"fERME_pruj j Kronika SAWk HCTELS i RESORTS Torek: Tednikov kopalni dan J Gradnja avtoceste ' Bodo vsi turisti prišli -50% ■> a celodnevno vstopn.co ^ Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsak torek do vključno 20. decembra 2016. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. ® 02/ 7494 530 M termalni.park@terme-ptuj.si do morja? O Stran 24 Ptuj, petek, 6. maja 2016 letnik LXIX • št. 36 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR v Štajerski Štajerski TED HIB; Podravje * Vse javne lekarne v državi lani s presežki www.tednik.si ■ Stajerskitednik I Stajerskitednik Pd . Lekarnarstvo je dobičkonosen posel Podravje * r Zavod Hrastovec Ministrstvo za zdravje ugotavlja, da so prav vse javne iekarne v Sloveniji leto 2015 končale s presežkom • Lani s presežkom (oziroma dobičkom), ki je znašal 11,8 milijona evrov, kar je celo za 4,3 milijona evrov več kot leto pred tem. 13 500 evrov — m Več o tem, kako so poslovale javne lekarne v Podravju, O Stran 8 ' P ' . . '' Šport ' t - na straneh 2 m 3. Nogomet, licenciranje • Miran Vuk: »Gre samo za formalnost« O Stran 12 Kikboks • Do lepih uspehov tudi v Amsterdamu O Stran 13 Foto: Črtomir Goznik Aktualno * Katerim šefom v javnem sektorju najvišji dodatki O Stran 3 Šolstvo • Šolski okoliši: nujnost ali nepotreben predpis S Stran 7 Zdravstvo • V zdravstvenih zavodih primanjkuje 150 pediatrov C Strani 8 in 9 Delovno sodišče je razsodil^ 2 Štajerski Aktualno petek • 6. maja 2016 Podravje, Slovenska Bistrica • Presežek lekarne v občinska proračuna Lekarništvo je kljub manjši Lekarna Slovenska Bistrica, ki opravlja storitve v občinah Makole in Slovenska Bistrica, je tudi lansko leto zaključila Slovenske Bistrice Ivan Žagar. Že pred dvema letoma je Lekarniška zbornica Slovenije opozorila, da se vse pogosteje dogaja, da občine spreminjajo ustanovne akte javnih lekarniških zavodov na način, da se presežki, ki jih zavod ustvari, ne namenijo za vlaganje v razvoj lekarniške dejavnosti, temveč se jih preko občinskih proračunov prerazporedi na najrazličnejša področja delovanja občin. Akt je leta 2012 spremenila tudi Občina Slovenska Bistrica. Medtem ko je še pred tem letom veljalo, da se presežek prihodkov nad odhodki uporablja le za opravljanje in razvoj dejavnosti zavoda, se od leta 2012 spreme- Prihodki lekarn v Podravju Leto 2014 2015 Lekarna Sl. Bistrica Lekarne Ptuj Lekarna Ormož Lekarna Sl. Bistrica Lekarne Ptuj Lekarna Ormož H Celotni prihodki 5.153.370 10.367.643 4.059.638 5.699.986 10.847.985 4.094.901 Celotni odhodki 5.048.629 10.176.401 3.952.087 5.581.816 10.647.062 3.959.178 Presežek z upoštevanim davkom od dohodka 137.602 185.234 88.165 125.033 185.812 112.867 njen člen glasi, da se presežek, zmanjšan za znesek odobrenih investicij, ki jih potrdi svet zavoda, vplača v proračuna občin. Da svet zavoda ne bi glasoval v nasprotju z interesi občin, so svetniki lani potrdili tudi spremenjeno sestavo sveta, v katerem imata večino ustanoviteljici. Tako bosta občinska proračuna skupaj prejela 89.963 Uvodnik Med kuharijami in zabavljaštvom Nekaj dni nazaj se po res dolgem času proti večeru spravim pred TV. Seveda, da bi pogledala kaj pametnega, če že to ne, pa vsaj zanimivega. In bolj ko stiskam programski gumbek na daljincu, bolj debelo gledam. Štirje različni programi, štiri podobne kuharske oddaje... Čez uro ali dve - spet podobna zadeva, le da ni šlo za kuharije, ampak neke bolj ali manj resničnostne šove. Pogled v spored mi pove, da je to baje že nekaj časa stalnica programov v času največje gledanosti. Za kakšno vsaj malo bolj pametno zadevo je treba počakati vsaj do desete zvečer, ko je budnih že precej manj ljudi. Pa še takrat ni nujno, da bo kaj pametnega slišati. In potem kar naprej poslušam kritike o prodanem in še kakšnem novinarstvu. Ja, kje pa vidite, slišite ali berete še kakšnega novinarja?! Jaz poslušam in berem večinoma le še piarovce in zabav-njake, ki očitnopašejo vsem: lastnikom medijev in oblasti. Narod je pa itak že popolnoma apatičen. Pravi novinarji so očitno postali bolj redki, kot bo letos grozdje napozeblih trtah. Pa še tiste, ki se morda ne gredo zgoljporočevalstva, ampak znajo celo kaj raziskati, povezati in analizirati, je treba čimprej umakniti. In mi bi se pogovarjali o prihodnosti novinarstva ... Danes, ko imamo v celi Sloveniji vsega skupaj 1540 redno zaposlenih novinarjev, pa še ti se morajo ali celo želijo gibati v zabavljaških vodah. In imamo nekaj več kot 700prekar-cev, ki si ne upajo niti pisniti. In v celi, dvemilijonski državi, je vsega skupaj krepko manj kot 200 mladih novinarjev... Katastrofalno stanje in drastično nazadovanje pravega novinarstva pa pravzaprav sploh ni nič čudnega. Za dobrim prispevkom namreč stoji ogromno slabo plačanega dela novinarja, rezultat pa so praviloma vedno grožnje in pritiski tistih, katerih nečednosti so odkrite in za povrhu še bebasta, vsesplošna kritika publike čez prodane novinarje Izhod je potem pač v kuharijah in zabavljaštvu. Če že kdaj pade kakšna kritika čez to, vsaj ni pritiskov in groženj. Pa na zdravje prihodnosti - piarovstva! Kajti novinarstva kmalu ne bo več. Simona Meznarič evrov. Presežek se razporedi po ključu števila prebivalcev v proračuna občin ustanoviteljic. Pri tem se kompenzira terjatev do Občine Makole za pokrivanje izgube za leto 2015 do višine 12.365 evrov, izhaja iz poslovnega poročila lekarne. Žagar: Presežek je ustvarjen na plečih občanov A kot pojasnjuje Žagar, se mu odločitev, da se denar steče v občinski proračun, ne zdi sporna. »Ta sredstva so ustvarjena na plečih naših občanov, zato je prav, da gredo sredstva v proračun občin. Za investicije pa imajo denarja dovolj iz prejšnjih let, ko bi morali odvajati presežke, pa jih niso.« Lekarna Slovenska Bistrica se namreč sooča s prostorsko stisko v industrijski coni, kjer se promet zaradi ugodne lege in parkirišča povečuje. Lani je predstavljala prodaja v tej enoti že 23,1 % celotne prodaje in z e-recepti ta še raste. »Strinjali bi se tudi s selitvijo v novo zgrajene objekte v industrijski coni Bistrica III, ki pa zamuja z gradnjo. Tudi za to pa rabimo predhodno soglasje ustanoviteljev. V skrajnem primeru se bomo morali poslužiti selitve drugam ali pa nabaviti robotsko skladišče na obstoječi lokaciji. Obenem smo predlagali tudi rešitev za pisarniške prostore, sejno sobo in arhiv. Zaenkrat smo te prostore najeli v upravni stavbi Granita v steča- Vir: Ajpes ju. Z njimi smo zadovoljni, vendar pa jih moramo v letu 2016 odkupiti. Sredstva za to sta že odobrila svet zavoda in skupni organ za izvrševanje ustanoviteljskih pravic,« je pojasnil direktor Branko Gajšek v poslovnem poročilu. Gajšek: »Kupna moč je vse manjša« Da je ekonomska kriza posredno prizadela tudi lekarniško dejavnost, v poročilu opozarja Gajšek. »Tudi na našem območju se v tem času krize vse bolj pozna manjšanje kupne moči prebivalstva. Lekarna sicer za zdaj še pokriva primanjkljaj v Ptuj • Delovno sodišče je razsodilo: Odpuščeni pomočnici se vračata na svoje delovno mesto Mojci Nahberger in Kseniji Zorec, nekdanjima pomočnicama ravnateljice Vrtca Ptuj Božene Bratuž, ki sta zoper Vrtec Ptuj vložili tožbo zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je delovno sodišče ugodilo. Odpoved je bila po ugotovitvi sodišča nezakonita, kar pomeni, da se ju povabi nazaj na to delovno mesto. Kljub temu pa ostaja precej nerešenih vprašanj: kakšna bo reintegracija, kako bodo skupaj sploh lahko delale in ali se bo ravnateljica na odločitev sodišča pritožila. Ta teden je bila izdana sodba delovnega sodišča Maribor, oddelek Ptuj, s katero sta Mojca Nahberger in Ksenija Zorec izjemno zadovoljni. O tem, ali so pričakovali takšen razplet, sindikalni odvetnik Boštjan Medik, ki ju je zastopal, pravi: „Zelo smo zadovoljni, zavedamo pa se, da še ni konec, saj še sodba ni pravnomočna. A pomembno je, da je bilo tožbi v celoti ugodeno, kar je velik uspeh. Izkazalo se je, da je bil postopek odpovedi pogodbe nezakonit. Obe tožnici sta sicer imeli novo pogodbo za delovno mesto vzgojiteljic, ki sta jo tako rekoč bili primorani podpisati, sicer bi ostali brez dela," pojasnjuje Medik. Kot izhaja iz sodbe, je bilo ugotovljeno, da je bila redna odpoved pogodbe iz poslovnega razloga z dne 3. decembra 2015 Mojci Nahberger in Kseniji Zo-rec nezakonita in se odpravi. Obenem je sodišče sklenilo, da je tožena stranka (Vrtec Ptuj) dolžna Zorčevo in Nahbergerje-vo povabiti nazaj na delo in jima za ta čas izplačati razliko v plači. Obe sta sicer bili - vse odkar sta dobili novo pogodbo o zaposlitvi za mesto vzgojiteljic -na bolniškem dopustu. Kdaj se vračata na svoji prejšnji delovni mesti, še ni jasno. Kot tudi ne, kaj to pomeni za novi pomočnici ravnateljice Barbaro Gačnik in Matejo Lobenwein. Bratuževa presenečena - ali se bo pritožila? „Nad odločitvijo sodišča prve stopnje sem presenečena, odločitev je nepričakovana. Vendar Kako bodo Bratuževa, Nahbergerjeva in Zorčeva vnovič delale skupaj, ostaja uganka ... Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemlja-rič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02 ) 749-34-20, Daniel Rižner (02 ) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 124,06 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 6. maja 2016 Aktualno Štajerski 3 kupni moči donosen posel na zeleni veji s 125.033 evri presežka. Tega si bosta razdelili občini ustanoviteljici, je brez oklevanja priznal župan Foto: Milan Sternad javni službi (pri zdravilih na recept) iz svoje tržne dejavnosti (preostala ponudba), vendar se tudi dobiček na tej strani zmanjšuje. Vse to že resno ogroža poslovanje predvsem manjših lekarn, kjer je ročna prodaja manjša. Zaradi vse manjših marž, ki so jih dodelili proizvajalci veletrgovcem, nam le-ti odobrijo vsako leto nižje rabate in popuste za pravočasno plačilo, kar se močno pozna pri končnem poslovnem rezultatu.« Toda glede na podatke lekarne si je ta uspela zagotoviti denarno zalogo. Namreč kratkoročne finančne naložbe v obliki depozitov v bankah NKBM in NLB znašajo 677.115 evrov, ob tem so, kot izhaja iz poročila, lani v lekarni zabeležili še 477.938 kratkoročnih terjatev do kupcev. Večino teh terjatev predstavljajo terjatve do zavarovalnic (ZZZS, Vzajemna, Adriatic Slovenica, Triglav) za novembrsko in decembrsko realizacijo. Mojca Vtič Vse javne lekarne lani s presežkom Iz poročila ministrstva za zdravje izhaja, da so lani lekarne iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja prejele 24,3 milijona evrov, kar je za 291.890 evrov oz. za 1,22 % več v primerjavi z letom 2014. Na ministrstvu so še ugotovili, da so v letu 2015 vse javne lekarne poslovale s presežkom, ki je znašal 11,8 milijona evrov in je kar za 4,3 milijona evrov višji od presežka v letu 2014. V letu 2015 je presežek prihodkov nad odhodki v primerjavi z letom 2014 povečalo 23 od 24 lekarn, največje povečanje presežka prihodkov nad odhodki pa je vidno v JZ Lekarna Ljubljana, in sicer za 2,3 milijona evrov, ter v Mariborskih lekarnah za nekaj manj kot milijon evrov. Foto: CG smo šele na začetku celotnega postopka in bi bilo preuranje-no govoriti o nadaljnjem sodelovanju," pa je na naše vprašanje, kako komentira sodbo in kakšen bo postopek rein-tegracije, odgovorila Božena Bratuž, ravnateljica Vrtca Ptuj. Odgovora na vprašanje, ali se bo pritožila, pa nismo dobili. Spomnimo: prejšnji mesec so okoliščine odpovedi nekdanjih pomočnic Bratuževe več kot tri ure razjasnjevali na delovnem sodišču Maribor, oddelek Ptuj. Sodnik Urban Tručl je prisluhnil tako razlogom ravnateljice kot obema tožnicama, Zorčevi in Nah-bergerjevi. Četudi se v zvezi s to zadnjo odločitvijo sodišča Bratuževa ne bo pritožila, to še ne pomeni konca sodnih postopkov med njo in njenima pomočnicama. Odprti sta namreč še dve zadevi, ki se rešujeta sodno: mobing in nezakonito odrejanje drugega dela. „Ob tem pa moram povedati še eno zadevo, in sicer, da je ravnateljica povedala laž na zadnji novinarski konferenci, in sicer, da naj bi ji ponudili sindikat in pomočnici, da bomo odstopili od tožbe, če gre v pokoj. Resnica pa je, da je predsednik sveta zavoda Vrtec Ptuj Mlakar to rešitev ponudil tako nam kot županu in ravnateljici, a je mi nismo sprejeli in smo vztrajali pri tem, da se zaključijo sodni postopki," še dodaja odvetnik Medik. Dženana Kmetec Slovenija, Podravje • Katerim šefom v javnem sektorju najvišji dodatki za delovno uspešnost Dodatki tudi do 20.000 evrov letno Dodatki zaposlenih v javnem sektorju v javnosti dvigujejo nemalo prahu. Zlasti tisti, ki naj bi bili uslužbencem in funkcionarjem izplačani neupravičeno ali nezakonito. Najbolj odmeven primer je bilo izplačevanje dodatkov za stalno pripravljenost univerzitetnih profesorjev. Različnih dodatkov, ki jih lahko ob izplačilu osebnega dohodka prejmejo zaposleni v javnem sektorju, je več kot 60! Med drugim so to položajni dodatek, dodatek za delovno uspešnost, dodatno delo, dežurstvo, mentorstvo in strokovni naziv. Uslužbenec lahko prejme dodatek za dvojezičnost, dodatek za ionizirajoče sevanje, delo s citostatiki in kužnimi odpadki. Sledijo dodatki za nevarnost pri delu, izmensko delo, deljeni delovni čas, delo ponoči, v nedeljo in dela prost dan, delo preko polnega delovnega časa, stalno pripravljenost, stalno pripravlje- nost na domu, za stalnost, povečan obseg dela, posebne obremenitve in neenakomerno razporejen delovni čas. Na seznamu najdemo dodatke za specialno enoto, potapljanje, potapljanje v intervencijah, za poučevanje treh predmetov, razredništvo, vrtce, bolnišnični oddelek, prilagojen program, delo z osebami z motnjami, za delo na višini in delo v globini, v tveganih razmerah, s helikopterjem, za ogled kaznivega dejanja, omejitev pra- vice do stavke, za dosegljivost, premestljive sile, odzivne sile, usposabljanje, mobilnost in izgradnjo kariere. Spletni portal podcrto.si je nedavno objavil vse izplačane dodatke vodilnih v javnem sektorju za obdobje 2011-2014. Vodilni so večino dodatkov dobili izplačanih za delovno uspešnost, nekaj tudi za dežurstva in položaj. Največ dodatkov za stalno pripravljenost so prejeli zaposleni v pravosodju (sodišča in tožil- stvo). Tudi pri položajnih dodatkih so na prvem mestu sodniki, pravobranilci in tožilci. Kako nagrajuje Agencija za trg vrednostih papirjev Najvišji dodatki vodilnim v javnem sektorju so se izplačevali za delovno uspešnost. V nekaterih primerih so znašali tudi 19.000 ali 20.000 evrov. Z dodatki za delovno uspešnost so zelo radodarni na Agenciji za trg vrednostnih papirjev. V letu je direktor za uspešno delo prejel 19.000 evrov, njegovi trije namestniki pa dobrih 17.000, 5.000 in 12.000 evrov dodatka. Agencija zaposluje še pet pomočnikov direktorjev. Prejeli so od 2.600 do 11.000 evrov dodatkov za delovno uspešnost. Zaposleni na Agenciji za trg vrednostih papirjev tako bogate dodatke prejemajo vsa leta. Ravnatelj dijaškega doma Novo mesto si je v letu 2014 za delovno uspešnost izplačal dobrih 13.000, direktor javnega zavoda Šport Ljubljana pa 14.484 evrov dodatka. Direktor Zavoda za kulturo Bled je prejel 17.000 evrov, direktorja zdravstvenih domov Novo mesto in Nova Gorica vsak okrog 14.000 evrov in direktor zdravstvenega doma Celje nekaj manj kot 10.000 evrov. Vodilni v lekarnah izstopajo po delovni uspešnosti Zelo lepe dodatke za delovno uspešnost prejemajo tudi vodilni v lekarnah. Kar 20.000 evrov dodatka za uspešno delo si je lani izplačal direktor Lekarne Mozirje. Direktor Lekarne Novo mesto je prejel 16.000, njegov pomočnik pa 13.000 evrov. Za uspešno delo so lepo nagrajeni tudi vodilni v Lekarni Ljubljana. Direktor in njegov namestnik sta prejela vsak po okrog 14.000, pet pomočnikov po 10.000 ali 11.000 in strokovni direktor skoraj 15.000 evrov dodatka. Med 10.000 in 14.000 evri dodatka so prejeli še direktorji lekarn Maribor, Brežice, Kočevje, Sevnica, Žalec, Slovenska Bistrica (11.878 evrov) in Kraške lekarne. Direktorica Lekarne Ptuj je prejela dobrih 9.000, direktorica Lekarne Ormož pa dobrih 8.000 evrov dodatka za delovno uspešnost. Mojca Zemljarič 4 Štajerski Tednikov objektiv petek • 6. maja 2016 Podravje • Kje, koliko in kaj vse bodo letos gradili po občinah 29 občin naj bi letos za naložbe Kljub temu, da letos ni pričakovati denarja iz evropske malhe, občine vse po vrsti načrtujejo kar nekajnaložb. večina pa je vendarle dovolj realna in na tovrstne finančne tokove letos ne računa. Kje vse bodo odprta gradbišča, kaj se bo delalo in koliko denarja bodo za te naložbe zbrale občine (ter iz katerih virov), pa v nadaljevanju sestavka. Starše V proračunu občine Starše je za investicijska sredstva v letu 2016 namenjenih 2.435.000 evrov. S tem denarjem nameravajo urediti kolesarsko pot in pločnik za 171.000 evrov. Za razširitev vodovodnega omrežja so rezervirali 150.000 evrov. Eden večjih projektov je gradnja sekundarnega kanalizacijskega omrežja v naseljih Loka, Rošnja in Starše, za kar je načrtovanih 705.000 evrov. Za izvedbo namakalnega sistema na območju Zlatoličja imajo rezerviranih 245.000 evrov, za začetek gradnje pločnika s kolesarsko stezo na državni cesti skozi Brun-švik pa 254.900 evrov. 116.200 evrov nameravajo porabiti za energetsko sanacijo objektov v občinski lasti, 102.000 evrov za ureditev občinskih cest, načrtujejo tudi nakup objekta in zemljišča za etnološki muzej za 160.000 evrov, 100.000 evrov pa imajo rezerviranih za nakup električnega avtobusa. Za te naložbe bodo porabili okoli 1.500.000 evrov lastnih sredstev, kreditov ne bodo najemali, načrtujejo pa, da bodo za namakalni sistem prejeli 225.000 evrov evropskega denarja, za električni avtobus pa 40.000 evrov iz EKO sklada. Po 21. oz. 23. členu ZFO občini Starše pripada 32.800 evrov. Rače-Fram V proračunu občine Rače-Fram so za investicije v letošnjem letu rezervirali tri milijone evrov. S tem denarjem bodo širili in zamenjali cevi javnega vodovodnega omrežja, nadaljevali gradnjo javnega kanalizacijskega omrežja, rekonstruirali približno sedem kilometrov občinskih cest, zgradili pločnik ter razširili javno razsvetljavo. Koliko lastnega denarja bodo za te naložbe porabili, še niso znali odgovoriti. »Vsekakor bo večina naložb v večinskem deležu (ali v celoti) krita iz naših proračunskih sredstev. V najboljšem primeru se nadejamo do 8 % sredstev iz državnih virov.« Občina se ne namerava zadolžiti, bodo pa izkoristili možnosti evropskega financiranja, če bodo te sploh dane. Za naložbe bo po 21. in 23. členu ZFO občina prejela 58.737 evrov. Kidričevo V Kidričevem imajo za naložbe v letu 2016 rezerviranih 1,5 milijona evrov. S tem denarjem nameravajo obnoviti nekdanji zdravstveni dom in s tem zagotoviti nova stanovanja (vrednost približno 650.000 evrov), obnovili bodo krajše cestne odseke (vrednost 200.000 evrov), do 200.000 evrov naj bi porabili za sofinanciranje krožišča v Apačah, 300.000 evrov bodo namenili za gradnjo kanalizacije v Starošincah, na kritičnih mestih bodo obnovili še vodovod in dokončali kanalizacijo v Sp. Gaju pri Pragerskem. Projekte bodo financirali iz proračuna, odločitev za brezobrestni kredit pa še ni bila sprejeta. Bo pa občina za te naložbe po 21. členu ZFO prejela 48.202 evrov. Majšperk Vsi investicijski odhodki in transferji so v proračunu 2016 planirani v višini 941.659 evrov. Ta denar bodo porabili za asfaltiranje cest v dolžini 6.700 metrov, obnovo parkirišča, obnovo doma krajanov Stoper-ce, sofinanciranje gradnje OŠ Ljudevita Pivka Ptuj in gradnjo vodovoda v dolžini 1,6 km. Za te naložbe bodo predvidoma porabili 829.490 evrov proračunskega denarja, zadolževanja ne načrtujejo, bodo pa po ZFO prejeli 112.169 evrov. Za letošnje naložbe ne predvidevajo pridobiti EU-sredstev, so pa kandidirali na razpise Interreg z dvema projektoma in čakajo razpis odprtih širokopasovnih omrežij. Poljčane V Poljčanah bodo letos za gradnjo zbirnega centra, kanalizacijo, rekonstrukcije cest in nakupe zemljišč porabili približno 1,1 milijona evrov. Za naložbe se ne nameravajo zadolžiti, kar pomeni, da bodo investicije financirali izključno iz proračuna in iz sredstev, ki jih bodo prejeli po ZFO v višini 54.970 evrov. Duplek V proračunu za leto 2016 je občina Duplek načrtovala 2,6 mio evrov za investicije. Med večjimi projekti, ki bodo realizirani letos, so izpostavili gradnjo prizidka jedilnice, kompletno obnovo kuhinje z nabavo nove opreme, ter strojne in elektro instalacije v OŠ Korena, obnovo kulturnega doma Vurberk, gradnjo novega krožišča za odcep korenske ceste, obojestranskega pločnika, novega mostu čez Korenski potok; obnovljena bo javna razsvetljava, urejene telekomunikacijske povezave, zgrajeno bo tudi manjkajoče kanalizacijsko omrežje in novo kanalizacijsko prečrpališče pri Korenskem potoku. Ob navedenih naložbah bodo izvedli še nekatere manjše. Za naložbe bodo porabili približno 2,1 milijona evrov lastnih sredstev, 50.820 evrov iz naslova ZFO, najeli bodo 76.230 evrov brezobrestnega kredita in še 720.000 evrov posojila pri poslovnih bankah, če bodo vse načrtovane investicije v celoti izvedli še letos. Na evropska sredstva letos ne računajo. Slovenska Bistrica V največji občini po številu prebivalcev v tem delu Podrav-ja so za investicije letos rezervirali devet milijonov evrov. Izpostavili so 2,5 milijona evrov vredne investicije v družbene dejavnosti (dokončanje treh vrtcev, obnova Marinškovega doma, projekti za dva vrtca, obnova sanitarij v dveh OŠ, nadaljevanje obnove graščine Zgornja Polskava, sofinanciranje nakupa reševalnega vozila ter sredstva za obnovo kulturne dediščine). Ob tem nameravajo izvesti projekte na področju kanalizacije, oskrbe z vodo in cestne infrastrukture. V Slovenski Bistrici predvidevajo, da bodo za naložbe porabili približno 6,7 milijona lastnega denarja, iz naslova ZFO se nadejajo 247.102 evrov, najeli bodo 445.653 evrov brezobrestnega kredita in 1,2 milijona evrov posojila pri poslovnih bankah oz. pri Slovenskem regionalno razvojnem skladu, odvisno od obrestne mere, so pojasnili. »V proračunu imamo planiranih še 200.000 evropskih sredstev na različnih razpisih, ki naj bi bili razpisani med letom.