredstva proti zamrzovanju v sistem ogrevanja, ali pa s pomočjo vgradnje drugega oz. dodatnega toplotnega izmenjevalca. Obe rešitvi žal predstavljata dodatni strošek, hkrati pa vgradnja dodatnega izmenjevalca tudi zniža efektivnost toplotne črpalke.
Izberite pravega ponudnika!
Svetujemo vam, da pred izbiro toplotne
črpalke dobro premislite o vaših potrebah ter željah. V Ogrevalni tehniki Sagadin ponujamo in vgrajujemo toplotne črpalke priznanih proizvajalcev, kot sta na primer Mitsubishi in Dai-kin. Slednji so vodilni proizvajalci split sistemov. Proizvajajo ene izmed najboljših toplotnih črpalk na tržišču, saj nudijo visoke energijske izkoristke. Le skrbno izbrana naprava pa bo omogočala najvišje izkoristke v vašem domu, hkrati pa poskrbela za dolgo življenjsko dobo naprave - to lahko zagotovijo le najbolj kakovostne naprave.
Poleg odličnih naprav svojim strankam nudimo tildi ugodno in kakovostno montažo toplotnih črpalk. Montažo izvajamo po celi Sloveniji, pred montažo vas obiščemo ter se z vami posvetujemo o nadaljnjem postopku izvedbe. Seveda skrbimo tUdi za redno vzdrževanje in servisiranje naprave (po potrebi). Le tako bo vaše naprava delovala brezhibno tudi po več deset letih.	■-,* %_
Cena naj torej nikoli ne bo izključno ter edino merilo, po katerem izbirate toplotno črpalko, saj lahko tudi nepravilno izvedena montaža prinese težave kasneje! Ključnega pomena je torej, da se odločite za celostno izvedbo črpalke.
Pokličite še danes 02 84 30 355 www.sagadin.net in info@sagadin.net

X
t . \ A
v\ ‘v«r
X
Oglasno sporočilo
x X. . v
NA TRŽNICI
» Po tržnici nas vodi: Bojana Jevšenak
Nizke trajnice za jesenske
zasaditve
Cvetoča jesen. Ob vstopu na osrednjo tržnico v Šentjurju nas v jesenskem času vsako soboto dopoldne pozdravi pisana preproga nizko rastočih trajnic, primernih za jesenske zasaditve grobov, obrobnih in okrasnih gredic, balkonskih cvetličnih korit, odmrlih lesenih debel, starih čevljev...
Jesenskim lepoticam druž- slovu Steiner Marija, Gorica bo dela Jože, ki je dober poz- pri Slivnici, je tudi v jesensko navalec tako raznovrstnosti zimskem času mogoče dobiti uporabe rastlin kakor tudi veliko idej za izvirne deko-pogojev za njihovo rast. Na racije in polepšanje zunanjih tržnici in pri njem doma na na- površin.
Cene za kos
	
	
	
