letnik XIII. št. 2 februar 2007 Voščilo V življenju lahko dobiš prijatelje, dobre, drage prijatelje, a nikdar te ne bodo obsipali z neizrekljivo ljubeznijo in milino, ki ju je zmožna le mati. (Thomas Babington Macaulay) Iskrene čestitke in veliko lepih trenutkov ob praznovanju 8. marca - dnevu žena in materinskem dnevu 25. marca Vam želita župan in občinska uprava. Iz vsebine: 8. februar - svečana prireditev ob kulturnem prazniku 6 Ekološki otroški kotiček Eko Ferdo 8 Dr. med. Zdravko Marič: Prihodnja bioprozvodnja 13 Zimska šola v naravi 17 Naslednja številka Našega kraja izide 4. aprila 2007. Prispevke sprejemamo do 20. marca 2007. Zupanova stran Piše: župan Janez Pavlin Kultura in politika Pogosto nas zanese k površnosti in poenostavljanju. To se rado dogaja tudi v politiki. Zdi se nam, da nas bodo lažje razumeli, če bomo ljudi razdelili na napredne in zaostale, na prijazne in hudobne, na dobre in zle. Posebej zadnje čase se zdi, kot da je bistvo v tem, da se čimbolj poenostavlja; da se čimbolj spretno prilagaja površnemu razumevanju sveta, da je črno - bela. Vsak ne more biti umetnik in to je dejstvo. Neodvisna Slovenija pa ni nastala na podlagi poenostavitev in površnosti. Nastala je iz Kulture. Velika dela so na prvi pogled videti lahkotna, kot da so nastala igraje, brez truda. Toda vsi veliki misleci, znanstveniki in umetniki so bili skrbni in požrtvovalni ustvarjalci. In čimbolj so se trudili, tem bogatejše so plasti, ki se skrivajo pod površino prvega vtisa. Pod navidez preprosto površino se skrivajo zapletena vprašanja... Slovenska država je nastala na podlagi kulture, njene pestrosti in raznolikosti. Ne glede na vse težave, ki smo jih preživeli, to kulturno izročilo nas in slovensko politiko zavezuje k strpnosti, medsebojnem razumevanju in skrbnemu ravnanju. Slovenci smo se obdržali kot Slovenci in dosegli, kar smo dosegli, najprej po zaslugi kulture. Zato ni navadna vljudnost, če proslavljamo Prešerna, Cankarja, Kosovela, Kocbeka, Jakliča... Kosovel je bil navdušen modernist, vendar je bil tudi neizprosen kritik evropskega modernizma. Leto 1989 so imenovali strašno in čudežno leto. Povsod v Vzhodni Evropi, v socialističnih državah so se dogajali protesti, ekspanzije svobode, demokracije, narodne samozavesti. To je bila zgodovinska priložnost za Slovenijo. Slovenska kultura se je razvila v slovensko nacionalno politiko. Leta 1990 smo doživeli prve demokratične volitve, leta 1991 smo si priborili samostojno državo, leta 1992 smo dosegli mednarodno priznanje. Na neki način smo šli naprej in stran od kulture. Zdaj pa je najbrž čas, da se vrnemo h kulturi. Vso zgodovino so si žugali slovenski pesniki: veš, poet, svoj dolg? Ali ne bi bil zdaj čas, da vrnemo vprašanje: Veš, država, svoj dolg? Najbrž ni nikogar, ki ne bi spoštoval uspešnega gospodarstva in ki ne bi želel prispevati, da bi bilo še uspešneje. Toda narod in država nista gospodarski problem, ampak moralni in kulturni. In danes se tega premalo zavedamo. S poenostavljenega in površnega vidika se narod ne bi izplačal. Zato se je potrebno zoperstaviti poenostavitvam in površnosti. Današnji slovenski interesi so evropski, in današnji evropski interesi so slovenski interesi. Pomembno se je zavedati svojega kulturnega in narodnega izročila. Po drugi strani pa ni vseeno, kako nas vidijo v drugih državah, v njihovih ustanovah. Zavedati se moramo slovenskega kulturnega in narodnega izročila in zahteve moderne Evrope po združevanju v sredini družbenega prostora. ♦ Delo OS Zadnja seja Občinskega sveta Zadnja seja občinskega sveta je bila 20. februarja 2007. Glavni točki dnevnega reda sta bili prva obravnava osnutka proračuna za 2007 in informacija o kamnolomu v Predstrugah. Vita Klein_ Župan je podal poročilo o tekočih aktivnostih v občini: • Ureditev centra Videm: projekt predvideva ureditev površin med regionalnima cestama Mla-čevo - Rašica in Videm - Smuka ter nizom objektov med cerkvijo in Brdavsom (Jakličev dom, občina, banka). • Gradnja avtobusnega postajališča: januarja so dela zastala zaradi koriščenja letnih dopustov delavcev. Zagotovilo izvajalca je, da bo pogodbena dela izvedel do pogodbenega roka. • Kanalizacija Videm - Predstruge: do 13.02.2007 je bilo izvedene 47-odstotkov pogodbene dolžine kanala. Rok za izvedbo se je podaljšal zaradi vzporedne gradnje vodovoda. Predstavniki KPL, d.d., E - net okolje d.o.o. in Urbane Kočar in Kočar d.o.o. so podali informacijo o sanaciji obstoječega dela kamnoloma in širitvi kamnoloma v Predstrugah v občini Dobrepo-lje. Sedaj je odločitev na občinskem svetu, da se odloči o nadaljnih pogovorih z podjetjem KPL, d.d. Župan občine je pripravil obsežno obrazložitev osnutka odloka o proračunu občine Dobrepolje 2007 in načrta razvojnih programov za obdobje 2007-2010 s pravnimi podlagami za pripravo proračuna s predpisi s področja javnih financ, računovodstva, javnih naročil in nadzora državnih pomoči. Po javni obravnavi je bil osnutek odloka o proračunu 2007 soglasno sprejet. Pisne pripombe na osnutek proračuna za leto 2007 se sprejema do 28. februarja 2007. Na seji je bil soglasno sprejet odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi JAVNEGA ZAVODA KNJIŽNICA GROSUPLJE. Zaradi poznih ur se zadnji dve točki dnevnega reda prestavita na naslednjo sejo občinskega sveta.^ februar 2007 Obvestila in razpisi iz EU in občine 3 Kmetijsko gozdarska zbornica Siovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD LJUBLJANA Svetovalna služba Dobrepolje — Struge Za KSS Dobrepolje-Struge Franci Omahen Kampanja za neposredna plačila se je pričela S prvim marcem smo pričeli z izpolnjevanjem subvencijskih vlog za neposredna plačila v kmetijstvu, kampanja pa bo potekala vse do 15 maja. Vloge se bodo na agencijo pošiljale v elektronski obliki. Vse kmetovalce, ki želijo izpolniti vlogo na kmetijsko svetovalni službi, prosim, da me pokličete na telefonsko številko 7867 150 ali se oglasite v pisarni vsak delovni dan od 7 do 8 ure, da se dogovorimo za termin izpolnjevanja. Kmetije, ki imajo premijske pravice za drobnico, morajo vlogo oddati do 30 aprila, zato naj pohitijo s prijavo. S seboj na izpolnjevanje prinesite predtisk, ki ste ga dobili po pošti. Premije za klavno živino Od leta 2007 ostaja le še posebna premija za bike in vole, ki se podeljuje ob zakolu živali ali odpremi živali v drugo državo članico ali ob izvozu živali v tretjo državo. Višina posebne premije za bika bo od leta 2007 naprej 136,50EUR, za vola pa 97,50 EUR. V letu 2007 ni več klavnih premij za krave, telice in teleta. Vlaganje zahtevkov za premijo za bike in vole: • za obdobje od 1. januarja do 31. maja: v roku od 1. junija do 30. junija; • za obdobje od 1. junija do 30. septembra: v roku od 1. oktobra do 30. oktobra; za obdobje od 1. oktobra do 31. decembra: v roku od 1. januarja do 31. januarja naslednjega leta, pri čemer se upoštevajo pogoji za pridobitev premij in višina premije, ki so veljali v letu, v katerem je bil zakol ali odprema ali izvoz živali izvršen. v primeru odpreme živali v drugo državo članico je potrebno, preden žival zapusti ozemlje Republike Slovenije, vložiti zahtevek za posebno premijo skupaj z originalnim potnim listom in to označiti še v rubriki ''Od-prema v EU''. Dodatno plačilo za poseben način reje — ekstenzivna reja ženskih govedi, ki nadomešča plačilo za krave dojilje Ta ukrep je NOV in bi lahko rekli, da nadomešča dosedanjo premijo za krave dojilje v kombinaciji ekstenzifikacijske-ga plačila, le da za te premije ne potrebujete premijskih pravic. Premijske pravice za krave dojilje se z letošnjim letom ukinejo. Upravičene živali Žensko govedo, za katero se podeli dodatno plačilo, mora: • biti iz črede, namenjene reji telet za prirejo mesa; • za zahtevke 2007 teliti med 11. decembrom 2006 in 31. majem 2007; • za zahtevke v naslednjih letih teliti od 1. junija preteklega koledarskega leta do 31. maja tekočega koledarskega leta; • po telitvi s teletom ostati na kmetijskem gospodarstvu še najmanj 2 meseca. V primeru paše na planini je treba javiti premik živali (krave in teleta) v skladu s predpisi o identifikaciji in registraciji govedi. V primeru, da eden izmed pogojev ni izpolnjen, se premije ne podeli, poleg tega pa se lahko uporabi tudi sankcije. Izjema je v primeru mrtvorojenega teleta in pogina teleta v obdobju dveh mesecev po telitvi. Vlaganje zahtevkov Zahtevek za ekstenzivno rejo ženskih govedi se vloži samo za živali, ki so telile od 11. 12. 2006 do 31. 5. 2007 in izpolnijo pogoje. Zahtevke se oddaja od 1. do 30. junija 2007. ♦ Vsem lastnikom kmetijskih zemljišč v k.o. Zagorica, k.o. Zdenska vas, k.o. Cesta in k.o. Videm VABILO na predstavitev postopka komasacije zemljišč Vabimo vas, da se udeležite predstavitve postopka komasacije zemljišč. Predstavitev bo v ponedeljek, 5.3.2007, ob 19,00 uri, v veliki sejni sobi Občine Do-brepolje na Vidmu. Postopek bo predstavil strokovnjak iz Geodetskega zavoda Slovenije v Ljubljani, ki kot izvajalec v letošnjem letu že izvaja komasacijo zemljišč v k.o. Podgora. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo v bodoče iz sredstev evropskih strukturnih skladov do porabe sredstev razpisovalo nepovratna sredstva za izvedbo komasacije. Pametno bi bilo ta sredstva pridobiti in smiselno nadaljevati komasacijo od sedanje, ki je v teku, v k.o. Zagorica, k.o. Zdenska vas, k.o. Cesta in k.o. Videm. Vabimo vse lastnike kmetijskih zemljišč v navedenih k.o., da se udeležite predstavitve, kjer boste karkoli povprašali, izrazili pomisleke in vaš interes, da s komasacijo kmetijskih zemljišč v občini nadaljujemo. Župan Občine Dobrepolje Janez Pavlin OBVESTILO V zadnji številki Našega Kraja je bil pomotoma objavljen članek, ki vabi na fešto, ki je (žal) že preteklost. V kolikor je kdo upal na poceni veseli dogodek, ga moramo žal razočarati, kljub temu pa bo Okrepčevalnica Zora najbrž tisti dan še vedno odprta... Obenem se opravičujemo Marinkcovi Zori in vsem, ki ste bili z objavo članka kakorkoli prizadeti. Uredniški odbor Našega Kraja Razpis za sofinanciranje medijskih vsebin Spoštovani, Ministrstvo za kulturo bo 9. februarja na svoji spletni strani in v Uradnem listu RS objavilo redni letni javni projektni razpis za sofinanciranje programskih vsebin medijev (tudi lokalnih in regionalnih) v letu 2007. Projekte lahko do 9. marca prijavijo izdajatelji medijev s sedežem v Sloveniji. Predlagatelji lahko kandidirajo na področju sofinanciranja programskih vsebin tiskanih medijev, radijskih in televizijskih programov ter elektronskih publikacij ali na področju sofinanciranja programskih vsebin radijskih in televizijskih programov s statusom lokalnega, regionalnega, študentskega oziroma nepridobitnega radijskega ali televizijskega programa, so sporočili z ministrstva. Z razpisom se sofinancirajo programske vsebine tiskanih medijev, radijskih programov, TV programov in elektronskih publikacij, ki so informativne narave, ter avtorska dela, ki se razširjajo prek medijev z namenom obveščanja in zadovoljevanja kulturnih, izobraževalnih ter drugih potreb javnosti. Za področje sofinanciranja programskih vsebin tiskanih medijev, radijskih in TV programov ter elektronskih publikacij so na ministrstvu namenili 1.836.000 evrov, za področje sofinanciranja programskih vsebin radijskih in televizijskih programov s statusom lokalnega, regionalnega, študentskega oziroma nepridobitnega radijskega ali TV programa pa 2.295.100 evrov. Razpisno dokumentacijo je mogoče dvigniti na ministrstvu, dostopna je tudi na spletni strani www.kultura.gov.si. Lep pozdrav, Staša Marolt Svetovalka Združenje občin Slovenije telefon: 01/230 63 32 faks: 01/230 63 36 e-mail: stasa.marolt@zdruzenjeobcin.si www.zdruzenjeobcin.si Pokrajine in decentralizacija Slovenije Po šestnajstih letih od sprejema Ustave RS (1991) so dozorele politične razmere za spremembe ustave, ki bodo omogočile uvedbo pokrajin kot samoupravnih lokalnih skupnosti na drugi ravni lokalne samouprave v Sloveniji. Matej Šuštar 27. junija 2006 je Državni zbor RS sprejel Ustavni zakon o spremembah 121., 140. in 143. člena. Gre za spremembe Ustave RS na področju lokalne samouprave, ki so pogoj za uvedbo pokrajin v Sloveniji. Sprejete ustavne spremembe na področju lokalne samouprave bodo omogočile, da bomo tudi v Sloveniji - po dolgih letih strokovnih in političnih razprav — prišli do dvonivojske lokalne samouopra-ve (občina — pokrajina), ki močno prevladuje v veliki večini evropskih držav. Slovenija je zaenkrat ena najbolj centraliziranih držav v Evropi. Pokrajine, kot obvezna druga raven lokalne samouprave, bodo zelo pomembne za decentralizacijo Slovenije in s tem uresničevanja načela subsidiarnosti kot temeljnega načela za ureditev razmerij med državo in poddržavnimi ravnmi oblasti. Sprejete ustavne določbe so podlaga za oblikovanje zakonov, ki bodo omogočili decentralizacijo oblastnih funkcij in prenos upravljanja pomembnega dela javnih zadev z državne na pokrajinsko raven. Pred uveljavitvijo pokrajin bo potrebno sprejeti ključno zakonodajo, in sicer: Zakon o pokrajinah (sistemski zakon), Zakon o ustanovitvi pokrajin, Zakon o postopku za ustanovitev pokrajin, Zakon o volitvah v pokrajinah in Zakon o financiranju pokrajin. Za tem bo sledila še revizija celotne področne zakonodaje, s katero se bo na novo razporedila pristojnost na tri ravni oblasti (država — pokrajina — občina). Razlogov za ustanovitev pokrajin je več. Decentralizacija države je potrebna, saj bo s tem povečana učinkovitost upravljanja javnih zadev. Zmanjšale se bodo razlike med posameznimi deli Slovenije, povečala se bo demokratizacija in participacija prebivalcev. Predvsem pa je potrebno slediti uresničevanju evropskih standardov na področju lokalne in regionalne samouprave. Menim, da je potrebno pri obravnavanju in dograjevanju omenjenih zakonskih predlogov ravnati zelo pretehtano in z večjim upoštevanjem stroke. Členitev Slovenije na osem pokrajin se je v projektni skupini strokovnjakov največkrat omenjalo kot večplastno najprimernejša, hkrati ima največjo stopnjo podpore tudi v širših strokovnih krogih. Torej, temeljni cilj uvedbe pokrajin je učinkovito upravljanje kakovostnih storitev za regionalno in lokalno prebivalstvo. Gre za povezanost nove enote teritorialne samouprave z vsebinskimi vprašanji, zlasti z dobrim upravljanjem, ki bo v korist tam živečega prebivalstva. ♦ V skladu s prvim odstavkom 16. člena Pravilnika o delovanju Zveze kulturnih društev Občine Dobrepolje ter sklepom Upravnega odbora Zveze, z dne 16. 2. 2007, sklicujemo 2. redno sejo občnega zbora Zveze, ki bo v sredo, 7. marca 2007, ob 20.00 uri, v sejni sobi Občine Dobrepolje. Dnevni red: 1. Otvoritev in pozdrav 2. Izvolitev delovnega predsedstva občnega zbora 3. Potrditev novega in zamenjanega sedanjega člana Upravnega odbora 4. Poročila organov Zveze 5. Sprejem zaključnega računa za leto 2006 6. Predstavitev programa dela Zveze za leto 2007 7. Kratka predstavitev dela društev in sekcij v letu 2006 ter plan aktivnosti v letu 2007 8. Razprava o poročilih in njihova potrditev 9. Potrditev Pravilnika o računovodstvu 10. Razno Lepo vabljeni! Predsednica ZKD dobrepolje Martina Šuštar februar 2007 Obvestila iz EU in občine 5 Predstavitev spletne strani Javnega komunalnega podjetja Grosuplje www.jkpg.si Z mesecem decembrom 2006 je na voljo občanom občine Dobrepolje nova spletna stran Javnega komunalnega podjetja, katere namen je informirati občane o dejavnostih podjetja, ter približati poslovanje podjetja vsem občanom. ® ÎÎ;?.'" rrísiir;« >Diic»iHE I DtJAVwacf Ki toCiUrii n*Ht vipnttvi £ (taková Ir» Pripravil: Matija Kastelic Na spletnih straneh boste pridobili koristne informacije o komunalnih dejavnostih (pitna voda, odpadne vode, odpadki), energetskih dejavnostih (ogrevanje, topla voda), pogrebnih in pokopaliških dejavnostih, cestah in javnih površinah ter projektiranju in geodetskih dejavnostih. Vsaka od omenjenih dejavnosti je na spletni strani prikazana samostojno, tako da lahko uporabnik pridobi vse potrebne informacije od zgodovine in statistik pa do aktualnih tem o trenutnem izvajanju in obračunavanju storitev. V rubriki »Mi vam vi nam« lahko vsi uporabniki, ki ste sporočali stanja merilnih naprav preko telefona, faksa ali pisno, od sedaj stanja posredujete neposredno preko spletne strani. Prav tako pa boste lahko hkrati preverjali aktualne objave pogrebov in se podučili ob pregledovanju pogosto zastavljenih vprašanj in »Male šole«. Ker je urejanje in pridobivanje posameznih potrdil včasih dolgotrajno, so uporabnikom poleg obrazložitev posameznih postopkov na voljo tudi vsi potrebni ceniki in obrazci. Vse aktualne spremembe se bodo objavljale v rubriki »Obvestila«, kjer bodo objavljena tudi vsa ostala pomembna obvestila. Da se boste lahko izognili nepotrebnim telefonskim klicom oz. osebnim potem, je poleg spletne strani na voljo tudi elektronski poštni predal info@jkpg.si, na katerega lahko posredujete svoje želje, zahtevke in vse aktualne reklamacije. Zaposleni Javnega komunalnega podjetja Grosuplje pa vam bomo poskušali pomagati po naših najboljših močeh. ♦ Javno komunalno podjetje Grosuplje V spomin Janez Skarlovnik, arhitekt, 1950-2006 Mnogo prezgodaj nas je po hudi bolezni zapustil dolgoletni direktor Javnega komunalnega podjetja Grosuplje Janez Skarlovnik. Po poklicu univerzitetni diplomirani inženir arhitekture, urbanist in javni delavec, rojen v Slovenj Gradcu na Koroškem, kjer je obiskoval osnovno šolo. Po končani srednji gradbeni tehnični šoli v Mariboru se je zaposlil v gradbeni operativi kot obračunski tehnik. Operativna znanja je s pridom uporabljal pri urbanističnem načrtovanju parka Tivoli, Javnih skladišč in pridobivanju stavbnih zemljišč, kar je v Ljubljanskem urbanističnem zavodu opravljal za mesto Ljubljano. Ob tem si je v Rožni dolini skupaj z življenjsko sopotnico Sonjo ustvaril dom in družino. Nove pomladne sape so ga koncem osemdesetih let privedle v Grosuplje, kjer je kot član Izvršnega sveta občine Grosuplje in načelnik za prostor, komunalo in ekologijo skrbel za prostorski razvoj in delovanje komunalnih dejavnosti. Reforma lokalne samouprave, razdelitev in ustanovitev treh novih občin je prinesla tudi spremembe v tedaj še družbenem Komunalnem podjetju Grosuplje. Ob ustanovitvi Javnega komunalnega podjetja d.o.o. je bil imenovan za direktorja, z dvema zahtevnima nalogama: pripraviti vsa potrebna opravila za izgradnjo nove deponije komunalnih odpadkov ter organizirati organe upravljanja in izvajanje gospodarskih javnih služb na območju treh novo ustanovljenih občin Ivančne Gorice, Grosuplja in Dobrepolja. Izjemne organizacijske sposobnosti, obvladovanje gradbene operative ter urbanističnega načrtovanja so ob pogajalskih spretnostih doprinesle k