« Makole Občina Makole je v letošnjem proračunu za investicije rezervirala 391.000 evrov. Ta denar bodo namenili za asfaltiranje cest (1,6 km ), javno razsvetljavo (21 luči), sanacijo dveh večjih plazov, sofinancirali bodo gradnjo prizidka gasilskega doma in poravnali svoj delež, ki ga imajo za gradnjo CERO Pragersko. Za projekte bodo porabili 249.000 evrov proračunskega denarja, po ZFO bodo pridobili 85.000 evrov ter še 57.000 povratnih (kreditnih) sredstev. Posojil pri poslovnih bankah ne bodo najemali. O koriščenju evropskega denarja je direktor občinske uprave Igor Erker povedal: »Glede na to, da razpisi še niso objavljeni, za letošnje naložbe nismo planirali evropskih sredstev. Kot trenutno kaže, bo črpanje evropskih sredstev za naložbe možno šele v letu 2017.« Cirkulane V letošnjem letu so za naložbe rezervirali 458.327 evrov, za investicijske transferje pa še 28.300 evrov. Od tega bodo največ denarja namenili za vzdrževanje in gradnjo občinskih cest (198.360 evrov) , gradnjo sekundarne kanalizacije v Dola-nah (96.412 evrov) in zbirnega centra za odpadke (delež občine znaša 15.000 evrov). Po ZFO bodo dobili 71.514 evrov nepovratnih sredstev, izkoristili pa bodo tudi možnost brezobre- stnega kredita v višini 107.271 evrov. Klasičnih kreditov pri bankah letos ne bodo najemali, pa tudi na evropski denar za investicije na računajo, saj se z naštetimi investicijami niso prijavili na noben razpis. Podlehnik Za investicije so v letošnjem proračunu rezervirali 521.000 evrov, investicijski transferji za gradnjo OŠ dr. Ljudevita Pivka pa znašajo še 52.000 evrov. Največ sredstev bodo porabili za gradnjo kanalizacijskega omrežja (132.966 evrov), sanacijo zemeljskih plazov in usadov na lokalnih cestah in javnih poteh (59.000 evrov) ter pripravo projektov DE-PARK II (45.000 evrov) in kolesarskega parka petek • 6. maja 2016 Tednikov objektiv Štajerski 5 porabilo 49 milijonov evrov No, resnici na ljubo nekatere v svojih proračunih vseeno predvidevajo tudi kakšen evro iz evropskih razpisov, B 8 pi ■ - Foto: Črtomir Goznik Halo, si za bike (13.600 evrov). Po 23. členu ZFO bodo izkoristili brezobrestni kredit v višini 105.000 evrov, klasičnih bančnih kreditov pa letos ne bodo jemali. Videm Letos so za naložbe rezervirali 1.107.869 evrov. Načrtujejo ureditev oz. modernizacijo cest v dolžini okoli 3,7 kilometra, gradnjo druge komunalne infrastrukture (vodovoda in kanalizacije), izvedbo komasacij in agromelioracij, pa tudi investicije v zdravstvo, izobraževanje, športno infrastrukturo in druge manjše investicije po KS. Od tega zneska bodo porabili 908.378 evrov lastnega denarja, po ZFO pa bodo dobili 132.944 evrov nepovratnih sredstev in najeli brezobrestni kredit v višini 199.491 evrov. Za klasične kredite pri bankah se niso odločili. Na razpisih bodo kandidirali tudi za evropska sredstva, zneskov pa še ne vedo, saj vsi razpisi še niso objavljeni. Zavrč Za naložbe so v letošnjem letu v proračunu rezervirali 271.545 evrov. Namenili jih bodo za asfaltiranje cest v dolžini 1,3 kilometra, rekonstrukcijo vodovoda, sofinanciranje gradnje OŠ dr. Ljudevita Pivka, gradnjo zbirnega centra in za stroške dokumentacije za dva projekta. Delež občine bo znašal 112.745 evrov. Po ZFO bodo do- bili 40.278 evrov nepovratnih sredstev in najeli 60.417 evrov brezobrestnega kredita, klasičnih kreditov pa ne bodo najemali. Predvidevajo, da bodo v okviru regionalnih razvojnih programov pridobili 58.800 evrov za rekonstrukcijo vodovoda. Zetale Za investicije so v letošnjem letu v proračunu rezervirali 233.000 evrov. Na postavki je sredstev sicer še več, vendar se nanašajo na investicije preteklih let, ki bodo plačane letos ali pa bodo letos prejeli evropska nepovratna sredstva. V tem letu bodo modernizirali 1,4 kilometra občinskih cest in zgradili 0,6 km kanalizacije, plačati pa morajo še svoj delež za gradnjo OŠ dr. Ljudevita Pivka v višini 18.410 evrov. Lastni delež pri investicijah bo znašal 102.040 evrov, za sofinanciranje investicij pa občini skladno s 23. členom ZFO pripada 59.748 evrov nepovratnih in 89.622 povratnih sredstev. Oba vira bodo v celoti izkoristili, zadolževanja pri bankah pa v letošnjem letu niso predvideli. S partnerji iz Slovenije in Hrvaške za evropska sredstva kandidirajo z dvema projektoma, iz katerih se nadejajo pridobiti približno 427.000 evrov. Ormož Občina Ormož bo v tem letu za investicije namenila 4.987.102 evrov. Vlagali bodo predvsem v urejanje komunalne in prometne infrastrukture. Tako se nameravajo lotili gradnje kanalizacije in čistilne naprave za naselji Lačaves in Jastrebci, gradnje 2. faze kanalizacije Velika Nedelja-Podgorci ter kanalizacije in dela vodovo- da v Veliki Nedelji. Načrtujejo še modernizacijo skupaj 11 kilometrov občinskih cest, gradnjo dveh krožišč v Ormožu in hodnika za pešce ob lokalni cesti Ormož-Ivanjkovci. Letos bodo vlagali tudi v protipožarno varnost, energetsko sanacijo javnih objektov, obnovo športnega igrišča itd. Del sredstev bodo namenili za izdelavo projektne dokumentacije in nakup delovnih strojev. Za naštete naložbe bodo porabili 3.661.429 evrov lastnih sredstev iz proračuna, po 21. in 23. členu ZOF pa bodo pridobili še 245.813 evrov. Za naložbe bodo najeli brezobrestni kredit v višini 368.719 evrov, medtem ko klasičnega kredita pri bankah ne nameravajo najeti. Planirajo še, da bi za izvedbo energetske sanacije javnih objektov pridobili sredstva iz evropskih razpisov Središče ob Dravi V središki občini so v proračunu za letošnje naložbe rezervirali 215.000 evrov. Nameravajo obnoviti spomenike in občinsko zgradbo, vlagali bodo tudi v obnovo ormoškega kopališča in dvorane Sokolana. Letos načrtujejo tudi rekonstrukcijo ceste, nabavo gasilskega kombija, urejanje odvodnih jarkov in postavitev avtobusnih nadstreškov. V planu imajo še izvedbo komunalnih priključkov in priključkov na optično omrežje ter obnovo hidrantov. Za naštete investicije so v prora- čunu rezervirali 100.000 evrov lastnega denarja, po 21. in 23. členu ZOF pa bodo pridobili še 39.000 evrov. Klasičnega kredita pri bankah ne bodo najemali, bodo pa za naložbe najeli brezobrestni kredit v višini 58.000 evrov, medtem ko sredstev iz evropskih razpisov za izvedbo letošnjih naložb še ne planirajo. Sveti Tomaž V občini Sveti Tomaž za investicije letos načrtujejo 366.955 evrov. Največ jih bodo namenili za asfaltiranje cest v skupni dolžini 2,7 km ter za gradnjo okrog 4 km širokopasovnega omrežja. Za naložbe bodo porabili 303.325 evrov lastnega denarja, po 21. in 23. členu ZOF pa še dodatnih 63.630 evrov. Na novo se v tem leto ne bodo zadolžili. Tudi možnosti najetja brezobrestnega kredita za naložbe ne bodo izrabili. Za izvedbo letošnjih naložb prav tako ne načrtujejo evropskih sredstev. Juršinci Občina Juršinci bo v tem letu za naložbe namenila 555.387 evrov. Vlagali bodo v rekonstrukcijo javnih poti, urejanje infrastrukture v novem naselju, širitev mrliške vežice in zunanjo ureditev ploščadi pred OŠ. Planirajo tudi nakup zemljišč. Za naštete naložbe bodo porabili 426.205 lastnih sredstev, po 21. in 23. členu ZOF pa bodo pridobili še 51.673 evrov. Za naložbe bodo najeli brezobre- Predvidena naložbena sredstva občin v letu 2016 (v evrih) Foto: Črtomir Goznik Ime občine Lastna sredstva 121. in 23. člen ZFO Brezobrestni kredit I Kredit pri poslovnih bankah Starše 1.500.000 32.800 - Rače - Fram 3.000.000 58.737 M Kidričevo 1.451.800 48.202 Majšperk 829.490 112.169 Poljčane 1.100.000 54.970 Duplek 2.100.000 50.820 76.230 720.000 Slovenska Bistrica 6.700.000 247.102 445.653 1.200.000 Makole 249.000 85.000 57.000 - Cirkulane 413.800 71.514 107.271 - Podlehnik 350.000 71.000 105.000 - Videm 908.378 132.944 199.491 - Zavrč 112.745 (?) 40.278 60.417 Žetale 102.040 59.748 89.622 - Ormož 3.661.429 245.814 368.719 - Središče ob Dravi 100.000 39.000 58.000 - Sveti Tomaž 303.325 63.630 Juršinci 426.205 51.673 77.509 - Trnovska vas 300.000 32.000 Sveti Andraž 265.295 28.873 43.309 - Lenart 1.300.000 84.663 Sveta Trojica 600.313 33.618 50.427 - Sv. Ana 940.038 69.117 103.675 - Cerkvenjak 239.604 43.524 65.638 - MO Ptuj 2.800.000 99.250 148.875 800.000 Dornava 532.000 43.638 ? - Hajdina 608.100 24.000 M Gorišnica 2.200.000 40.000 - - Markovci 1.000.000 35.000 Destrnik 363.000 50.000 75.000 - Vir: Občine Podravja 6 Štajerski Tednikov objektiv petek • 6. maja 2016 stni kredit v višini 77.509 evrov, medtem ko najetja klasičnega kredita pri bankah ne načrtujejo. Na evropski denar zaenkrat ne računajo, saj še ni razpisov. Trnovska vas V občini Trnovska vas so v letošnjem proračunu za investicije rezervirali 399.341 evrov. Denar bodo vlagali predvsem v ceste; načrtujejo rekonstrukcijo več odsekov lokalnih cest, javnih poti, urediti nameravajo še dve kolesarski stezi, zgraditi javno razsvetljavo, sanirati vodotoke, ... Letos bodo investirali še v domačo OŠ ter v OŠ Ljudevita Pivka Ptuj in izdelali projektno dokumentacijo za nadaljevanje gradnje kanalizacije. Za naštete naložbe bodo porabili okoli 300.000 evrov lastnega denarja. Po 21. členu ZFO načrtujejo še dodatnih 32.000 evrov. Najetja klasičnega kredita pri banki ne načrtujejo, verjetno pa tudi ne ponujenega brezobrestnega kredita, ki ga ponuja država občinam. Sveti Andraž v Slov. goricah Za investicije je občina Sveti Andraž v letošnjem proračunu rezervirala 447.722 evrov. Sredstva bodo namenili predvsem za vodovod in rekonstrukcije ter modernizacije cest ter čezmejne projekte. Sofinancirali bodo gradnjo OŠ Ljudevita Pivka ter uredili pokopališče in parkirišče. Lotili se bodo tudi čezmejnih projektov. Za naštete naložbe bodo porabili 265.295 lastnega denarja, po 21. in 23. členu ZOF pa pridobili dodatnih 28.873 evrov. Najeli bodo tudi brezobrestni kredit v višini 43.309 evrov, medtem ko najetja klasičnega kredita pri bankah ne načrtujejo. Za izvedbo letošnjih naložb planirajo še 127.850 evrov iz evropskih razpisov. Lenart V lenarški občini so za investicije v tem letu rezervirali 1,5 milijona evrov. Sredstva bodo namenili predvsem za gradnjo sekundarnih vodovodov v dolžini okoli 5 km, asfaltiranje in obnovo cest v dolžini 2,8 km ter še nekaj manjših investicij na športni in šolski infrastrukturi, vodovodih in kanalizacijskem sistemu. Če bo razpis, se bodo lotili tudi energetske sanacije športne dvorane. Za vse te naložbe bodo porabili najverjetneje 1,3 milijona evrov lastnih sredstev, po 21. in 23. členu ZOF pa pridobili še dodatnih 84.663 evrov. Klasičnega kre- dita ne bodo najeli. Ali bodo izrabili možnost brezobrestnega kredita, še ni znano. Glede koriščenja evropskih sredstev za investicije pa so odgovorili: »Planirali smo evropska sredstva za sanacijo športne dvorane, a to očitno ne bo realizirano, saj razpisa še ni na vidiku, pogoji prijave, ki so že znani, pa so takšni, da verjetno teh sredstev sploh ne bo mogoče pridobiti.« Sveta Trojica Za investicije so v tem letu v občini Sveta Trojica v Slov. goricah rezervirali 684.358 evrov. Vlagali bodo predvsem v cestno infrastrukturo. Tako nameravajo modernizirati ceste v skupni dolžini 1,35 km, letos in prihodnje leto pa bodo uredili tudi pločnike in avtobusna postajališča skozi naselje Gočova (dolžina 1 km). Letos se bodo lotili še komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč, zagotovili sredstva opremo gasilskih društev ter sofinanciranje obnove spomeniško zaščitenih objektov. Za naštete naložbe so v proračunu rezervirali 600.313 evrov lastnih sredstev, po ZFO pa bodo pridobili še 33.618 evrov. Najetja klasičnega kredita pri bankah ne načrtujejo, bodo pa izrabili možnost brezobrestnega kredita za naložbe v višini 50.427 evrov. Evropskih sredstev za izvedbo letošnjih naložb ne planirajo. Sveta Ana v Slov. goricah Za letošnje naložbe so v občini Sveta Ana rezervirali 1.468.297 evrov. Načrtujejo ureditev krožišča s pločnikom, gradnjo vodovoda (2-3 km) in čistilne naprave, modernizacijo cest v skupni dolžini 2 kilometra, energetsko sanacijo občinske stavbe in nakup zemljišč. Letos se bodo lotili še gradnje večstanovanjske zgradbe, komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč v naselju Lokavec, finalizacije društvenih prostorov pri športni dvorani ter ureditve degustacijskih prostorov in evangeličanskega pokopališča. Za naštete naložbe bodo porabili 940.038 lastnih sredstev, po ZOF pa bodo za investicije pridobili še 69.117 evrov. Najetja klasičnega kredita pri bankah ne načrtujejo, bodo pa izrabili možnost brezobrestnega kredita za naložbe v višini 103.675 evrov. Planirajo tudi okoli 90.000 evrov sredstev iz evropskih razpisov, in sicer za čezmejne projekte. Cerkvenjak Občina Cerkvenjak bo letos za naložbe namenila 348.766 evrov. Sredstva bodo namenili predvsem za modernizacijo ceste v dolžini 3,7 km, gradnjo pločnikov, obnovo vodovoda in gradnjo kanalizacije. Načrtujejo tudi ureditev javne razsvetljave, priključkov za občinski traktor za zimsko službo itd. Za naštete investicije planirajo 239.604 evrov lastnih sredstev, po 21. in 23 členu ZFO pa še 43.524 evrov. Najetja klasičnega kredita pri bankah ne načrtujejo, bodo pa izrabili možnost brezobrestnega kredita v višini 65.638 evrov. Na evropske sredstva za letošnje naložbe ne računajo. Ptuj Za investicijske odhodke ima Mestna občina Ptuj v letu 2016 planiranih 6,367.353 evrov, od Foto: Črtomir Goznik tega 2,8 milijona evrov lastnega denarja. O tem, katere investicije so to, pravijo: „V glavnem gre za ureditev občinskih cest po četrtnih skupnostih, gradnjo pločnikov v naselju Štuki proti Grajeni, gradnjo pločnika ob cesti skozi Žabjak, ureditev povezovalne poti od term do mitreja, ureditev prehodov za pešce, dokončanje gradnje javne razsvetljave, pridobivanje nepremičnin za potrebe gradnje pločnikov ob državnih cestah, gradnjo sekundarne kanalizacije, dokončanje gradnje OŠ dr. Ljudevita Pivka, gradnjo namakalnih sistemov in ureditev območja mestne tržnice." Za te naložbe bodo po 21. in 23. členu ZFO-1 prejeli 99.250 evrov. Načrtujejo pa, da bodo najeli tudi brezobrestni kredit v višini 148.875 evrov. Pri bankah pa se bodo zadolžili še za 800.000 evrov. Planirajo, da bodo dobili 1,338.300 evrov iz strukturnih skladov, 707.000 evrov iz državnega proračuna in 465.000 evrov od drugih občin. „Najpomembnejši razpis, ki ga pričakujemo v letu 2016, so t. i. celostne teritorialne naložbe, namenjene mestnim občinam in v okviru katerih lahko dobimo denar za sofinanciranje projektov urbane prenove, trajnostne mobilnosti in energetske sanacije stavb. Znotraj tega ukrepa bi v MO Ptuj v tem letu sofinancirali prenovo mestne tržnice," pojasnjujejo na ptujski občini. Dornava Za naložbe so v občini Dornava letos rezervirali 575.109 evrov. Gre za preplastitve treh cest v dolžini okrog 1,8 km in začetek gradnje dozidave za potrebe vrtca. Zraven lastnih sredstev bodo dobili denar po 21. in 23. čl. ZFO v višini 43.638 evrov. Izkoristili bodo tudi možnost brezobrestnega kredita, ki je ponujena občinam. Drugih kreditov ne načrtujejo. Na razpise letos ne računajo: »Ker letos poštenih razpisov ne bo, kar pa bo, pa je gotovo že v naprej razdeljeno. Bojim se, da je ta finančna perspektiva v večini preveč namenjena mehkim projektom, torej projektom tistih profesorjev, 'ki so pri koritu, s pravo strankarsko izkaznico'. Država se mora zavedati, da občine nismo konkurenca državi, pač pa institucije, ki urejamo vso potrebno infrastrukturo za normalno življenje, tudi infrastrukturo, ki jo uporabljajo državni funkcionarji.« Hajdina V proračunu za leto 2016 je občina Hajdina za naložbe planirala 1.188.700 evrov. Kot so pojasnili, bodo izvedli naslednje investicije: gradnja pločnikov, izvedba agromelioracijskih del, gradnja namakalnega sistema, asfaltiranje makadamskih cestišč, zamenjava vodovodnih cevi, gradnja javne razsvetljave, postavitev prehoda za pešce z osvetljevalno napravo, gradnja tribun in dokončanje atletske steze ter ureditev turističnega objekta. Porabili naj bi 608.100 evrov lastnega denarja, po 21. in 23. člena ZOF bodo dobili 24.000 evrov, za brezobrestni kredit pa se za zdaj še niso odločili. Ali bodo najemali še kakšen drugi kredit, je prav tako neznanka. Upajo, da bodo uspešni na razpisih: 407.500 evrov naj bi si zagotovili na ta način. Gorišnica V občini Gorišnica so v letošnjem proračunu za naložbe rezervirali 2,9 milijona evrov. Denar bodo porabili za kanalizacijo, vodovod in asfaltiranje. Za investicije bodo iz proračuna namenili 2,2 milijona evrov. Po 21. in 23. členu ZFO bodo pridobili dobrih 40.000 evrov, po razpisih bodo poskušali pridobiti še evropska sredstva za gradnjo kanalizacije (100.000 evrov) in energetsko obnovo zdravstvenega doma (60.000 evrov). Občina Gorišnica zadolževanja ne predvideva. Markovci V proračunu občine Markov-ci je za letos za naložbe predvidenih 2,6 milijona evrov, največ za gradnjo kanalizacije in obnovo vodovoda v Novi vasi - 1,2 milijona evrov. Preostale načrtovane naložbe so: krožišče 879.500 evrov, križišče 30.000 evrov, dograditev javne razsvetljave 30.000 evrov, izgradnja kanalizacije v naselju Bukovci 220.000 evrov, ureditev prostorov za podjetniški inkubator 150.000 evrov, namakalni sistem 90.000 evrov in komasacija stavbnih zemljišč 20.000 evrov. Iz lastnih proračunskih virov bodo za navedene naložbe namenili dober milijon evrov, po 21. in 23. členu ZOF nameravajo pridobiti nekaj več kot 35.000 evrov. Občina Markovci v letu 2016 ne predvideva zadolževanja. Načrtujejo na črpanje sredstev iz Sklada za regionalni razvoj za obdobje 2016-2019 v višini 680.000 evrov. Destrnik V občini Destrnik so v proračunu 2016 za naložbe rezervirali 576.000 evrov. Izvesti nameravajo energetsko sanacijo objektov, zgraditi 1,4 km kanalizacije in okrog tri kilometre cest. Lasten vir občine za navedene naložbe znaša okrog 363.000 evrov, po 21. in 23. členu ZOF bodo pridobili dobrih 50.000 evrov nepovratnih sredstev. Izkoristili bodo možnost brezobrestnega kredita v višini 75.000 evrov, računajo pa tudi na evropska sredstva v znesku okrog 140.000 evrov. Mojca Zemljarič, Monika Levanič, Eva Milošič, Dženana Kmetec, Mojca Vtič 100%UUMAR 100% SONČNO SOLARIS - ZA LJUDI, KI ŽELIJO OHRANITI STIK Z NARAVO. OGLEJTE SI JO V ŽIVO! AVANT Solaris je hiša za ljudi z večjimi GARDE bivalnimi zahtevami. V sebi združuje Solaris 119d I sodobno oblikovanje in največjo možno uporabnost pri optimalni kvadraturi objekta. T: 02 421 67 50 I: www.lumar.si Živeti najbolje! • Več o LUMARJEVEM BEST BUY na www.lumar.si. Cene veljajo za prodane hiše v Republiki Sloveniji. Akcija traja do 31. maja 2016. Arh: Danijel Čelig in Kristina Rakušček petek • 6. maja 2016 Podravje Štajerski 7 Podravje, Slovenija • Vpisi v prvi razred in izbira šole Šolski okoliši: nujnost ali nepotreben predpis Vsak otrok za vpis v prvi razred dobi vabilo šole v tistem šolskem okolišu, v katerem ima prijavljeno stalno prebivališče. Težava pa nastane, če se starši odločijo, da ga želijo vpisati v drugo šolo. Iznajdljivost sicer ne pozna meja: v primerih, ko starši za to ne dobijo soglasja šol, pogosto prijavijo otroka pri sorodnikih ali prijateljih na začasni naslov