Jožetov pogled prijazno vabi v družbo jesenskih lepotic
Nizke okrasne trave
Na tržnici so naprodaj različne sorte nizko in večinoma šopasto rastočih okrasnih trav, ki dobro prezimijo in se ob ugodnih pogojih na istem mestu odlično počutijo tudi več let. Izpraznjena mesta na grobovih, cvetlična korita ali okrasni lonci so kot nalašč za razigrane trave, ki se pustijo razgibati že lahnemu vetriču. Za 1,20 do 1,50 evra za kos si lahko živahno druščino omislimo tudi mi.
Ognjeni dež
Da za pisane prizore, ki obarvajo sivo jesensko podobo, niso vedno potrebni cvetovi, dokazuje ognjeni dež - trajnice s čudovitimi dekorativnimi listi raznolikih barvnih odtenkov. Gre za rastline iz rodu Heuchera, po katerem so dobile ime hojhe-re, nekateri jih imenujejo tudi iskrivke. Čarobnost te atraktiv-
ne, prefinjeno oblikovane in prezirano trdne trajnice blazinaste rasti (zraste do 30 centimetrov visoko) pride še posebej lepo do izraza v mešanih zasaditvah. Cena: 1,90 evra za kos.
Netreski-trajnice naših babic
Preprosti, lepi in nostalgični netreski ponosno vztrajajo tudi takrat, ko druge rastline zaradi vročine ali mraza že izgubijo svoj čar. 'Uheci', kot so netreske nekoč imenovali po domače, ustvarijo čudovite, barvito umirjene blazine, ki lahko dajo novo podobo in življenje najrazličnejšim predmetom, tudi starim čevljem. Po 70 centov za kos si lahko kupimo nekaj različnih sort netreskov, ki nam bodo zaradi dobrega razraščanja že prihodnjo pomlad podarili podmladek, s katerim si bomo lahko sami razširili svoj nasad.
Upoštevajoč velikost, strukturo in barvo nizkih trajnic ter s kančkom dobre volje je mogoče ustvariti čudovite mojstrovine.
Razigrane okrasne trave z Netreski in sedumi so lepe, preproste, trpežne mehkobo zaznamujejo je-in nostalgične trajnice iz časov naših babic. sensko zimski čas.
ZDRAVJE
JESENSKA RAZNOVRSTNOST ŽIVIL
CELJSKE LEKARNE
<1
Ve& zg/ Polt	ft£im
www.lekarnaNaKlik.si
Cesto Leona Dobroti nška 3b, 3230 Šentjur Odpiralni čas: pon - pet: 7:00 -19:00, sob 7:00- 13:00. Telefon (03) 749 27 56
Izberimo
kvalitetna živila
Hrana in gibanje. Brez telesnega naprezanja je izkoristek hranil iz hrane, ki jo pojemo, slabši.
» Pripravila: Nataša Jevšovar
Jesenski dnevi so priložnost, da se pripravimo na mrzle zimske dneve, ki bodo od telesa zahtevali dodaten napor. Za optimalno delovanje telesa je potreben uravnotežen vnos vseh glavnih hranil: ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob, tem pa dodamo mikrohranila v obliki prehranskih virov vitaminov, antioksidantov, rudnin.
Ravno jesenski čas je tisti, ko imamo na voljo pester spekter živil, zato je sestava uravnoteženega jedilnika ^ za obnovo telesa jeseni lažja.
Sadje in razna žita so prvo-
vrsten vir sladkorjev in vsebujejo tudi številna j mikrohranila. Jesenska raznovrstnost živil omogoča, da telo dobi res vse potrebne snovi za najboljše delovanje.
Živila, ki so vzgojena v lokalnem okolju, pa imajo še posebno bogato vsebnost hranil. Živila, ki pripotujejo od
Hrana in možgani
Slabo prehransko stanje telesa ne vpliva samo na zmanjšanje fizičnih zmogljivosti, neposredno vpliva tudi na naše kognitivne sposobnosti. Dokazano je že, da so učenci, ki ne pojedo zajtrka, v šoli manj uspešni. Slaba prehranjenost pripomore tudi k večji razdražljivosti, slabši medsebojni toleranci, s tem pa neposredno vpliva na medsebojne odnose.
Da bo telo lahko v polni meri izkoristilo hranila, moramo poleg kvalitetne hrane poskrbeti tudi za gibanje.
daleč, namreč med potjo izgubijo velik delež hranilnih vrednosti. Zdravje je torej na dosegu roke, na naših vrtovih, poljih in hle-r vih. In ne v tabletkah in praških iz daljnih krajev ter čudežnih dietah, ki zaradi omejene izbire živil telo še dodamo osiromašijo.
r
POLOŽENO
NA SRCE
Vse, kar jemo, močno vpliva na vsakdanje počutje. Jeseni lahko na svoje počutje blagodejno vplivamo z uživanjem sezonske, lokalno pridelane hrane, ki v sebi skriva številne koristi, zato uživajmo čim več buč, paprike, ohrovta, korenja, kostanja, grozdja, stročnic, gob, pese, jabolk in drugih jesenskih živil.
'Zaležane' mišice - 'zaležani' možgani
Za zdravje je najboljša raznovrstna prehrana iz kakovostnih živil. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da s predelavo lahko uničimo še najboljšo hranilno sestavo živila, zato ne kupujmo vnaprej pripravljene hrane.
Ključno je tudi zelenjavo uživati skupaj z naravnimi maščobami, sicer so hranila v njej telesu bistveno slabše razpoložljiva. Kumarično solato torej pospremimo s polnomastno kislo smetano iz surovega mleka, špinačo pripravimo z jajci, brokoli v solati z avokadom in feto, paradižnik prelijmo z dobrim oljčnim oljem ali dodajmo pest oliv, ohrovt prepražimo na maslu...
Tudi gibanje je za naše zdravje izjemno pomembno. Brez telesnega naprezanja je izkoristek hranil iz hrane, ki jo pojemo, slabši. Lahko jemo še tako zdravo hrano, ki bo sicer poskrbela, da bodo osnovne funkcije telesa delovale normalno, a v mišice, ki bodo samo sedele na stolu, se ne bo naložila. Pa ne bodo ‘zaležane’ samo mišice, ‘manj gibčni’ bodo tudi možgani. Telesna vadba je torej pomembna tako za naše telesno kot tudi duševno počutje.
I V0CAl4)^STUDIO
naDBa
PRIDRUŽITE SE NAM!
www.vocalbkstudio.com
+ 386 40 211 212 info@vocolbkstudio.com
Vrata so zvesti spremljevalci naših življenj. O njih ne razmišljamo prav pogosto, čeprav nemalokrat odpirajo pričakovanja, vabijo nasmehe, varujejo dom in male sladke skrivnosti. Kdo bo vstopil ali kam nas bo popeljala pot, ko prestopimo prag? Komu bomo vrata na široko odprli in kdaj bomo pustili tesno zaprta? Vrata so priložnost in upanje. So okras, povabilo in pot. Vrata so del življenja.
V podjetju Matjaž d.o.o., ki je že več kot 25 let generalni zastopnik priznanega nemškega proizvajalca vrat Hormann za Slovenijo, so pripravljeni na nove izzive in na to, da ustrežejo še tako nenavadnim, posebnim in zahtevnim pričakovanjem kupcev.
Ob visoko kakovostni ponudbi izdelkov (od garažnih, vhodnih, krilnih in industrijskih vrat, do zunanjih in balkonskih ograj, dvoriščnih vrat, parkirnih zapor in zapornic, pogrezijivih stebričkov...) vas v podjetju
Matjaž d.o.o. pričakujejo odlični strokovnjaki, ki bodo znali za vas izbrati najbolj primerno, všečno in cenovno ugodno rešitev. Njihovi zaposleni so tudi garancija za natančne izmere na objektih, hitro montažo ter zanesljiv servis in vzdrževanje.
Ponosni so, da vsako leto prihajajo kupcem nasproti na številnih sejmih pa tudi v njihovih razstavnih salonih, kjer predstavljajo njihove izdelke, delovanje, novosti in nove tehnološke rešitve. Predvsem pa so njihovi strokovnjaki z nasveti, prijaznostjo in znanjem na razpolago vsem, ki si želijo dodatnih informacij s področja nabave, vgradnje in uporabe najrazličnejših vrat.
Z veseljem in ponosom bodo za vse, ki jih boste obiskali, ustvarili prijetne in srčne pozdrave. Kot jih ustvarjajo v številnih slovenskih domovih, ki jih krasijo njihova vrata.
Vstopite skozi njihova vrata - "Matjaževci" vas bomo pozdravili in pričakali z nasmehom.
HORMANN
garažna in industrijska vrata
Sl ŽELITE DA VAM BO POZIMI PRIJETNO TOPLO?
Energetsko učinkovita rešitev za vaš dom!
matjciž
Ustvarjamo pozdrave
Generalni zastopnik za vrata Hormann v Sloveniji: Matjaž d.o.o. T. +386 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 PE Maribor	T. +386 (0)2 48 00 141
www.matjaz.si • info@matjaz.si
SVETUJEMO
» Piše: Kornelija Kamenik
Pripravite si Martinovo pojedino
Martinovo je praznik vina, ki ga praznujemo 11. novembra. Takrat naj bi se mošt spremenil v vino, na Martinov vikend pa Slovenci tradicionalno pripravimo Martinovo pojedino. Kaj vse na Martinovi mizi ne sme manjkati?
Martinova gos ali raca
Če je gos oziroma raca zamrznjena, jo najprej odmrznemo, nato pa ji dobro očistimo zunanjost in trebušno votlino. Splahnemo jo z mrzlo vodo in nasolimo ter pustimo vsaj nekaj ur (najbolje ves dan ali čez noč)
Potrebujemo:
•	raco ali gos, težko 2 do 3 kg
•	eno jabolko
•	eno čebulo
•	jušno osnovo
•	žlico medu
v hladilniku. Pečico segrejemo na 200 °C. Pred pečenjem pripravimo čebulo, ki jo olupimo in prerežemo na pol. Jabolka ne lupimo, samo prerežemo ga in mu odstranimo peške. Jabolko
in čebulo damo v trebušno votlino.
V pekač položimo gos ali raco (s prsmi navzdol), če želimo, pa lahko za polnejši okus v pekač dodamo še narezan korenček in lovorov list. Raco ali gos zalijemo z jušno osnovo, jo postavimo v pečico in pečemo dve uri (za 2-kilogram-sko gos/raco) oziroma dve uri in pol (za 3-kilo-gramsko gos/raco).
Med peko raco oziroma gos večkrat obrnemo in zalijemo s sokom, ki 9 nastaja pri peki, da se e meso ne izsuši. Pol ure pred zaključkom jo za lepšo barvo in hrustljavo skorjo po zgornji strani premažemo z medom. Preden raco oziroma gos razrežemo, pustimo, da počiva 10 minut.
Zraven sodi rdeče zelje
Zeljno glavo razrežemo na četrtine in narežemo na približno pol centimetra široke trakove (ne preveč na tanko). Čebulo olupimo in nasekljamo ter jo popražimo na masti ali drugi maščobi, dodamo žlico kristalnega sladkorja in čebulo zarumenimo.
Nato dodamo zelje, ki ga zalijemo z decilitrom cvička ali mošta.
Pokrijemo in dušimo približno pol ure. Nato dodamo moko in kumino, premešamo, prilijemo še deciliter cvička ali cvičkovega mošta in kuhamo še 10 do 15 minut.
Potrebujemo:
•	1 kg rdečega zelja
•	četrtino čebule
•	1 žlico sladkorja
•	1 žličko ostre moke
•	noževo konico mlete kumine
•	1 do 2 dl cvička ali mošta
•	zvrhano žličko soli
•	žličko masti
Martinova pojedina s pečeno gosjo ali raco, mlinci in rdečim zeljem.
Mlinci - najstarejša oblika kruha
Najbolj tradicionalna priloga k Martinovi goski so mlinci. Slednji so najstarejša oblika kruha. Testo za klasične mlince je zgneteno iz moke, vode in soli.
Pečico že predhodno segrejemo na 180 °C. Nato oblikujemo 6 hlebčkov, ki jih razvaljamo na okroglo, a ne prav na tanko, nekako za nožev rob debelo.
Potrebujemo:
•	1 kg moke
•	5 rumenjakov
•	3 žlice olja
•	dve žlici mlačne vode
•	sol
Pečemo jih v pekaču, približno dvajset minut na 180 °C. Pečeni mlinci morajo biti rjavo zapečeni. Najbolje je, da jih naredimo kakšen dan prej, da se testo dobro posuši, vendar pa ne bo nič narobe, tudi če jih uporabimo še isti dan.
Taki mlinci so bili glavna hrana človeštva že tisočletja pred našim štetjem. Danes mlince lahko kupimo ali jih pripravimo sami. Vse naštete sestavine damo v skledo in zamesimo testo. Nekaj časa ga pustimo počivati.
Zavremo nekaj litrov vode, ki jo posolimo.
• Domače mlince ali mlince iz trgovine razlomimo, jih prelijemo s slanim kropom, pustimo 5 minut, nato pa jih odcedimo. Zabelimo jih z ocvirki ali z mastjo, ki smo jo dobili pri peki goske oziroma race. Kot prilogo jih postrežemo še tople.