izgradnji in odprtju modernega centra za ravnanje s komunalnimi odpadki v Špaji dolini. Z ustanovitvijo skupnega ustanoviteljskega organa, ki kot skupščina vodi družbo, je postavil temelje organiziranosti javnih služb in delovanja enovitega podjetja za opravljanje gospodarskih javnih služb. Za zaključek bogate poslovne kariere si je pred zadnjim mandatom zadal še tretjo zahtevno nalogo: izgradnjo poslovilnega objekta na pokopališču Resje v Gro-suplju. Kot vodja skupine je pripravil razpis, izbor arhitekturnih rešitev in druga potrebna opravila za zahtevno gradnjo javnega objekta posebne arhitekturne vrednosti. Ob tem je vnovič izrabil svoj prefinjeni urbanistični in arhitekturni potencial. Bolezen in prezgodnja smrt sta pretrgala delo ravno pred izborom izvajalcev in organizacijo gradnje hrama zadnjih poslovitev od pokojnikov. V podjetju smo ga cenili zaradi izjemne poštenosti in predanosti delu za javno dobro ter koristi občanov. Vedno je bil pripravljen prisluhniti sodelavcu, uporabniku storitev, ter ob tem izkazati razumevanje in pomoč. Spominjali se ga bomo po veselih trenutkih, ki jih je s svojstvenim humorjem bogatil in plemenitil. Bil je človek jasnih misli, odkrite besede in demokratičnih načel. Zaveden domoljub, s prijetnim koroškim naglasom in lirično govorico. Človek skrbno izpiljenih načrtov in perfekcionistično izdelanih detajlov. Politično profiliran in demokratično usmerjen. Za podeželje in za majhnega človeka. Veliko skrbi je posvečal odraščajočima otrokoma, hčerki Ajdi in sinu Klasu. Za zadovoljitev umetniške duše je po lastnem načrtu s svojimi rokami gradil in opremljal svoje novo domovanje sredi Dobenških gozdov nad Ljubljano. Prezgodnja smrt mu ni omogočila vselitve v povsem dokončano stanovanjsko hišo, tako kot mu ni omogočila dokončati še vrsto zamisli in idej. Janeza ni več. Odšel je v glori-jo večne umetnosti. V domovanje Vitruvija, ki pravi, da je arhitektura zasnovana na skladnosti in ravnotežju treh načel: lepote (ve-nustas), trdnosti (firmitas) in koristnosti (utilitas). Vsa tri so bila tudi Janezova načela. Hvala, da smo lahko skupaj delovali in poustvarjali. Ostajajo projekti in prijeten spomin na dobrega človeka, sodelavca in direktorja. Hvala za vse. ♦ Javno komunalno podjetje Grosuplje 8. februar — svečana prireditev ob kulturnem prazniku Zveze kulturnih društev občin Ivančna Gorica, Dobrepolje in Grosuplje ter Javni sklad za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ivančna Gorica, so letos že petnajsto leto podeljevali Jurčičeva priznanja za posebne dosežke v kulturnem delovanju. Svečana prireditev je tako potekala v Jakličevem domu na sam kulturni praznik, 8. februarja. Nagrajencev za leto 2006 je pet iz vseh treh občin. Iz občine Dobre-polje sta priznanje prejela gospa Ančka Lazar za dolgoletno zbiranje, posredovanje ljudskega izročila in sodelovanje s skupi- no Zagoriških fantov, ter Moški pevski zbor Rafko Fabiani, ki deluje v okviru Kulturnega društva Dobrepolje in je prejel priznanje za dolgoletno glasbeno ustvarjanje in poustvarjanje ter 100-letnico skupnega nepretrganega delovanja. Prireditev, ki jo je vodil Igor Ahačev- čič, je pustila prijazen vtis pri številni publiki v polni dvorani. V uvodnem delu je nastopila domača ženska pevska skupina Mavrica, v zaključnem pa Jure Tori na harmoniki skupaj z Ewaldom Oberleitner-jem na kontrabasu. Večer je popestrila še razstava likovnih del, nastalih na ex-tem-poru Podgora 2006, ki so se v prostorih DU Dobrepolje zlila s pesmijo Mladinskega pevskega zbora Ponikve pod vodstvom Janeza Gačnika. Srčno upamo, da se bo tradicionalna prireditev, ki kroži po vseh treh občinah, in zgledno sodelovanje med zvezami kulturnih društev in Javnim skladom za kulturne dejavnosti Republike Slovenije, nadaljevalo tudi v prihodnje. ♦ (SZ) VABILO K SODELOVANJU ZA VODENJA OZ. PREDSTAVITVE SPOMINSKE ZBIRKE PISATELJA FRANA JAKLIČA IN ETNOLOŠKE ZBIRKE »ŽIVIMO Z LJUDSKIM IZROČILOM,« TER DOKUMENTACIJE UMETNIŠKEGA DELA FRANCE KRALJ. Vabimo poznavalce ljudskega izročila in del naših rojakov (Frana Jakliča in bratov Kralj), ki bi bili ob vikendih priprav- ljeni zainteresiranim obiskovalcem kratko predstaviti spominsko zbirko pisatelja Frana Jakliča, etnološko zbirko »Živimo z ljudskim izročilom« in odpreti avdiovizualno predstavitev dokumentacije umetniškega dela — France Kralj. Zainteresirani se javite osebno na Občino Dobrepolje ali na tel. št. 786 70 10, do 20. marca 2007. O vseh podrobnostih in plačilu se bomo dogovorili. Župan Občine Dobrepolje Janez Pavlin februar 2007 Kultura 7 Nova podoba Primoža Trubarja V četrtek, 25. januarja, je sekcija RAZGLEDI pri društvu Koma 750 v sodelovanju z Mestno knjižnico Grosuplje pripravila še eno predavanje. Tokrat je bila tema zelo dobro obiskanega predavanja literarno - zgodovinska. Gostili smo namreč našega rojaka dr. Zvoneta Štrublja, ki je trenutno vodja slovenske katoliške misije v Stuttgartu v Nemčiji, predaval pa nam je o pomenu dela Primoža Trubarja za Slovence. Igor Ahačevčič Smo v letu Svetega pisma. Trubar je prvi prevedel evangelij po Mateju, Ta »evan-geli svetiga Matevža«, to je bilo leta 1555, pred 452 leti. To je bil pomemben datum za nas Slovence, saj smo bili tako med prvimi narodi, ki so lahko brali Sveto pismo v svojem jeziku. Sicer pa je dr. Štrubelj v predavanju slikovito prikazal Trubarjevo življenjsko pot od osnovnega in poznejšega šolanja do srečevanja s široko razgledanimi ljudmi tedanje Evrope, srečevanja z modernimi filozofskimi idejami takratne Evrope in po svoje bridkimi, a za njegove odločitve odločilnimi spoznanji, ki jih je doživljal kot visok cerkveni uradnik. V predavanju smo slišali, kako je Trubar v Bad Urachu blizu Stuttgarta ustanovil tiskarski zavod, v katerem je tiskal knjige za Slovence, in kakšne načrte je imel za tiskanje knjižnih del za ostale južne Slovane, kako državotvorne so bile v bistvu njegove zamisli. Slišali smo tudi, zakaj se je odločil tiskati knjige v svojem domačem narečju — narečju osrednje dolenjske, ki je tako postalo osnova slovenskega knjižnega jezika. Zelo pomemben del predavanja je govoril o odnosu Slovencev do Trubarja in protestantizma. Pri tem smo ugotavljali, da je bila s posplošenim in površnim pogledom na vsa njegova dejanja in razlago Trubarjevega odnosa do Katoliške cerkve narejena velika škoda. V bistvu je šlo za to, da je ostal zvest samemu sebi. K sreči se z novimi spoznanji odnos do njegovega dela — tako versko ideološkega kot narodnostnega — spreminja. Veliko zaslug za to ima tudi dr. Štrubelj, ki velja trenutno za enega največjih pozna- valcev Trubarja med Slovenci. Na predavanju smo izvedeli, da dr. Štrubelj pripravlja tudi dokumentarni film o Trubarju, ki naj bi bil na TV Slovenija predvajan leta 2008 ob 500 letnici Trubarjevega rojstva, če bo seveda posluh za to in se bo na Ministrstvu za kulturo našlo nekaj potrebnih sredstev. Na koncu lahko zapišem še to, da je škoda, da spoznanj o Trubarjevem življenju ni slišalo še več ljudi, in da tudi sicer zanimivih predavanj, ki jih pripravljajo v društvu Koma 750 in Mestni knjižnici Grosuplje, ne obiskuje več ljudi. Znanje in široka razgledanost nikomur ne škodita, kar je skušal Trubar celo svoje življenje dopovedati svojim »lubim« Slovencem. Zato vas že sedaj vabimo na predavanja v februarju (potopisno) in marcu (literarno). ♦ EKOLOŠKI OTROŠKI KOTIČEK RADIA ZELENI VAL Petra Bor (Radio Zeleni val)_ Lepo pozdravljen in lepo pozdravljena! Joj, kaj se oziraš na vse strani. Tebi so namenjene naslednje vrstice. To, da sem doma na radiu Zeleni val, že veš. Veš tudi, da je moj dom ves zelen in da to pomeni, da imam rad naravo. Do sedaj vse jasno. Veš, sedaj pa potrebujem tvojo pomoč. No, saj vem, da nisi Superman ali kakšna močna punca — da bi ohranili mojo in tvojo naravo, je potrebno samo veliko srce in kanček dobre volje. Ti imaš oboje. Skupaj bova zmogla. Oprosti, skupaj BOMO ZMOGLI, saj ta časopis bere veliko mojih prijateljev. Vem, da že nestrpno čakaš, da izveš, kaj vse bomo storili za čistejše okolje, zato odpri oči, napni ušesa, vključi vsa čutila in se pripravi na start. P.s. Oprosti, ampak naprej bom uporabljal računalnik, ker me tace od pisanja že močno, močno bolijo. START, zanimiva beseda za začetek nečesa pomembnega. Pravijo, da je na koncu starta cilj. Moj cilj je, da spoznaš radijski projekt »EKO FERDO gre na potep z Lumpijem«. Za začetek ni neumno, da pogledaš, kaj beseda ekologija sploh je. Ne, ne, ustavi se. Ne teči takoj po enciklopedijo. To sem poiskal že sam. V starem leksikonu Cankarjeve založbe piše na 218 strani, da beseda izvira iz grščine in pomeni točno to, kar se ti je že dozdevalo. EKOLOGIJA je veda, ki raziskuje, kako žive živa bitja in njihovo razmerje do okolja (npr. odnos do podnebja, prsti, vode, do drugih živih bitij). Razumeš? Jaz in ti sva živi bitji, midva odločava, ali bo papirček od bonbona pristal na gozdih tleh ali v tvojem žepu in doma v košu za smeti. Ti odločaš, ali bo ta isti papirček končal v zmešnjavi vseh smeti, med steklom, plastiko, papirjem in ostalo kramo, ali pa ga boš razvrstil v zato določene zabojnike. Zdaj veš, zakaj si ti glavni? Ker imaš moč, da skupaj pozdraviva in ohraniva naravo. V naslednjih številkah tvojega priljubljenega časopisa boš lahko prebral vse o tem, kako ločujemo odpadke, kaj je to recikliranje, igral se boš z igrami, ki si jih boš