v tistem okolišu, kjer je šola, v katero bi ga želeli vpisati. A tudi to je razlog, da prihaja do neenakomerne porazdeljenosti učencev po šolah. Na Ptuju ima ena sama šola s podružnico vpisanih kar 46 % vseh učencev. Da se šolski okoliši na Ptuju že natanko 10 let niso spreminjali in da jih je zato treba spremeniti, poudarja mestna svetnica Tanja Meško Tonejc. Prav zato je na strokovne službe MO Ptuj naslovila pobudo, da naj preučijo demografske spremembe in temu prilagodijo šolske okoliše. Določitev tega je namreč v pristojnosti občine, podatki za Ptuj pa kažejo, da je razporeditev po šolah izjemno neenakomerna. Ptujske šole (OŠ dr. Ljudevita Pivka tokrat nismo upoštevali, saj gre za šolo za otroke s posebnimi potrebami in je edina taka na Ptuju) imajo skupaj 75 % zasedenost, trenutno je v štiri osnovne šole vpisanih 1.803 učencev, maksimalna zmogljivost teh pa je 2.349. Največ jih je v tekočem šolskem letu na OŠ Ljudski vrt, kar 677, na podružnici Grajena še dodatnih 157, OŠ Mladika ima 354 učencev, OŠ Olge Meglič 330 in OŠ Breg 285. To pomeni, da ima OŠ Ljudski vrt skupaj s svojo podružnico vpisanih kar 46 % vseh osnovnošolcev našega območja. Po standardih in normativih bi vse te šole lahko imele še bistveno več vpisanih otrok: maksimalno število otrok bi lahko bilo na OŠ Ljudski vrt kar 756, podružnici Grajena 252, na OŠ Breg 504, OŠ Mladika 504 in OŠ Olge Meglič bi lahko vpisala 378 učencev. „Najenostavneje je stvari pustiti pri miru in nič spreminjati. Ampak to ni prav, saj je jasno, da so na tem področju nujne spremembe. Že ko smo se pogovarjali okrog šolskih prevozov in ko sem videla številke, mi je postalo jasno, da nekaj ni v redu. Zakaj bi dva avtobusa vozila tako rekoč na enaki relaciji v dve različni šoli? Je to racionalna poraba našega davkoplačevalskega denar- Foto: DK Čeprav naj bi starši po zakonu o osnovnih šolah otroke vpisovali v šolo v okolišu, v katerem imajo stalno bivališče, ni vedno tako. Šola Povprečno število De lež glede na v se učencev na oddelek uč ence v MO Pt uj OŠ Breg 16 285 17,8 16 OŠ Ljudski vrt Grajena 28 8 677 157 24,2 19,6 38 9 OŠ Mladika 18 354 19,7 20 OŠ Olge Meglič 18 330 18,3 18 Skupaj 88 1803 20,5 100 H Vir: Tabelo na podlagi podatkov MIZS pripravila mestna svetnica Tanja Meško Tonejc. polnjevanja oddelkov. Če to ne predstavlja večjih težav oziroma ne pomeni težav pri polnjenju oddelkov, se vpis na šolo v drugem šolskem okolišu odobri. Kaj pa, če ni tako? Šolsko ministrstvo: dovolj je soglasje želene šole Kot so nam pojasnili na ministrstvu za izobraževanje, „sankcij" za starše ni. Torej če šola, v katero želimo otroka vpisati, s tem soglaša, je to pravzaprav dovolj za vpis otroka. Drugače pa je, če zaprošena šola ne ugodi vlogi. Podobno velja za prestope, po 48. členu Zakona o osnovnih šolah lahko učenec prestopi na drugo osnovno šolo, a le, če ta šola soglaša: „Če se učenec med šolanjem preseli v šolski okoliš druge osnovne šole, ima pravico dokončati šolanje na šoli, v katero je vpisan. Če učenec želi prestopiti iz zasebne šole v javno šolo, ga je javna šola v šolskem okolišu, v katerem učenec stalno prebiva, dolžna sprejeti." Dženana Kmetec ja," se sprašuje Tonejčeva, ki je tudi zato predlagala spremembo šolskih okolišev. Ob tem poudarja, da se je že v tekočem šolskem letu OŠ Ljudski vrt „pogledalo skozi prste" in so jim na občini dali soglasje za odprtje četrtega oddelka prvega razreda, čeprav je v odloku zapisano, da imajo tri oddelke prvošolcev. „Ne poznam sicer vseh razlogov, ampak prepričana sem, da je lažje učencem biti v oddelkih, kjer jih je manj; kjer jih je 18 v razredu, gotovo lažje delajo kot tam, kjer jih je 24," še svoje stališče okrog te tematike pojasnjuje ptujska mestna svetnica. Vpis v prvi razred: izbira je odločitev staršev in šole Starši lahko otroka vpišejo v javno ali zasebno osnovno šolo v okolišu, v katerem otrok stalno ali začasno prebiva. Pomembno je to, da lahko po zakonu o osnovni šoli v drugo osnovno šolo otroka vpišejo le, če ta šola s tem soglaša. Obenem pa je treba imeti tudi soglasje šole, ki bi jo primarno otrok moral obiskovati. Torej, s tem, da se otrok vpiše v drugo šolo, načeloma morata soglašati obe šoli, predvsem zaradi za- Promocijsko sporočilo Salon Sauvignon Ptuj 2016 -Umetnost dobrega življenja Dve ravnateljici - dve različni stališči do pobude Da je nemogoče tako prerazporediti učence, da bi bilo v vseh šolah in oddelkih natanko enako število, pa poudarja ravnateljica OS Ljudski vrt Tatjana Vaupotič Zemljič. Pravi, da ne razume pobude Tonejčeve in da ji ni jasno, kaj bi s spremembo dosegli. Obenem poudarja, da vpisujejo v njihovo šolo le otroke iz svojega šolskega okoliša, ki imajo v tem stalno ali začasno prebivališče. „Če bo treba, pa bodo svoje povedali tudi starši," še dodaja Vaupotič Zemljičeva. O tem, da naj bi imele v preteklem šolskem letu nekatere šole težave, pri njih pa so vpisali dodatni oddelek prvošolcev, pravi: „Razlog je bil enostaven, in sicer je bilo lani v našem okolišu več otrok kot po navadi." Tudi argumenta, da bi lahko s spremembo šolskih okolišev prihranili na stroških prevozov, ne sprejema in pravi, da imajo na njihovi šoli 180 učencev, ki se vozijo, kar je manj kot 1/4 vseh učencev. „Glede na druge šole je to malo, prepričana pa sem, da smo tudi po stroških prevozov najmanjši porabnik," še dodaja. Po njenih besedah se ravnatelji ptujskih šol usedejo skupaj in uskladijo, vsi pa naj bi se držali tega, da se vpisuje res le otroke iz tistih šolskih okolišev, kamor spadajo. Ravnateljica OS Olge Meglič Helena Ocvirk pa se strinja s predlogom za spremembo šolskih okolišev. Ptuj ima znotraj skupnega šolskega okoliša določena gravitacijska območja za posamezno osnovno šolo, ki pomeni območje posamezne šole (določene ulice), s katerega imajo starši pravico, da svojega otroka vpišejo v to razporejeno šolo. „Se pa zgodi, da starši vpišejo otroka tudi v drugo šolo izven svojega gravitacijskega območja. Ravnatelji ptujskih šol se o tem običajno predhodno dogovorimo. Zagotovo je na ptujskem območju, tako kot tudi drugod po Sloveniji, v zadnjih letih prišlo do demografskih sprememb, ki se odražajo tudi v različnem številu učencev v osnovnih šolah, zato je pobuda o pregledu gravitacijskih območij ptujskih šol smiselna," pravi Ocvirkova, ki pa poudarja, da je nemogoče popolnoma enakomerno porazdeliti učence. Pravi pa tudi, da doslej še niso bili v situaciji, da jim katera druga šola ne bi dala soglasja za vpis otroka k njim. V pestrosti vinskih sort, ki jih premore Vinorodna dežela Podravje, Ptuju najbolje pristoji so-vinjon. Ne le zato, ker daje prav na Ptujskem izjemne rezultate. Sovinjon je v svojem izrazu hkrati mladosten in zrel, odkrit in skrivnosten. Tako kot mesto, ki gradi svojo življenjsko moč v ustvarjalnosti in podajanju visoke kulture na podlagi zgodb tisočletne zgodovine. Salon Sauvignon Ptuj 2016 - Umetnost dobrega življenja, festival vina, kulinarike in lepih umetnosti. Praznik življenja. To soboto v prestižnem, karizmatičnem dominikanskem samostanu. A začne se dan prej. V petek ob 20. uri bomo v baziliki Marije Zavetnice na Ptujski Gori z razstavo Človek v svojem zrenju k božanskemu simbolično odprli okna v izjemno ptujsko festivalsko poletje. Portreti ljudi vseh stanov iz začetka 15. stoletja pod znamenitim Marijinim plaščem, gotskim reliefom, ki se vzpenja nad glavnim oltarjem, bodo skupaj s portreti ptujskogorskih romarjev Stojana Kerblerja izpred nekaj desetletij in sočasnimi kolaži Tjaše Čuš gradili časovno premico, po kateri se giblje človek tega dela sveta v svojem zrenju k božanskemu. Večer bodo nadgradili deklama-cija, glasba in gib. Vrata dominikanca bomo obiskovalcem salona odprli v soboto ob 13. uri. Pokusili bodo lahko desetine vrhunskih sovinjonov iz vseh najpomembnejših vinogradniških območij sveta; predvsem iz Slovenije, soseščine in bližnjih vinorodnih območij pa tudi iz Srbije, Grčije in iz daljne Nove Zelandije. Kuhinjo na prostem smo letos umestili v Sončni park pred Dominikanskim samostanom in je odprta za mimoidoče ter obiskovalce salona, za kulinarična doživetja tako ne potrebujete vstopnice. Kontemplativno notranje dvorišče bo to leto prostor počitka, uživanja v tišini in pogovorih s prijatelji. Ivan Tušek - Pajo, priznani ptujski arheolog, bo spregovoril o kulturi pitja vina v antičnem svetu. Masterclass, osrednje enološko predavanje, bo tokrat pripadlo Angeli Muir, master of wine, ki bo soočila izbrane slovenske sovinjone s svetovnimi. Glasbeno kuliso romantičnega Sončnega parka bodo ves popoldan gradili nastopi nadarjenih mladih glasbenikov iz Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj in Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju. Kratek sprehod po 20. uri, ko se dogajanje v do-minikancu zaključi, bo obiskovalce popeljal v osrčje družabnega, zabavnega in kulturnega življenja mesta, ki ga ne bo omejevala niti polnoč. Koncertne in plesne vsebine za različne okuse bodo ponudili hotel Mitra, kavarni Muzi-Kafe in Bodi ter MKC Kolnkišta. 8 Štajerski Zdravstvo petek • 6. maja 2016 Slovenija, Podravje • Šele v petih letih bo dovolj zdravnikov za otroke V zdravstvenih zavodih primanjkuje V Sloveniji skupno primanjkuje okoli 150 pediatrov. Tega kroničnega pomanjkanje strokovnjakov so se na ministrstvu pediatrije, a ocenjujejo, da bo ta problematika odpravljena šele v naslednjih petih letih. Pediatrov dovolj, a nočejo v Ormož?! Tudi v Zdravstvenem domu Ormož se srečujejo s hudim pomanjkanjem pediatrov. Kot so pred kratkim opozorili, so na zdravniško zbornico in koordinatorje s področja pediatrije že večkrat naslovili zahtevek za razpis specializacije iz pediatrije. Zdravstveni dom Ormož ima namreč po pogodbi z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) priznan obseg programa za 2,5 tima pediatrije in šolske medicine, a trenutno dela le en pediater, ki pa se bo čez dve leti upokojil. Čeprav so tudi ob nadzoru zdravniške zbornice ugotovili, da bi bilo zaradi preobremenjenosti obstoječih nosilcev nujno, da ormoško območje pokrivajo trije pediatri, pa lani jeseni ni bilo razpisanega niti enega mesta za specializacijo s področja pediatrije za območje mariborske regije. O tej problematiki smo povprašali tudi na ministrstvo za zdravje: »Programov pediatrije je na ormoškem območju dovolj, ravno tako bo v naslednjih letih v mariborski regiji zaključilo specializacijo večje število specializantov pediatrije. Vprašanje pa je seveda, kako jih privabiti v ZD Ormož, na kar pa ministrstvo nima neposrednega vpliva. Načrtovanje zaposlitev izvajalcev programov oziroma organizacija zdravstvene dejavnosti na primarni ravni je v pristojnosti vodstva posameznih zdravstvenih zavodov oziroma občin.« Pred kratkim smo v Štajerskem tedniku opozarjali na hudo pomanjkanje pediatrov v Zdravstvenem domu Ormož, kjer namesto treh dela le en pe-diater, pa še ta gre čez dve leti v pokoj. O kroničnem pomanjkanju pediatrov poročajo tudi drugod po Sloveniji. Po grobi oceni Združenja za pediatrijo na vseh treh ravneh (primarni, sekundarni in terciarni) manjka najmanj 150 pediatrov. Za točne številke, koliko pedi-atrov primanjkuje, smo se obrnili na ministrstvo za zdravje, a konkretnega odgovora nismo prejeli: »Do sedaj je ministrstvo pripravilo mrežo za primarno raven - za to raven podajamo podatke o pomanjkanju pediatrov in programov. Na primarni ravni je bilo konec novembra lani po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije 235,35 programov pediatrije, ki jih je izvajalo 352 zdravnikov (nosilci programov niso le pe-diatri in specialisti šolske medicine, temveč tudi specialisti splošne medicine, specialisti družinske medicine idr.). Glede na dejanske potrebe, torej glede na število prebivalcev, starih od 0 do 19,99 let, bi z upoštevanjem v mreži postavljenega normativa do leta 2018 potrebovali 280 programov pediatrije. Ob predpostavki, da bo vsak pediater opravljal 0,75 programa pediatrične kurative in 0,25 programa pediatrične preventive, bo za dosego cilja 1.500 opredeljenih oseb ali 2.000 glavarinskih količnikov na en tim pediatrične kurative za popolnitev 280 pro- gramov pediatrije do leta 2018 potrebnih 373 pediatrov.« Najhuje je v novogoriški območni enoti A kot ugotavljajo, razmere niso povsod enake. Najhuje je v nekaterih ruralnih območjih. »Relativno največje pomanjkanje Foto: ML Hrastovec • Pozitivno poslovanje zavoda Leto končali s 13.500 evri presežka Socialnovarstveni zavod (SVZ) Hrastovec je leto 2015 končal z več kot 13.600 evri presežka, kar je sicer približno 8.000 evrov manj kot leto poprej. »Pozitiven poslovni izid v znesku 13.569 evrov je bil dosežen zaradi doslednega upoštevanja zakona o javnih naročilih in s tem doseženimi ugodnimi cenami ter natančnim načrtovanjem vseh stroškov in prihodkov. Presežek prihodkov nad odhodki bomo namenili za nabavo osnovnih sredstev (oksimetrov in aspirator-jev), kar je potrdil tudi svet zavoda, čakamo pa na izdajo soglasja ministrstva,« je poslovni izid preteklega leta pojasnila direktorica SVZ Hrastovec Andreja Raduha. Prihodki so v letu 2015 znašali 13.618.750 evrov. Pretežni del prihodka je zavod pridobil od so-cialnovarstvenih storitev. »V letu 2015 je zavod dosegel 240.477 oskrbnih dni, kar je za 3.817 dni manj kot v letu 2014 in za 3.323 dni manj, kot je bilo predvideno v finančnem načrtu za leto 2015. Dosežen prihodek od oskrbnin je znašal 8.328.854 evrov, kar pomeni 61 % celotnega prihodka. Delež občin pri pokrivanju oskrbnih stroškov znaša 60 %, 40 % oskrbne cene pa pokrivajo stanovalci sami iz svojih prihodkov (pokojnine, nadomestila za invalidnost in iz drugih prihodkov) oz. njihovi svojci. Zavod ima v oskrbi stanovalce iz 144 občin, ki jim je mesečno izstavljal fakture za oskrbne stroške. Večina svoje obveznosti poravna v ro- kih, nekaj občin pa jih poravnava tudi z zamudo več mesecev,« navajajo v letnem poročilu. I . Tr-I Celotni odhodki so v letu 2015 znašali 13.605.181 evrov, od tega so najvišji stroški dela, 8.190.365 evrov, in predstavljajo 60 % vseh stroškov. V zavodu, v okviru katerega deluje še deset dislociranih bivalnih enot na območju od Vr-hol do Radencev in Hodoša ter 11 stanovanj, je bilo konec leta vsega skupaj 641 stanovalcev in 421 zaposlenih. V razpis za pripravo dokumentacije Po besedah direktorice imajo v letošnjem letu več načrtov. Tako med drugim pripravljajo razpise za: izbiro izvajalca za adaptacijo enote Apače, izbiro izvajalca za dograditev enote v zavodu, izbiro dobavitelja dveh dvigal in izbiro izvajalca za pripravo dokumentacije za gradbeno dovoljenje za enoto zavoda v Lenartu. Kot smo pred časom že poročali, namerava namreč zavod za lenarškim domom upokojencev zgraditi varovani dom (kuratorij), namenjen bivanju oseb s posebnimi potrebami, ki ne morejo živeti samostojno in katerih bivanje potrebuje več oblik pomoči. V varovani dom bi preselili do največ 50 stanovalcev iz hrastovškega gradu in jim tako omogočili humanejše oblike bivanja. Idejno zasnovo tega objekta je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti že potrdilo konec oktobra lani, sedaj pa so v pripravi razpisa za izbiro izvajalca za pripravo dokumentacije za gradbeno dovoljenje. »Po pridobitvi gradbenega dovoljenja bo zavod lahko začel pridobivati mednarodna ali državna sredstva,« je pojasnila Raduhova. Monika Levanič Foto:ML Zavod Hrastovec, ki opravlja dejavnosti socialnega varstva za odrasle in posebne oblike institucionalnega varstva za odrasle duševno in telesno prizadete osebe, je konec leta imel vsega skupaj 641 varovancev in 421 zaposlenih. petek • 6. maja 2016 Zdravstvo Štajerski 9 150 pediatrov ■ ■ ■ ■■■■ v I ■ ■ ■ ■■ ■ za zdravje lotili s povečanim razpisovanjem specializacij iz programov pediatrije (največje povprečno število opredeljenih na en program) je v novogoriški območni enoti Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, sledita koprska in kranjska enota. Gledano absolutno pa daleč največ programov primanjkuje v ljubljanski območni enoti, ki je sicer daleč največja, daleč za njo sledita kranjska in novogo-riška območna enota,« razlagajo na ministrstvu, kjer pravijo, da bodo dovolj pediatrov lahko zagotovili šele v naslednjih petih letih. Kot so pojasnili, so k reševanju te problematike pristopili pred približno tremi leti: »Konec leta 2013 je bila sprejeta 'Javna mreža primarne zdravstvene dejavnosti v Republiki Sloveniji - Področji ambulantne splošne oziroma vmmmmmmmmmmmvciž. Število pediatrov narašča ... Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje kažejo na trend povečevanja števila pediatrov. Leta 2010 jih je bilo v Sloveniji zaposlenih 494, naslednje leto 500, leta 2012 532, leta 2013 553, leta 2014 pa 575. Uradni podatki za leto 2015 še niso na voljo. Foto: Monika Levanič družinske medicine (SADM) in pediatrije na primarni ravni (PED)'. V dokumentu je bila za obdobje do leta 2018 določena ciljna največja obremenitev za področje SADM in PED-kurative, to je 1.500 opredeljenih oseb ali 2.000 glavarinskih količnikov na en tim, karkoli od tega tim prej doseže. Sprejeta mreža je podlaga za načrtovanje specializacij iz družinske medicine in pedia-trije in za popolnitev obstoječe mreže SADM in PED.« V prihodnjih petih letih 212 novih specializantov Hkrati so skupaj z Zdravniško zbornico Slovenije problematiko pričeli reševati s povečanim razpisovanjem specializacij iz pediatrije. »Po podatkih Zdravniške zbornice Slovenije bo specializacijo iz pediatrije v letih 2016-2021 predvidoma zaključilo 212 specializantov,« so pojasnili ter še dodali, da je bila v letošnjem spomladanskem razpisu za področje pediatrije razpisana ena specializacija, in sicer za krško regijo, medtem ko podatki za jesenski razpis še niso znani. Za mariborsko regijo bo specializacijo iz pediatrije v letih 2016-2018 predvidoma zaključilo 22 specializantov, kar pomeni 12 več od predvidenih upokojitev, do konca leta 2021 pa še dodatnih 15. A to še ne pomeni, da se bodo vsi ti spe-cializanti zaposlili na primarni ravni, torej v zdravstvenih domovih, priznavajo tudi na pristojnem ministrstvu: »Pri tem je treba opozoriti na problematiko bega specializantov po končani specializaciji na sekundarno in terciarno raven. Specializacije se namreč razpisujejo po regijah in ne po ravneh zdravstvene dejavnosti, niti ne za posamezne izvajalce zdravstvene dejavnosti. Po končani specializaciji tako specialisti pediatrije sicer ostanejo v svoji regiji, vendar pa se veliko tistih, ki so bili predvideni za primarno raven, zaposli na sekundarni ali terciarni ravni.« Združenje za pediatrijo: »Številni zdravniki odhajajo v tujino« »Glede na povečano razpisovanje specializacij iz pediatrije v zadnjih letih menimo, da bo pomanjkanje tovrstnih specialistov v naslednjih petih letih odpravljeno. Kar se tiče načrtovanja mreže pediatrov, pa pojasnjujemo, da smo v resoluciji posebno pozornost namenili razvoju mreže javne zdravstvene službe z vidika dostopnosti in spreminjajočih se potreb prebivalstva. Mrežo javne zdravstvene službe, zdravstvene programe in storitve bomo načrtovali skladno s potrebami prebivalstva in Dela 47 upokojenih pediatrov Že lep čas pediatri opozarjajo na hudo pomanjkanje otroških zdravnikov in posledično svojo preobremenjenost. Kar 27 % jih dela krajši delovni čas zaradi izgorelosti ali bolezni, kot pravijo na ministrstvu za zdravje, pa predvsem zaradi dela pri več delodajalci. »73 % specialistov pediatrije je pri osnovnem delodajalcu zaposlenih za 160 do 176 ur na mesec, 17 % za 91 do 159 ur na mesec, 10 % pa jih dela za polovični delovni čas ali manj,« ugotavljajo na ministrstvu, pri tem pa še dodajajo: »Glede dela za skrajšan delovni čas imajo zdravniki enake pogoje kot vsi zaposleni v skladu z delovnopravno zakonodajo: pogodba o zaposlitvi se lahko sklene tudi za krajši delovni čas z enim ali več delodajalci (predvsem delo pri več delodajalcih je med zdravniki močno prisotno). V posebnih primerih lahko delavec dela s krajšim delovnim časom tudi v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (invalidi), o zdravstvenem zavarovanju (začasno nezmožni za delo) ali o starševskem dopustu (starši mlajših otrok). Delavci z deficitarnimi poklici pa lahko poleg redne zaposlitve opravljajo tudi dopolnilno delo pri drugem delodajalcu (za največ 20 % polnega delovnega časa na mesec).« Hudo kadrovsko stisko na področju pediatrije v nekaterih zdravstvenih zavodih po Sloveniji lajšajo tudi z reaktiviranjem upokojenih zdravnikov. »Po podatkih iz evidence gibanja zdravstvenih delavcev in mreže zdravstvenih zavodov je januarja 2016 v Sloveniji po pogodbi delalo 47 upokojenih specialistov pediatrije, kar je približno 11 % vseh.