urednistvo@sentjurskenovice.si • www.novice.si	ŠENTJURSKE NOVICE, NOVEMBER 2016 DQ5Xjfl33 53
KOŠARKA
Hitra trenerska menjava:
na klopi Juriča Golemac
KK Tajfun. Po le nekaj tekmah se je od vodenja šentjurskega košarkarskega prvoligaša moral posloviti Krešimir Bašič. Začasno ga je za dve tekmi nadomestil Robi Ri-bežl, ki je bil v podobni vlogi že pred tremi leti, kojeTajfunovoekipo vodil po od hoduj va-na Stanišaka in Živka Ljubojeviča, vse tri pa je nasledil Edi Dže-lalija. Po neumnem porazu v uvodni tekmi državnega prvenstva je klubska uprava razrešila Bašiča.
Podobno kot pred tremi leti, ko je ekipa Tajfuna v zadnjem trenutku obstala med prvoligaši, na trenerski klopi pa so se izmenjala imena štirih glavnih trenerjev, se nekaj podobnega morda napoveduje tudi tokrat. Čeprav Krešimir Bašič za določene neurejene zadeve ni kriv, pa ni uspel vzpostaviti prave avtoritete in je bil povod za odhod Iva Držiča, ki je po šestih letih v Šentjurju pred sezono podpisal novo dvoletno pogodbo, sedaj pa igra na Polzeli.
Klubska uprava je sedaj angažirala veliko bolj znano ime, saj je Juriča Golemac igral za Olimpijo v njenih veliko boljših časih, nosil pa je tudi reprezentančni dres. Dve leti se je kot pomočnik kalil pri zagrebški Giboni in pomagal tudi pri reprezentanci Gruzije, izobraževal pa se je tudi pri Partizanu in Panathinaikosu. Vsekakor je pred njim težka naloga, saj mora prebuditi obstoječi kader in pripeljati prave nosilce.
Pregled tekem
1.10.	- Levicki Patrioti: Tajfun 79:77; Sarajlija 22, Moore 18, Spicer 16, Fifolt 13,... Slovaki so v prvem polčasu vodili že 24 točk, a so gostje prišli povsem blizu in imeli celo poskus za zmago.
8.10.	- Helios Suns : Tajfun 85:54; Spicer 16, Grant 14,... Po še sprejemljivem prvem polčasu so državni prvaki v nadaljevanju močno dvignili razliko.
15.10.	- Tajfun : Primorska 75:86 - po podaljšku; Spicer 22 (16 skokov), Sarajlija 13,
... V začetku drugega polčasa je nekdanja Lastovka vodila 11 točk, a se je Tajfun pobral in
v zadnji minuti vodil s 75:70, nato pa po neumnosti omogočil gostom podaljšek in zmago. Pri koprski vrsti je bil s 25 točkami najboljši nesojena šentjurska okrepitev Nikola Gajič.
18.10. - Tajfun . ECE Bulls Kapfenberg 71:75; Grant 21 (3t: 5/6), Fifolt in Spicer 11,...
NA ŠENTJUR
skupaj ni
'O t O *
Strokovno vodstvo na Tajfunovi klopi: uradni predstavnik Dejan Fideršek, kondicijski trener Dragan Despotovič, pomočnik trenerja za analitike Jan Šentjurc, prvi pomočnik Robi Ribezi in novi trener Juriča Golemac. Foto: Kvirina Martina Zupanc.
Razpored:
28. 10. (pet., 18.45) - Tajfun : Rogaška
5.11.	(sob., 19.00) - Šenčur GGD
: Tajfun
9.11.	(sre., 20.00) - Tajfun: Krka 15. 11. (tor.) - Terme O. P. :
Tajfun
18.11.	(pet., 18.45) - U. Olimpija
: Tajfun
22. 11. (tor., 18.00) - Tajfun : Terme O. P.
26. 11. (sob., 19.00) - Tajfun : Hopsi Polzela
Podobna zgodba kot s Primorsko - po zaostanku je Tajfun povedel in po neumnostih zapravil vodstvo in zmago. Nase je opozoril Matic Maček, ki mu je Robi Ribežl dal prvo resnejšo priložnost.
22.10. - Zlatorog : Tajfun 85:59; Grant 13, Moore in Fifolt 10,... Ko so gostje na začetku druge četrtine s serijo 0:7 prišli blizu domačim, se je zdelo, da lahko Tajfun, ki je imel v Laškem odlično spodbudo s tribun, iztrži kaj več, a se je končalo s hudim porazom. Za domače je blestel lanski tajfunovec za nekaj tekem, Igor Tratnik-22 točk.
25.10. - Tajfun : Levicki Patrioti 60:68; Spicer 13, Fifolt 11, Sarajlija 10,... Prva tekma Juriče Golemca je postregla z borbeno domačo predstavo v prvem polčasu, ki so ga tajfu-novci dobili s 36:26. V drugem so se pokazale stare hibe ekipe in vodilna ekipa slovaškega prvenstva je prišla do previsoke zmage.
54gEČP3
Nogometna jesen
Šentjurski kapetan je moral predčasno z zelenice.
Zaključek sezone se šentjurskim nogometašem ni posrečil, saj so po spletu okoliščin bistveno poslabšali vtis in svoje možnosti za napredovanje. Vseeno je možno, da bi se lahko v tretjo ligo uvrstila tudi drugouvrščena ekipa, zato ne velja vreči puške v koruzo.
Ekipa zaradi zgodnjega zaključka lige še vedno trenira, v zimskem času pa bodo zaradi tradicionalnega pomanjkanja terminov aktivnosti minimalne. Prav tako se bodo nekateri igralci morali zamisliti nad obnašanjem, saj s tem škodijo ekipi bolj, kot si predstavljajo.
Pregled tekem
1.10. - Vojnik: Fosilum Šentjur 2:6 (1:2); 0 : 1 - Jure Krivec 12.', 1:2 — David Žnidar 43.' -11 m, 1:3 - Žiga Herič 50.', 1:4 - Žiga Herič 56.', 2:5- Luka Kopinšek 62.', 2:6- Sebastjan Tuhtar 73.'
8. 10. - Fosilum Šentjur :
Zreče 1:4 (0:1), 1:4- Luka Kopinšek 89.'
Ekipa Zreč je v primerjavi s šentjursko nekoliko kvalitetnejša, igralci pa so stimulirani tudi s financami, kar za varovance Bojana Majala ne velja. Prvi gol so Pohorci dosegli iz prepovedanega položaja, kar je domače vrglo s tira, sodnik Ermin Šašivarevič pa jih je zalagal s kartoni. V drugem delu se domača vrsta ni več znala sestaviti, trener pa je skušal z menjavami zaščititi igralce z rumenimi kartoni, da se ne bi zgodilo najhujše, a je z igrišča moral predčasno kapetanŽiga Oset.
14. 10. (pokal MNZ Celje) - Fosilum Šentjur : Šmartno 19281:1 (po 11 m-3:5); 1:1-Goran Ivanovič 81.'
Na pokalni tekmi s tretjeli-gašem se je zapletlo že s terminom tekme, ki bi sprva morala biti odigrana 5.10., Šentjurčani pa so prelahko privolili v nov termin in bili na igrišču oslabljeni za pordečelega Oseta, prav tako pa se tekme zaradi obveznosti ni mogel udeležiti Miha Zdovc. Ko so igralci videli, da sodi isti sodnik kot proti Zrečam, seje osredotočenost na tekmo končala in gostje so hitro povedli. Vseeno so fo-silumovci uspeli parirati, a je bil v 34. minuti izključen Anže Oset. Tik pred tem sodnik ni sodil grobega prekrška nad domačim igralcem. Po izenačenju so gostitelji skušali doseči še gol za zmago, a je bil izključen še David Žnidar. Na koncu so go 11-metrovkah napredovali Šmarčani.
Vrstni red MČL Golgeter (7 kol): L Zreče 21 točk, 2. Fosilum Šentjur 16,3. Šoštanj 15,4. Mozirje 11,5. Žalec 10,6. Vojnik 4., 7. Odred Kozje 4,8. Kovinar Štore 0.
urednistvo@sentjursl<enovice.si» www.novice.si
f; Osetova s srebrom v mestu miru na desni strani.
Uspešni nastopi na Koroškem
Slovenj Gradec je v začetku Teden kasneje so tekači zno-oktobra gostil Prvenstvo Slo- va brzeli po Koroškem, saj so venije v teku na 10 kilometrov, v Ravnah gostili prvenstvo Med starejšimi mladinci je član občin v krosu. Ambrož Amon Adetskega kluba Asfalt Kovač je bil na 3.000 m pri starejših Šentjur Ambrož Amon zasedel mladincih 2., Mojca Centrih drugo mesto s časom 33'42", kar na 2.000 m pri starejših mlaje bilo za minuto in 22 počasneje dinka prav tako 2., Jan Pavlič od zmagovalca. Srebrno meda- je bil na 1.000 m v teku 7. ra-ljo je med starejšimi mladinkami zredov 2., na 3. mestu pa je v osvojila tudi Mojca Oset, ki je teku 8. razredov končala Nika razdaljo pretekla v času 41'28", Škornik. Skupaj z Nežo Ar-za zmagovalko pa je zaostala za tnak, ki je bila 7., sta ekipno minuto in 49 sekund.	osvojili 2. mesto.
Oprav z odprtim prvenstvom
V čast občinskega praznika tekmi ugnal Tiborja Orača. V je na odprtem prvenstvu Šen- malem finalu je bil Rok Gra-tjurja za posameznike slavil dišnik boljši od Mitje Ogriz-Blaž Vidovič, ki je v finalni ka.
40 let žogobrca
V Jakobu pri Šentjurju so ekipa, praznovali 40 let aktivno- Ob okrogli obletnici je pred-sti tamkajšnjega športnega sednik društva Boris Šoster društva, ravno ekipa Jakoba pa na igrišču v Vodružu pri Maje ena od soustanoviteljev lige tičkovem kozolcu zbral raz-v Šentjurju. V sezoni 1975/76 lične generacije, na priložno-so bili Jakobčani prvi občinski stnem turnirju pa je bil vrstni prvaki, enako uspešna pa je red: 1. Šentrupert, 2. Nova bila kasneje tudi veteranska vas, 3. Jakob.
urednistvo@sentjurskenovice.si • www.novice.si	ŠENTJURSKE NOVICE, NOVEMBER 2016	55
	Teden domačega filma tudi v Šentjurju sr£B-SSr£S. ^■■SsSSrS? =.-r£~~~ SZrgfrSrH	- arSE. — r:.- ,-rsa.^r te	-	
	‘i. triiar•». mn <.<> .~,w 	M.7awoowčiMFm	
Študentsko prebujanje v Šentjurju
V Šentjurju je že dalj časa občutno pomanjkanje študentskega življenja in tudi dogodkov, ki bi združevali
šentjursko mladino. Šentjurski študentje so se odločili, da nekaj ukrenejo v zvezi s to problematiko in prvi korak je ustanovitev društva, katerega ustanovni zbor bo v sredo, 30. 10.1996, ob 19. uri v sejni sobi Občine Šentjur.
Šentjurske novice, 29.10.1996
Državljanska neposlušnost v Brezju
V nedeljo, 23. septembra, točno ob 12. uri se je kljub dežju zbralo na križišču pred vasjo Brezje pri Slomu 25 vaščanov, da
bi demonstrativno odstranili pred kratkim postavljen stop znak na tem križišču iz smeri njihove vasi. Brez velikih besed so ga kolektivno izruvali in položili v grmovje, nato skupaj popili gaj-bo piva in akcija civilne družbe, kot so rekli, je bila zaključena.
Šentjurske novice, 23.10. 2001
Lažen preplah z bombo izpraznil Mestni trg
V petek, 14. 10. 2011, je ob 8.00 pred občinsko stavbo na košu za smeti viselo obvestilo: »Nastavljena je bomba, ki bo eksplodirala ob 9.00 uri.« Obvestilo
naj bi viselo že od 7. ure, a so ga zaposleni spregledali. Občani, ki so obvestilo opazili, so obvestili policijo, ki je izpraznila bližnje območje. Ob 9. uri eksplozije ni bilo, so pa vsi prisotni morali počakati, da svoje opravi proti-bombna enota iz Ljubljane.
Šentjurske novice, 26.10.2011
Zakladi Ritnika 'odkriti'
Minuli četrtek so v Zgornjem trgu v stavbi na Ipavčevi ulici 17 slavnostno odprli drugi šentjurski muzej. V njem so svoje mesto našli zakladi Rifnika, ki so po gostovanju
v Celju, Ljubljani in Zagrebu končno prišli v Šentjur. Odkup stavbe je stal dobrih 30 milijonov tolarjev, investicijska dela pa še nadaljnjih 59. Postavitev razstave je občina sofinancirala s tremi milijoni SIT.
Šentjurske novice, 17.10.
2006