naredil po mojih in svojih zamislih. Zaupal ti bom recept, kako izdelati papir, igračo iz plastenke, zabojnike za razvrščanje odpadkov, preizkusil se boš v igri spomin, lovil boš čisto okolje in še veliko drugih stvari. Če pa hodiš v vrtec in ti je vse, kar sem napisal, prebral nekdo od odraslih, potem si zavihaj rokave in se pripravi na moj obisk. Še vedno dobro slišiš, res te bom obiskal v vrtcu, tebe in tvoje prijatelje. Skupaj z mojo prijateljico Petro in Lumpijem vam bomo zaigrali igrico, v kateri bomo, kot bi rekla ona, preko igre razvili čut za naravo in njeno ohranitev. Z mojimi besedami, igrali se bomo in se ob tem mimogrede naučili, kako ohraniti meni res ljubo naravo. Do prihodnjič premisli, v kateri zabojnik sodi papirček od bonbona. Lepo te pozdravljam, tvoj zmajček Ferdo! Projekt so že podprli: Mercator d.d., generalni pokrovitelj Pekarna Grosuplje Slopak, družba za ravnanje z odpadno embalažo Eko Pretok Občina Ig Občina Dobrepolje Komunalne gradnje d.o.o. Grosuplje Mizarstvo Trunkelj OHOJ! LEPO POZDRAVLJENI LJUBITELJI ČISTE NARAVE! Prej sva se dogovorila, da bomo storili vse, kar je v naši moči, da ohranimo čisto naravo. Za radijski projekt: »EKO FERDO GRE NA POTEP Z LUMPIJEM« si že slišal, o njem se pogovarjajo, v ptičjem jeziku seveda, že vse srake na vejah dreves. Mimogrede, srakam je všeč vse, kar se sveti, zato pobirajo tudi koščke stekla, ki se lesketa v soncu. Steci in vprašaj koga od odraslih, v kateri zabojnik sodi steklo. Če ti ne znajo odgovoriti na vprašanje, se obleci, primi očeta, mami, dedka, babico in jih odpelji na izlet do ekološkega otoka. Tam si dobro oglejte, katere odpadke ločujemo. Saj veš, če ločuješ, OHRANJAŠ NARAVO! Od sedaj naprej boš moj pomočnik. Sploh ne veš, kako je to zabavno. Morda pa veš? Ti že ločuješ odpadke? Juhej! Vse pohvale! Tudi ti tečeš proti ekološkemu otoku s kar tremi zabojniki? Jaz imam enega za steklo. Vanj vsi -očka, mamica in vsi, ki delajo na radiu -mečemo vse, kar je steklenega. Steklenice od sokov, razbite kozarce. Zadnjič se nam je razbilo okensko steklo. Bi ga ti dal v zabojnik za steklo? Marsikdo od odraslih bi to naredil, ti pa ne, kajne? Ti veš, da bi zabojnik močno zajokal, če bi se nekdo zmotil in mu dal jesti okensko steklo. Se smejiš, da zabojnik za steklo je steklo? Ha, ha. Prav nič smešno, razen če ti je smešno, da ješ kruh in marmelado. Ooo, kam damo pa prazen kozarec od marmelade? Prav imaš, v zabojnik za steklo. Ti moram povedati še, da je zadnjič nekdo vrgel v zabojnik za steklo ogledalo in žarnice. Saj vem, da tudi to ne sodi vanj, a vsi niso tako pametni kot ti. Ponoviva še enkrat za odrasle: » ZABOJNIK ZA STEKLO IMA RAD KOZARCE IN STEKLENICE!« Ko poje kos res dobrega kozarca, zaprede kot kakšen mucek. Poslušaj in boš slišal. Poslušaj tudi srake, ko te bodo hvalile: »Kra, kra, kra, ta otrok pa zna. Poglej, kra, kako ločuje odpadke, kra, kra, kra.« Sedaj pa domača naloga. Si mislil, da bom pozabil, kaj? Saj ne bo težka. Vzemi manjšo škatlo in njen pokrov pobarvaj z barvo, ki v tvojem kraju označuje zabojnik, v katerem se zbira steklo. Si? Pri robu še malo popravi. Tako ja. Sedaj pa na karton nariši in pobarvaj steklenice živil, pijač, drugo stekleno embalažo. Kar si narisal, SODI v zabojnik. Ko boš vrgel narisano v tvoj zabojnik, reci: »Mmm, dobra hrana. Še bi jedel.« Nariši še ogledalo, izdelke iz porcelana in keramike, računalniški ekran, vse vrste žarnic, okensko steklo. Kar si narisal sedaj, NE SODI v zabojnik. Ko boš vrgel narisano v tvoj zabojnik, reci: »Fuj, tega ne maram, slabo mi je, trebušček me boli.« Predstavo zaigraj še odraslim, tako jih boš lažje naučil, kaj sodi in kaj ne sodi v zabojnik za steklo. Do prihodnjič se lepo imej in čuvaj našo naravo! Tvoj zmajček Ferdo! februar 2007 Iz društev 9 Društvo gobarjev Štorovke-Šentrumar Hočevje Videm 34, 1312 Videm-Dgbrepglje Skupščina društva gobarjev Štorovke Predsednik Vekoslav Pajntar_ Skupščina je eden tistih dogodkov v društvu, ko se zbere večina članov društva. Letošnja je potekala 10.2.2007. Po uvodnem pozdravu predsednika V. Pajntarja članom društva in gostom, županu občine Dobrepolje g. Janezu Pavlinu, podpredsedniku MZS Viktorju Korošcu, predstavnikom gobarskega društva Ljubljana, s katerim DG Štorovke zelo dobro sodeluje že od samega začetka, ter predstavnikom iz GD Ribnica, je vse prisotne pozdravil tudi župan občine Dobrepolje, ki je članom društva namenil zelo lepe in spodbudne besede. Nato so pozdrave društvu prinesli tudi podpredsednik Mi-kološke zveze Slovenije g. Viktor Korošec in pa predsednika GD Ljubljane in Ribnice. Skupščino je vodila izvoljena predsednica delovnega predsedstva ga. Dragica Pajntar. Sledilo je poročilo predsednika, blagajnika, nadzornega odbora in vodje planinsko pohodniške sekcije o delu društva 2006. Predsednik društva je poudaril, da so bili vsi zastavljeni cilji uresničeni, zelo dobra je bila organizacija na razstavi v mesecu septembru v Hočevju, katero so pripravili člani društva ob pomoči determinatorja mentorja Bogdana Tratnika, enega najboljših poznavalcev gob v Sloveniji in tudi našega novega člana. Letošnji program dela je še bolj obširen. Tako bomo poleg predavanj z diapozitivi pripravili tudi večkratno determina- Gobarska palica županu v spomin cijo gob pod vodstvom mentorja Bogdana Tratnika v Hočevju in Vidmu v času rasti gob. Pripravljamo tudi predavanja na osnovni šoli Videm in izobraževanje članov za pridobivanje znanja o gobah in kasneje za pridobivanje naslova determina-tor pripravnik. Tajnik društva in vodja planinsko pohodniške sekcije Franci Adamič je seznanil člane o pohodih v letu 2006 in pa planih za leto 2007. Tako imamo v letošnjem letu štiri pohode, med njimi enega v domačem kraju in okolici, ostale pa v sklopu nabiranja gob na (Pokljuka) planini Jezero nad Bohinjem in pa ogled učne poti v bližini Kopra pri GD Slovenske Istre. Na skupščini je bilo sprejetih tudi 40 novih članov društva. Sledila je podelitev priznanj najbolj zaslužnim v društvu. Tako so priznanje iz rok predsednice MZS in predsednika društva prejeli: gospod Franci Horvat za zasluge pri ustanovitvi društva in dela v njem, gospa Marta Dešman, blagajničarka v društvu in pa dobra poznavalka gob, ki vedno po- skrbi za dobro počutje med člani v društvu ter dobro organizacijo; gospod Anton Perko (Toni), član društva od ustanovitve, gobar, ki kljub pomanjkanju časa prinese v društvo dobro voljo in ideje. Predsednik društva g. Pajntar se je v imenu članov društva zahvalil tudi županu občine Dobrepolje g. Janezu Pavlinu ter mu izročil v spomin gobarsko palico. Skupščino smo zaključili ob prijetnem kramljanju o gobah in zvokih harmonikarja g. Klemna Babiča. Smrček ali mavrah Pinki_ V zadnji številki smo pisali o marčnicah, danes pa sem pripravil nekaj o smrčkih oziroma kot jih radi imenujemo — mavrahih (latinsko Morchella eskulenta). Užitni smrček raste v listnatih gozdovih, na travnatih brežinah ob rekah in potokih, najraje pod drevesi jesena, v obcestnih jarkih, pod grmi leske, parkih in travnikih, ki imajo propustna (peščena) tla tudi po vrtovih. V dolini se prvi smrčki ob ugodnem vremenu prikažejo zelo zgodaj v marcu-aprilu in rastejo do maja. Poznamo več vrst smrčkov. Užiten smrček - klobuk je kroglaste ali po-dolžno jajčaste oblike, 3 -10 cm visok, 3 - 6 cm širok, votel in po vsej višini prirasel k betu. Na površju je razdeljen z močno skrivlje-nimi letvicami v nesimetrično razvrščene jamice (kot satje), kjer nastajajo trosi. Barva klobuka je največkrat rjavo rumena, včasih tudi rjavo ali rumeno siva. Meso je mehko, belo, krhko in prijetnega vonja ter okusa. Užitni smrček spada med najboljše užitne gobe. Pripravimo ga lahko na različne načine, pa tudi sušimo ga. Zamenjava z drugimi vrstami smrčkov je brez škode, ker so vsi pogojno užitni. Sveži surovi so strupeni. Vrste smrčkov so: koničasti smrček (zraste do 8 cm), visoki smrček, manjši so šiljasti smrček, turški smrček, turškemu smrčku je podoben zvončasti smrček (ki zraste do 3 cm) — vsi so užitni. Počakajmo na pomlad, potem pa veselo na bero za mavrahi. Od leve proti desni: Franci Hrovat, Marta Dešman, Pajntar Slavko, Anton Perko, podpredsednik MZS Viktor Korošec Bogdan Tratnik podarja marčnice, nabrane ta dan, Dragici Pajntar Nabiranje marčnic Foto: Pinki V nedeljo, 11. februarja 2007, smo se člani društva gobarjev odpravili na prvo nabiranje letošnjih gob. Nabirali smo marč-nice pod vodstvom Bogdana Tratnika v gozdovih Pijave Gorice. Poleg marčnic smo našli še 12 različnih vrst gob, med drugim vijolično kolesnico, grdo bolgar-ko, nekaj žveplenjač itd. Vabimo vas Na predavanje o gobah z diapozotivi in o nevarnosti klopov v sejno sobo občine Dobrepolje v petek, 23. marca 2007, ob 19. uri. Predavanje bo vodil član MZS, determinator in mentor Bogdan Tratnik, soavtor treh knjig o gobah. Predsednik društva DGŠŠ Hočevje Vekoslav Pajntar IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOBREPOLJE Ne bodi sam, pridruži se nam Piše: Fani Kralj, predsednica Društva upokojencev Dobrepolje Na januarski seji UO, smo kar dobro obdelali in končno sestavili koledar izletov in zabav za leto 2007. Prvo naše družabno srečanje je bilo pustovanje. Tudi maškare so bile prisotne in si dale duška s pustnimi norčijami. Za nami bo verjetno tudi (po izidu Našega kraja) že ogled veseloigre, ki jo organizira gospa Pavlina. Saj nam