« zmogljivostjo obstoječega sistema zdravstvenega varstva,« so še pojasnili na ministrstvu. V Združenju za pediatrijo pa opozarjajo: »Če bi želeli imeti dobro mrežo, ki bi lahko vzdrževala in nadgradila obstoječi program, bi potrebovali okrog 50 novih mest za specializacijo letno. Ne smemo pozabiti, da številni zdravniki odhajajo v tujino - poglejte samo mariborsko regijo, od koder se je v tujini zaposlilo več pediatrov z odličnim znanjem, sami dobri zdravniki, ki jih slovenski otroci nujno potrebujejo.« Monika Levanič Lenart • Leto v znamenju bega zdravnikov Kljub dobičku za zdravstvenim domom težko leto Zdravstveni dom Lenart je poslovno leto 2015 zaključi s presežkom prihodkov nad odhodki v višini slabih 160.000 evrov, kar je dobrih trikrat več v primerjavi z letom poprej. A preteklo leto je bilo vse prej kot lahko. Zaradi kadrovske stiske so morali zapreti ambulanto pri Sv. Ani, lenarški dom pa so pretresale tudi precej glasne govorice o nezadovoljnih uporabnikih in o nezadovoljstvu zaposlenih z vodstvom. Zdravstveni dom so pretresale zgodbe o odhodih zdravnikov splošne medicine. Zaradi kadrovske stiske so lani aprila morali zapreti ambulanto pri Sveti Ani, do zaprtja ambulante je že pred časom prišlo tudi v Benediktu. Težnje po ponovni vzpostavitvi ambulant pa v obeh občinah ostajajo, a kot kaže, možnosti za to ni. »Dejstvo je, da je bilo v lanskem letu v ambulanti Sveta Ana opredeljenih le 167 pacientov. Za dvakrat tedensko odprtje ambulante bi bilo potrebno, da se v to ambulanto oz. k temu zdravniku opredeli od 600 do 800 občanov. Enako velja za občino Benedikt, kjer so celo podelili koncesijo zasebnemu zavodu kljub dogovoru županov, da koncesij ne podelju- Kako bodo porabili | 160.000 evrov presežka Kot je razvidno iz letnega poročila lenarškega zdravstvenega doma, so preteklem letu dosegli 159.245 evrov presežka prihodkov nad odhodki, leta 2014 pa 47.555 evrov. Direktor ZD Lenart Jožef Kramberger odgovarja, da ga bodo namenili za posodobitev opreme in namensko izobraževanje. V tem letu planirajo nabavo reševalnega vozila nujne medicinske pomoči, zamenjavo dotrajanih vozil za sanitetne prevoze ter dotrajanega osebnega vozila za patronažno službo. Načrtujejo tudi zamenjavo dotrajanega zobnega stroja, novo zobozdravstveno ordinacijo za zobozdravnika za odrasle in mladino ter preureditev in povečanje prostorov dispanzerja za ženske. jejo. Zaradi tega je prišlo do zapleta med župani, zato je kandidat za koncesionarja zapustil območje Slovenskih goric in koncesijo pridobil v eni od občin v bližini Maribora,« pojasnjuje prvi mož lenarškega zdravstvenega doma. Kramberger: Zdravniki odhajajo zaradi zaslužka V zvezi z odhodom več zdravnikov se je v Lenartu na veliko pražilo. Precej glasne so bile govorice, da naj bi zdravniki odhajali zaradi slabih odnosov. Kramberger te govorice zavrača in pravi, da odhajajo zaradi zaslužka: »Iz ZD Lenart so odšli tisti zdravniki, ki so želeli dobiti koncesijo in so jo v drugih občinah tudi dobili. Nekaj jih je želelo drugo specializacijo, ne družinske medicine, kot je ORL, rentgenologija ..., in so jo dobili. Bile so tudi tri zdravnice, ki so zapustile javni zdravstveni sistem in se zaradi boljšega plačila zaposlile v zasebnih zdravstvenih zavodih oziroma d. o.o. -jih. O slabih odnosih bi težko govorili, saj v glavnem vsi zdravniki, ki so zapustili naš ZD, še naprej pri nas opravljajo dežurno službo.« Padali so tudi očitki na račun vodenja ZD ter o nezadovoljstvu zaposlenih z vodstvom. A tudi to je po besedah Krambergerja za lase privlečeno: »Kot direktor sem pri zadnjem ocenjevanju bil s strani zaposlenih na tajnem ocenjevanju ocenjen z oceno 4,7 na lestvici med 1 in 5.« Uporabniki zadovoljni z zaposlenimi Po besedah direktorja ne držijo niti govorice o nezadovoljstvu pacientov lenarškega ZD: »Pred približno tremi tedni smo izvedli anketo o zadovoljstvu naših upo-rabnikovz nami kot izvajalci zdra- Foto: osebni arhiv Jožef Kramberger vstvenega varstva. Na vprašanje o dolžini čakanja pred ambulanto oziroma v čakalnici je bila velika večina odgovorov, da so čakali od 0 do 30 minut. Povprečna ocena zadovoljstva z zdravniki in medicinskimi sestrami ter drugimi zaposlenimi se je gibala med 4,4 in 4,8 na lestvici od 1 do 5.« Prvi mož lenarškega zdravstvenega doma na vse pomisleke odgovarja: »V naši ustanovi se trudimo, da kolikor je mogoče ustrežemo našim uporabnikom, da smo jim na voljo kljub mnogokrat prevelikim obremenitvam, tudi za ceno lastnega zdravja in družinskega življenja. Kvaliteto dela vsako leto preverjamo s sistemom kakovosti ISO 9001/2008. Z gotovostjo upam trditi, da so nam takšnega dela in medsebojnih odnosov nevoščljivi mnogi, ki v naš krog ne sodijo in se močno trudijo, da bi z najrazličnejšimi podtikanji, neresnicami, da ne rečem lažmi, anonimkami in drugimi nečednostmi želeli razbiti in onemogočiti v preteklih letih s skupnimi močmi vseh zaposlenih v ZD Lenart dosežene zavidljive uspehe.« Monika Levanič Foto: CG 10 Štajerski Kultura petek • 6. maja 2016 Kidričevo • Visok jubilej OŠ Cirkovce 230 let, odkar je prva generacija stopila naproti največjemu zakladu - znanju Osnovnošolska stavba ni zgolj prostor, kjer si posameznik pridobiva bogastvo, ki mu ga ni mogoče vzeti - znanje, temveč je tudi kraj, kjer se tkejo prijateljstvo in prve ljubezni. In šola sredi Dravskega polja, v Cirkovcah, deluje neprekinjeno že 230 let. Foto: Mojca Vtic Ker je bila proslava namenjena tudi obeležitvi dneva boja proti okupatorju, je ravnateljica Ivanka Korez med drugim povedala: »V slovenskih šolah se trudimo našim učencem privzgojiti domovinski čut in spoštovanje državnih praznikov, saj so mnogi viharji, ki so v težki zgodovini našega naroda, šli tudi skozi naše kraje. V drugi svetovni vojni so se naši ljudje znali bojevati za svoje vrednote in obstoj, v miru pa so se naučili odpuščati. Z dostojnim spominom na preteklost si ne pustimo vzeti zgodovine, z vso svojo odgovornostjo jo moramo prenesti tudi na naše otroke.« »Šola je zaznamovala življenja številnim rodovom na tem delu Dravskega polja in 230-letnica neprekinjenega pouka veliko pove o kraju in ljudeh,« je svoj nagovor na slavnostni prireditvi začela ravnateljica OŠ Cirkovce Ivanka Korez. Prva šolska stavba je bila lesena in je stala sredi vasi. Po dobrih sto letih, leta 1900, je bilo konec vasi sezidano novo poslopje, ki je vidno še zdaj in se vključuje v modernejši del šole, ki je bila v celoti obnovljena pred dobrim desetletjem. »Vsako stoletje in desetletje je dodalo svoj pečat, še posebej pa je šolo izoblikovalo delo učiteljev. Njihova ustvarjalnost se je nalezljivo prenašala na generacije, takšne učitelje smo imeli in jih imamo še danes. Cilj šole niso samo izjemni učni uspehi, temveč tudi vzajemno bivanje in odnosi, za katere želimo, da nas bogatijo in osrečujejo. Medsebojni splet vseh Jože Krivec dejavnikov je pogoj za razvijanje samostojnega dogovornega in osebnostno zrelega posameznika v družbi.« Leskovar: »Brez znanja ni napredka« Da lahko le sodelovanje šole in staršev otroke oblikuje v zrele posameznike, je poudaril tudi župan Anton Leskovar in dodal: »Še posebej danes je pomembno, da imamo dobre temelje v šolstvu. Že Marija Terezija se je zavedala, da brez znanja ni napredka, zato je pred več kot 240 leti uzakonila obvezno šolstvo. 230 let je minilo, odkar je prva generacija v Cirkov-cah prestopila šolski prag in stopila naproti največjemu zakladu, to je znanju.« Prireditve v počastitev visoke obletnice šolstva v Cirkovcah se je udeležila tudi državna sekretar- ka na šolskem ministrstvu Andreja Barle Lakota. Poudarila je, da se lahko le redkokatera evropska država pohvali s tako visokim jubilejem. »Na Slovenskem je bilo obvezno izobraževanje uvedeno že zelo zgodaj, visoki jubilej dokazuje, da je bilo izobraževanje vrednota od nekdaj, da veste, kako pomembna je šola. Ta pa ne prenaša zgolj znanja, temveč je tudi prostor, kjer se tkejo prijateljstva in medgeneracijske vezi.« Uvodnim nagovorom je sledil kulturni program, ki so ga oblikovali nastopi učencev in članov društev. Tako so učenci do petega razreda zbranim pokazali, kako je bilo v šoli nekoč in kako danes; kako so pred stoletjem učenci v šolo pritekli bosi, se med potjo igrali s fračami in podili po travnikih, medtem ko jih danes že ob najmanjšem rosenju v šolo pripeljejo starši in jim čez šolski prag zanesejo še šolsko torbo. Zbrani so lahko uživali tudi v petju otroškega in mladinskega pevskega zbora, ogledu baletne in tvir-ling točke, hiphop nastopu ter prisluhnili članom krožka blok flavte. Zaplesali so tudi folklorniki OŠ Cirkovce, ki so uprizorili splet, kako je v šoli šiba pela. Tako pester, kot je bil program ob 230-letnici šole, je pestra tudi bera priznanj, ki so jih letos že dosegli cirkovški učenci. Ti so namreč žlahtna priznanja usvojili na področjih matematike, turizma, konstruktorstva, raziskovanja ... V vabilu je bilo zapisano, da OŠ Cirkovce stoji na polju, pokončna in ponosna, kljubuje času, sistemu in spremembam, za učence in vse druge, ki bodo še prišli. Zatorej, kot je bilo slišati na prireditvi: »Naj živi OŠ Cirkovce!« Mojca Vtič Viničarjeva selitev 6. nadaljevanje »Bom pognal psa za tabo. Mogoče se boš tudi ti potem prestrašil!« je zagrozil. »Gospod! Bukvice bi rad imel! In vsega zaslužka še nisem dobil.« Brundajoč je stopal Poteževnik po stopnicah navzgor in se oprijemal ograje ob strani. Majala se je pijana in rejena postava ... Boštjan pa komaj drsajoč za njim. »Tu počakaj! Kam lezeš?« ga je nahrulil. Petje, žvenket in cingljanje kozarcev je prihajalo iz stanovanja. Hripajoči in pijani glasovi so se lomili in krhali, ženska grla so čivkala vmes. Pitje, smeh, petje. Vino, vino ... Klepaču so se zašibila kolena. Omamil ga je vzduh vina, mešajoč se z vonjem zorečih tropin v brenkah. Vse leto je delal za dobro kapljico, od vzhoda do zahoda sonca je bibal okrog trsja. Mogoče mu bodo ponudili kozarec vina pred odhodom. Merico pridelane kapljice, da bi mu poživila moči in omehčala besede. Navsezadnje bi na vse pozabil, na vse, kar mu je zagrenilo kako uro v štirih letih bivanja v viničariji. Človek s srdom v srcu ne sme na pot v novi dom. Pravijo, da nima potem drugje sreče. Stopil je k vinski mlaki pred kletnim pragom in pocenil ob njej. Močan vonj sladke pijače mu je udaril v nos in ga opajal z neko prijetnostjo. Prsi, želodec, glava, vse se je nasrkalo tega vzdušja. Zemlja je popila, kar ji je bilo dano, na drugem kraju ga bo spet rodila, si je mislil. Iz zemlje v zemljo. V vdolbinici na pragu je zdelo nekaj čistih kapljic. Morebiti za dva ali tri naprstnike. Pomočil je prst vanje in ga slastno obliznil. »Hm! Sladko pijačo smo pripravili!« je zašepetal. Lice mu je za-žarelo, srce kakor da je močneje zabilo. Pribrundal je oskrbnik. »Tu imaš bukvice in pojdi!« je dejal in se prigugal na tretjo stopnico. Klepač je stopil proti njemu navzgor. »In ono?« »Katero? Kaj?« »No, plačilo, ki ga še nisem dobil!« »Nič nimaš več pri nas!« »Dni, ko smo bili v stelji, še nisem dobil plačanih.« »Sva zaračunala z gospodom za grozdje, ki ga je deca pokradla takrat v grabici, in za ročko z vinom.« Klepač je prebledel. Tako torej! Grozno drago je prišlo zeleno grozdje, ki so ga poskušali otroci; nazobal se ga do sitega tako nobeden ni. In vino, ki ga še pokušal ni. Vino, ki ga je popila zemlja ... »To ni prav! Ne rečem za grozdje, če so ga res zobali. Ampak vino, saj ga nisem popil. Čemu mi ga zaračunavate?« »Menda ne boste rekli, da sem ga sam rad spustil na tla! Vi ste me prestrašili in zato ste dolžni poravnati škodo. — Uredila sva, vi imate svoje, mi svoje. Zbogom!« se je hotel okreniti. Klepač je še čakal, tuhtal in se boril. »Svinje! Krvosesi rejeni!« je vrgel iz sebe. »Svinje pri obloženih mizah, kakršne so izrezane na tramu v viničariji. Take svinje ste vi, ki mislite, da drug nima pravice do življenja! Da bi vam ne teknili moj žulji in kruh, ki bi ga moji otroci morali dobiti!« Zahlipal in zasopel je, usta so bruhala jezo. Srce se mu je krčilo, pesti stiskale. Pograbil bi bil Poteževnika za vrat in ga zalučal v kamenito kašto. Napel je obraz, se pognal naprej. Dvignil je miši-časte roke proti njemu ... Komaj se je obvladal, da ni kaj takega storil. »Da ti ne bo moj pes vratu pre-griznil! Še malo počakaj!« je za-rohnel Poteževnik. »Takoj grem. Od svinj mora človek proč, sicer ga požrejo!« je bruhnil brez premisleka. Nadaljevanje prihodnjič Tednikova knjigarnica Kuhinja z razgledom -Razgledana knjiga Razgled, pojasnjuje pod 2 Slovar slovenskega knjižnega jezika (2014), je obseg izobrazbe, znanja: bogatiti, pridobiti si razgled; razširiti svoj razgled po svetovni literaturi / ima velik razgled po svetovni glasbi, torej veliko ve o njej, dobro jo pozna; manjka jim razgleda po svetu, torej premalo vedo o njem, premalo ga poznajo. Razgledanost je značilnost razgledanega človeka, pravi med drugim ta ista knjiga na strani 380. Na tej in sosednji strani slovarja je najti še druge razlage besede razgled, pa razgledati se, razgledovati se, razgleden, razgledišče, razglednica, razglednik ... Razgledišče je prostor, kraj, od koder je dober razgled. Tako, večpomensko, je mogoče zapisati, da nudi branje odlično raz-gledišče, še posebej, če bralec išče med raznovrstnim leposlovnim, strokovnim in poljudnim čtivom. Osebno pa mi besedna zveza »z razgledom« vrne spomin na odličen film Jamesa Ivoryija Soba z razgledom. Iz pravkar naštetega me je knjižni naslov Kuhinja zrazgledom v trenutku zelo zamikal, tem bolj, ker je avtorica knjižne novitete Svetla-na Slapšak, ki jo zvesto berem v sobotni prilogi časopisa Večer, ki me vedno navduši s pronicljivimi intervjuji, komentarji in tezami ter je navdihujoča premišljevalka brez dlake na jeziku in s čarobnim nasmehom, tudi ko govori o najbolj zapletenih sodobnih družbenih gibanjih. Urednica knjige, ki je pravkar izšla v založbi Goga iz Novega mesta, Ptujčanka Jelka Ciglene-čki, je tudi porok dobrega branja in seveda, naslovnica knjige deluje tako obetavno in mamljivo. Priznam pa, da sem zaradi podnaslova - Eseji iz antropologije hrane, pa tudi zaradi avtorice izjemnega intelektualnega slovesa in izobrazbe, pomišljala, ali se ne bom morda preveč izgubljala v čtivu bolj akademsko izobraženemu bralcu. Ampak mirno lahko vzkliknem: »Ooo, kakšen bralski užitek!« Pravzaprav kar bralski oddih, ko srce ne boli ob nesrečni karmi glavnih literarnih junakov; da ne govorim o vseh drugih dramatičnih korelacijah, spoznanjih in uvidih, ki jih oblikujejo avtorji leposlovne proze. Morda so me ob branju ta prijetna, sproščujoča občutja prevzela tudi zato, ker je bila moja zadnja sopotnica knjiga Druga roka (Chris Cleave, 2011) in me je zelo prizadela, če je to prava beseda. Dragi bralci Knjgarnice, tukaj je odlomek (str. 15) iz prvega razdelka z naslovom Leteči pilavali hrana kot tekst, kot vabilo k branju: ... Patetično kratka zgodovina homo sapiensa kaže, da je njegovo telo doživelo resnejše spremembe v glavnem zaradi sprememb v sistemu prehranjevanja. V 20. stoletju je bil najprej ustvarjen in nato preklican mit o našem predniku, močnem lovcu, ki je z uživanjem živalskega mesa dobil dovolj proteinov za razvoj svojega telesa, zlasti možganov. Naš daljni prednik je bil, v skladu z znanstvenim preobratom v raziskavah sedemdesetih in osemdesetih letih preteklega stoletja, pravzaprav bedni mrhovinar, zadnji v prehranjevalni verigi, ki je v nasprotju s hijenami in mrhovinar-skimi pticami znal prelomiti kost in iz nje posesati mozeg, bogat vir proteinov. Zgodovinarji so se nekaj časa ukvarjali s teorijo o svinčenih ceveh, ki so rimskemu cesarstvu skupaj s koristmi tekoče vode prinesle tudi bolezni, neplodnost in dekadenco. Evropsko telo se je samo v enem stoletju spremenilo po zaslugi darov iz koloniziranega sveta, predvsem krompirja, sladkorja, koruze, kakava, kave in tobaka, da manj vplivnih sestavin, kot so paradižnik, puran ali eksotično sadje, niti ne omenjamo. Evropski meščani so od srede 17. stoletja naprej na stenah svojih hiš radi videli slike miz, bogato obloženih s hrano, in slike obilnih ženskih teles, simbolnega zaslona za projekcijo moške, kapitalistične, kolonialne, bele samozavesti. Poleg tega, da je evropsko telo zaradi novih vrst hrane in novih sistemov prehranjevanja postalo večje in težje, je hrana postala pomemben prostor simbolizacije . Drugi razdelek nosi naslov Sadje in zelenjava (predstavljenih je 25, od artičoke do zelene), sledi razdelek Začimbe in dodatki, nato Jedi in običaji ter Godovniški meniji. Na strani 361 je bibliografija. Če se izrazim z besedami Mladininih kulinaričnih ocenjevalcev: S kruhom pomazano! In dodajam, da je Kuhinja z razgledom Svetlane Slapšak idealna za osvojitev bralne značke za odrasle 2016. Liljana Klemenčič Nogomet Miran Vuk: »Gre samo za formalnost« Stran 12 Kolesarstvo Dirka v Beogradu v znamenju Ptujčanov Stran 12 Kikboks Do lepih uspehov tudi v Amsterdamu Stran 13 Tek Tek harmonije in prijateljstva znova na Ptuju Stran 13 Nogomet Cirkulane v končnico z najboljšega izhodišča Stran 14 Šah VM Aleksander Beljavski tretji na DP Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL Celjani prihajajo v Zavrč v dobri formi Izven skrbi z licenciranjem se nogometaši Zavrča nemoteno pripravljajo na nov prvenstveni obračun. V petek namreč v goste Zavrču prihaja ekipa Celja. Do konca prvenstva so le še štirje krogi, zato lahko razplet vsake tekme neposredno vpliva na končni vrstni red. Zavrčani se še naprej borijo za končno 5. mesto. V Zavrču niso bili preveč zadovoljni z zadnjim remijem proti Gorici, čeprav gre za njihovega najbolj neugodnega tekmeca. Razlog temu tiči predvsem v zapravljenih priložnostih v zaključku tekme. To bodo poskušali varovanci Slavka Matiča popraviti v petek, ko bodo močnejši za Cveka, Tahiraja in Antica. Prva dva se vračata po poškodbi, tretji je odslužil kazen zaradi prejetih kartonov. Še vedno pa izven igrišč ostaja Veljko Batrovic. »Prve ocene glede vrnitve Batrovica po poškodbi so bile precej optimistične, a se je sedaj proces rehabilitacije nekoliko zavlekel. Vsekakor si želimo V znamenju večnega derbija Osrednja pozornost slovenske športne javnosti bo konec tedna namenjena derbiju naših največjih rivalov - Olimpije in Maribora (sobota, 7. 5., ob 20.15). Obračun v Stožicah bo imel velik vpliv na končni razplet prvenstva, saj je sedaj razlika med kluboma tri točke v korist Olimpije. Če zmaga Maribor, se bo izenačil z Olimpijo in bodo zadnji trije krogi pomenili enega najbolj razburljivih zaključkov prvenstva v zadnjih desetih letih. Tudi neodločen izid bi še pomenil določeno negotovost, poraz Maribora pa bi že pomenil njihov predajo naslova. Razpoloženje v obeh taborih je navzven kar presenetljivo mirno. Obenem je to tudi pričakovano, saj je bil vrhunec pretresov dosežen pred tedni, ko so afere in menjave kar deževale: »primer« Ibraimi-Zahovič, rasistični izpad trenerja Olimpije Nikolica, menjava športnega direktorja Olimpije, izpadi Viol, ustoličenje trenerja Vanolija ... Je končno čas, da se osrednja pozornost nameni nogometu in dogajanju na zelenici? Foto: Črtomir Goznik Nogometaše Zavrča so nazadnje remizirali z Gorico, v petek jim v goste prihajajo Celjani. njegove čimprejšnje vrnitve v postavo, a ob tem ne želimo tvegati z morebitno novo poškodbo. Čakamo na popolno okrevanje,« je povedal Mirko Smodej, športni direktor Za- vrča. Ta nas je seznanil tudi s tem, da so pred tednom prekinili pogodbo z Dejanom Glavico. Ta je v tej sezoni nastopil na 25 tekmah, skupno pa je odigral 1514 minut, v ka- terih je dosegel tri gole. »Do prekinitve pogodbe je prišlo sporazumno, saj smo tako v klubu kot tudi sam igralec ugotovili, da njegove igre v spomladanskem delu sezone niso bile takšne, kot smo (je) pričakoval(i).« Celjane na zadnjih štirih tekmah vodi Robert Pevnik, ki sploh še ni doživel poraza (2 zmagi - Celje, Gorica, 2 remija - Krka, Maribor). S tem so se Celjani nekoliko oddaljili od mest, ki pomenijo borbo za obstanek (Celje 36, Koper 31, Krka 30 točk), čeprav še zdaleč niso popolnoma varni. Podobno velja za Zavrč (38), zato bo tekma zagotovo zanimiva in napeta. Moštvi sta se v tej sezoni doslej pomerili trikrat, v prvih dveh obračunih je bila boljša ekipa Celja, nazadnje je bilo na Areni Petrol neodločeno. 