INSTALACIJE VERHOVŠEK GSM: 051 429 138 (Roman)
Tel.fax.: 03 577 13 97___J9
E mail: instalacije.verhovsek@gmail.com www.instalacije-verhovsek.si
Adaptacije kopalnice in zamenjave radiatoijev se običajno lotimo enkrat ali dvakrat v življenju, zato je izbira izvajalca teh del zelo pomembna..
I m ■ K i yg
Od ostalih izvajalcev se ločimo po bogatih izkušnjah, kvalitetno, hitro in strokovno opravljenem delu.
ALU VRATA in OGRAJE
ALU VHODNA	I	ALU OGRAJE	I ALU BALKONSKE
VRATA	I IN VRATA	I OGRAJE
ALUMERD
T: + 386 2 80 55 700 E: alumero@alumero.si www.ograje-okna-vrata.si
ALUMERO d.o.o.,
Kolodvorska ulica 39,
2310 Slovenska Bistrica
ZELO UGODNE
ALU OGRAJE in VHODNA VRATA
STEFICA PETKOVŠKI S P. PE TRGOVINA PETKA, MESTNI TRG 4, ŠENTJUR, V PROSTORIH BIVŠE RESEVNF.
Modna
Trgovina Petk,
z največjo izbiro trendovskega tekstila za vse generacije.
V prostorih bivše Resevne v Šentjurju.
QMARX taiiv WEiii
TOM TAILOR
^peLHa {
-20%
IC3F3ni<*\ KUPON
GOTOVINSKI POPUST NA VSE ARTIKLE ICEPEAK.
*■ Priimek:
1 ISJaslov:
*c- pošta:
Popust velja od0111.-09.ll.20l6. 'Kupon k unovčljiv v vseh enotah trgovine PETKA. Popust velia samo na izdelke ICEPEAK ob plačilu z gotovino in se obračuna
TOP DARILO

—mmmm
IZREŽITE KUPON in ga piinesite v katerokoli Trgovino Petka.
Med vsemi, ki boste kupon oddali do vključno S). II. 2016, bomo 10. 11.2016
IZŽREBAM NAGRAJENCA, KI PREJME ŠPORTNO JOPICO.
Se je tudi vam spraznil akumulator?
VELIKA RAZISKAVA Radia Rogla in Loxa akumulatorjev.
Jesenska in zimska vlaga in mraz kar posrkata energijo. Brez energije pa vsi OBSTOJIMO.
Kaj pa vam da energijo?
Povejte na www.radiorogla.si in vaš avto bo to zimo imel vrhunsko energijo akumulatorja Loxa.
Pokrovitelj raziskave: Magnum logistika Šentjur, generalni zastopnik Loxa akumulatorjev za Slovenijo.
VELIKI KONCERT
k0