nekaj veselega lahko polepša dan. Če bo odziv pozitiven, se bomo v prihodnje še odločali za gledališče. Zdaj pa, kot sem že uvodoma najavila: NAŠ KOLEDAR 2007 17. FEBRUAR PUSTOVANJE 10. - 17. MAREC IZOLA - DELFIN ( ZASLUŽENI ODDIH) 25. MAREC OBČNI ZBOR, UPOKOJENCEV DOBREPOLJE 21. APRIL 17. SREČANJE Z DU DRAGOMER V DOBREPOLJU 5. MAJ ENODNEVNI IZLET NA DUNAJ 9. JUNIJ IZLET V LOGARSKO DOLINO 7. JULIJ IZLET Z LADJO PO REKI SOČI 8. AVGUST KOPALNI DAN. KOPANJE V DELFINU IN V MORJU 15. SEPTEMBER POVRATNO ( 18.) SREČANJE V DRAGOMERJU 13. OKTOBER POPOLDANSKI IZLET V KOSTANJEVICO NA KRKI. TO BO ZAHVALNI IZLET, KI GA BOMO OBEIEŽILI S SVETO MAŠO. ŽUPNIJO VODI NAŠ ROJAK G. TONI PRIJATELJ IZ PODGORE 10. NOVEMBER MARTINOVANJE 31. DECEMBER SILVESTROVANJE Zdaj vam dam v razmislek, da si izberete nekaj iz ponujenega programa za svojo dušo. februar 2007 Iz društev 11 Mladinsko društvo Dobrepolje Živijo! V našem društvu je zopet pestro, tako kot po navadi. Novo leto je že v polnem razmahu, pomlad je tu, narava se že prebuja, no, saj tudi spala ni prav dosti in mi tudi ne. Morda je kazalo, da smo nekoliko poniknili, a glejte, tu je spet nov članek v lokalnem časopisu. No, ko je že vse novo (narava, članek...), smo si rekli, pa naredimo še nov upravni odbor. In tako se je tudi na občem zboru zgodilo. Morda bi veljalo na tem mestu omeniti, da smo za božič okrasili Videm in potem lučke tudi pospravili, morda pa to niti ni omembe vredno, zato tega raje ne bom napisal. Ker pa sem že začel z razmišljanjem, kaj vse bi lahko napisal in česa ne, lahko še vseeno malo premislim, da bi pisal o tem, kako je bilo v klubu silvestrovanje, malo kasneje karaoke in celo pustni ples in kako smo šli smučat za tri dni in kako je klub redno odprt ob sobotah zvečer, po verouku pa vse tja do polnoči za vse člane. Pa vendar, če dobro premislim, bo najbolje, da napišem le, da se vsi skupaj malo aktiviramo in iztrebimo dolgčas, če ga še nismo, ker dolgčas res ni neka dobra stvar. Tomaž Šuštar MDD KARAOKE #2 Zagnani člani MDD so 4.11.2006 že drugič organizirali karaoke, na katere se je prijavilo kar lepo število mladih pevskih talentov. Prireditev je tudi letos privabila mnogo radovednih gledalcev, ki so z za- nam je program popestrila še družina Zemljič z nekaj čudovito zapetimi pesmimi. In tako je bil najpomembnejši del ka-raok za nami. Začelo se je glasovanje. Pevci smo se za trenutek oddahnili in potem začeli nestrpno pričakovati rezultate. Ozračje je bilo vedno bolj napeto. Čakali smo in dočakali rezultate in tako tudi dobili zmagovalca: Jerneja in Lucijo, ki sta nam še enkrat zapela čudovito in nadvse romantično pesem When you tell me that you love me, kar v prevodu pomeni: Ko mi poveš, da me ljubiš. Potem so sledile čestitke brez konca in kraja in veselje se je nadaljevalo še dolgo v noč. Jana Šuštar PUST Na pustno soboto so nas v klubu presenetile stare mame, brhka dekleta, čarovnice, pike nogavičke... nimanjem in navdušenjem navijali za svoje favorite. V čarobni svet glasbe sta nas z napovedovanjem pospremila Janez Jakopič in Andreja Klinc. Najprej je nastopila lanskoletna zmagovalka Jana Zajec z odličnim vokalom in pesmijo Because of you. Nato Lucija Erčulj, ki ima prav tako odličen glas, s pesmijo One moment in time. Njej so sledili Bedina kvartet, ki se predvsem lahko pohvalijo z izvirnostjo, in prav tako gospod kaplan, saj se je na oder pripeljal kar z kolesom. Eva Blatnik nam je zapela pesem I'm with you, potem pa sta nam Lucija Erčulj in Jernej Klinc pričarala romantično vzdušje s pesmijo When you tell me that you love me. Lucija in Katarina Volek sta zapeli v duetu, Katja, Peter, Ambrož in Lucija V. so na oder pripeljalo kar »karjolo«, da so bolj nazorno pokazali, o čem govori besedilo. Potem sem jaz, Jana Šuštar, zapela pesem Lahko noč Piran, sledil pa je že skoraj vsem poznani Ledina kvartet s pesmijo Waterloo. Za konec Smučanje MDD Kot vsako leto smo tudi letos izkoristili brezdelnost ob informativnih dnevih, izpod postelje zvlekli smučke, palice, kape, rokavice, boarde in ter-movke s čajem in se odpravili snežnim strminam naproti. Cerkno nas je že pričakovalo v vremenu, sicer bolj značilnim za okraševanje. Prvi dan smo še razpravljali, ali imamo meglo ali nizko oblačnost, drugi dan pa nam je bilo že vseeno ;). Je pa vreme zagotovo pripomoglo k zanimivosti, spontanosti in atraktivnosti smučanja. Predvsem v prvih vožnjah sem se večkrat znašel v situaciji, kot je npr. sledeča. Aha, vidim oranžno piko ... postaja večja ...zgleda kot ... vodni top ... Hm, a ne bi moral biti vodni top na moji desni in ne na moji levi ... hm, kaj pa je tam spredaj nekaj dolgega? Kot kaže je ograja. Ograja? OGRAJA (zvok zaviranja). V koči pa nas je čakal Luka, ki se je naravnost odlično izkazal za kuharja, pri čemer mu je pomagala truma pridnih rok in nog, mi pa smo predvsem glasno tleskali z jeziki. Družabni večer je postregel z disciplino druženje na 100 metrov prosto, kar v prevodu po- meni: »Delaj, kar ti srce poželi«. Sam sem se odločil za kombinacijo dveh športov in sicer igranje Taroka in boj proti kilogramski vrečki napolitank. Imeli smo sicer velike težave, vendar pa smo s pomočjo velike srčnosti in zagnanosti do konca večera uspeli izbojevati težko zmago :) Drugi so se medtem zatopili v raznorazne debate, se zabetonirali pred TV, se medsebojno izmenično nosili na sneg in se posipali z njim, kartali, peli... Na podoben način sta minila tudi drugi dan in večer, s to razliko, da se nam drugi dan smučanja ni bilo treba ukvarjati z vročino, saj nas je dobršen del dneva hladil osvežilen dež :) Zadnji dan so nas pričakali sončni žarki za še zadnjo rundo drznih spustov, nekatere so spremljali spektakularni skoki in pobiranje smučk na robu proge. Vzdušje je bilo zelo MDD-jevsko. Povsod sami MDD-jevci. Na progi, ob progi, v kupih snega, na sedežni-ci v okrepčevalnici, skratka, bilo je kot doma :). Na koncu smo utrujeni, a zadovoljni odpotovali proti domu, nismo pa se pozabili ustaviti niti na picah. Drugo leto pridi tudi ti! ♦ Utrjnek iz društva DPŽ Dobrepolje — Struge Nada Lunder Enkrat mesečno se članice društva podeželskih žena srečamo na neformalnem srečanju in vsaj za trenutek pozabimo na delo in skrbi. Ob prijetnem pogovoru nam čas še prehitro mine. Da pa bi od naših srečanj odnesle tudi kaj koristnega, smo se 2. februarja že drugič dobile pri Fani Pugelj v Strugah ter se prepustile njenim kuharskim spretnostim. V domačnosti njene kuhinje smo se zbrale Mimi, Pavla, Lojzka, Fani, Ema, Milka, Štefka, Ivanka, Jelka in Nada. Kmalu je zadišalo po ohrovtovi enolončnici z žličniki in zelenjavnemu zavitku s česnovo omako. Na koncu pa nam je Fani pokazala, kako se okrasi velikonočnega zajčka. Ob okusni hrani, klepetu in prijetni družbi je čas hitro minil. Naša misel večera je bila, da bi se še velikokrat dobile v takšnem ali še večjem številu in se še kaj dobrega in uporabnega naučile iz praktičnega prikaza kuharskih veščin. Naslednje srečanje bo pri Ivanki Zrnec. Kaj bomo kuhale, pa izveste v naslednji številki. ♦ februar 2007 Iz dobrepoljske ambulante 13 Piše: Zdravko Marič, dr.med. Prihodnja bioproizvodnja Bolj ko se staram, vedno bolj se mi zdi, da lahko vsako stvar, ki se dogaja okrog nas in med nami, primerjamo z življenjem. Nehote smo ljudje pri svojem delu in ustvarjanju podrejeni ritmu življenja. Vse dejavnosti funkcionirajo po principu rojstva, ki mu sledi dinamika življenja in končna smrt. A žal ljudje to večno dejstvo pretvarjamo ravno v obratno smer. Namesto da bi življenjski ritem vcepljali v principe razvoja, dela in človeške produkcije, mi principe tehnike in tehnološko pogojene sistematizacije in-plantiramo v razne nivoje našega biološkega jaz-a, v nivoje čustvenih vidikov in medčloveških intimnih odnosov. Kmalu se lahko zgodi, da bodo na vsakem koraku vidne posledice neustavljivega razvoja podjetništva, industrializacije in podobnih stvari. Narava in osebe kot živa bitja se bodo opisovali s tehnološkimi pojmi, namesto da bi tehnološki in družbeni pojmi dobivali življenjske oznake; vsaj tam, kjer se to da, da bi ljudje vsaj v rdeči niti ohranjali svojo biološko zavest. Če bodo stvari šle tako naprej, lahko na primer pričakujemo, da bo v prihodnosti pogrebni govor o življenjepisu pokojnika zgledal takole: V težkih trenutkih za slovensko gospodarstvo sta se po hitrem postopku združili podjetji Jajčece d.o.o. in Semenčece s.p. Pravzaprav je šlo za prevzem Semen-čeca s strani Jajčeca. Pa vendar je kljub majhnosti s.p. prispeval enako pomemben delež za nadaljnji razvoj. Prve aktivnosti so potekale znotraj materinske firme Jožefe, ki je nudila razvijajočemu se podjetju zavetje in blagovno izmenjavo brez pretresljivih vplivov okolja. Podjetje je raslo in se razvijalo in kmalu, že v devetih mesecih po ustanovitvi je bilo jasno, da bodo notranje razmere na trgu premajhne za nadaljnje funkcioniranje. Mati Jožefa je postala preozka za delovanje in nujna je bila potreba, da se novo podjetje odpre zunanjemu trgu. To pa je seveda predstavljalo velik riziko in dogodek, imenovan porod je bil tako prelomen, da so ga nekateri smatrali za bolj pomembnega kot združitev Jajčeca in Semenčice. Na srečo je prehod potekal brez večjih zapletov. Evropska zakonodaja je takrat zahtevala novo registracijo in podjetje je dobilo novo ime, to je Miha. Moramo reči, da je bil nekaj posebnega. Hitro se je