6. krog: Celje - Zavrč 2:1 (0:0) 15. krog: Zavrč - Celje 0:1 (0:1) 24. krog: Celje - Zavrč 0:0 JM 1. SNL, 33. krog: Zavrč - Celje, petek, 6. maja, ob 19.00 v Zavrču Nogomet • 2. SNL Kidričani na krilih zmage, Drava po obliž z Vogrincem Lokalni derbi med Aluminijem in Dravo je imel precej nepričakovan zaključek, saj tako visokega rezultata ni pričakoval nihče (Aluminij - Drava 8:0). Nedelja je bila v ptujskem taboru še močno pod vtisom poraza, ponedeljek je prinesel treznejše razmišljanje. V taboru Aluminija je bilo seveda drugače ... S Kalcerjem proti tradiciji Varovanci Bojana Špehonja so v res sijajnem nizu nepora-ženosti, ki traja že 11 krogov. Nazadnje so Kidričani igrišče zapuščali sklonjenih glav 31. oktobra lani, ko so na domačem igrišču izgubili z Rado-mljani (0:4). Prav ti so njihov naslednji tekmec . Z varovanci Dejana Duranovica so se Foto: Črtomir Goznik Po derbiju v Kidričevem so bili v taborih Aluminija in Drave različno razpoloženi, že konec tedna pa jih čakajo nove težke preizkušnje. 2. SNL, 25. krog: Kalcer Radomlje -Aluminij, sobota, 7. 5., ob 17.00 v Radomljah Kidričani pomerili že dvakrat v sezoni, obakrat pa visoko izgubili (6:1 v Radomljah in 0:4 v Kidričevem). Je čas za prekinitev te tradicije? »Smo v sijajni seriji, ki jo že- limo nadaljevati vse do konca sezone. To je povsem realno, tudi proti vodilni ekipi Kal-cerja bomo startali na zmago. Zavedamo se svojih prednosti, ki smo jih na zadnjih tekmah s pridom uporabili. Nekoliko me skrbi odsotnost Kureža zaradi rumenih kartonov in poškodba Vrbanca. V nedeljo je moral zapustiti igrišče zaradi bolečin v gle- žnju, zato je njegov nastop vprašljiv,« je povedal trener Aluminija Bojan Špehonja. Strniti vrste Trener Drave Damjan Vogrinec je v nedeljo po visokem porazu proti Aluminiju še z »vročo glavo« izjavil, da odstopa z mesta trenerja članske ekipe. A po prespani noči in po pogovoru z vodilnimi možmi ptujskega kluba se je odločil, da bo ostal na mestu trenerja in bo speljal sezono do konca. V torek je nato sledil še sestanek trenerja z igralci, na katerem so se dogovorili, da bo v naslednjih treh tekmah treba popraviti odnos, dvigniti željo na igrišču in delovati kot uigrana celota. Prvi popravni izpit čaka modre že ta petek popoldan, ko bodo na Mestnem stadionu na Ptuju ob 17. uri gostili nepredvidljivo in kakovostno zasedbo Triglava, ki še ni opustila misli, da bi lahko prišla na koncu prvenstva do 2. mesta. V spomladanskem delu je za Krajnčani podobno kot za Ptujčani (z izjemo poraza proti Aluminiju) re-zultatsko uspešen niz. Obe ekipi si želita zmage, saj jima ta omogoča še zmeraj resno pogledovanje proti vrhu ali na sam vrh lestvice. Pred tekmo s Triglavom je trener Drave Damjan Vogrinec povedal: »Na tekmi proti Triglavu, ki je zelo dobra ekipa, bomo poizkušali popraviti slab vtis z zadnje tekme in se z zmago odkupiti navijačem. Tokrat ne bom mogel računati na dva standardna kaznovana igralca Alena Romiha in Aleša Čeha. Na tekmi proti Krajn-čanom bom naredil kar nekaj sprememb v začetni enajsteri-ci in želim, da moji nogometaši s pravim pristopom pridejo do pomembne zmage.« V ptujskem taboru so se popolnoma usmerili na zaključek tekmovanja v 2. ligi, nedvomno pa pri tem potrebujejo tudi podporo navijačev s tribun. JM, DB 2. SNL, 25. krog: Drava - Triglav, petek, 6. 5., ob 17.00 na Ptuju 12 Štajerski Šport, šport mladih petek m 6. maja 2016 Nogomet m Licenciranje prvoligašev Tenis • Turnir TE Miran Vuk: »Gre samo za formalnost V torek je komisija Nogometne zveze Slovenije za licenciranje nogometnih klubov objavila rezultate licenčnega postopka za klube 1. SNL za sezono 2016/17. Na prvi stopnji so licenco prejeli vsi klubi prve lige, razen ekipe Zavrča. »Vlogo za pridobitev ustrezne licence za tekmovalno leto 2016/17 je pravočasno vložilo vseh 10 klubov 1. SNL 2015/16, osem klubov pa je vložilo tudi vlogo za pridobitev mednarodne UEFA licence (NK Krka in NK Krško sta vložila vlogi samo za 1. SNL). Vloge je na I. stopnji obravnavala komisija NZS za licenciranje nogometnih klubov. Pri organizacijski, administra- Foto: Črtomir Goznik Miran Vuk: »Sedaj imamo do 16 mentacije, a smo jo že oddali in pozitivno mnenje.« , maja čas za popolnitev doku-zato na 2. stopnji pričakujemo tivni in strokovni podpori komisiji je aktivno sodeloval Rezultati licenciranja na 1. stopnji: Pravna oseba Štadion Licenca NK Celje Arena Petrol Celje UEFA/l. SNL NK Domžale Športni park Domžale UEFA/l. SNL ND Gorica Športni park Nova Gorica UEFA/l. SNL FC Koper ŠRC Bonifika Koper UEFA/l. SNL NK Maribor Branik Ljudski vrt Maribor UEFA/l. SNL ŠD NK Olimpija ŠRC Stožice Ljubljana UEFA/l. SNL NK Rudar Velenje Mestni štadion ob jezeru Velenje UEFA/l. SNL NK Krško Matija Gubec Krško l. SNL NK Krka Portoval Novo mesto l. SNL ŠD Zavrč Športni park Lendava (UEFA tekmovanja) NK Zavrč - tekmovanje v l. SNL Vloga zavrnjena zaradi neizpolnjevanja finančnih obveznosti licenčni oddelek NZS. Komisija je pregledala uradno licenčno dokumentacijo in odločala ob doslednem upoštevanju Pravilnika NZS in UEFA za licenciranje nogometnih klubov, UEFA standarda, sklepov organov NZS in UEFA ter sprejela naslednje odločitve: ŠD Zavrč, ki na prvi stopnji ni bil uspešen pri pridobivanju licence za 1. SNL in mednarodna tekmovanja, ima možnost za pritožbo pri licenčni komisiji za pritožbe, potrebno dokumentacijo pa mora oddati do 16. maja 2016,« so sporočili iz NZS. « »Vse obveznosti do igralcev imamo poravnane« Za komentar smo zaprosili Mirana Vuka, ki je o tem povedal: »To ne pomeni stečaja NK Zavrč, kot me nekateri sprašujejo. Na prvi stopnji smo predložili vso potrebno dokumentacijo, a je bil datum na enem dokumentu takšen, da ni zadostoval pogojem. Konkretno gre za sporazum z našim nekdanjim članom Hrvojem Čubičem, ki je v naš klub prestopil iz hrvaškega NK Mosor, po pol leta se je tja tudi vrnil. Glede odškodnine so se pogajanja nekoliko zavlekla, a smo na koncu poplačali vse naše obveznosti. Sedaj imamo do 16. maja čas za popolnitev dokumentacije, a smo jo že oddali, zato na 2. stopnji pričakujemo pozitivno mnenje. V isti sapi lahko glede licenčnega postopka povem, da z nobenim od naših igralcev nismo podpisali sporazuma o odloženem roku plačila, kot to počnejo marsikje, ampak imamo vse obveznosti do igralcev poravnane. NK Zavrč bo tako zagotovo tudi v naslednji sezoni tekmoval v 1. ligi.« JM Kolesarstvo • Tour of kids - Beograd 2016 Dirka v Beogradu v znamenju KK Perutnina nuj V soboto, 30. aprila, so mlajši mladinci Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj nastopili na mednarodni dirki »Tour of kids - Trofej Milan Panič« v Beogradu, kjer so nastopile ekipe iz Slovenije, Srbije in Hrvaške. Za ptujsko moštvo so nastopili Nace Malovič, Marko Hozjan, Tilen Žagar, Gašper Polanec, Gašper Pušnik in Miha Mur-šec. Dirka je imela dve etapi, dopoldan kronometer in popoldan cestno krožno dirko. V mednarodni konkurenci so fantje iz ptujske ekipe odlično nastopili že na kro-nometru. Najboljši čas je postavil Malovič, drugi je bil Hozjan, četrti Žagar, sedmi pa Polanec. Na popoldanski etapi so fantje branili rumeno Na najvišjo stopničko dirke »Tour of kids Beogradu je stopil Nace Malovič, tretji je pa je bil Žagar. - Trofej Milan Panič« v bil Marko Hozjan, peti Vidovic v Mostarju iz kvalifikacij do finala Blaž Vidovič (drugi z desne) je v Mostarju igral v finalu turnirja serije TE U-14. Ptujska ekipa je v Beogradu dosegla odlične rezultate. majico Maloviča in uspešno odbijali vse napade tekmecev. Še posebej aktivni so bili Pušnik, Muršec in Polanec, ki je polovico dirke celo bežal. V drugem delu dirke so v ospredje stopili Žagar, Malovič in Hozjan in izpolnili navodila trenerja. Drugo etapo je tako dobil Hozjan, 3. pa je bil Malovič, ki je s tem obdržal rumeno majico. 8. je bil Žagar, 10. Polanec. Nedvomno je dirka povsem minila po ptujskih notah, moštvo je pokazalo res izjemno dominacijo. Skupne zmage se je veselil Malovič, na skupno tretje mesto pa se je uvrstil Hozjan. Fanta sta si z odličnimi rezultati na začetku sezone prislužila tudi nastop za reprezentanco Slovenije. Naslednji teden bosta tako tekmovala za Slovenijo na etapni dirki na Češki. tp Član TK Terme Ptuj Blaž Vidovič je pretekli teden nastopal na turnirju serije Tennis Europe (TE) v kategoriji U-14 v Mostarju. Opravil je odlično delo in se v obeh konkurencah, tako med posamezniki kot med dvojicami, uvrstil v finale. Pot do tega dosežka je bila zelo dolga, saj je moral najprej opraviti s kvalifikacijami, šele nato je sledil glavni turnir. V kvalifikacijah ni izgubil niti ene igre, uspešno pot pa je nadaljeval tudi v glavnem žrebu. V prvih dveh krogih je oddal le šest iger, šele v četrtfinalu mu je uspel niz odvzeti 2. nosilec Budimir Tomanovic. Po 7. in 2. nosilcu je bil v polfinalu boljši še od 4. postavljenega Hrvata Lovra Ercega, s čimer si je zagotovil nastop v finalu. Tam je moral priznati premoč 1. nosilcu, Francozu Terencu Atmaneu, ki na lestvici TE U-14 zaseda 34. mesto. Ne glede na finalni poraz je Vidovič z uvrstitvijo v finale dosegel doslej najboljši rezultat na turnirjih tega ranga. Uspeh med posamezniki je dopolnil v konkurenci dvojic, kjer je igral skupaj z Žigom Kovačičem. Tako sta Slovenca zabeležila tri zmage in se prebila do finala. Tudi tam jima je pot prekrižala francoska dvojica Atmane-Garcian, ki je upravičila status 1. nosilcev in je osvojila turnir. TE U-14, Mostar (BiH): posamezniki: 1. krog: Vidovič - Leo Puljic (BiH) 6:1, 6:2; 2. krog: Vidovič - Axel Garci-an (Francija, 7.) 6:2, 6:1; četrtfinale: Vidovič - Budimir Tomanovic (Črna gora, 2.) 6:1, 2:6, 6:3; polfinale: Vidovič - Lovre Er-ceg (Hrvaška, 4.) 6:2, 6:1; finale: Vidovič - Terence At-mane (Francija, 1.) 1:6, 3:6. Dvojice: četrtfinale: Vidovič/Kova-čič - Muminovic/Tomanovic (BiH(Črna gora, 2.) 6:3, 6:2; polfinale: Vidovič/Kovačič -Erceg/Szajrych (Hrvaška/Poljska, 3.) 6:4, 6:4; finale: Vidovič/Kovačič - At-mane/Garcian (Francija, 1.) 2:6, 3:6. Med dekleti je na istem turnirju nastopila še ena članica TK Terme Ptuj Nika Strašek. Tudi Nika je presegla pričakovanja pred turnirjem, saj je dosegla dve lepi zmagi in se uvrstila v četrtfinale. V 1. krogu je bila boljša od Danke Nine Vičic (0:6, 6:1, 6:3), v 2. pa od 7. nosilke, Srbkinje An-driane Simovic (6:1, 4:6, 6:4). Za preboj v polfinale se je Nika merila s prvopostavlje-no Slovakinjo Saro Suchanko-vo, ki spada v TOP 50 igralk v tej kategoriji. Slovakinja je oddala le eno igro (1:6, 0:6). JM Finalni turnir U-14 v Kopru Na igriščih TK Koper je potekal 2. finalni turnir za dekleta v konkurenci U-14. Iz TK Terme Ptuj so se ga udeležile Taja Lončarič, Tara Gorinšek in Ana Teja Tabor. Ana Teja je izgubila v 1. krogu, Taja in Tara pa sta kot 2. in 4. nosilka uspešno preskočili prve ovire in se brez posebnih težav uvrstili v polfinale. Tukaj je ju žreb združil v spodnji polovici tabele, tako da je na Obali potekal ptujski obračun. Tokrat je bila uspešnejša leto starejša Tara Gorinšek (letnik 2002). V finalu se je pomerila s 1. nosilko, Aljo Belinger (Šport plus), ki je bila premočna in je slavila v dveh nizih. Istočasno je potekal tudi turnir v dvojicah, omenjeni ptujski igralki pa sta bili prav tako v glavnih vlogah. Obe sta se uvrstili v finale, vsaka s svojo soigralko. Na koncu je slavila Tara Gorinšek, ki je združila moči z Aljo Belinger (Taja Lončarič je igrala skupaj z Zalo Ano Volk iz ŽTK Maribor). Rezultati, posameznice: četrtfinale: Lončarič (2.) - Lina Božičnik (Maja, 6.) 6:1, 6:0), Gorinšek (4.) - Meta Marenk (Medvode, 5.) 6:3, 6:3; polfinale: Lončarič (2.) - Gorinšek (4.) 6:3, 6:1; finale: Gorinšek (4.) - Alja Belinger (Šport plus, 1.) 2:6, 5:7. Dvojice: finale: Gorinšek/Belinger (1.) - Lončarič/Volk (2.) 6:1, 6:3. Foto: MK Foto: MK petek • 6. maja 2016 Šport, rekreacija Štajrnhi 13 Tek harmonije Kikboks • Turnir Yokoso open v Amsterdamu Tek harmonije in prijateljstva znova na Ptuju Do lepih uspehov tudi v Amsterdamu Tekači so se ustavili tudi pred Mestno hišo. Več milijonov tekačev se je v zadnjih 29 letih pridružilo Teku svetovne harmonije, med njimi večkrat tudi Ptujčani. Gre za prireditev, ki simbolizira in opominja na pomen prijateljstva, miru in harmonije v tem hitrem in zmedenem tempu življenja, ko so pod vprašaj postavljene številne vrednote. Tek svetovne harmonije, ki se je prvič izvedel leta 1987, je netekmovalna prireditev. V sklopu te tekači tečejo s pla-menico, ki simbolizira univerzalno stremljenje k bolj harmoničnemu svetu, miru, prijateljstvu. Obenem utrjuje tudi mednarodne vezi, saj tekači plamenico ponesejo čez številne države. Izvedli so ga že v 140 državah sveta, pridružilo pa se mu je več kot pol milijona ljudi. Mednarodno ekipo tekačev, ki na teku sodelujejo letos, so v sredo sprejeli pred Mestno hišo, kjer jih je nagovorila delegacija MO Ptuj, na čelu s podžupanom Goraz-dom Oreškom. To je bil tudi zadnji dan, ko so nosili pla-menico po Sloveniji. Začeli so namreč že 1. maja. Dženana Kmetec Tekačem se je pridružil tudi podžupan MO Ptuj Gorazd Orešek. Planinski kotiček Golica (1835 m) Sobota, 14. 5. 2016 Zopet je pomlad, cvetoča s cvetlicami. Po tradiciji je čas za pohod na Golico, ki je zelo znana po travnikih s cvetočimi narcisami. Krenili bomo iz Planine pod Golico, od koder bomo pot nadaljevali do Doma na Golici (približno 3 ure hoje), Od t. i. žičnice obstaja možnost dveh različnih pristopov do doma (lažja in težja), nato sledi še vzpon na vrh Golice 1835 m (30 minut). Vrnitev je predvidena po lažji poti. Zbirališče: ob 6.00 - Železniška postaja Ptuj Vrnitev: približno ob 20.00 - Železniška postaja Ptuj Oprema: planinski čevlji, oprema za sredogorje Oblačila: primerna glede na vremenske razmere Prevoz: avtobus Strošek izleta: 22 evrov Zahtevnost ture: lahka (zahtevna) Hrana in pijača: iz nahrbtnika oz. na planinski koči Prijave: na sedežu PD Ptuj ali Daniel (031 694 976) -do zasedbe prostih mest Vodenje izleta : Daniel Hengelman z sovodniki Izleta se lahko udeležijo člani Planinske zveze Slovenije s plačano članarino za tekoče leto. Dodatne informacije: 031 694 976 (Daniel). Ekipa iz Ptuja in Ormoža v Amsterdamu Foto: Franc Slodnjak Patrik osvojil 1., Nina 2., Dejan, Simon, Lara in Luka 3. mesta Ptujski kikboksarji, člani Kluba borilnih veščin Ptuj, so letos prvič sodelovali na mednarodnem turnirju Yo-koso open v Amsterdamu na Nizozemskem. Na tekmovanju, ki je tradicionalno in eno najbolj znanih v tem delu Evrope, je sodelovalo okrog 430 tekmovalcev iz 14 držav. Ptujčani (vsi so tekmovali v disciplini point fighting razen Kaisersbergerja, ki je nastopal v light kontaktu) so tokrat na tekmovanju sodelovali z osemčlansko ekipo. Ptujski tekmovalci so bili tudi na Nizozemskem zelo uspešni. Največji uspeh je dosegel Patrik Šulek, ki je med starejšimi kadeti nad 69 kg osvojil 1. mesto ter osvojil pokal. Nina Duh je med mladinkami do 60 kg osvojila 2. mesto. Uspeh ptujskega kluba so z osvojitvijo 3. mesta v svojih kategorijah dopolnili Lara Vuzem Vajda (starejše kade-tinje do 55 kg), Dejan Duh (st. kadeti do 63 kg), Simon Kaisersberger (člani do 79 kg) in Luka Vindiš (člani nad 94 kg). S ptujsko ekipo je potoval tudi Nejc Korotaj iz Ormoža in njegov trener Dani- lo Korotaj. Žal se Nejc ni uspel prebiti med prve tri, to ni uspelo tudi preostalima Ptujčanoma, Gašperju Mlakarju Valentinu in Vitu Čurinu. Ptujsko ekipo sta tokrat na tekmovanju vodila Luka Vin-diš in Timi Sitar, sodili pa so tudi ptujski sodniki Edvard Štegar, Aleš Skledar, Matej Šibila in Vladimir Sitar. Franc Slodnjak Strelstvo • Medobinska iiga 2015/16 Drugič zapored najboljša ekipa SD Velka A Skupinska slika udeležencev Medobčinske lige 2015/16 Na območju Slovenskih goric že več let zapovrstjo poteka Medobčinska liga v streljanju z zračno puško. V začetku aprila se je na strelišču v Trnovski vasi končala letošnja izvedba, ki je potekala od začetka novembra do aprila. »V tej sezoni je bilo na sporedu devet krogov, v katerih je tekmovalo 49 posameznikov iz 10 ekip. Letos so bili prvič vsi krogi izvedeni na strelišču v Trnovski vasi. V ligi so sodelovala naslednja društva: SD Trnovska vas (dve ekipi), ŠD Selce, SD Vito-marci, SD Velka, SD Osek, SD Cerkvenjak in SD Benediški vrh. Strelci iz Trnovske vasi, Velke in Benediškega vrha so tekmovali z dvema ekipama,« je povedal vodja tekmovanja Franc Hameršak. Po dveh zaporednih ekipnih zmagah Trnovske vasi v sezonah 2012/13 in 2013/14 je letos drugič zapored slavila ekipa SD Velka A (Mirko Tenšek, Sara Srne, Elvir Kramberger) s 25 osvojenimi točkami in zadetimi 4826 krogi. Na 2. mesto se je uvrstila ekipa Oseka (Anton Kocbek, Branko Korošak, Franc Kurnik) z enakim številko točk, vendar manj zadetimi krogi (4730). Tretja je bila ekipa Benediški vrh A s 23 točkami, 4. Vitomarci A 21 točk, 5. Trnovska vas A 19 točk, 6. Cerkvenjak 19 točk, 7. Benediški vrh 15 točk, 8. ŠD Selce 13 točk, 9. Trnovska vas B 11 točk, 10. Vitomarci B 9 točk. Med posamezniki je drugič zapored zmagal Mirko Ten-šek (1495 zadetih krogov) iz Velke. Na drugo mesto se je uvrstil Franc Kurnik iz SD Osek (1466), tretji pa je bil tekmovalec Trnovske vasi Dejan Cvetko (1456). Četrto mesto je zasedla Sara Srne iz Velke (1442), peti je bil Danilo Huber iz Bene-diškega vrha (1428), šesti pa Jan Soto Vargas iz SD Vito-marci (1421). »Vse rezultate je mogoče najti tudi na spletni strani www.sdtv.si in naši facebo-ok strani. Če pa bi se katero društvo ali posameznik želel priključiti ligi v prihodnji sezoni, nas lahko kontakti-ra na naši facebook strani ali na elektronski naslov sd.trnovskavas@gmail.si,« je sklenil Hameršak. UR Foto: CG Foto: ČG 14 Štajerski Šport, šport mladih petek m 6. maja 2016 Nogomet • Superliga Cirkulane z najboljšega izhodišča, v soboto s Stojnci Na praznični 2. maj so bile odigrane tekme 18. oz. zadnjega kroga rednega dela v Superligi. V končnico za prvaka bodo z najboljšega izhodišča krenili Cirku-lančani, ki so se v ponedeljek v Tržcu dolgo mučili, v končnici pa le strli odpor žilavih domačinov. Bukovci bodo v končnico krenili kot 2., v zadnjem krogu rednega dela pa so se doma proti Hajdini izvlekli šele izvlekli iz primeža poraza šele v 80. minuti, ko je zadel Leben. Suvereno je slavila ekipa Gerečje vasi, ki tako še naprej ostaja najuspešnejša ekipa pomladi in bo kot taka v končnici precej nevarna. Ormož je presenetljivo uigral Stojnce, ki v nadaljevanju prvenstva nikakor ne najdejo forme iz prvega dela sezone. Po nekaj slabših predstavah je prepričljivo slavila tudi ekipa Središča ob Dravi, ki je prepričljivo odpravila Apače. REZULTATI 18. KROGA: Bukovci - Hajdina 2:2 (1:1); strelci: 1:0 Habrun 12., 1:1Si-monič 16., 1:2 Črnko 62., 2:2 Leben 80.; Gerečja vas - Aha Emmi Bistrica 2:0 (1:0); strelca: 1:0 R. Sagadin 26., 2:0 Murat 51.; Nogometaši Cirkulan bodo končnico najboljše peterice začeli s prvega mesta. Ormož - Stojnci 3:0 (0:0); Središče ob Dravi - Apače 4. STOJNCI Foto: Črtomir Goznik 18 7 3 8 40:29 29 strelca: 1:0 Stiberc 66., 2:0 Sti-berc 75., 3:0 Tomašic 90.; Tržec - Cirkulane 1:4 (0:1); strelci 0:1 Pal 44., 1:1 Kozel 55., 1:2 Novak 84., 1:3 Ž. Bel-šak 89., 1:4 Žganjar 90.; 4:1 (2:0); strelci: 1:0 Novak 14., 2:0 Perišic 35., 3:0 Ivanuša 57., 3:1 Kajzer 59., 4:1 Govedič 87. 1. IRKULANE 18 11 4 3 39:16 36 2. BUKOVCI 18 10 4 4 38:33 34 3. GEREČJA VAS 18 10 5 3 45:33 33 5. HAJDINA 6. APAČE 7. A. E. BISTRICA 8. SREDIŠČE 9. ORMOŽ 10.TRŽEC 7 7 7 8 5 6 5 8 5 11 2 13 27:24 53:46 30:35 31:36 30:46 39:74 25 24 22 20 17 9 tp Nogomet • Turnir narodov U-15 Slovenci pred Japonci, Norvežani, Brazilci, Hrvati ... Slovenska reprezentanca U-15 je ponovila uspeh letnikov 1998 in osvojila močan Turnir narodov. Vabljeni štirje igralci Aluminija Slovenska reprezentanca do 15 let je od 24. 4. do 1. 