ŠPORTNA DVORANA SLOVENSKE KONJICE
Nedelja, 27. november 2016
Medijski pokrovitelj:
Vstopnice: EVENTIM
o
•ganizator koncerta Studio Gong d.o.o.
58 rrfffrffre šentjurske novice, november 2016	urednistvo@sentjurskenovice.si • www.novice.si
	
	
	
IlillllllllllllllllllilUilllllillllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllililllll
Živali
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo, prodam. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic tibaot. Telefon (02) 582 14 01.
Prašiče, težke od 30 do 200 kg, ter težke odstavljene svinje, primerne za suhomesnate izdelke, prodam. Kupcu opravim brezplačen prevoz. Telefon 041542 325 ali 02 793 66 61.
Prašiče, težke od 20 do 50 kg, prodam. Telefon 041 848 584.
Dva bikca, težka cca 180 in 220 kg, LS in ČB, prodam. Telefon 040 698 498.
Prašiče, težke od 80 do 110 kg, po 1,6 €/kg, prodam. Možna dostava. Telefon 040 698 498.
Prodam prašiče, težke med 50 in 70 kg, okolica Rog. Slatine. Telefon 031 853 362.
Kupim telice in krave za zakol. Plačilo takoj. Telefon 031 832 520.
Kupim bikce, teličke za nadaljnjo rejo, teže 120 do 180 kg. Telefon 041 890 808.
Kupim kravo za zakol. Telefon 031 743 351.
Prodam prašiče od 20 do 30 kg, za nadaljnjo rejo ali zakol (lahko tudi očiš-
čeni odojki). Telefon 031650 103.
HCESSSffiOil
V	Zrečah v bloku prodam 1,5-sobno obnovljeno stanovanje. Telefon 070 350 905.
V	centru Slov. Konjic prodamo delno obnovljeno stanovanje v izmeri 49 m2 površine. Nahaja se v 9. nadstropju in je dosegljivo z novim dvigalom. Leto izgradnje bloka 1980. Energetski razred: E, cena 39.000 €. Nepremičnine Vila d.o.o., Mestni trg 1, 3210 Slovenske Konjice; GSM: 031 663 969, tel: 03 759 04 55; www.nepremicnine-konji-ce.si.
V	Podčetrtku - Aqualuni oddam hiško pred sezono, v sezoni in po njej. Telefon 041 355 756.
Mansardno stanovanje, velikosti 35 m2, ugodno oddani. Telefon 041 666 201.
V	okolici Šmarja pri Jelšah najamem ali vzamem v upravljanje starejšo hišo. Telefon 031 380 630.
Oddam opremljeno 1-sobno stanovanje z balkonom, 3 km iz Rog. Slatine. Telefon 040 143 434.
V	Rog. Slatini v zasebni hiši oddam opremljeno stanovanje z lastnim vhodom. Telefon 041 259028.
			
	|ž\ ATRIJ	Atrij Celje d.o.o. Ljubljanska cesta 20 | Celje 03 42 63 110 | info@atrij-celje.si www.atrij-celje.si	
♦	CELOVITO UPRAVLJANJE VEČSTANOVANJSKIH STAVB IN POSLOVNIH OBJEKTOV
♦	POSREDOVANJE NEPREMIČNIN
♦	STROKOVNOST IN ZANESLJIVOST
♦	TRADICIJA IN ZAUPANJE
Sobivamo z vami.
Že več kot 35 let
V	Pristavi pri Mestinju oddam tri opremljena stanovanja, 32 m2, 34 m2 in 40 m2. Telefon 041 634 231.
V	Rog. Slatini najamem stanovanje za 4-člansko družino. Telefon 051 327 352.
V	središču Maribora, blizu bolnišnice in medicinske fakultete, oddani 1-sobno stanovanje, 43,9 m2, z dodatno študijsko sobo, primerno za 2 študenta, študentki ali študentski par. Stanovanje je v pritličju večstanovanjske hiše in je bilo letos v celoti prenovljeno in opremljeno. Cena 250 €. Telefon 041 745 626.
V	okolici Rog. Slatine (Male Rodne) prodam vikend s 17 ari zemlje,
vinogradom (400 trsov), sadovnjakom (mešano sadje) in vinsko kletjo. Telefon 031 594 543.
V	Rog. Slatini oddam opremljeno 2-sobno stanovanje. Telefon 041 553 743.
V	Rog. Slatini (blizu centra) oddam opremljeno 1-sobno stanovanje. Vseljivo po dogovoru. Telefon 031 470 979.
2 km od središča Rog. Slatine oddam 2-stanovanjsko hišo (216 m2) z garažo in teraso. Hiša ima nova okna in peč na pelete. Cena najema 450 €/mesec. Telefon 051 712 162.
V	hiši v Rogatcu oddamo 3-sobno opremljeno stanovanje, 90 m2, z garažo. Telefon 040 333 112.
V	Šmarju pri Jelšah oddam urejeno, opremljeno garsonjero, 23 m2. Cena 170 £/mesec in varščina 300 EUR. Telefon 041 869437
V	centru Rog. Slatine prodam zemljišče v velikosti 1.050 m2, z gradbenim dovoljenjem. Cena 49.000 €. Telefon 040 799 998.
Vozila, deli
Štiri zimske gume Michelin 195/60R15 Alpin na jeklenih platiščih (15 col, 4 vijaki) v kompletu za 200 € prodam. Telefon 041 739 829.
Razno
Bukova drva, dolžine 25, 33, 50 ali 100 cm, prodam. Lahko pripeljem. Telefon 041 840 158.
Cepana bukova - 50 6/m in mešana - 40 €/m drva ter hlodovino prodam.
Možen razrez in dostava, kar ni vključeno v ceno. Telefon 040 243 648.
Prodam dnevno sveže domače zelje za kisanje s posestva Čint. Telefon 070 875 499.
Bukova drva, metrska ali razrezana po želji, prodam. Možna tudi dostava. Telefon 041 504 987.
Škarpnike - nove - 500 kom ali manj, prodani. Telefon 051 660 180.
Vrtne poti - nove - 100 kom ali manj, prodam. Telefon 051 660 180.
Traminec prodam. Telefon 040 789
Krmno peso (runkl) prodam. Telefon 02 818 19 91 in 041 590 403, Slov. Bistrica.
Gozdarska zadruga KOZJANSKO Z.O.O., Podčetrtek, odkupujemo vse vrste hlodovine lesa. Informacije 031 340 693, Janez.
Hrastovo hlodovino kupim. Telefon 031 615 449.
Ugodno prodani bio pohorski krompir. Telefon 041 488 061.
Osebno vozilo, tudi poškodovano ali Zamrzovalno skrinjo, 300-litrsko, v okvari, kupim. Telefon 041 761 971. dobro ohranjeno, prodani. Cena 150 €.
Kupim rabljeno žensko kolo. Telefon le!.el°.r!.^L^i..^.,..?.e.t.^.'................
031654 585.	Sveže luščeno koruzo cca 4 tone, pro-
Kupi,n osebuo;'dost^o ali tovorno da.m.-..IeM°n..04.lE.J.8.8/......................
vozilo od letnika 2000 naprej, lahko' Mošt izabele, jurke, šmarnice, 300 litrov, poškodovano, v okvari ali slabše ohra- ter žganje mešano, sadjevec, prodam, njeno. Telefon 070 833 767.	Telefon 070 354 621.
Stroji, naprave
Samonakladalno prikolico Sip, 19-6 m:i, ter mošt iz sortnega grozdja prodam. Telefon 041 764 055.
Kosilnico BCS, malo rabljeno, prodam. Telefon 040 50 90 86.
Kupim traktor ali delovni stroj katerekoli znamke, lahko poškodovan, v okvari ali slabše ohranjen. Telefon 031 374 578.
Kupim traktor, lahko tudi s priključki. Telefon 031 851 485.
Kaminsko peč Blist, staro dve leti, malo rabljeno in kovinsko posteljo s posteljnim dnom, dimenzije: 210 x 200, prodam. Telefon 041 824 364.
Bio česen ugodno prodam. Telefon 051 647 228.
Krmni krompir ugodno prodam. Telefon 040 633 185.
Prodam kakovostno belo vino z opravljeno analizo. Telefon 040 581 567.
Brezplačno odpeljem kosovni odpad (akumulator, štedilnik, pralni stroj in staro železje). Telefon 070 312 325.
urednistvo@sentjurskenovice.si • www.novice.si