razvijal in rasel predvsem v prvih letih svojega življenja; uspešno je navezoval stike s svojo okolico in kmalu je dobil pravo mrežo sodelujočih partnerjev, naj naštejemo najpomembnejše: Kristjan, Tomi, Cene in Žanko. Sodelovali so predvsem na nivoju strateških aktivnosti (šolanje, šport), preko katerih so nameravali postaviti temelje za nadaljnji razvoj. A po osmih letih skupnih naporov je žal Cene spremenil taktiko in svoje aktivnosti usmeril v sodelovanje s proizvajalci, ki so delovali na črnem trgu, med njimi tudi s preprodajalci drog. Ta želja po lahkem zaslužku pa je to podjetje pripeljala na rob propada in njegov bančni račun je bil kmalu zaprt, in to na Dobu za polna štiri leta. Po takem šoku je bil seveda povratek v normalno poslovanje zelo težak. Miha je pa medtem na drugi strani svoj razvoj postavil na temelje najperspektivnejše dejavnosti, to mu je v tistem trenutku predstavljalo področje strojništva, za katerega je bil posebej usposobljen po napornem petletnem študijskem obdobju. Podjetje je delovalo po celi Evropi in tudi v ZDA. Občasno je prihajalo do (takrat seveda neplodnega) sodelovanja s podjetji, kot so bila na primer Špela, Zala, Valentina in podobno. A čez čas se je izkazalo,da ima Miha največ skupnega z Majo, kar je bil avtomatsko povod za razvoj partnerskega odnosa. Le-ta je bil uradno potrjen na matični enoti na podlagi zakona o zakonski skupnosti in dejavnosti obeh podjetij so bile vedno bolj usklajene: recimo skupne predstavitve v javnosti, izmenjave notranjih blagovnih rezerv, enotna lokacija in skupni strateški cilji. Po dveh letih zakona je na sedežu podjetja Maja prišlo celo do združitve subjekta iz Mihove združbe Semenčeca s.p. zadruga in subjekta iz Majinega satelitskega podjetja Jajčece d.o.o. Srečanja na tem nivoju so sicer potekala redno, predvsem ob vikendih zvečer, vendar je do resnega združenja in posledično nastalega podjetja Peter prišlo le enkrat. Vse se je lepo odvijalo po idealnem scenariju dobrih pet let. Potem pa so nastale te- nadaljevanje na naslednji strani ^ Kdo od njiju živi pod manjšim stresom? Sem Tine, Tonetov dvojček, poročil sem se v severozahodno Evropo. Imam holesterola 6.27, body mass indeks 27, pritiska 145/96. Zdravnica mi je izračunala, da imam 12,33% možnosti, da me v naslednjih 10 letih zadene kap. Naprezam se, neprestano nadziram merjene količine, spim od 5,5 do 6 ur dnevno, verjetnost za možgansko kap želim spraviti pod 10%. Sem Tone, Tinetov dvojček, živim v slovenski vasici. Rad imam svinjsko pečenko, sem močnejše postave, včasih mi ob jezi udari pritisk v glavo. Zdravnik mi je zadnjič ob šanku povedal, da če bom 80 let užival svinjsko meso, bom vseeno dolgo živel. Naprezam se, trudim se, treniram, da bi se uvrstil v gasilsko ekipo Našega kraja in za nagrado odpotoval z gasilci na Oktoberfest, kjer bi se srečal s svojim bratom Tinetom. žave, ki jih lahko v največji meri pripišemo neenotnemu nastopu na borzi, predvsem pri trgovanju s čustvenimi skladi. Predvsem Maja je bila s svojimi čustvenimi delnicami šibek člen in privlačna za mnoga podjetja, med njimi tudi za Gorana iz jugovzhodne Evrope. Le-ta je kmalu po nastopu na borzi izpeljal sovražni prevzem Maje in naveza Miha&Maja se je začela krhati, dokler ni čez pol leta razpadla kot hišica iz kart. Po prekinitvi partnerstva z Majo je Miha popolnoma izgubil občutek za normalno delovanje. Postal je nepozoren na škodljive zunanje vplive, še bolj pa na škodljive interne vplive, ki so razjedale njegovo proizvodno, pa tudi upravljalsko strukturo. Največ škode je utrpel sektor za transport materiala, ki so ga načenjali nenadzorovani presežki sladkorja, holesterola in cigaretnega dima. Kmalu po izgubi notranje kontrole je začel na vrata podjetja tudi čedalje pogosteje trkati predstavnik za prikazovanje ugodnih trendov, gospod Alkohol. V firmo je prinašal same dobre informacije, češ kako ni nobenih problemov, kako dobri bodo rezultati v prihodnje in kako imajo konkurenčna podjetja same dobre namere in želje. Vse skupaj je našega Miha tako uspavalo, da je notranja proizvodna in upravna struktura utrpela nepopravljivo škodo. Pred dnevi pa se je zgodilo, kar je bilo neizogibno. Obstruk-cija glavne povezave med energetsko-transportnim in nadzornim centrom je privedla do možganske kapi. Propadel je cel sistem, preživel je le del opreme sektorja za komunalno dejavnost, to so ledvice, kar je prevzela posredniška firma Ek-stransplantat in posredovala na trg kot ponudnik organov ustreznemu povpraše-valcu. Groza, mar ne? A če bo šlo tako naprej, se bomo nekoč res pogovarjali v takem stilu. Si predstavljate otroka, ki pokliče mamico, ko ga tišči lulat in ji reče: »Oseba A, senzor za kompresijo sečnega mehurja zaznava polnost sistema. Prosim za dovoljenje za dekompresijo po principu izpraznjenja.« Ne, tega si dandanes še ne moremo predstavljati. Lahko pa verjamemo tej neprijetni napovedi. Če namreč pri nedeljski maši poslušamo berilo, evangelij, takoj zaznamo, kako drugačna je bila govorica v tistem času. Predvsem je bila bolj prilagojena naravi in njenim pojmom, čustvom in filozofskim razmišljanjem. Tako pojmovanje pa je vsekakor bolj zdravo in prijetno za naša ušesa, kakor pa razlaganje vseh stvari, ki nas obdajajo, zgolj s tehničnimi pojmi. Tehnika je koristna, vendar na naša čustva deluje kot nekaj umetnega in nespontanega. Teh stvari pa imamo dovolj v naših službah in ni treba, da nam sledijo na vsakem našem življenjskem koraku. Za kontra primer poglejmo besedilo, ki zveni veliko bolj prijetno in pomirjujoče za naša razburkana čustva. Suhoparno tehnično sistematizacijsko pojasnilo bomo poskušali opisati v jeziku preprostih, naravnih izrazov in ponazoritev. Izbrali smo recimo navodila za uporabo sobnega kolesa. Vemo, da proizvajalci opisujejo (tudi v raznih tabelah), kolikšen mora biti upor, navor, stopnja obremenitve glede na težo, srčno frekvenco, porabljene kalorije itd. To seveda marsikoga že takoj odvrne od uporabe tega sobnega kolesa. Kaj pa, če bi bil opis uporabe sledeči: »Pred vašimi utrujenimi očmi je prijeten, vam na kožo pisan prijatelj, ki se bo prilagajal vašim zmožnostim in prisluhnil potrebam vašega telesa. Poskušajte najprej mehkobo in prilagojenost njegovega sedeža. Udobno se namestite in za nekaj sekund zaprite oči. To bo uvod v vajino prečudovito potovanje, ki vam bo prineslo ne samo trenutno zadovoljstvo, ampak tudi dolgotrajnej- še dobro počutje in zdravje. Naredite prvih petdeset zagonov z zaprtimi očmi in s počasnim tempom. Nato odprite oči, se zazrite naravnost naprej in postopoma pospešite tempo. Kmalu boste začutili, da je tudi vaše srce zaznalo prijetni poziv za hitrejši utrip, kot da se tudi vaše srce z velikim veseljem pridružuje zadovoljstva polnemu potovanju v zdravo prihodnost. To hitrost ohranite vsaj nekaj časa in kmalu boste ugotovili, da ne občutite več tako izrazito pospešenega utripanja vašega srca. To je čas, ko mu smete dodati dodatno vzpodbudo. Ni treba, da začnete hitreje vrteti pedale, dovolj bo, če z desno roko nežno zavrtite ročaj ob desnem kolenu... in tako dalje, in tako dalje.« To se pa sliši že veliko bolj privlačno. Pa še veliko takih področij se bo našlo, kjer bi lahko suhoparni in strogi tekst zamenjali s prijetnejšim. Če že mogoče res potrebe standardizacije tega ne dopuščajo v industriji, podjetništvu, pravu in še kje, pa bi lahko bilo več tega tam, kjer gre v glavnem za medčloveške odnose. In če dobro premislimo, je to skoraj povsod, saj brez medčloveških odnosov ne bi bilo ne industrije, ne podjetništva, ne sodstva, zdravstva, ali skratka ničesar na tem svetu. ♦ Veselo pustno rajanje v Strugah Tako kot vsako leto smo tudi letos na pustni torek imeli pustno rajanje za naše najmlajše šolarje. V torek zjutraj so iz šolskega kombija začele prihajati prve maškare. Med deklicami so prevladovale prave male princeske, klovni, medicinske sestre v visokih petkah, male živalce ... Fantje pa so postali pravi heroji, hudički, policisti, veseli starčki ... Zapisali učiteljici Karmen Perko in Mojca Pugelj_ Preden smo odšli ven, smo si spekli še palačinke (mmm, so bile dobre) in se naučili pustne pesmice. Potem smo obiskali vse razrede na šoli, kjer so nas prijazno sprejeli in presenetili z bonbončki. Sledil je sprevod po Strugah. Obiskali smo gostilno Pri Petru, trgovini gospe Gregorič in gospe Pelc in našega gospoda župnika. Vsi so nas prijazno sprejeli, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Nagradili so nas z bonboni, sokom in palčkami. Ker smo se povsod počutili dobrodošli, obljubimo, da se prihodnje leto spet oglasimo. Čeprav so temperature že čisto spomladanske in snega v dolini skoraj nismo videli, je zimo kljub temu treba pregnati. Mislim, da je našim maškaram to tudi uspelo. Otrokom, ki se zaradi bolezni niso mogli udeležiti pustnega rajanja, pa želiva, da čim prej ozdravijo in se nam prihodnje leto pridružijo na pustnem rajanju. Hvala tudi staršem, ki poskrbite, da »struški karneval« vsako leto uspe. ♦ Iz vrtca Smo v mesecu januarju, ko obujamo spomine na praznični december, hkrati pa se pripravljamo na pustovanje in različne pomladne aktivnosti. Marija Znidaršič in Jerneja Škantelj Kadar je zima obdana s snegom, ta mesec izkoristimo za igre na snegu, sankanje, smučanje. Letos pa nam zima ni naklonjena, zato izkoriščamo druge elemente kurikula in skrbimo za spodbujanje