5. sodelovala na mednarodnem prijateljskem turnirju narodov, ki je bil odigran v Sloveniji in Italiji. Varovanci Dušana Kosiča so dosegli izjemen uspeh, saj so na koncu med 12 ekipami osvojili 1. Seznam vabljenih igralcev: Nik Očko, Luka Mesarič, Nik Prelec, Matic Bračko (vsi Aluminij), Domen Gril (Bistrica), Tamar Svetlin (Bravo), Abel Marc (Bilje), Denis Gajič (Celje), Ivan Makovec, Mark Čeh (oba Domžale), Mirko Mutavčič (Gorica), Matija Burin (Koper), Luka Lovenjak, Marcel Žižek, Nino Kukovec, Tomaž Stopajnik, Rok Ma-her (vsi Maribor), Renato Simič, Tarik Nikolovski, Jošt Urbančič (vsi Olimpija). mesto! Ekipa je imela močan pridih igralcev iz NK Aluminij, saj so bili vabljeni Nik Očko, Nik Prelec, Matic Bračko in Luka Mesarič (slednji je odpovedal udeležbo zaradi poškodbe). Mladi Slovenci so v pred-tekmovanju nastopili v skupini C, kamor so bile razvrščene še izbrane vrste Brazilije, Združenih držav Amerike in Hrvaške. Napoved dobrega rezultata je bila že uvodna tekma z Brazilci, ki so jo Slo- venci v Ajdovščini dobili z izidom 1:0. Sledil je remi v Biljah z ekipo ZDA (2:2), nato pa je v Novi Gorici pred našimi klonila še izbrana vrsta Hrvaške (2:0), oba zadetka je dosegel Nik Prelec. S tem so si izbranci Kosiča zagotovili 1. mesto v skupini C in nastop v polfinalu. Ta je bil odigran v Vipolžah v Italiji, Slovenci pa so igrali z vrstniki iz Norveške. Obračun je bil izjemno razburljiv, saj je odločitev o finalistu pa- Rezultati slovenske reprezentance: skupinski del, skupina C: Slovenija - Brazilija 2:1 (1:1); strelca: Mutavčič, Urbančič 72; Slovenija - ZDA 2:2 (1:2); strelca: Nikolovski, Maher; Slovenija - Hrvaška 2:0; strelec: Prelec 2x. Vrstni red skupine C: Slovenija 7, Hrvaška 4, ZDA 4, Brazilija 1 točka. Polfinale: Slovenija - Norveška 3:2; strelci za Slovenijo: Si-mič, Prelec, Marc; finale: Japonska - Slovenija 1:2; strelec: Mutavčič 2x. Končni vrstni red: 1. Slovenija, 2. Japonska, 3. Norveška, 4. Rusija, 5. Italija, 6. ZDA, 7. Hrvaška, 8. Anglija, 9. Brazilija, 10. Mehika, 11. Avstrija, 12. Katar. Športni napovednik Nogomet • 1. SNL PARI 33. KROGA - PETEK ob 19.00: Zavrč - Celje; SOBOTA ob 17.00: Rudar - Luka Koper, Krka - Krško; SOBOTA ob 20.15: Olimpija - Maribor; NEDELJA ob 16.55: Gorica - Domžale. 2. SNL PARI 25. KROGA - PETEK ob 17.00: Drava Ptuj - Triglav Kranj; SOBOTA ob 17.00: Kalcer Radomlje - Aluminij, Šenčur -Ankaran, Zarica Kranj - Farmtech Veržej, TKK Tolmin - Roltek Dob. 3. SNL SEVER PARI 23. KROGA - PETEK ob 18.00: Maribor B - Šampion; SOBOTA ob 16.00: S. Rojko Dobrovce - Podvinci Betonarna Kuhar, Šmarje pri Jelšah - Radlje, Koroška Dravograd - Fuži-nar Noži Ravne, Mons Claudius - Dravinja; NEDELJA ob 10.30: Videm - Brežice 1919; NEDELJA ob 17.00: Šmartno 1928 -AjDAS Lenart. SUPERLIGA ZA PRVAKA: PARA 19. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Cirkulane - Stojnci; NEDELJA ob 17.00: Bukovci - Hajdina. ZA OBSTANEK: PARA 19. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Apače - Ormož, Aha Emmi Bistrica - Tržec. TURNIR MLADI DRAVAŠ 2016 Nogometni klub Drava Ptuj organizira 11. mednarodni turnir Mladi dravaš 2016, ki bo odigrana na Mestnem stadionu na Ptuju in na igrišču z umetno travo. Na turnirju bo nastopilo 80 ekip iz Avstrije, Hrvaške, Madžarske, BIH in Slovenije. V soboto bodo tekme predvidoma od 9. do 18. ure, igrale pa bodo selekcije U-7, U-9 in U-11. V nedeljo bo turnir ob istem času, igrali pa bodo mladi iz selekcij U-8 in U-10. Rokomet • 1. B DRL (m) 25. KROG: Moškanjci Gorišnica - Mokerc Ig, Brežice - Drava Ptuj (SOBOTA ob 20.00). 1. B DRL (ž) 5. KROG: Adria transport Logatec - ŽRK Ptuj (PETEK ob 20.00) Mali nogomet • Poletna liga ŠD As 2016 Pari 1. kroga (6. 5.): UŠR Višnjica - ŠD AS-Generali (20.45), ŠD Selan - Joe Fernandes (21.20), ŠD AS - KMN Dražen-ci (21.55), Keramičarstvo Galinec - KTED Korantov Demoni (22.30), Gradbeništvo Bele - Društvo mladih Podlehnik (23:05). Prosta je ekipa EHM Team. David Breznik Triatlon dla šele v sodnikovem podaljšku. Za izenačenje na 2:2 je namreč v predzadnji minuti poskrbel Nik Prelec, v sodnikovem podaljšku pa je zmago našim zagotovil Abel Marc. Finale je potekal v Gradiški, kjer so Slovenci igrali proti Japoncem. Z dvema zadetkoma je tekmo odločil Mirko Mutavčič. »Vsi skupaj smo ponosni na fante, ki so resnično dobro opravili svojo nalogo, saj so igrali proti nogometašem, ki igrajo v velikih evropskih klubih, kar dokazujejo tudi imena na reprezentančnih seznamih. Fantje so na turnirju potrdili zelo dobro delo v mladinskih reprezentancah Slovenije. Pohvalil bi tudi klube in klubske trenerje naših reprezentantov, ki očitno delajo dobro, saj so oni tisti, ki opravljajo ključno nalogo pri razvoju igralcev,« je po zmagoslavju povedal selektor Dušan Kosič. Mladen Dabanovič, vodja nogometne šole NK Aluminij: »O vtisih lahko rečem samo to, da so se vsi naši igral- 15. Ptujski mali TUŠ triatlon V nedeljo, 8. maja, bo na Ptuju potekal tradicionalni 15. Ptujski TUŠ triatlon. Za organizacijo bodo poskrbeli člani Tekaškega kluba Maraton in Športno rekreativni klub TUŠ T.E.A.M. v sodelovanju s Termami Ptuj. Tekmovanje šteje za slovenski pokal, na njem pa se pričakuje mednarodna udeležba tekmovalcev in tekmovalk iz Slovenije in sosednjih držav. Organizatorji glede na uspešno lansko prireditev pričakujejo v vseh kategorijah okrog 400 nastopajočih. Tekmovanje bo potekalo med 8. in 15. uro v okolici Term Ptuj (Zadružni trg, Mlinska cesta, Pot v toplice, Kanalska cesta) ter na obkanalski cesti mimo Skorbe, Hajdoš in Slovenje vasi, zato organizatorji prosijo za strpnost voznikov in vseh udeležencev v prometu. V času od 8.00 do 15:00 bo popolna zapora ceste od ulice Pot v toplice (od gostišča Beli vitez), mimo Term Ptuj do mostu v Slovenji vasi. Urnik tekmovanja: 9.30 start Triatlona za vsakogar (100 m plavanja, 10 km kolesarjenja, 1 km teka) 10.15 start Super sprint triatlona (300 m plavanja, 10 km kolesarjenja, 2 km teka) 11.00 start Akvatlona (50 ali 200 m plavanja, 500 ali 1000 m teka) 11.50 start Sprint triatlona (750 m plavanja, 20 km kolesarjenja, 5 km teka) 14.30 zaključek tekmovanja 15.30 razglasitev rezultatov in podelitev priznanj ci - Prelec, Očko in Bračko - s turnirja vrnili super zadovoljni. Že iz površnih pregledov rezultatov lahko vidimo, da je imel Prelec s tremi doseženimi zadetki res pomembno vlogo, podobno velja tudi za ostala. Za vse nas, ki delamo z njimi, je najpomembnejši podatek, da so naši fantje - velja UR tako za Aluminij kot celotno reprezentanco - primerljivi z vrstniki iz drugih držav. Tudi v bodoče morajo delati tako kakovostno ali še celo bolj, da bodo držali korak z najboljšimi tudi po prehodu v mladinsko in kasneje v člansko vrsto.« JM Foto: NZS petek • 6. maja 2016 Šport, rekreacija Štajrnhi 15 Šah • Člansko državno prvenstvo VM Beljavski na 3. mestu Šahovska zveza Slovenije je kot organizator zaupala izvedbo obeh članskih državnih prvenstev Šahovskemu društvu Krka Novo mesto ob njegovi 70-letnici delovanja. Prvenstvo za ženske je bilo zaprto in je nastopilo deset šahistk, pri moških pa se jih je zbralo 50, nekaj tudi iz tujine, saj je bilo odprto tako za domače kot tuje šahiste. Pri ženkah Ptujčani nismo imeli svoje predstavnice, pri moških pa so nastopili tudi štirje člani ŠD Ptuj, med katerimi je bil najboljši VM Aleksander Beljavski, ki je skupno osvojil 6. mesto, v razvrstitvi za naslov državnega prvaka pa je bil tretji. Letošnja udeležba med člani je bila po številu nekoliko manjša od lanske, ko je prvenstvo organiziralo ŠD Ptuj. Vsekakor pa je bilo kakovostnejše, saj je nastopilo kar 6 velemojstrov, 7 mojstrov Fide, 4 mednarodni mojstri, 16 mojstrskih kandidatov itd. Najboljši ptujski šahist zadnjih dvajsetih let VM Aleksander Beljavski je kot 2. nosilec začel z zmago. Že v drugem krogu pa je doživel neprijeten poraz, saj je moral priznati premoč mlademu FM Borisu Markoji iz M. Sobote. Kljub dobremu nadaljevanju, ko je zabeležil še tri zmage in štiri neodločene izide, mu višje od 6. mesta ni uspelo. Prijetno sta presenetila mlada MM Žan Tomazini iz Slovenske Bistrice s končno osvojenim 3. mestom, s tem je kot najbolje uvrščen Slovenec osvojil naslov državnega prvaka, ter FM Samo Štajner iz ŠK Triglav Krško z absolutnim 4. mestom ter 2. mestom za naslov državnega prvaka. Trije mladi člani ŠD Ptuj so ob koncu osvojili po štiri točke in v glavnem zasedli mesta, na katerih so bili ob začetku. Zelo uspešno je kljub porazu v prvem kolu nadaljeval MK David Murko, saj je nanizal tri zmage in en remi, kar ga je po petem kolu uvrščalo na odlično 12. Končni vrstni red člani: 1. Robert Markuš ŠK N. Gorica 7,5 točke (1.), 2. MM Burak Firat, tujina 7 točk (6.), 3. MM Žan Tomazini ŠK Sl. Bistrica 6,5 (7.), 4. FM Samo Štajner ŠK Triglav Krško 6,5 (10.), 5. VM Sašo Martinovič tujina 6 (3.), 6. VM Aleksander Beljavski 6 (2.) ... 29. MK David Murko 4 (31.), 30. MK Andraž Šuta 4 (28.), 31. Klemen Janže-kovič 4 (35.) vsi Šahovsko društvo Ptuj; številke v oklepajih so začetne pozicije Nogomet • Društvo nogometnih trenerjev Ptuj Priznanja za šest trenerjev Zveza nogometnih trenerjev Slovenije (ZNTS) vsako leto podeljuje priznanja trenerjem za uspešno strokovno, organizacijsko in minulo delo. Za leto 2015 so priznanja prejeli tudi trenerji Društva nogometnih trenerjev (DNT) Ptuj. Na skupščini DNT Ptuj sta priznanja prejela Simon Vi-dovič (pohvalo) in Dejan Žolek (medaljo). Podeljeni sta bili tudi najvišji priznanji: tako sta častna člana DNT Ptuj postala prvi sekretar društva Ivo Klarič in dolgoletni predsednik Janko Streher. Na skupščini ZNTS sta priznanji v obliki plakete prejela Gorazd Šket in Robert Hojnik. Najvišje priznanje, častni član ZNTS, so do sedaj dobili: Janko Streher, Anton Korošec in Štefan Lukas. Predloge za priznanja predlagajo klubi Medobčinske nogometne zveze (MNZ) Ptuj, Upravni odbor DNT Ptuj, dokončno pa predloge potrdi UO ZNTS. DNT Ptuj DNT Ptuj je bilo ustanovljeno 1979. Kot pravna oseba je bilo pri UE registrirano 1981. V tekmovalnem obdobju 2015/16 deluje v društvu 160 trenerjev, ki vodijo proces treningov in tekmovanj klubov v tekmovanjih MNZ Ptuj in klubov, ki tekmujejo v organizaciji Nogometne zveze Slovenije (NZS). Trenerji imajo strokovno nogometno izobrazbo. Dovoljenje za delo - licenco za tekoče tekmovalno obdobje si pridobijo na seminarjih, ki jih vsako leto organizirata društvo in ZNTS. Po tekmovalnem pravilniku MNZ in NZS morajo imeti trenerji zahtevane licence za vodenje ekip na nivoju medobčinskih nogometnih zvez in na tekmovanjih v organizaciji NZS. Trenerji imajo naslednje nazive: trener C, trener UEFA B, trener UEFA A, trener PRO, najvišji naziv, trener UEFA PRO in trener Futsal. »DNT Ptuj deluje kot strokovno združenje pri MNZ Ptuj, ima svojega člana v Izvršnem odboru in dva delegata v Skupščini MNZ. Društvo kreativno sodeluje pri strokovni problematiki in statusu trenerjev, pri problematiki trenerjev na treningih in tekmovanjih v okviru MNZ Ptuj. Osnovno poslanstvo društva je permanentno izpopolnjevanje, ki ga izvajajo društva v obliki organizacije seminarjev,« je pojasnil predsednik DNT Ptuj Marjan Lenartič. DNT Ptuj in osem podobnih društev trenerjev v Sloveniji so ustanovitelji ZNTS, ki ravno tako deluje kot pravna oseba, je konstitutivni član Foto: Črtomir Goznik Aleksander Beljavski (ŠD Ptuj) mesto. Žal pa mu je v naslednjih štirih kolih uspelo osvojiti le pol točke in boljša uvrstitev se je oddaljila. S po tremi zmagami, dvema neodločenima rezultatoma in štirimi porazi sta prvenstvo zaključila MK Andraž Šuta in prvokategornik Klemen Janžekovič. Pri članicah je zmagala tretja nosilka FM Špela Kolarič iz Kočevja (6,5 točke), druga je bila MK Teja Vidic iz Komende (6), tretja pa prva nosilka in bivša mladinska svetovna pr- vakinja do 16 let MM Laura Unuk iz Ljubljane (6). V tekmovanju za naslov državnega prvaka je zmagal MM Žan Tomazini, drugi je bil FM Samo Štajner in tretji VM Aleksander Beljavski. Silva Razlag Strelstvo • 13. Prvomajski turnir Med člani slavili strelci iz Cerkve-njaka, med mladimi Juršinčani Janko Streher in Ivo Klarič sta bila na skupščini DNT Ptuj proglašena za častna člana društva. in strokovna organizacija Nogometne zveze Slovenije. V okviru društev in ZNTS deluje tudi Svet zaslužnih trenerjev. Svet je sestavljen iz trenerjev, starih nad 61 let, ki so s svojim organizacijskim in izjemnim strokovnim delom zaslužni za napredek strokovnega dela na svojem področju. V okviru svoje aktivnosti ponujajo strokovno pomoč pri delu mlajšim trenerjem. Kot mentorji bodo s svojimi bogatimi izkušnjami sodelovali pri programih izpopolnjevanja in izobraževanja trenerjev. Letos 1287 licenc ZNTS Za sezono 2015/16 je ZNTS izdala 1287 licenc trenerjev, ki delujejo v okviru tekmovanj MNZ in NZS. ZNTS je največja strokovna organizacija v okviru panožnih zvez OKS - Združenja športnih zvez Slovenije. UR V začetku maja so strelci iz Trnovske vasi izvedli že 13. Prvomajski turnir v streljanju s serijsko zračno puško. Turnirja so se udeležila strelska društva iz Vitomarcev, Bene-diškega vrha, Cerkvenjaka, Oseka, mladi strelci iz SD Juršinci in člani domačega društva. Skupno je tako tekmovalo 28 posameznikov iz devetih ekip. Med ekipami je slavila ekipa SD Cerkvenjak (Stanko Vršič, Marjan Kocuvan, Branko Peklar) s 515 zadetimi krogi. Druga je bila ekipa iz SD Osek z istim številom zadetih krogov, vendar ekipno slabšo zadnjo serijo. Ekipo Oseka so sestavljali Franc Kurnik, Branko Korošak in Marjan Perko. Na tretje mesto se je uvrstila ekipa Benediškega vrha A (Maja Mihelak, Danilo Huber, Aleksandra Lebreht) s 505 zadetimi krogi. Četrti so bili strelci iz SD Vitomarci s 504 krogi, peta Trnovska vas A (503), šesti Benediški vrh B (485), sedma Trnovska vas C in osma Trnovska vas B. Med posamezniki je slavil strelec iz SD Osek Franc Kur-nik (179), drugi je bil Branko Peklar iz SD Cerkvenjak (177), tretji pa Ferdo Majer iz SD Vitomarci. Najboljši član domačega društva je bil Simon Mlasko, ki je zasedel i r Zmagovalna ekipa Cerkvenjaka 4. mesto. Jani Čeh je bil 12, Damjan Prajndl 15, Boštjan Rola 18, Bojan Maguša 19, Blaž Mlasko 21, Leon Rola 24 in Miran Kuzminski 25. Na obisku tudi državni prvaki Turnir je bil organiziran tudi v mladinski konkurenci. Ekipno je v kategoriji do 11 let zmagala ekipa iz SD Juršinci (515) v postavi Žan Horvat, Žan Plohi in Anej Ma-rušič. Ti fantje so tudi ekipno državni prvaki v kategoriji do 11 let. Drugo mesto so zasedli strelci Trnovske vasi (Domen Klobasa, Vid Gančev Zelenik, Tamara Rola) s 384 krogi. Posamezno je v kategoriji do 11 let slavila Alina Jezer-nik iz Lendave (181). Drugo in tretje mesto sta zasedla predstavika SD Juršinci Anej Marušič in Žan Plohl. Domači strelci so zasedli naslednje uvrstitve: 5. Martin Mlasko, 6. Tamara Rola, 7. Vid Gančev Zelenik, 9. Domen Klobasa. Tekmovanje v kategoriji od 11 do 18 let je potekalo samo v posamezni konkurenci. Zmagal je član SD Trnovska vas Anej Ornik (132), drugo mesto je zasedel Miha Petrič (111), tretje Dominik Pon-grac (106) in četrto Klemen Klobasa (96). Franci Hameršak Mladi udeleženci Prvomajskega turnirja 16 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 6. maja 2016 Ljubljana, Gorišnica • Finalno tekmovanje KuhnaPaTo! Margetnčari med zmagovalci finala Februarja in marca letos se je na 12 regijskih tekmovanjih v obujanju slovenske prehranske kulturne dediščine na ravni osnovnih šol preizkusilo kar 99 skupin, med njimi pa se je 28 skupinam uspelo uvrstiti na veliki finale - državno tekmovanje - projekta KuhnaPaTo, katerega organizator je društvo Vesela kuhinja. Tekmovanje je potekalo 20. aprila v grand hotelu Union v Ljubljani. Foto: arhiv šole Ena izmed skupin na finalnem tekmovanju so bili tudi Margetnčari iz OŠ Gorišnica David Živič, Ema Čagran, Julia Sok, Jana Geč in Barbara Prelog. Na tekmovanje so se s pomočjo svojih mentorjev pripravljali kar nekaj mesecev. Naloga vsake tekmovalne skupine je tako na regijski kot državni ravni obsegala pripravo treh jedi: - lokalno značilne jedi, povezane s kulinarično dediščino domačega kraja, - lokalno značilne jedi, pripravljene na moderen, sodoben način in - lokalno značilne dobrodošlice, ki presega kruh in sol ter vsebuje lokalno značilne sestavine. Najprej so se učenci pod mentorstvom učiteljice Mateje Matja-šič Pevec lotili brskanja po domači prehranski kulturni dediščini. V letošnjem šolskem letu je pri tovrstnem projektu sodelovalo okoli 100 dijakov iz štirih slovenskih srednjih šol - ob Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer (GFML) še Dvojezična srednja šola Lendava, Šolski center Slovenj Gradec in Gimnazija Novo mesto. Najprej se je osmerica najboljših iz štirih slovenskih srednjih udeležilo intenzivnega de-batnega treninga iz nemščine v Ljubljani, nato pa je sledilo tekmovanje v polfinalu. Dijaka ljutomerske gimnazije Anja Za- dravec in Luka Antolin sta bila zelo uspešna in sta se skupaj z Jankom Staričem iz Novega mesta in Kajo Večko iz Slovenj Gradca uvrstila v finale. Na zaključni debati v grand hotelu Union, kjer so dijaki razpravljali o vprašanju, ali naj se partnerjem v registriranih življenjskih skupnostih priznajo enake pravice kot partnerjem v zakonski zvezi, je Anja Zadravec zasedla prvo mesto in s tem postala prva slovenska državna prvakinja v tekmovanju JDI, Luka Antolin pa je osvojil izvrstno drugo mesto. »Dijaka sta strokovno žirijo prepričala s samozavestnim nastopom, z govorniško spretnostjo in prepričljivimi argumenti oz. protiargumenti ter se tako oba uvrstila na mednarodno tekmovanje septembra v Pragi, kjer bosta zastopala Slovenijo in se pomerila z državnimi prvaki iz Slovaške, Češke, Poljske, Madžarske, Estonije, Latvije, Litve in Ukrajine,« je dejala mentorica in profesorica nemščine na NŠ Kresovi na večer pred prvim majem imajo drugačen pomen kot kresovi, ki jih prižigamo druge dni v letu. S kurjenjem kresov so delavci opozarjali na svoje pravice in to počno še danes. Tudi v naši občini je Bar Rola organiziral tradicionalno kreso-vanje z domačim ansamblom Veseli pubeci. Županji Darji Vudler je pripadla ta čast, da je prižgala kres. S pomladnimi ognji naj bi soncu pomagali, da bi se čim prej ogrelo in zasijalo s polno močjo, kar je v teh dneh ob nedavni pozebi prišlo še toliko bolj do izraza. DV Po pridobljenih informacijah starejših vaščank (predvsem babic in celo prababic) so se soglasno odločili za pripravo repjače, lokalno značilne jedi iz repe, skute in ajdove moke, ki se je nekoč pripravljala predvsem ob prazniku vseh svetih, 1. novembru. Z repjačo so se učenci s pomočjo in nasveti Darka Marina nekoliko poigrali in ji dodali nekatere (prav tako lokalno značilne) sestavine ter ustvarili repjačo Obred civilne zlate poroke je opravil ormoški župan Alojz Sok, sveto mašo pa je daroval podgorski župnik Jože Šipoš. Sorodniki in prijatelji so se z njima povese-lili na pravi prleški gostiji. Janez se je rodil 18. 10. 1937 v Mihovcih pri Veliki Nedelji. Svojo poklicno pot je pričel kot šofer, nato pa jo nadaljeval kot zavarovalni zastopnik. Marta je bila rojena 15. 9. 1942, v družini Gašparič v Cvetkovcih. Delala je kot trgovka in pozneje kot raču- malo drugače. Od tradicionalne repjače se loči po številu plasti testa, predvsem pa po nadevu -domači repi in skuti so dodali še bobovec, staro sorto jabolk. Postregli so jo v nekoliko sodobnejši obliki, na ajdovem drobljencu, in ji za piko na i dodali še jabolčno čežano s sladko smetano. Preizkusili so se tudi v povsem inovativni pripravi jedi, ki bi jo postregli gostom kot dobrodošlico, to je solati z domačim novodkinja. Dom sta si zgradila v Cvetkovcih. V zakonu sta se jima rodila sinova Janko in Benjamin, danes pa ju razveseljujejo vnukinji Kaja in Liza ter vnuk Miha. Oba sta bila dolga leta dejavna na številnih področjih v kraju in občini. Janez v zadnjih letih, ko je okreval po težki operaciji, tega ne zmore več, Marta pa svoje poslanstvo opravlja še naprej. Že vrsto let pripravlja skupine prvo-obhajancev in birmancev na petje pri njihovih slovesnostih. De- prekajenim svinjskim jezikom in jajčko. Z avtorjem recepta g. Marinom so jo poimenovali kar cocktail solata, saj pisan videz in okus izpopolnjuje tehnika rezanja zelenjave in mesa julienne. Posebno pozornost so namenili postrežbi - ne samo da so jo postregli v steklenih kozarčkih, ocenjevalni komisiji so jo prinesli na (posebej za to pripravljenem) lesenem podstavku, ki ga krasi ponos občine Gorišnica, slika Dominkove domačije. Kot že omenjeno, so se učenke in učenci do tako visokega rezultata uspeli prebiti predvsem s svojo angažiranostjo, marljivostjo, vloženim trudom in delom. Za vse to pa so vsekakor zaslužni njihova mentorica Mateja Matja-šič Pevec, s pomočjo katere so pripravili teoretičen del (raziskovalno nalogo), ter Darko Marin, vodja šolske kuhinje, in Anja Prelog, predstavnica domačega Društva gospodinj, ki sta učencem med drugim pomagala pri praktični pripravi jedi. Tako za učence kot mentorje je zmagovalno mesto na finalnem tekmovanju, ki si ga Marge-tnčari delijo s še štirimi skupinami, izjemno priznanje in dokaz, da se z združenimi močmi, sodelovanjem in ekipnim duhom veliko doseže. Margetnčari z mentorji javna je tudi v Društvu kmečkih žena in Društvu upokojencev. Že nekaj let organizira romanja v Medžugorje. Tako Janez kot Marta sta z medsebojnim spoštovanjem stala drug ob drugem dolgih 50 let. S svojo prijaznostjo, lepo besedo, dobroto in nasmehom pa polepšala dneve tudi vsem okrog njiju. Naj ju tudi v prihodnje spremljajo sreča, zdravje in ljubezen. AK Sv. Andraž • Kresovanje Kres za pravice delavcev Pri kresovanju gre za izjemno kulturno dediščino, ki ima danes predvsem družabni značaj. Foto: AK Ljutomer • Izvrsten rezultat gimnazijske dvojice Anja državna prvakinja, Luka podprvak V Ljubljani se je odvijalo prvo državno tekmovanje iz nemške debate Jugend debattiert international (JDI - Mladina razpravlja mednarodno) z nastopom osmih najboljših debaterjev iz celotne Slovenije. Ormož • Zlatoporočenca Kandrič 50 srečnih skupnih let Zlati jubilej skupnega življenja sta 16. aprila praznovala Marta in Janez Kandrič iz Cvet-kovcev. Na skupno življenjsko pot sta stopila pred petimi desetletji, natančneje 5. 