ŠENTJURSKE NOVICE, NOVEMBER 2016 fTTffrffiTO
MOJ MOJSTER
BOŽIČNI VOJNIK
PERPETUUm
VOJNIK 11. 12. 2016
ŠPORTNA C
Predprodaja vstopnic: www.Eventim.si in na vseh njegovih prodajnih mestih.
Cvetje je lepo, a žal oveni.
Spomin na ljubljeno osebo
pa nikoli ne zbledi;
kot plamen ljubezni večno gori.
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 77. letu zapustila draga žena, mama, tašča in babica
MARIJA FRANC
iz Slivnice pri Celju
Zahvaljujemo se vsem, ki so jo spremljali skozi življenje in jo imeli radi. Zahvala g. župniku Marku Šramlu za lepo opravljen obred ter vsem, ki so jo pospremili na zadnjo pot. Hvala za darovane maše, molitve, cvetje in sveče. Hvaležni smo, da je bila del našega življenja. Bila nam je vzornica, zaveznica in dobrotnica. Hvala ji za vso skrb in ljubezen.
Žalujoči: mož Jože, hči Božena z možem Robertom ter vnuki: Gal, Iva Vita in Lan.
ROLETE-SENČILA POVALEJ IVAN s.p.
Izdelava, montaža in popravilo Rolete alu.in pvc; vsi modeli Rolo garažna vrata 55mm, 78mm Žaluzije notranje in zunanje Zavese lamelne, panelne, resaste Roloji zatemnitveni in dekorativni Komamiki fiksni, drsni, rolo, vrata Pliseji, Tende, PVC obloga Tuncovec 15, 3250 Rog. Slatina Tel: 03 819 1570, Fax: 03 819 1571 GSM: 041 639 538, 031 639 538 E-pošta: roletepovalej@ volja.net
DOSTAVA, RAZVOZ, UREJANJE...
Miran Pučnik s.p., Gabrovlje 15, Zreče
-	ugodna dostava peska, pivskih tropin, žagovine, drvi (trdni odrezki) v kasonih
-	dostavljamo lepo zemljo in strojno urejamo okolice gradbenih parcel
-	izvajamo razne izkope ter dostavljamo in polagamo betonske greznice raznih dimenzij Kontakt: 031619235
NERJAVEČI DIMNIKI-SANACIJA, MONTAŽA
Modi, Branko Korent sp., Pon-grac 3, Griže
-	nerjaveči dimniki
-	povrtavanje in sanacija dimnikov z vstavitvijo nerjavečih cevi
-	montaža kovinskih izdelkov
Kontakt:
041 736 160,03 5718080 DELO V TUJINI Podjetniki, obrtniki.
Si želite preizkusiti na odprtem trgu dela EU kot podizvajalci? Ponujamo vam odlične pogoje dela, zanesljive partnerje in vso podporo pri urejanju dovoljenj za delo v tujini.
Več na: PELES d. o. o., Celjska c. 24, Rogatec, www.eurojob.si. Dodatne informacije: info@peles-delo.com, tel.: 03 6202467.
ODKUP VSEH VRST VOZIL AVTOODPAD CENC, Robert Cene s.p.
Zbelovska gora 44,3215 Loče
Odkup, prodaja rabljenih vozil in delov.
Kontakt: 05133 5827
BUKOVI LESNI BRIKETI
premog - rjavi in črni, oglje za žar, koks, industrijska morska sol, www.simaterial.si, SIMATERIAL, d. o. o., Kidričeva 34,3000 Celje. Tel.: 040 806 975; 041 513 800.
USTANAVLJANJE IN PRODAJA PODJETIJ-D. 0.0.
PRODAJA RABLJENIH VOZIL IN DELOV, AVT0VLEKA
AVTO - CENC, Robert Cene s.p. Zbelovska gora 44,3215 Loče
Kupimo vozila v kakršnem koli stanju.
Kontakt: 041 33 18 33, 051 33 5827
Ažurno in zanesljivo vam ustano- POLAGANJE KAMNA
vimo d. o. o., ne potrebujete usta- (22 let Izkušenj)
novnega kapitala, vse uredimo Ivan Sarajlič, KREMENČKO-
mi! Preverite in pokličite Intertik VI s.p.
d. o. o., PE Celje, Kukovčeva ul. skupaj z materialom ali po dogo-
1,3000 Celje.	voru
Kontakt: 041 667 130, www.in- Kontakt: 051832 858,
tertik.si.	izoplotnice@gmail.com
/
iv
Ste obrtnik? Samostojni podjetnik?
Imate manjše podjetje?
Predstavite informacije o storitvah in izdelkih v rubriki MOJ MOJS I I .KI Cena za predstavitev v dolžini 15 besed je 0 I t JR (DDV ni vštet v ceno). Objava vsake nadaljnje besede stane 0,25 EUR. Zakup je možen za najmanj 10 objav. Pokličite: 03 428 1601
PROSTI ČAS
urednistvo@sentjurskenovice.si ■ www.novice.si
REJEC
SOKOLOV
ROBERT
REDFORD
URADNO
SPORO-
ČILO
BIVŠA
UPRAVNA
ENOTA
O
MUSLI
MOŠK
IMAN. KO IME
RISTO
SAVIN
m
VODITELJ IN SOUST-IALEC 'AJE
VZTRAJ-
NOST
VARJV
ODD-
ZAČARA
NOST
MAČEK
PRISTAVA V VOJVO-DINI
ANIKA
HORVAT
NAOČNIKI
KAREL
TORKAR
CERKVENA
NABIRKA
NAJMANJŠI PRST NA ROKI
MANJŠA
OCENA
PRITR-
DILNICA
MODNA
UMETNOST
CELJSKA
TOVARNA
POSODE
SPREMLJE-
VALEC
BOGA
EROSA
PREBI-
VALEC
FINSKE
CINIČEN
ČLOVEK
MODERNA
ZVRST
GLASBE
DEL
CEPCA
ŽENSKO
IME
POLJSKA
REKA
MESTO IN REKA V SIBIRIJI
MOŠKI
POTOMEC
PTICA
UJEDA
(BRKATI)
AKTIVNI
IZOTOP
RADONA
PRISLOV
ČASA
OSTRIŽEN
ČLOVEK
SKRAJNI
KONEC
POLOTOKA
ANGLEŠKA
PLOŠ-
ČINSKA
MERA
Pravilna rešitev oktobrske križanke je PIVNICA LIPNIK VAS VABI. Srečna nagrajenka oktobrske številke je: Marija Grom, Primož 36, Šentjur. Dopis za nagrado, ki jo poklanja Pivnica Lipnik, Šmarje pri Jelšah, vam bomo poslali po pošti. V novi nagradni križanki je pokrovitelj OBI Celje. Nagrajenec bo prejel bon v vrednosti 20 evrov. Izpolnite geslo, napišite ga na kupon in ga najkasneje do 25. novembra 2016 pošljite na naslov: MediaStar založništvo, d.o.o., Drofenikova ulica 15, 3230 Šentjur ali skeniran kupon pošljite po elektronski pošti na: urednistvo@sentjurskenovice.si.
r------------------------------------------------------------------------------------------------
iNOVEMBER	Nagradna križanka i
1 Nagradno geslo: 1 Ime in priimek: _
1 Naslov:_______
* E-pošta:______
Kuhamo z VAMI
Recept NOVEMBRA
Okusna jagnječja enolončnica
Sestavine:
•	žlica olja
•	200 g prekajene slanine
•	1 kg jagnječjega vratu
•	3 večje čebule
•	5 korenčkov
•	5 manjših krompirjev
•	zavitek rjavih šampinjonov