učnega okolja na različne načine: s koledarji, števili, črkami, knjigami z zgodbicami, kar izziva porajajočo se pismenost v predšolskem obdobju. Tako so 2 - 4 letni otro- veli v vloge, jih menjali, tako, da smo igrico večkrat ponovili. Starši in sorodniki so bili navdušeni, saj so otroci glasno in tekoče govorili in predstavljali posamezne vloge. Za nagrado so dobili bonbone. Starši so bili zelo zadovoljni in so izrazili željo po še več podobnih srečanjih. ♦ ci pripravili igrico Zajčkova hišica in jo ob spremljavi na male ritmične instrumente in blok flavte zaigrali vsem skupinam otrok v vrtcu in tudi staršem. Le te so povabili s plakatom, jim pripravili vstopnice in vstopnina je bila pet nenavadnih zanimivih gumbov. Kar cele družine so tisto popoldne prišle v vrtec in zbrali smo mnogo gumbov, ki jih bomo uporabili za štetje, razvrščanje in denar. Otroci so se z veliko samozavestjo vži- Vrtec in šola Kompolje na obisku v zavodu sv. Terezije V četrtek, 25.1.2007, smo bili vrtec in PŠ Kompolje gostje v Zavodu sv. Terezije na Vidmu. Predstavili smo se z igrico Piškotki za mamico. Jelka Samec_ Po dogovoru z direktorico zavoda Cvetko Tavželj, katera je predlog, da se predstavimo tudi njim, z veseljem sprejela, sem bila kar malce v skrbeh. Skrbelo me je, kako se bodo naši otroci prilagodili publiki, za katero je značilna z eno besedo - »starost«. Moj strah je bil popolnoma odveč, saj se je starost in mladost zlila v skupni pesmi. Solzne oči gledalcev pa so bile potrditev, da je naš nastop pripomogel k njihovemu lepšemu dnevu. Še posebej so bili presenečeni in zadovoljni s pecivom in darili, ki so jih otroci iz vrtca in učenci pod strokovnim vodstvom vzgojiteljic in učiteljic pripravili za vse oskrbovance doma. Poslovili smo se z željo, da se še srečamo. Moja služba se je zaključila. Po napornem delavniku naj bi sledil spokojen spanec. Pa ga ni in ni bilo. Misli so se podile nekontrolirano... starost, dom za ostarele, smrt, spomini na mlada leta, očitki vesti... Angleški pisatelj Aldous Huxley je zapisal pomenljive besede: »Time must stop,« čas se mora ustaviti. To je prva zavest, Iz šole in vrtca ki jo ima star človek ob pogledu v prihodnost. Mnoge stare ljudi pogled v prihodnost navdaja s skrbjo. Bojijo se, kaj vse še pride. Otopi čut za dobro in slabo, koristno in škodljivo, potrebno in nepotrebno. Prikrade pa se tudi misel na smrt. Z verskim upanjem se odstrani vsak nemir življenja, vsa nepopolnost in minljivost se nadomesti z večno in nepretreslji-vo izpolnitvijo vrednot. Ker pa je vsak človek svobodno bitje, si vrednote izbira sam. Hvala vodstvu zavoda, vsem varovancem pa čimveč lepih trenutkov, predvsem pa želim, da bi svojo preteklost začutili kot zadovoljstvo in samozadoščenje nad svojim življenjskim delom. ♦ Oš pobrepolje OSNOVNA ŠOLA DOBREPOLJE Videm 80 1312 Videm Dobrepolje Tel.; (01) 7807- 210, Faks: 7807-210 Vpis otrok v vrtec Ringaraja za šolsko leto 2007/2008 V vrtcu Ringaraja izvajamo program v jasličnih oddelkih in v oddelkih od 3. do 6. leta starosti. Ker je povpraševanje po prostih mestih v vrtcu tudi letos veliko, bomo po vsej verjetnosti imeli tri jaslič-ne skupine na Vidmu ter tri oddelke od 3 do 6 let( en jaslični oddelek je potrebno še ustrezno opremiti). V vrtcu Ciciban Kompolje bomo imeli predvidoma eno skupino. Oblikovanje skupin je odvisno od novo prijavljenih otrok. Otroci iz Kompolj in Strug so sprejeti v vrtec Ciciban. Ker nimamo jasličnih oddelkov v Kompoljah so do 3. leta starosti v jaslih na Vidmu, nato pa se pridružijo sovrstnikom v vrtcu Ciciban Kompolje. Na osnovi prijav poizkušamo v skladu z normativi in standardi, ki veljajo za vrtce, oblikovati oddelke. V primeru da je otrok vpisanih preveč za določen oddelek, hkrati pa premalo za odprtje novega oddelka, jih mora Komisija za sprejem otrok v vrtec razvrstiti po kriterijih na listo čakanja za sprejem. Vsi prijavljeni otroci, ki jih bo komisija izbrala, bodo vpisani v vrtec s 11. 9. 2007. Ker bodo nekateri malčki primerni za vstop v jaslični oddelek šele v zimskih mesecih 2007, naj omenim, da je prav, da so vpisani že od 1. 9. 2007, ker si le na tak način zagotovijo mesto v oddelku. POSTOPEK VPISA: • Starši naj v tajništvu šole ali v vrtcu na Vidmu dvignejo prošnjo za sprejem v vrtec, jo ustrezno izpolnijo in vrnejo v tajništvo do 31.03.2007. • V primeru, da je prijav preveč, kot je prostih mest, mora komisija za vpis otrok v vrtec sklepati o otrocih-malčkih, ki bodo sprejeti v vrtec (pri nas si prizadevamo, da bi bili vsi prijavljeni malčki tudi sprejeti). • Po sprejemu v vrtec dobijo starši domov obvestilo o obisku pri izbrani zdravnici. Le ta poda tudi mnenje o primernosti otroka za vrtec, o morebitnih dietah in otrokovih posebnostih. • Ko starši pridobe pozitivno zdravnikovo mnenje, je šele otrok dokončno sprejet v vrtec. Preden vrtec nima zdravniškega kartona, ne sme otroka sprejeti v varstvo. Starši morajo v tem času izpolniti tudi vpisni list. • Starši oddajo na občino takoj po prejemu obvestila o sprejemu otroka v vrtec, vlogo za znižanje plačila oskrbnine v vrtcu. Na občini jim izračunajo kolikšen delež ekonomske cene plačujejo starši in kolikšen del občina. Trenutno se povprečni delež plačila staršev giblje okoli 23.6% polne cene vrtca, seveda pa je le ta odvisen od višine dohodkov staršev in števila družinskih članov. Vse starše, ki nameravate vpisati svojega otroka v vrtec, prosim da to storitve odgovorno. V preteklih letih smo kar nekaj otrok sprejeli v vrtec, jih razporedili v oddelke, dodatno zaposlili delavko, nato pa so jih starši odjavili. Lepo pozdravljeni Ravnatelj: Ivan Grandovec Zimska šola v naravi — Kranjska gora 2007 Kot prejšnja leta je tudi letos potekala zimska šola v naravi. Zaradi vremenskih razmer je bila le-ta prestavljena iz meseca januarja v mesec februar. Tako smo v ponedeljek, 12. 2. 2007, z vso smučarsko opremo sedli na avtobus in se odpeljali v Kranjsko Goro. Vsi pa smo dobili diplome o osvojenem znanju smučanja; 8 učencev je dobilo diplomo zelo dober smučar, 20 učencev diplomo dober smučar in 5 učencev diplomo smučar. Vtisi iz Kranjske Gore Zala Mlakar: V Kranjski Gori smo se imeli zelo lepo. Veliko smo hodili in smučali. Lea Gvozden: Zelo mi je bil všeč pohod na jezero Jasna, zgodba o zlatorogu in tek na smučeh. Žiga Blatnik: Na teku na smučeh, smo padali kot za stavo. Ko v Kranjsko Goro smo prišli, veseli smo bili. Na smučišče smo odšli, si smučke gor nadeli in veseli po klancu oddrveli. Vsi lačni in sestradani s smučišča smo odšli, h kosilu prihiteli in tega hitro zmleli. Počitek smo imeli in ga dobro preživeli. Dnevi so minevali, lepo smo se imeli in tekmo doživeli. Dobro smo se imeli, saj padca nismo doživeli. Po tekmi bil je žur do poznih, poznih ur. Hitro smo spakirali, saj vedeli smo vsi, da domov bomo odšli. Na busu smo ga žurali in sladkarije jedli, igrice igrali ter domov smo poklicali. Ko domov smo prišli, veseli smo bili, saj starše spet smo videli. Matej Babnik in Matic Adamič Pripravil: Danilo Drobnič Skupaj nas je bilo 33 učencev 6. razreda matične šole na Vidmu in podružnične šole v Strugah, s sabo pa smo imeli 6 učiteljev. Učitelji smučanja: Andrej Škantelj, Anja Gržinič, Luka Aucin, Roman Zabukovec in Danilo Drobnič so poskrbeli, da smo se naučili smučati, utrdili in izboljšali svoje znanje smučanja, da pa nismo pozabili na matematiko in slovenščino je poskrbela učiteljica Jelka Samec. Z obiskom pa so nas razveselili tudi vodstvo šole, bivši učitelji in celo naš župan. V Kranjski Gori smo se preizkusili v smučanju, teku na smučeh, nogometu in odbojki na snegu, v plesu in raznih družabnih igrah, izdelovanju največjega in najlepšega snežaka, odšli smo na nočni pohod z baklami v neznano, na pohod do jezera Jasna in do Planice, plavali in kopali smo se v bazenu, ogledali pa smo si tudi smučarski servis, kjer so nam pokazali vse o pripravi smuči. In ravno dobro pripravljene smuči so prišle v poštev v petek, ko se je odvijal eden vrhuncev zimske šole v naravi: TEKMA v veleslalomu. Najhitrejše med dekleti so bile: 1. mesto: Zala Mlakar 2. mesto: Anja Gržinič 3. mesto: Eva Drobnič Najhitrejši dečki: 1. mesto: Matej Babnik 2. mesto: Žan Marolt 3. mesto: Vili Oberstar Mohorič Marija V NAŠI DRUŽBI (pustovanje 2007) Smo upokojenci se na Vidmu zbrali, da bi gospodu PUSTU čast izkazali. Spet, kot vedno, smo lepo se imeli, veliko smo plesali in veliko peli. Družba naša je pač taka, da na dobro voljo več ne čaka. Dobra volja smo kar mi, vsak od nas po svoje se smeji. Seveda ni šlo brez pijače in preobilne tudi jedače. Hrane bi vesel bil vsak grof, na mizi kraljeval je tudi krof. Še druge maškare so k nam drvele, da bi zapele z nami in se zavrtele. Vse do jutra nam je bilo lepo, no, pa saj v naši družbi, vedno je tako. MALI PARIZ Spet je tukaj pustni čas, prav veselo je pri nas. Naša vas se en, dva, tri, v »Mali Pariz« spremeni. Čudne res se tu stvari godijo, vaški fantje v kup letijo, Glave pametno razpravljajo, zgodbice šaljive vkup sestavljajo. Vse, kar čez leto smo neumnega storili, so fantje v pustni »cajtng« nadrobili. Mi starejši pa, kot da se »jezimo«, na skrivaj vsemu se lepo smejimo. Dela s pripravami je veliko. Ni časa, da bi gledal na oliko. Vsi se šalam naskrivaj smejimo, tudi če nas kdaj »zadene«, oprostimo. Čez leto moraš spodoben bit, za pusta naj gre pamet se solit. Od jutra do večera