2. 1966, ko sta si obljubila zvestobo. Svojo zaobljubo sta kot zlatoporočenca ponovila pred številnimi sorodniki in prijatelji, najprej v poročni sobi ormoškega gradu, nato pa še v cerkvi sv. Lenarta v Podgorcih. GFML Milojka Vaupotič. petek • 6. maja 2016 Ljudje in dogodki Štajerski 17 Podlehnik • Šola v naravi na Pohorju Pouk sredi narave je zanimivejši Prav celo šolsko leto smo čakali na ta teden, da se odpravimo v šolo v naravi. Končno je prišel dolgo pričakovani dan, da se poslovimo od staršev in šole. Z avtobusom smo se odpeljali na Pohorje. Takoj, ko smo prispeli, smo si ogledali dom, se vselili v svoje sobe ter si jih uredili. Upravnik in vodja doma sta nas seznanila s pravili, ki veljajo v domu in ob njem. Vsako jutro smo se prebujali v naravi in po zajtrku takoj pričeli aktivnosti. Seznanili smo se z astronomijo, vrstami ognja in ognjišč, zelišči, spoznali rastline za prehrano in zdravje, spoznali gozd in gozdno rastlinstvo ter živalstvo, se ekološko obnašali, raziskovali, se orientirali s karto in brez nje, postavljali bivake, raziskali slap in se učili v naravi. Podali smo se po učni poti, spoznali gorski potoček, se seznanili s po-hodništvom, plezali po plezalni steni in streljali z lomom. Veliko smo risali, ustvarjali in sami iz- Foto: arhiv OS Podlehnik Podlehniški četrtošolci z učiteljico Zdenko so spoznavali Pohorje. delali spominke za svoje starše. Seveda nismo pozabili na slovenščino, matematiko in angleščino. Tudi hrana v domu je bila odlična. Ob večerih smo se igrali družabne in socializacijske igre, plesali in pokazali, kaj znamo, na prireditvi Pohorje ima talent. Najtežje smo zvečer zaspali; pa ne zaradi domotožja, temveč smo si imeli veliko povedati o novih prijateljih, doživetjih celega dne in o ... Vsega pa ne povemo. Kot bi trenil, je minil teden in v petek smo morali domov. V Pod-lehniku so nas pričakali naši starši, ki smo se jih zelo razveselili, saj smo vsi imeli malo domotožja. Bilo je lepo in nepozabno. Učenci 4. razreda in učiteljica Zdenka Golub Gorišnica • Vzgoja špargljev je izredno zahtevna Pridelava špargljev v Moškanjcih Mladi Andreji Firbas iz Moškanjcev ne manjka poguma. Usoda je hotela, da je s fantom Alenom prevzela kmetijo. Pred dvema letoma pa sta se spustila v nov izziv ' zelenih špargljev. pridelavo Andreja in Alen sta mlada prevzemnika manjše kmetije. Na 3,5 ha kmetijskih površin pridelujeta različne poljščine. Letos pa sta se po dveh letih od sajenja prvič razveselila pridelka zelenih špargljev. Nasad v velikosti 23 arov sta ročno obirala približno tri tedne. »Prvi nasad špargljev sva videla v Slovenj Gradcu. Tam sva se seznanila s šparglji in zdeli so se nama zelo okusni. Za pridelavo špargljev pa so naju dodatno motivirale zdravilne lastnosti te kulture. Zato sva se odločila, da bova pričela pridelovati šparglje, a mo- ram priznati, da s precejšnjim strahom, saj ta vrtnina v našem okolju še ni tako poznana,« je povedala Andreja in še izpostavila, da je vzgoja špargljev izredno zahtevna. Vanjo je treba vložiti veliko truda in časa, saj je vsa dela treba opraviti ročno. Na državni praznik, dan upora proti okupatorju, sta na kmetiji pripravila tudi špargljev dan, kjer so udeleženci pridobili koristne informacije o pridelavi te izjemno zdrave vrtnine. Lahko so si ogledali tudi nasad ter se seznanili s postopkom pridelave zelenih špargljev. Slovenska Bistrica • Vojašnica bo 14. maja odprla vrata Na vožnjo z valukom Foto: Osebni arhiv Vojašnice od okolja navadno loči visoka ograja z napisom, da gre za vojaško območje in da je gibanje omejeno. Ob dnevu Slovenske vojske 14. maja pa bodo vojašnice po Sloveniji odprle svoja vrata, tudi vojašnica Vincenca Repnika Slovenska Bistrica. »Javnost želimo seznaniti z našim delom, poslanstvom in nalogami. K sodelovanju bomo povabili tudi organizacije in združenja iz Podravja, s katerimi tudi med letom redno sodelujemo,« je povedal poveljnik 670. logističnega polka polkovnik Friderik Škamlec. Dejal je, da bodo v Slovenski Bistrici obi- Foto: Mojca Vtič Poveljnik 670. logističnega polka polkovnik Friderik Škamlec je predstavil aktivnosti ob dnevu Slovenske vojske. skovalcem predstavili, v kakšnih pogojih na terenu bivajo pripadniki Slovenske vojske. »Videti bo mogoče, kako na terenu pripravljamo hrano, zagotavljamo čisto vodo, električno energijo. Prikazali bomo tudi uporabo našega 27-tonskega dvigala in druge opreme. Pripadniki zdravstvene enote pa bodo izvajali prikaze nujne medicinske moči, obiskovalcem pa bodo na voljo tudi za merjenje tiaka in sladkorja v krvi,« je naštel Škamlec. Kot doslej bo tudi letos organiziran ustvarjalni kotiček za otroke, prav tako bo mogoča vožnja z oklepnim vozilom valuk. Vojaški kaplan bo 14. maja krstil motorje, podeljena pa bodo tudi priznanja in čini povišanim pripadnikom in pripadnicam Slovenske vojske. MV Prvi pridelek zelenih špargljev Čeprav slovesnim potrošnikom špargelj v kulinariki še ni dovolj poznan, pa smo se pri Firbasovih lahko prepričali, kako okusne in zdrave jedi lahko pripravimo iz te vrtnine. Udeleženci so jih namreč okusili v različnih kulinaričnih dobrotah - od juhe, namazov, polpetov, do špargljev, pripravljenih na žaru. Špargelj pa ni poznan le kot kulinarična dobrota, pač pa tudi kot zdravilna rastiina, ki vsebuje veliko dobrodejnih sestavin: »Šparglji so bogati s provitaminom A in z vitaminom C. Vsebujejo mnoge vitamine B kompleksa in so odličen vir folne kisline, ki zmanjšuje tveganja za bolezni srca in ožilja ter je nepogrešljiv za pravilno delitev celic in s tem za pravilen razvoj otroka v maternici. Šparglji so pomembni za dobro cirkulacijo krvi v telesu. Je tudi odličen antioksidant in ščiti človeški organizem pred nekaterimi oblikami raka. Poleg vsega naštetega so še odličen diuretik, in sicer zaradi visoke vsebnosti beljakovin.« Monika Levanič Ormož • Srebrno priznanje Mateju Plehu Velik dosežek učenca Učenec OŠ Stanka Vraza Ormož Matej Pleh je na 18. državnem tekmovanju iz matematike Računanje je igra osvojil odlično drugo mesto. Na OS Stanka Vraza Ormož se lahko pohvalijo z odličnimi dosežki učencev na različnih tekmovanjih, tudi na najvišjih. Sredi aprila je na Jesenicah potekalo državno tekmovanje iz matematike Računanje je igra. Tekmovanje je namenjeno najboljšim učencem prilagojenega programa z nižjim izobrazbenim standardom, od četrtega do osmega razreda. Na državno tekmovanje v znanju matematike se je uvrstil tudi četrtošolec OŠ Stanka Vraza Ormož Matej Pleh. Pod vodstvom mentorice Tanje Prosnik Žunec je dosegel odlično drugo mesto. »Vse od šolskega tekmovanja se je uril v zahtevnih računskih nalogah in na državnem tekmovanju dosegel srebrno priznanje, drugo mesto. Vsi učitelji smo na dosežke našega učenca zelo ponosni,« je pri tem še dodala mentorica Tanja Prosnik Žunec. ML ^^m h in^^^—i in ,i -"•XV 3, P* n ^H m T^HB Foto: Arhiv OŠ Stanka Vraza Ormož 18 Štajerski Svetujemo in priporočamo petek • 6. maja 2016 Pomagajmo si Zdravstveni nasveti Disleksija - dar ali ovira Naslov za ta prispevek sem si sposodila (seveda z njegovim dovoljenjem) od mladega diplomanta dislektika, ki si je za svoje diplomsko delo izbral reportažo, ki govori o disleksiji. V reportaži so ljudje govorili o tem, kako je živeti z disleksijo in kje so največje težave. Za to temo se je odločil zato, ker je sam imel velike probleme v otroštvu, saj njegova drugačnost ni bila sprejeta. Pomembno je vedeti, da disleksija nikakor ni bolezen. Organski izvor zanjo je sicer v možganih, vendar z njimi ni nič narobe, le malo drugače delujejo. Oseba z disleksijo ima bolj razvito in prednostno desno polovico možganov, to pa ostane celo življenje. V Sloveniji ima disleksijo približno 4 % celotne populacije. Dosedanje raziskave v Sloveniji, Evropi in svetu kažejo, da je več dislekti-kov med fanti kot dekleti. Kaj je točen razlog za tako stanje, še ni točno dokazano. Iz lastne dolgoletne prakse lahko rečem, da slovenski šolski sistem žal ni dovolj prilagojen dislektikom. Vse je odvisno od izvajalcev pomoči in razumevanja otrokovih težav. Togost pri poučevanju, obravnavi in ocenjevanju otrok z disleksijo ali katerimikoli drugimi učnimi težavami je prevelika. Otrok, ki ima srečo, da ga poučuje učitelj z visoko stopnjo empatije (torej tisti, ki se lahko postavi v "otrokove čevlje" in razume njegovo stisko), bo šolsko leto veliko lažje prehodil. Naš izobraževalni sistem je izrazito usmerjen na sposobnosti Vir: https://www.google.si/sea rch?q=disleksija+leva+in+desna+hemisfera&espv' leve možganske polovice, torej učenje zaporedij (vse od abecede in poštevanke naprej), analitično strukturiranje in linearno učenje. Posledično izloča ljudi s poudarjenimi sposobnostmi desne polovice, saj ne najde ustreznega mesta za upoštevanje prednosti in izjemnih sposobnosti ljudi z disleksijo. Šola naj bi bila mesto za pridobivanje znanja. A ljudje smo si različni in do znanja prihajamo po različnih poteh. Namesto ukalupljanja bi šole lahko bolj cenile drugačnost in pestrost otrok, ki vanjo vstopajo. Dokler se drugačnost žal še vedno zatira in obsoja, bo šolski sis- tem proizvajal veliko nesamo-zavestnih mladostnikov z ubito željo po znanju. Osebe z disleksijo imajo lahko težave tudi s splošnim razmišljanjem, saj drugače razmišljajo in se lotijo reševanja težav na drugačen način, a to je tudi koristno, saj drugačen način razmišljanja prinaša nove izume in dognanja. Prav zaradi tega so osebe z disleksijo tako drugačne, izjemne, nekatere celo genialne, npr. Leonardo da Vinci, Walt Disney, Albert Einstein, Agatha Christie, Pablo Picasso, Isaac Newton, Muha-med Ali, J. Kenedy, Winston Churchill, John Lennon ..., od znanih Slovencev pa lahko omenim znane igralce Gojmir-ja Lešnjaka Gojca, Jurija Zrnca, Sašo Pavček. V veliko primerih motnja ni odkrita, družba pa je o njej še vedno premalo poučena, zato so lahko učenci z disleksijo pogosto označeni kot lenuhi, površni in slabi učenci, čeprav to v resnici niso. Težave, s katerimi se srečujejo osebe z di-sleksijo, še ne pomenijo, da te osebe ne morejo imeti uspešne kariere. Veliko jih šolanje nadaljuje na fakultetah. Poklicna področja, kjer najdemo največ oseb z disleksijo, so arhitektura, psihologija, notranje in zunanje oblikovanje, oblikovanje različnih materialov, športne dejavnosti, glasba, računalništvo, elektronika in mehanika, grafika, fotografiranje, kulina-rika in gledališka umetnost. Ne obupajte! Disleksija je lahko težava, lahko pa jo tudi obrnete v uspeh. Le hitro in gladko ne bo šlo, pa saj nobena dobra stvar v življenju ne pride zlahka. Tanja Nikolovski, specialna pedagoginja - defektologinja, OŠ dr. Ljudevita Pivka, Ptuj Tačke in repki Zaprte nosnice pri brahiocefalnih pasmah Več lastnikov francoskih buldogov sprašuje za nasvet, kako pomagati njihovim psom, ki težko dihajo skozi nos. Že ob najmanjšem naporu se pojavijo težave s težkim in glasnim dihanjem, te pa se s pojavom toplih dni in predvsem vročine še močno stopnjujejo. Francoski buldogi spadajo med brahiocefalne pasme, to so pasme s kratkimi gobčki. Rejci so jih selekcionirali do te mere, da imajo zelo kratek, sploščen gobček in nos. Seveda to privede do težav z dihanjem, saj je količina zraka in kisika, ki mora priti v pljuča, zmanjšana zaradi zoženih dihalnih poti in zaradi same anatomije glave. Pri teh brahiocefal-nih pasmah govorimo o brahio-cefalnem sindromu, ki pomeni veliko težavo v življenju psa zaradi otežkočenega dihanja in posledično tudi nejevolje in strahu pri lastniku takega psa. Tak pes je pri najmanjšem naporu močno zadihan, diha zelo glasno in izkašijuje ali bruha gosto vlečlji-vo sluz. V današnjem prispevku se bom omejil predvsem na nos psa in zoženi ali celo popolnoma zaprti nosnici. K tej problematiki nosu se lahko naveže tudi preveliko mehko nebo v grlu, ki zaradi velikosti zapira vhod v sapnik in na tak način preprečuje psu, da bi se nadihal zraka in kisika. Zoženi nosnici se pojavljata predvsem pri francoskih buldogih, angleških buldogih in mopsih. Značilna lastnost vseh psov je, da najraje in tudi najpogosteje dihajo skozi nos. Na dihanje skozi usta preklopijo šele, ko jim že močno zmanjkuje kisika. Ker imajo nosnici zoženi, je vse skupaj videti zelo tragično in glasno, saj se na vse pretege trudijo, da bi nadaljevali dihanje skozi nos. Lastnikom psov, ki imajo težave z zoženimi nosnicami, svetujem, da pripeljejo svojega psa na pregled v ambulanto za male živali. Omenjena problematika se namreč lahko rešuje samo z operativnim posegom, ki se opravi v splošni anesteziji. Znano je, da so brahiocefalne pasme problematične za anestezijo, tako da je potreben resen predoperativni pregled živali, preden se dogovorimo za operativni poseg. Pri operaciji izrežemo del nosnic s kožo in podkožjem vred, zašije-mo nazaj in na tak način sprostimo zraku pot v nosnice in dalje v pljuča. Težava je lahko še v grlu zaradi mehkega neba, ki je preveliko, zato ga s posebno kirurško tehniko lahko odstra- Foto: osebni arhiv Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osoj-nikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. nimo. Pes, ki je imel operirani nosnici, mora nekaj dni nositi zaščitni ovratnik, da se rana ne poškoduje s praskanjem zadnje tačke ali drgnjenjem noska ob steno ali tla. Sam poseg širitve nosnic pri psih, ki imajo težave zaradi tega, toplo priporočam, saj neukre-panje in večletno težko dihanje in otežkočano vlečenje zraka v pljuča poškoduje srce in prav tako pljuča. Poveča se desna polovica srca in vse omenjeno lahko vodi v srčno popuščanje. Kakovost življenja se operiranim živalim močno dvigne, kužki spet mirno spijo, postanejo bistveno bolj igrivi in zainteresirani za sprehode. Zadovoljni so tudi njihovi lastniki. Emil Senčar, dr. vet. med. Foto: Črtomir Goznik Marjana Zupanič, farmacevtska tehnica Poškodbe pri rekreaciji (2.) Poškodbe kolena Do poškodb kolena pride najpogosteje zaradi preintenzivne vadbe, neprimernega raztezanja pred vadbo, zaradi naglih reakcij (skokov, obratov). Pri srednjih do težjih poškodbah kolena je treba poiskati zdravniško pomoč. Možne so različne poškodbe kolena: - poškodbe vezi (notranje kolenske, zunanje kolenske, sprednja križna in zadnja križna vez), - poškodbe meniskusa (raztrganine so lahko prečne, vzdolžne, lahko gre za zmečkanine), - poškodbe hrustanca (lahko poči, se zmečka ali odtrga), - izpah pogačice (gre za pomik pogačice iz njenega položaja), - vnetje pokostnice (pri tem se bolečine pojavijo v piščali), - zlomi in prelomi kosti. Pri vse teh poškodbah je nujno obiskati zdravnika. Med poškodbami sklepov so pogoste poškodbe komolca (teniški komolec) in poškodbe ramena. Za vse poškodbe sklepov se svetuje, če ne gre za hujše poškodbe, ko je potreben obisk zdravnika, čim prej vzeti protibolečinsko zdravilo (3-7 dni), svetujemo obkladke, kratkotrajnemu počitku pa naj sledi gibanje s postopnim povečevanjem obremenitev. Kdaj si vzeti počitek Vadbo je treba prenehati takoj, ko se pojavi bolečina. Bolečina je namreč pomemben varnostni mehanizem, ki nas opozori, da smo si zadali pretežko vajo, je pokazatelj, da se v telesu nekaj dogaja. Pri tem naj nam bo v pomoč angleška kratica R.I.C.E. (Rest, Ice, Compression, Elevation), saj združuje štiri temeljne postopke, ki jih moramo izvesti takoj po poškodbi. Torej: počitek, led, kompresija in dvig poškodovanega uda. Tako omilimo bolečino, omejimo zatekanje, zavarujemo poškodovano tkivo ter vplivamo na hitrost celjenja. Poškodovan, boleč predel na telesu je treba najprej: - hladiti z ledom, mrzlimi obkladki, pod tekočo vodo. Vrečke z ledom, ki je povečini nimamo na dosegu, lahko nadomestimo z vrečko, ki vsebuje instant led. Tega s pretrgom vrečke sprožimo in začne hladiti - nastane gel led, ki zadostuje hlajenju do dveh ur. Hladimo izmenjaje na 15 minut, vendar ledu nikoli ne polagamo na oboleli del brez zaščite, torej le v vrečki, ampak zavitega v tkanino (omrzline!); - povijati z elastičnim povojem, kar preprečuje zatekanje tkiva; - dvigniti poškodovani del, kar ugodno vpliva na zmanjšanje otekline. Omilitev bolečine ali krajšanje intenzitete bolečine ter rehabilitacijo lahko dosežemo z zdravljenjem z zdravili, ki največkrat spremlja druge načine zdravljenja. Uporabljamo: - zdravila za lajšanje bolečine in zniževanje telesne temperature - paracetamol, acetilsalicilna kislina, - nesteroidna protivnetna in protirevmatična zdravila, - nesteroidna in protivnetna zdravila za lokalno zdravljenje (lajšanje bolečine), - zdravila s heparinom, escinom ter okserotidi za lokalno zdravljenje (za otekline, modrice). Zdravila naravnega izvora - za lokalno zdravljenje v mazilih ali gelih so tekoči izvlečki semen divjega kostanja, cvetovi navadne arnike, listi in korenine navadnega gabeza. Tudi homeopatska zdravila lahko pripomorejo k hitrejšemu okrevanju in rehabilitaciji, za kar pa je potreben posvet s farmacevtom. Masaža ob pravilnem načinu izvajanja (izbor in intenzivnost masažnih prijemov) zavzema pomembno mesto v rehabilitaciji športnih poškodb. Tudi samomasaža lahko veliko pripomore k hitrejši vrnitvi na športni teren. Z masažo iz poškodovanih mest iztiskamo vnetno tekočino. Opornice in stezniki sodijo v rehabilitacijo predvsem zaradi preprečevanja ponovne poškodbe v fazi zdravljenja. Najboljši naravni steznik je mišični steznik, kar pomeni, da moramo skrbeti za krepitev mišic. Sicer pa je namen steznikov zmanjšati gibljivost prizadetega dela telesa (imobilizacija sklepa in mišic). Še nekaj nasvetov Po koncu treninga se morate preobleči in poskrbeti za dovolj tekočine, poskrbeti za rehidracijo in piti veliko vode. Nikoli ne trenirajte, če ste preutrujeni ali je zunaj premokro ali prevroče. S tem povečujete možnost poškodb. Če gre za hujšo poškodbo, moramo poiskati zdravniško pomoč oz. ob vikendih nujno medicinsko pomoč. Rekreacije pa ne opustite, ko boste začutili prve bolečine po vadbi (tako imenovani »muskelfiber«), temveč jo po svojih zmožnostih nadaljujte. Rezultati dobrega počutja bodo hitro tu. Želim vam prijetno in uspešno vadbo! Marjana Zupanič, farmacevtska tehnica, Lekarna Budina-Brstje petek • 6. maja 2016 Za kratek čas Štajerski 19 SESTAVIL EDI KLASINC PRENOS V STRAN MESTO V SREDNJI BOSNI ENAKOMERNO GIBANJE NAPOTA DRUŽABNA IGRA DRDRALO AFRIŠKA POSODOVKA SKLENITEV ZAKONSKE ZVEZE SAD OLJKE RAZLOG, POVOD TRESKE PRIPADNIK INDIJANSKEGA PLEMENA ASTMA IVAN POTRČ DALJŠA DOBA KOPNO V MORJU HUDO JECLJANJE SLIKAR PEJSAŽIST SLUŽABNIKI, SLUŽINČAD NAŠ PISATELJ (JANKO) ONDREJ NEPELA VRSTA VOLKOV DVOGLASNIK V SLOVNICI DEKLE NA ROLERJIH VBOD Z NOŽEM POLAGALEC TAPET TRAM OPORNIK HALJA MUSLIMANK REKLAMNI TV VIDEO POSNETEK SKARPA NAS NOGOMETAŠ (RENE) BREZALK. PIJAČA NADANGEL DRUŠČINA VODNA STRUJA VZHODNO-GERMNASKO PLEME NEZAKONSKI OTROK VPRASALNICA PREVAJALEC DOLAR OLIVER TWIST TRD ZRNAT KAMEN DVOZLOŽNA STOPICA CANKAR IVAN TOVARNA NA TEZNEM PEVSKI ZBOR TURŠKI VLADAR NAŠ IGRALEC (BINE) PROŽNA PLETENINA ZAPONKA NA VZMET VINKO COCE SLAVKO OSTERC STOPNJA PRIDEVNIKA OBJAVA V ČASOPISIH, INSERAT KRISTALNA SNOV V SEČU NAŠ SLIKAR (JOŽEF) NAŠ SLIKAR IZ BESEDE ROGAČ AVSTRIJSKI SIR UGANKARSKI SLOVARČEK: AGAPANT = afriška posodovka, BOJAR = avstrijski sir, ČARGO = slovenski slikar (Ivan), DIFTONG = dvoglasnik v slovnici, FAČUK = nezakonski otrok, pankrt, bastard, KERUB = nadangel, LALACIJA = hudo jecljanje, OLOVO = mesto v srednji Bosni. ■avroa 'ooavo 'oniiaioi Vraan 'vsnonv 'aiivia 'Niavavvi 'oviiai 'HoiviAi 13 'raHoai 'HNvaD 'io Twi '»novd 'vdvivi '»01 Viovi 'aiz iNd0d0 'iods 'yvi3dvi 'aoa 'vviavioa Mioa iNao 'vomsiad 'VNiAWiva 'vaiAO 'rana 'oaoio MiiAiod :ouabjopoa '3>invzid>i 3i asiissh Slovenska Bistrica • Konferenca o volilnih pravicah Prihodnost lahko sooblikujemo, če povemo svoje mnenje V Slovenski Bistrici je aprila tekla beseda o volilnih pravicah od lokalne do evropske ravni. O tej temi, pa tudi o življenju v raznoliki Evropi, so med drugim razmišljali slovenjebistriški župan Ivan Žagar, župan Globasnice Bernhard Sadovnik, Grigor Asenov, politični svetovalec na Sekretariatu Odbora regij v Bruslju ter publicist in pisatelj Mitja Čander. »Ta konferenca je del evropskega projekta, verjamemo in smo prepričani, da so volilne pravice pomembne, saj lahko ravno s svojim glasom odločamo svoji o prihodnosti in jo z drznimi idejami oblikujemo, zato imejmo drzne ideje,« je uvodoma poudaril Tomaž Rep-nik iz Razvojno informacijskega centra Slovenska Bistrica. Sicer pa so zbrani govorniki razmišljali predvsem o Evropski uniji, ki združuje različne narode, in o birokraciji. Mitja Čan-der je o EU dejal: »To je nekaj krhkega in je problem, ker ne vemo, kaj pravzaprav je. Navadno EU povezujemo z Brusljem in evropskimi projekti, vendar pa je EU več kot to. Evropa je br-botanje raznolikosti, naj bi bila tudi okolje tolerance. Nikoli ne smemo pozabiti, kako se lahko stvari obrnejo.