•	3 del rdečega vina e 3 lovorjev! listi
•	majhen šopek timijana
•	sol in poper
•	žlica worcesterske omake
Priprava
1.	korak:
Čebulo olupimo in sesekljamo. Očiščene korenčke narežemo na večje kose, šampinjone pa na četrtine, manjše le razpolovimo. Krompir olupimo in razrežemo na četrtine.
2.	korak:
Slanino narežemo na manjše koščke, jagnječje meso pa na približno 2x2 cm velike kose. V večjem ognjevarnem loncu, ki je primeren tudi za pečico, segrejemo olje in na njem hrustljavo popražimo slanino. Dodamo kose mesa in jih skupaj s slanino pražimo 10 minut oziroma toliko časa, da se lepo rjavo zapečejo. Meso in slanino poberemo iz lonca in shranimo na toplem krožniku.
3.	korak:
V loncu posteklenimo čebulo, dodamo korenje in gobe, pražimo nekaj minut, nato pa v lonec vrnemo meso in slanino. Vse skupaj zalijemo s kozarcem vina in kozarcem vode ter s kuhalnico dobro postrgamo po dnu, da odlepimo vse okusne karamelizirane koščke. V lonec dodamo zelišča in krompir. Začinimo s poprom, soljo in worcestersko omako ter lonec pokrijemo in postavimo v na 180 °C ogreto pečico. Jed pokrito dušimo približno 90 minut - tako dolgo, da se meso in zelenjava povsem zmehčata. Postrežemo s poljubno prilogo.
Bogata in hranljiva jagnječja enolončnica je odlična jed za mrzle jesenske ali zimske dni.
ZA LEPŠI DAN
urednistvo(g)sentjurskenovice.si» www.novice.si
MESEČNI HOROSKOP
OVEN (21.3.-21.4.)
Nečemu se boste posvetili v zadnjem trenutku, praktično tik pred zdajci, toda vseeno vam bo uspelo. Ne računajte le na vpliv srečnih okoliščin, ker bo naslednjič morda težje.
BIK (22.4.-20.5.)
Izkoristite priložnost, da spet navežete stike z drago osebo, ki ste jo izločili iz svoje vsakdanjosti. Na potovanju vam bo vse šlo od rok. Tudi pri delu vam bo uspevalo kot že dolgo ne.
DVOJČKA (21.5.-21.6.)
Vse se lahko uredi, pomembna je pozitivna naravnanost. Včasih ste spremenljivega počutja, kar bi morali tokrat obvladati in premagati, saj boste le tako pustili odločilen vtis.
RAK (22.6.-22.7.)
Naj vas ne bo strah nadaljevati, ne glede na pravi vtis, posebno če gre za delovni projekt, ki se je ustavil, ali vprašanje potovanja, glede katerega imate še nekaj pomislekov.
LEV (23.7.-23.8.)
Znašli se boste v vodilnem položaju. Izbirali boste, tokrat ste aktivni, dinamični, neustavljivi. Ponovno vas mika možnost daljšega potovanja ali selitve; imeli boste zadnjo besedo.
DEVICA (24.8.-23.9.)
Življenje je očitno nabito s presenečenji, tudi za najbolj sumničave, kot ste vi. Združili boste prijetno s koristnim. Izvedeli boste nekaj koristnega, morda kar nekako sproti.
TEHTNICA (24.9,23.10.)
Ne dovolite, da bi še en dan minil v znaku vedno istih stvari, dvomov in večnih vprašanj. Čas je za spremembe.
V	službi se čim prej pogovorite, sicer boste še dolgo čakali na novo priložnost.
ŠKORPIJON (24.10.-22.11.)
V	neki situaciji se boste počutili odveč, kot da ne najdete skupnega jezika z drugimi. Ne sklepajte prehitro, morda gre le za trenutne nesporazume. Nekoga očitno pogrešate.
STRELEC (23.ii.-2i.i2.)
Pri delu pazite, ker gre za nekaj ponavljajočih se napak. Istočasno vam primanjkuje ljubezenskega zagona. Po tihem se ne strinjate z drago osebo, a ji tega nočete pokazati.
KOZOROG (22.12,20.1.)
Umirite se, ni pravi dan za večje podvige, saj preprosto ne najdete pravih besed in načina, ker ste prepogosto menjali odločitve. Zdaj morate začeti vse znova, kar vas morda dolgočasi.
VODNAR (21.1,19.2.)
Končno se boste srečali z nekom, ki vas vedno bolj zanima. Vse skupaj se bo razpletlo hitro in spraševali se boste, zakaj ste oklevali. V karieri se boste otresli starih navad.
RIBI (20.2.-20.3.)
Ni razlogov, da nenehno preverjate, ali ste na dobri poti. Taka negotovost se vam ne poda. Ne potrebujete posrednikov, saj sami najbolje veste, kako pokazati tisto, kar vam leži na srcu.
Rešitev problematike uničevanja igral i in svinjanja po šolskih dvoriščih je nadvse zanimiva. Namesto da bi ogra- , dili storilce, ograjujejo šole. Komu ni ' jasno, kdo je tu škodljivec?
Nastopil je polčas, ko preštejemo, kdo 1 je popravil katero cesto in zgradil kateri meter vodovoda. Le o vsebini kanali- i zacijskih cevi raje še ne govorimo. To 1 pride na koncu tekme.
A
Sosedska skrb v naših krajih je brezmejna. Ene skrbi, da bo kdo zletel s , ceste na nevarnem odseku, druge pa, i da se to ne bo zgodilo.
Notno črtovje se bo po novem vilo izza 1 svežih sten. Da so le dovolj trdne, da jih ne bo treba kmalu prenavljati. Danes, ko i glasba ruši zidove, se nikoli ne ve.	1
I
Sosedje izza meje so v Šentjur poslali i hudo vztrajno modno svetovalko in 1 prodajalko. Očitno so sklenili, da je modni okus Šentjurčanov sila kisel, i
Znanje je usvojeno, diplome so pode- | ljene. Naslednji korak za diplomanta ■ 21. stoletja je logičen: skok na zavod za
zaposlovanje.	i
ut
Spet je napočil tisti dan v letu, ko ta- , ko reveži kot bogataši zažigajo svoje i prihranke v spomin tistim, ki temu ne 1 morejo oporekati. Trgovci pa služijo. ,
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIlilllHII
llllllllllllllllllll
lllllllllllllllllll|l|IIIIOIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIII
Šentjurske
4