se milijon stvari dogaja. Zvečer in vse do jutra, pa staro, mlado raja. Janez Brvar, varovanec Zavoda Prizma Ponikve SONČEK Da najlepše pesmi bi pel in srečo to imel, žarek sončni sem ujel. Sonček, sonček zlat, kako, kako imam te rad! Sonček, sonček zlat, kako, kako ljubim te močno! Glasovi ptičjega speva, v moji duši odmeva. Cvete na tisoče cvetov, ponuja se mi svet nov. Dekliški spev angelskih glasov, ponuja se mi svet nov. Duša hrepeneče, srce cveteče in sok divjih moči drevesnih sokov poje pesem o nebesih. NAŠE ŠTETJE Oborožene razorožimo, nepoštene popravimo, krivične odslovimo, nevarne čuvajmo, požrešnim zreducirajmo, pohlepnim zapretimo, kapitalne, imperialne, despotske, negativne imeti za naivne. Žive naj živa bitja, naj ne bo konca sožitja; to lepa so odkritja. Vsakemu je živet lepo. Tako hoče tudi nebo. Zahvalimo se za vsa ta njegova dela in bodimo družba, brez absurda, družina vesela. Lačne nasitimo, žejne napojimo, nesrečne potolažimo, bolne ozdravimo. Izravnajmo poti, očistimo naravo in življenje naše to doma naj bo lepo. Kar se reče, se reče; drugje ne iščimo sreče! Le veselo, korajžno na delo! To naše naj bo načelo! februar 2007 Kino 19 KINOPROGRAM ZA MAREC 2007 KINO »DOBREPOLJE« VIDEM 34 DOLBY - DIGITAL ZVOK PETEK, 2. MAREC, OB 19,30. uri slovenska uspešnica - drama KRATKI STIKI KRATKA OZNAKA: Režiser in scenarist Janez Lapajne, ki nas je začaral že s filmom Šelestenje, tokrat preplete tri zgodbe: v prvi se zdravnica naveže na tetraplegika, ker verjame, da je odgovorna za njegovo stanje, v drugi smrt dečka poveže njegovega očeta in prodajalko na bencinski postaji, v tretji pa se zapuščeni dojenček znajde med klošarko in voznikom mestnega avtobusa. Film je nesporni zmagovalec festivala slovenskega filma 2006, na katerem je dobil kar osem glavnih nagrad.. DOLŽINA: 105 MINUT NEDELJA, 4. MAREC, ob 15. uri in 19,30. uri ameriška uspešnica - akcijski film izve, da pripada skrbno načrtovanemu programu ustvarjanja bodočih skrivnih agentov. Kljub napornim treningom Alexu nova vloga postaja vse bolj všeč, toda že njegova prva uradna naloga ga postavi na težko preizkušnjo. Uporabiti mora vse svoje znanje in iznajdljivost, da bi sebe in številne sovrstnike obvaroval gotove smr-ti.DOLŽINA 93 minut. NEDELJA, 11. MAREC, ob 15. uri in 19,30. uri ameriška uspešnica - akcijska drama KRATKA OZNAKA: Čarovnija ni tisto, kar vidimo, temveč tisto, česar ne vidimo! Čarovniška vajenca Robert in Alfred se po tragični nesreči med eno od čarovnij, zaradi katere umre Robertova zaročenka, razideta in postaneta konkurenta. Ko Alfred izumi na videz popolno čarovnijo, skuša Robert na vsak način odkriti, v čem je skrivnost, kar oba pahne v neizprosno bitko, polno prevar, nizkih udarcev in smrtonosnih skrivnosti. Napeti triler je pričaral Christopher Nolan, režiser filmov Memento, Insomnia in Batman: Na za-četku.DOLŽINA: 128 minut. PETEK, 9. MAREC, ob 17. uri ameriška uspešnica - mladinski film najboljših bojevnikov, s katerim želijo zahodnjaki dokazati svojo premoč in streti ponos Kitajcev. Huo se mora pomeriti z britanskim boksarjem, španskim mečevalcem in pruskim vojakom, na koncu pa ga čaka še največji izziv - neusmiljeni japonski samuraj. Meč in pesti bo v glavni vlogi sukal Jet Li (Do groba, Edini, Heroj). DOLŽINA: 104 MINUTE NEDELJA, 25. MAREC, ob 15. uri in 19,30. uri ameriška uspešnica - pustolovski spektakel KRATKA OZNAKA: Babilon, film režiserja umetnin, kot sta Pasja ljubezen in 21 gramov, je zgodba o tragični nesreči ameriškega para v Maroku. Na to zgodbo so napletene usode še štirih družin na različnih koncih sveta. Vse junake povezuje naključje, ločujejo pa razdalje, kultura in jezik, a vsem je skupno tudi iskanje utehe v družini. DOLŽINA 142 MINUT PETEK, 16. MAREC, ob 19,30. uri ameriška uspešnica - bibljiska drama KRATKA VSEBINA: Ko v Sierra Leone-ju divja državljanska vojna, se v zaporu spoznata tihotapec diamantov Danny in ribič Solomon, čigar žena in sin sta se izgubila v množici drugih beguncev. Danny izve, da je Solomon med prisilnim delom na nahajališčih diamantov našel in skril enega od neprecenljivih draguljev, za pomoč pri iskanju pa izrabi zaupanje ameriške novinarke Maddy. Toda tudi Solomon je odločen, da bo našel dragoceni kamen in z njim rešil svojo družino. Diamante in njihove temačne zgodbe bo iskal Edward Zwick, režiser Poslednjega samuraja in Legende v jeseni. DOLŽINA: 138 MINUT. PETEK, 30. MAREC, OB 17. uri francosko ameriškauspešnica - risanka ASTERIX IN VIKINGI KRATKA VSEBINA: V zadnjo galsko vasico, ki se upira rimskemu imperiju, pride bojazljivi sin sosednjega plemena, ki naj bi ga Asteriks in Obeliks spremenila v pogumnega vojaka. Toda mladeniča ugrabijo Vikingi, saj je njihov trdobučni, a zelo bojeviti poglavar prepričan, da jih fant lahko naučiti leteti, da bi lažje zasledovali ljudi, ki skušajo zbežati pred njimi. Asteriks, Obeliks in kuža Idefiks se takoj odpravijo na reševalno akcijo, toda Vikingi se izkažejo za zelo trdožive nasprotnike. KRATKA OZNAKA: Po sumljivi smrti avanturističnega strica 14-letni Alex KRATKA VSEBINA: Režiserka Catherine Hardwicke, ki je gledalce šokirala s filmoma Trinajstletnici in Gospodarji Dogtowna, nam tokrat prinaša subtil-no zgodbo o potovanju med Nazare-tom in Betlehemom, ki je za vedno spremenilo zgodovino človeštva. Velike stvari se rodijo iz skromnih začetkov in tako je bilo tudi v primeru Marije in Jožefa, ki sta se podala na dramatično pot, ki je na koncu postala pot novega upanja, vere in odrešenja. DOLŽINA: 101 minuta. NEDELJA, 18. MAREC, ob 15. uri in 19,30. uri ameriško španska uspešnica - grozljivko UTRIP ®R©ZE KRATKA OZNAKA: Film je posnet na podlagi japonske uspešnice Kairo in prikazuje skupino študentov, ki se sreča z nepredstavljivo grozo. Eden od njih namreč odkrije nenavaden piratski brezžični signal, za katerega se izkaže, da vodi naravnost v svet mrtvih. Ko se začne razširjati, ogrozi vsakogar, zato morajo študentje najti način, kako grozljivi signal ustaviti.DOLŽINA: 90 MINUT. PETEK, 23. MAREC, ob 19,30. uri NEUSTRAŠEN ameriška uspešnica - akcijski karate film KRATKA OZNAKA: Film je posnet po resnični zgodbi o Huo Yuan Jiaju, ki je na začetku 20. stoletja postal najbolj znan kitajski mojster borilnih veščin. Na begu pred tragičnim dogodkom iz preteklosti se Huo znajde na turnirju Čeprav odhajam v novi dom, pozabil Vas nikdar ne bom, kot angel pazil bom na vas, dokler spet snidenja ne pride čas. (Lilijana Senčar) ZAHVALA Po težki bolezni smo k večnemu počitku položili utrujeno telo našega moža, ata in starega ata PAPEŽ CIRILA (1926-2007) iz Strug. Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste v težkih trenutkih z nami sočustvovali in s stiskom rok izrazili sožalje ter s tem lajšali bolečine življenja. Hvala moškemu in mešanemu pevskemu zboru za lepo zapete pesmi. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala cvetličarni Lilija za pomoč pri organizaciji pogreba. Hvala čebelarskemu društvu Dobrepolje in pogrebnikom, ki ste ata položili k svojemu zadnjemu počitku. Hvala tudi društvu DPŽ Dobrepolje-Struge ter vsem, ki ste molili v vežici in na domu. Zahvaljujemo se tudi zdravstvenemu osebje na Vidmu, še posebej pa vsemu osebju in medicinskim sestram v domu starejših Sv. Terezije na Vidmu, ki ste tako čustveno skrbeli za njegovo bolno telo. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k njegovemu zadnjemu počitku. Bog naj vam poplača. Vsi njegovi ZDRAVLJENJE Z BIOENERGIJO Izvajam program petdnevne bioterapije po metodi znanega zdravilca g.Zdenka Domančiča, ki je velikodušno in uspešno prenesel svoje več kot 25-letne izkušnje in znanja s področja zdravljenja z bioterapijo na nas, njegove učence. Naša dela se ponašajo s številnimi uspehi in vidnimi rezultati. Z bioterapijo pa uspešno pomagamo pri najrazličnejših obolenjih oziroma boleznih in poškodbah. En sklop bioterapije traja pet zaporednih dni, vsakič povprečno 20 minut. Prijave zbiram po telefonu: 031/ 679 088, Saša Lekan http://www.in-mediasres.com Obliko zahvale terapevtu po zaključku petdnevne terpije izberete Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668 Storitve: 9 Brušenje stekla • Fazetiranje stekla in ogledal 9 Peskanje stekla • Izdelava izolacijskega termopan stekla • Kaljeno steklo • Tuš kabine (po meri, s tesnili) • Ogledala • Kopelit steklo za delavnice • Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) • Montaža vsega navedenega • Ostale steklarske storitve • Intervencija 24 ur na dan RAČUNOVODSKI SERVIS ^l;A^^lJMASlť^Jť'l^A ^ VRAGO MSTEI£C S.K O- ' 041/741-500 ^13 _"niARTNERJI Spoštovani poslovni partnerji, obrtniki in podjetniki! S ponosom Vas obveščamo, da se nam je dolgoletno delo na področju računovodstva in davčnega svetovanja obrestovalo. Postali smo član največje franšizne skupine računovodskih servisov v Sloveniji. Več kot 20 računovodskih servisov, z več kot 100 strokovnjaki, si prizadeva svojim strankam ponuditi največ. To pa je možno v današnjem času, ob dnevnih spremembah zakonodaje, predpisov,^ le ob združevanju znanja. Adamičeva cesta 3D, GROSUPLJE ■ www.racunovodfwgrosuBlie.si ■ VEČ KOT LE RAČUNOVODSKI SERVIS! Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje V.d. odgovorne urednice: Vita Klein e-mail: branko.miklic@siol.net, informacije po telefonu 041 603 733 Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1270 izvodov. sami.