« Da je spoštovanje raznolikosti vrednota Evropske unije, je izpostavil tudi slovenski župan na Avstrijskem Ko-riškem Bernard Sadovnik in dodal da alternativa Evropski uniji ne obstaja, vendar pa se je treba zoperstaviti zgolj bančnim in gospodarskim interesom. Župan Ivan Žagar pa je spregovoril o pomenu EU za občine in regije, dejal je: »EU nam tudi omogoča, da se lahko srečamo na dogodkih, kot smo se danes, da se lahko o teh vsebinah pogovarjamo. Ob tem pa smo občine EU občutile tudi skozi projekte, saj smo z evropskimi projekti v Slovenski Bistrici izvedli več deset projektov. In ravno ti pro- jekti naj bi zmanjšali regionalne razlike.« Izpostavil je še pomen demokracije in oblikovanje politik od spodaj navzgor. O EU bi se morali učiti v šolah Da bi morali delovanje Evropske unije in njen pomen približati ljudem, je prepričan Grigor Asenov. »Znanje o EU bi morali vključiti že v osnovnošolske učne načrte, da bi razumeli sistem in da bi znali izraziti svoje mnenje, da bi razumeli vrednote Evrope, katere so prednosti in zakaj je bolje živeti skupaj kot pa ločeno. Saj Evropa ni fantastična, veliko je težav, vendar pa se moramo naučiti oblikovati svoja mnenja ter približati odločevalce regionalni ravni in lokalni politiki.« Govorniki so spregovorili tudi o birokraciji. Tako je Sa-dovnik opozoril, da evropska birokracija uničuje dobre projekte.« To je največji problem, ki državljanom onemogoča pozitiven odnos do Evropske unije in projektov.« Žagar je še dodal, da smo na področju birokracije šli predaleč. »Bruselj je birokracijo zgradil, mi smo jo pa še nadgradili, tako da smo na tem področju vsaj tri korake pred Brusljem po količini dela.« Tudi Asenov je pritrdil, da je birokracija težava EU in zbrane potolažil, da na evropski ravni že iščejo rešitve. Mojca Vtič 20 Štajerski Doma in po svetu petek • 6. maja 2016 Piše: SNTOP • Indijsko srce (26.) Boljša je napaka iz dobrote kot čudež brez dobrote 5.50 zjutraj. Stopim v dvorano, kjer naj bi se odvijala sveta maša. Desetine nun, oblečenih v identična oblačila, ki jih je nosila že mati Tereza, se pripravljajo na jutranjo molitev. Nabiramo se prostovoljci iz vseh koncev sveta - presenečeni bi bili nad številom mladih, ki so prišli pomagat redovniškemu redu misijonark ljubezni... Čez nekaj glasno tihih minut klečeče sestre zapojo kot skromni slavčki, ki se ne zavedajo lepote svojih glasov. Pesem napolni dvorano, hrup ulice postane zanemarljiv, v zraku se čutijo hvaležnost, sreča in ljubezen. Kalkuta je prestolnica zvezne države Zahodna Bengalija (preostali del pokrajine danes, po ločitvi Indije in Pakistana, spada pod Bangladeš) in sedmo največje indijsko mesto. V nekdanji prestolnici Indije, ki leži v delti reke Ganges, lahko ob dobri knjigi posedimo v največji javni knjižnici v državi. Še bolje: kupimo poceni bukvo na priljubljenem trgu rabljenih knjig in ob limoninem soku z masalo (mešanica pekočih začimb) posedimo v enem izmed prikupnih mestnih parkov. Kalkuta je edino indijsko mesto, kjer se je mogoče popeljati s tramvajem, ter eden redkih krajev, kjer še vedno obstajajo ročno vlečene rikše. Zadnja razloga, čeprav privlačna, pa le nista bila tista, ki sta me že od nekdaj vlekla v to po vsem svetu poznano mesto. »Ko revež umre od lakote, se to ni zgodilo zato, ker zanj ne bi hotel poskrbeti Bog. Zgodilo se je, ker niti ti niti jaz nisva temu človeku hotela dati tega, kar potrebuje, je večkrat dejala mati,« besede matere Tereze povzame ena izmed sester, s katero se zapletem v prijeten pogovor. Mati Tereza je bila rojena leta 1910 kot Agnes Gonxa Bojax-hio albanskim staršem v Skopju. Kot priča njena biografija izpod prstov Američanke J. G. Clucas, so mlado Agnes že od otroštva navduševale zgodbe o misijonarjih. V zgodnjih najstniških letih naj bi se zavezala k verskemu življenju in svoji nameri, da bo tudi sama širila krščansko vero in postala redovnica. Ob polnoletnosti se tako je pridružila redu sester Loreto na Irskem, od koder so jo kmalu poslali za učiteljico v Indijo. Hitro se je priučila lokalnega jezika (bengalščine), ko je med nevarnimi ulicami Kalkute naletela na najrevnejše, ki so umirali kar na cesti, kar jo je globoko pretreslo. Takrat naj bi prejela jasen 'klic' od Boga. S palico v blatu je začela poučevati najrevnejše otroke ter zbirati potrebna materialna sredstva in zdravila za uboge. V izjemno kratkem času je ustanovila lasten sestrski red misijonark ljubezni, kar je bilo za preprosto nuno iz Jugoslavije velik dosežek. 7.00. Kruh, mehke banane in sladek indijski čaj. Glede na današnje potrebe nas razporedijo po različnih ustanovah - sama sem poslana v dom za starejše. Začnemo prati gromozanske kupe perila. Na roke. Težka vedra z mokrimi oblačili tovorim na streho, da jih še obesim. Ure minevajo in kmalu je čas za kosilo. A ne naše. Sem v ženskem oddelku, zato je navada, da prostovoljci še pred tem ugodijo manjšim željam starejših, od sveta pozabljenih ženic. Nadenem si plastične rokavice. Poskušam ugotoviti, kaj naj bi bila moja naloga (nihče namreč nikomur ne pove, kaj početi). A naj kar stojim tu kot en štori mr- OVEN ^ (21. i. - 20.4.) Začetek maja obljublja veliko svežine in harmonije. Dogajanje na delovnem mestu se bo odvijalo v vašo korist. Pravzaprav boste imeli možnost, da boste orali ledino. Spremljala vas bo sreča v komunikaciji, pogovori bodo prinašali čarobnost. V ljubezni ne bo vse po vaše. tBIK (21.4. - 20.5.) Izpolnila se vam bo srčna želja. Življenje se bo obarvalo v pisane barve in uspehi se bodo stopnjevali. Doživeli boste neko preobrazbo in hrepeneli po novih izzivih. V ospredju bodo umetniške dejavnosti, kreativno bo v ljubezni. Finančno se ne boste smeli pritoževati, vaš dan bo sreda. «tt Foto: Mateja Toplak Kalkuta (leta 2001 preimenova v Kolkato) je eno redkih mest, kjer se je še vedno mogoče popeljati z ročno vlečeno rikšo. zlično razmišljam. »Delaj, kar čutiš,« mi namigne nova italijanska prijateljica. Ne preveč prepričano vzamem losion za telo, ko se mi ženica v rdečem toplo nasmehne. Nežno začnem masirati njene 'posušene' roke. Deluje zadovoljno. Postane me sram. Tujka z belimi rokavicami sem. Česa se bojim? Dotika? Okužbe? Od te nežne gospe, ki bi lahko bila moja babica? Izogibam se. Preprosto ne zmorem. Kako naj hranim gobavo gospo? Z žlico? Z rokami, kot to počne ena od sester? Vzamem metlo in smetišnico. Pometem tla. Želela bi pomesti tudi svoje strahove. Popoldan bo lažje, si prigovarjam. DVOJČKA >fl (21.5. - 20.6.) Odličen teden je pred vami. Zapluli boste v vode ljubezni, harmonije in romantike. V vsem boste uživali in se predajali čudovitim občutkom. Partnerjeva podpora in namigi bodo prinesli razcvet in nove poglede. Na delovnem mestu bodite previdnejši in bolj diplomatski. rak (21.6. - 22.7.) Vaše misli bodo prijetne in harmonične. Dobro vam bo služila intuicija. Odkrivali boste neke poglede skozi svet sanj in razrešili neko dilemo iz preteklosti. Ce-prav boste iskali bližnjice, jih ne bo. Ogledalo napredka bodo vaši prijatelji. Konec tedna sledi romantično tje. LEV (23.7. - 22.8.) S svojim mislimi boste ustvarjali prijetne stvari. Analiziranje vam bo šlo zelo dobro od rok in tako boste na delovnem mestu prišli do zanimivih odkritij. Odkrito se boste pogovarjali o svojih bremenih in kreativno ustvarjali. Ljubezenska sreča bo namenjena samskim in vezanim. Ik DEVICA J§ (23.8. - 22.9.) Imeli boste polne roke obveznosti. Toda obdobje bo v osnovi namenjeno sprostitvi. Odzovite se klicu narave in bodite prožni. Spremenili boste stil življenja in ugotovili, kaj vas veseli. Nekoliko bolj nemirni boste v ljubezni in bo težko, če ne bo po vaše. Blesteli boste v službi. TEHTNICA ! (23.9 - 2310.) f Razmišljali boste o tem, kaj spremeniti. Sanje o potovanju in svobodi bodo ostale samo jI sanje. Bolje bo, da boste naredili pri -s sebi analizo in ugotovili, kdo vašo "§ pomoč resnično potrebuje. S svojim ;g znanjem in dobro voljo boste spra- JS vili v smeh ljudi okoli sebe. Ni vse zlato, kar se sveti. ŠKORPIJON H (24.10. - 22.11.) Sledili boste svoji resnici. Vneto boste zagovarjali svoje mnenje in ne boste odstopali od svojih namigov. Zavedati se boste morali, da se morate na delovnem O mestu sprostiti. Neki projekt se bo odvijal drugače, ampak konec dober - vse dobro. V ljubezni bo čas za romantiko. STRELEC R (23.11. - 21.12.) Nekoliko nemirni boste, kajti pred seboj boste imeli obdobje izzivov in novih idej. Pomembno bo, da boste telesu dovajali dovolj vitaminov. Sprostili vas O bodo tudi narava in športne aktivnosti na prostem. Ljubezen bo pesem o sreči in muza ustvarjalnosti vam bo dala krila. KOZOROG (22.12. - 20.1.) S Dnevi prinašajo posebne ugodnosti in priložnosti za pogovor. Resnično boste imeli tudi mnogo dela in delovnih obveznosti. Sprostili vas bodo pogovori. Od sebe boste oddajali magnetično K energijo in skozi to prejeli določeno ugodnost. Srčni izvoljenec vam bo v oporo. VODNAR (21.1. -18.2.) o Ljubezen vas bo dobesedno polepšala. Maj prinaša določeno čarobnost in svežino. Tako boste zastavljenim nalogam kos. Vsekakor bo modro, da boste razmislili, kaj vas veseli. Ljudje vam P bodo v osnovi še vedno ogledalo. V okrilju doma se boste rešili nekaterih bremen. rn&l ribi .), pon. 3:00 SKL - šport mladih, 31. oddaja, pon. 8:25 Regata Ptujčanka 2016, pon. 9:00 Pridelava plodovk, pon. 10:35 Kuhinjica, pon. 11:25 Glasba za vse, pon. 12:00 Pregled tedna, pon, 12:20 Gostilna »Pr Francet« 13:20 Videostrani 16:10 Regi Gorišnica 17:10 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon, 18:25 Pogled nazaj 18:40 PHK: Anka Ostrman, pon. 19:30 5port(no): Sašo Pucko, pon. 20:00 Pregled tedna, pon. 20:25 Glasbena osmica (tuja), pon. 20:55 DORA: Erika Furst, pon. 21:50 Izobraževanje motoristov, pon, 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Videostrani PONEDELJEK 9. maj 8:00 Glasbena osmica [tuja), pon. 8:30 Pregled tedna, pon. 8:50 Pomurski tednik, pon. 9:15 ŠKL- šport mladih, 32. oddaja 9:40 Kuhinjica, pon, 10:30 Regata Ptujčanka 2016, pon. 11:05 Sekvenca, pon. 11:25 Pogled nazaj, pon. 11:40 Prodaja občinskih stanovanj, pon. 12:00 Ptujska kronika 12:25 Obzornik TV Dravograd, pon. 13:00 Šport[no): Sašo Pučko, pon, 13:30 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Regata Ptujčanka 2016, pon. 19:00 PNK; Anko Ostrman, pon. 20:00 Pregled tedna, pon. 20:25 Glasbena osmica (slo,), pon, 20:55 Čista umetnost, pon. 21:20 Glasba ra vse, pon. 21 ;50 Izobraževanje motoristov, pon, 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Videostrani _ Ptujska televizija PET/ T: 02 590 880 28, info@petv.tv, www.petv.tv Mirno in spokojno si zaspala, v večni sen od nas odpotovala. Naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto vračaj se nam v sanje. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in tašče Matilde Petrovič IZ BUKOVCEV 145 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam izrazili sožalje ter nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Posebej se zahvaljujemo obema govornicama, g. župniku, cerkvenim pevcem, glasbeniku, zastavonošema, nosilcu križa in teti Marjani za molitev. Sin Vlado in hčerka Irena z družino Vsaka mama je prava mama. Dana za srečo in na veselje. Prava in ena sama za vse življenje. (Tone Pavček) ZAHVALA ob boleči izgubi drage mame, tašče, sestre, babice in prababice Ljudmile Hrga IZ ŠTURMOVCEV 17 A Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrazili sožalje. Hvala patru Ferležu za opravljeno molitev in patru Kolenku za opravljen cerkveni obred, govorniku g. Mariniču za besede slovesa, pevcem, upokojencem, LD Leskovec v Halozah, društvu kmečkih žena, nosilcem državnih in verskih simbolov, pogrebnemu podjetju Mir. Njeni najdražji >7 Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA Ob izgubi dragega očeta, dedka, pra-dedka, brata, strica in botra Franca Krajnca IZ KICARJA 141 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo se govornici za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, župniku za opravljen cerkveni obred in sv. mašo ter podjetju Javne službe Ptuj. Žalujoči vsi domači Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta, dedka in tasta Draga Goloba IZ PRERADA 20 se zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in nam stali ob strani tako v času njegove bolezni kot ob zadnjem slovesu od njega. Posebna zahvala velja dr. Brigiti Baklan in med. sestri Tini, UKC Maribor, pogrebnemu podjetju Mir, župniku g. Ivu Holobarju iz Gorišnice, pevskemu zboru Magnificat s Polenšaka, govornikoma ge. Mariji Štebih in g. Dragu Mlakarju, cvetličarni Narcisa iz Dornave, sorodnikom, sodelavcem, prijateljem in vsem, ki vas nismo posebej imenovali, bili pa ste z nami. Hvala vsem še enkrat. Žalujoči: žena Marija, sin David z družino, sin Uroš z družino, sin Jani s Snežano in hčerka Patricija z Damijanom Podlehnik, Videm • Gradnja avtoceste Bodo vsi turisti prišli do morja? V občinah Videm in Podlehnik že leta s strahom pričakujejo turistično sezono. Kolone vozil proti mejnemu prehodu Gruškov-je so namreč v preteklih letih dosegle tudi 13 kilometrov dolžine - prav tistih 13, kjer zdaj gradijo novo avtocesto. Promet bo povečan tudi v drugih haloških občinah, saj se turisti s pomočjo navigacijskih naprav skušajo izogniti zastojem in cestninam. Haložane letos še bolj kot gneča skrbi prometna varnost. Varnost v prometu se po podatkih policije zaradi gradnje avtoceste naj ne bi bistveno poslabšala. Bojan Kitel s Policijske uprave Maribor pojasnjuje: »Število prometnih nesreč na glavni cesti Hajdina-Gruškov-je je primerljivo s preteklimi primerljivimi obdobji in v času izgradnje avtoceste ne odstopa.« Od 1. oktobra lani do 1. aprila letos so na območju občin Videm in Podlehnik obravnavali 24 prometnih nesreč, v primerjalnem obdobju leto pred tem pa 19. Na policiji poudarjajo še, da omenjeni odsek redno spremljajo, dobro pa sodelujejo tudi z DARS-om, pristojnimi službami in lokalnimi skupnostmi. Domačini o varnosti niso tako prepričani, sploh zdaj, ko so začeli graditi še drugo etapo avtoceste, vzporedna cesta v Tržcu pa predvidoma do konca junija ostaja popolnoma zaprta. Podlehniški župan Marko Mau-čič pravi: »To je edini projekt v Sloveniji, kjer je avtocesta »povozila« glavno cesto. Gradbišč-na cesta po našem mnenju ni varna. Sploh se ne zavedamo, kaj se bo tu zgodilo!« Občina Podlehnik je zato v proračunu rezervirala 3.500 evrov za pla- čilo koordinatorja za varnost pri izgradnji avtoceste. Usmerjevalca prometa na glavni cesti namreč ne morejo najeti, saj gre za državno cesto. Razmišljali so že o semaforjih, ki pa bi kolone vozil še podaljšali, morda pa se bodo odločili za začasna montažna krožišča. V videmski občini pa so ustanovili komisijo za avtocesto, ki stanje prometa redno spremlja. Večina vozi prehitro Na DARS-u pojasnjujejo, da je temeljni ukrep za povečanje prometne varnosti na gradbišču omejitev hitrosti na 50 kilometrov na uro: »Ob tem je bila v skladu z dovoljenjem postavljena obvestilna prometna signalizacija, ki skozi celotno gradbišče opozarja na omejitev.« Te žal ne upošteva skoraj nihče, tudi izvajalci del ne. To posredno priznavajo tudi na DARS-u: »Vsakodnevno opozarjamo prevoznike na gradbišču na upoštevanje hitrostne omejitve. Na ostali del prometa nimamo vpliva.« Naveden odsek naj bi sicer redno spremljala policija, ki je zaradi prekoračitev hitrosti že ukrepala. Težave so tudi z betonskimi ograjami, ki naj bi bile postavljene tik do ceste, pojasnjuje Kitel: »Dobili smo kar nekaj obvestil občanov o nepreglednosti kri- žišč zaradi betonskih ovir ob vozišču. O ugotovljenih nepravilnostih smo obveščali prometno inšpektorico, ki je izvedla ustrezne ukrepe.« Na DARS-u pa trdijo: »Betonske ograje so postavljene skladno z zahtevo iz projektne dokumentacije. Na priključkih in prečkanjih lokalnih cest so zagotovljene zadostne preglednostne razdalje v skladu s predpisi. Določena območja so bila tudi komisijsko pregledana skupaj s predstavniki policije.« Vozniki se pritožujejo, da je tudi začasna prometna signalizacija večkrat postavljena tako, da ovira promet. To je že botrovalo eni prometni nesreči, zaradi česar so izvajalcem del naložili globo. Krajani predlagajo še, da bi zaradi razbremenitve gradbišča v turistični sezoni del NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO OKNA-VRATAJ1AR.VRATA o ks ,,,,,, Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204; -BREZPLAČNO SVETOVANJE T -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA IE -TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI ■ zelo uGomm prometa preusmerjali na druge mejne prehode (omenjajo predvsem Zavrč), nekateri pa so celo prepričani, da bi mejni prehod Gruškovje letos morali povsem zapreti. Zanimalo nas je, ali je to sploh mogoče storiti, a je direktor Javne agencija RS za varnost prometa Igor Velov s pojasnili skop: »Možno je vse.« Za to bi bilo potrebno soglasje Republike Hrvaške, zaradi pobiranja cestnine pa bi najbrž nasprotovale Hrvatske autoceste. Bo prisotnost policije preprečila tragedije? Kitel pojasnjuje načrte policije za turistično sezono: »S svojo prisotnostjo bomo poskušali vplivati na čim večjo varnost vseh udeležencev v cestnem prometu. Ker trenutno še ni dokončno znano, v kakšni fazi bo prometna infrastruktura do turistične sezone in ali bo morebiti promet že mogoč prek določenih nadvozov čez glavno cesto, se bo naše delo prilagajalo takratni problematiki.« Miran Šadl s Policijske uprave Maribor sklene: »Dejstvo je, da se avtocesta nekako mora zgraditi in tudi uporabniki cest morajo biti strpni, upoštevati morajo začasno prometno signalizacijo in pri udeležbi v cestnem prometu biti še previdnejši.« Eva Milošič Nove črne točke Policisti so letos na glavni cesti med Hajdino in Gru-škovjem, torej na trasi bodoče avtoceste, obravnavali osem prometnih nesreč, v katerih so bila udeležena tudi tri kombinirana in dve tovorni vozili. Do trčenj je večinoma prišlo pri prečkanju ali vključevanju vozil na glavno cesto, v glavnem zaradi neupoštevanja pravil prednosti in omejitve hitrosti, pa tudi zaradi nepravilnih premikov z vozilom in napačne smeri vožnje. Nezgode so se večinoma končale le z zvito pločevino, tri osebe pa so bile lažje telesno poškodovane. Pazite tudi na svoje vozilo Od pričetka gradnje avtoceste lani oktobra so policisti | obravnavali tudi štiri poškodbe vozil zaradi kamenja izpod | koles drugih vozil. Na DARS-u pojasnjujejo, da se blato in | kamenje na glavni cesti pojavljata zaradi prevozov viškov | zemeljskih izkopov na deponije: »Trudimo se ohranjati čisto | | cestišče. Vsakodnevno v času delovnika izvajamo čiščenje | cest s petimi strojnimi krtačami, vendar pri tem brez moče-| nja pride do prašenja, če ob pometanju cestišče močimo, | pa do blata.« Kljub temu je policija zaradi onesnaženega | vozišča zoper izvajalce del že izvedla represivne ukrepe. Napoved vremena za Slovenijo Hladen majnik ti gotovo da 8/20 slame dosti in tudi sena. 3/18 7/18 5/19 9/24 6/20 9/20 8/21 9/23 8/20 9/20 9/19 7/18 N 11/22 J W E A 6/19 12/22 161 Danes zjutraj bo na vzhodu zmerno oblačno, drugod delno jasno. Čez dan bo spremenljivo oblačno. Nastale bodo kratkotrajne plohe, lahko tudi kakšna nevihta. Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do 9, na Primorskem okoli 11, najvišje dnevne od 18 do 23 stopinj C. Obeti V soboto in nedeljo bo dopoldne jasno, popoldne bo nekaj kopaste oblačnosti, nastale bodo posamezne plohe in nevihte. Vremenska slika Nad severnim delom Evrope je območje visokega zračnega tlaka, ki se širi tudi proti srednji Evropi in severnemu Balkanu. Od severovzhoda bo pritekal k nam postopno nekoliko toplejši in bolj suh zrak.