Naročilnica: Moje ime in priimek:		
Poštni naslov:	ŠENTJURSKE	
Telefonska številka:	fiiT°CTl33	
Lastnoročni podpis:		
		
Šentjurske novice so mesečnik. Izhajajo vsak prvi torek v mesecu. Cena enega izvoda je 2 evra. Letna naročnina znaša 24 evrov.
Naročilnico pošljite na naslov: NOVICE, škalska 7,3210 Slov. Konjice ali po e posti: urednistvo@sentjurskenovice.si
□Q3čfi33
Kaj je novega v Šentjurju? Kaj se je zgodilo včeraj, danes, ta mesec?
Naročite Šentjurske novice in vsak prvi teden v mesecu boste izvedeli, kako živijo ljudje v Šentjurju. Mesečnik Šentjurske novice je ZRCALO VAŠEGA MESTA.
SMEH
urednistvo(5)sentjurskenovice.si« www.novice.si
OKO KAMERE 2
Neverjetno znižanje.
Postoj, popotnik, in se odžejaj! Dobrodošlica po 'dolgogorsko'.

/
VICI NAŠIH BRALCEV

LOTO
»Za tukajšnjo fakulteto vaši rezultati žal ne zadostujejo,« reče profesor. »Na vašem mestu bi raje poskusil na lotu.« »Kako to mislite,« vpraša študent. »Od 39 izpitnih vprašanj ste na 7 odgovorili pravilno.«
Tine iz Dramlj
BELE IN ČRNE
Pri pouku glasbene vzgoje si je razred ogledoval velike cerkvene orgle. Učitelj vpraša: »No, Janezek, pa nam ti povej, zakaj imajo orgle v cerkvi bele in črne tipke?« Janezek nekaj časa premišljuje in potem odgovori: »Ja, bele so za poroko, črne pa za pogreb.«
Maša iz Prevalj
HRIBI
Štajerc pravi prijatelju: »Veš, da Gorenjcev sploh ne morem videti.« SLIKA Prijatelj: »Zakaj pa ne?« »Zato, »Gospa profesorica, ali imate ker so vmes previsoki hribi...« morda pri sebi kakšno svojo Janez iz Šentjurja fotografijo za mojo mamo?« je
vprašal Bojan.»Zakaj pa?« se začudi profesorica. »Moja mama zbira fotografije o naravnih katastrofah!« Jasna iz Šentjurja
100 ŽEMELJ
Zajček pride v trgovino in pri pultu za kruh vpraša: »Ali imate 100 žemelj?« Prodajalka: »Ne, 100 jih pa žal nimamo.« Zajček se obrne in odide. Naslednji dan pride spet z istim vprašanjem in dobi isti odgovor ter enako še nekaj dni zaporedoma. Nekega dne
huthur Pirnder:u.
na/
Kuham, pečem In pripravljam jedi v naravi, doma, na vikendu.... za praznovanja, piknike, zabave, dekliščine, fantovščine, obletnice, rojstne dneve ali kar tako, za zabavo.
Pri vas pripravim in skuham jedi. Postrežem v toplih posodah; jedi iz pekača, žara, prekmurski bograč, pasulj, prebranac, kislo in gobovo juho, razne obare In jedi na žlico_____
Da lahko brez vseh skrbi uživate doma ob odlični izbrani hrani, ________pokličite 041 390 612_________
prodajalka naroči 100 žemelj in pričakuje zajčka. Ta res pride in vpraša:« Ali imate 100 žemelj?« Prodajalka vsa vesela: »Ja, danes jih pa imamo!« Zajček: »Ja, toliko jih boste pa zelo težko prodali!
Zoran iz Dobja
ANANAS
V šoli učiteljica da učencem nalogo, da napišejo spis, v katerem mora biti beseda ananas. Vsi učenci so pisali o sladkem sadežu ananas, le Janezek je napisal: Pri nas očka dobi plačo 15. v mesecu, gre v gostilno, a na nas čisto pozabi.
Klara iz Šentjurja
ČUDNO
Sedita dva konja na drevesu in
štrikata. Pa eden slučajno pogleda v zrak in vidi, kako krava pa zraku leti. Pa seveda začudeno vpraša drugega: »Ej ti, od kdaj pa krave po zraku letijo?« Pa reče drugi: »Jeh, ti si tako nor, kaj ne vidiš, da imajo tu zadaj gnezdo?«
Mirko iz Šentjurja
OCENA
V šoli vadijo poštevanko, pa učiteljica vpraša Janezka: »Koliko je 4x5?« Janezek razmišlja, razmišlja... nakar reče: »21.« »No, Janezek, narobe! 4x5=20, razliko tvojega odgovora ti bom pa v redovalnico vpisala!«
Tina iz Šentjurja
Nas lahko nasmejete?
Pošljite svoje vice na urednistvo@sentjurskenovice.si. Z veseljem jih bomo objavili.
Naslednja številka Šentjurskih novic izide v torek, 6. decembra 2016. Šentjurske novice izhajajo vsak prvi torek v mesecu.
E-pošta uredništva: urednistvo@sentjurskenovice.si. Telefon uredništva: 03 757 45 10.
Sedež izdajatelja: MediaStar, d. o. o., Drofenikova ulica 15,3230 Šentjur. Uredništvo: Nina K robat, Zala Motaln, Alenka Vodušek, Kornelija Kamenik, Bojana Jevšenak, Bogdan Rahten, Ljudmila Conradi, Valerija Motaln, Nejc Mihelak.
Lektoriranje: Alja Ferme.
Oblikovanje: Matjaž Šrekl, Uroš Štruc.
Natisnili smo 10.000 izvodov. Tisk: DELO Tiskarna.
Letna naročnina znaša 24 EUR. Naročniško razmerje lahko prekinete le ob koncu obračunskega obdobja, odpoved mora biti sporočena pisno. Časopis sodi med proizvode, za katere se obračunava 9,5-odstotni davek na dodano vrednost (vračunan v ceni). Številka transakcijskega računa pri A Banki je SI56 0510 0801 5157 212. Časopis je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1049. Stališča avtorjev niso nujno stališča uredništva.
Škropljenje opravimo s pripravkom Cuprablau 2 v odmerku 2 kg/ha (škropimo po spravilu pridelka).
kUffirablaii Z zmanjšuje potencial jablanovega škrlupa (Venturia inaequolis), ki prezimi v obliki askospor v odpadnem listju, z uporabo pa bistveno zmanjšamo potencial glive za prihodnje leto.
.
pospešuje olesenitev lesa, odpadanje listja, s tem zmanjšuje možnost zimske pozebe, ki lahko poveča napad jablanovega raka (,Nectria galligena).
Cuprablau uporabljamo tudi za učinkovito varstvo koščičastega sadja pred okužbami glive breskove kodravosti (Tophrina deformans) in rožičavosti češpelj (Taphrina pruni). Breskve in češplje poškropimo jeseni in spomladi in tako pravočasno zatremo brstiče glive, ki prezimijo pod lubjem.
Hkrati pripravek zatira tudi glivo, ki povzroča listno luknjičavost koščičarjev (Stigmina carpophila).
orebKova Koaravost
Češpljeva rdeča listna pegavost
Rožičavost češpelj
Jablanov rak
Žarnica led 4W (za 30W) Žarnica led 6W (za 50W) Žarnica led 6W (za 30W)
/Sk E14 svečka toplo bela	E14 svečka toplo bela	E14 bučka toplo bela

3000K A+
Moj}
E14 svečka toplo bela	jg
.iMk, 3000 K A+	m
w " -4žS "
tT
E27 toplo bela 3000KA+
Rb
m®
- Žarnica led 10W (za 80W) E27 toplo bela 3000K A+
i E27 bučka toplo bela 3000K A+
OSDg
- Žarnica led 15W (za 120W) ‘ ■	E27 toplo bela 3000K A+
1	\J&&Š
3000K A+



Gu10 natur bela 4500K A+

ODPIRALNI ČAS TRGOVINE: PON«PET 8 -19 h; SOB 8 * 12 H Kontakt: 03 746 46 61 ali 041684 335
anton selič SP
elektroinstalacije in trgovina
izvedba elektroinstalacij in strelovodov trgovina z elektromaterialom projektiranje, nadzor in meritve izvedba električnih priključkov
E-mail: inlo@centerselic.sl

izvedba električnih pnključkov	I	trgo'"a s tehničnim blagom
PRIHODNOST JE V LED RAZSVETLJAVI!
NARAVA IN VAŠA DENARNICA VAM BOSTA HVALEŽNI!
SVETILA ZA ZUNANJO IN NOTRANJO OSVETLITEV
15 % gotovinski popust v mesecu novembru
STKALA NAJBOLJŠIH PROIZVAJALCEV
20 % gotovinski popust v mesecu novembru na vsa stikala Legrand