Savinjski vestnik
GLASILO SOCIALISTIČNE ZYEZE DELOTNIB LJUDI MESTA CELJA, OKEAJET O E LJ A-O K O LI G E IN ŠOSTANJA
Celje, soboto. 10. oktobra 1953
Laro VL — ST. 4i — CENA 8 UBB
Ureja uredmiiki odbor. OdroTorni urednik
Tone Maslo. Uredništvo: Celje, Titov trg 1.
PoSt pr. IS. Tel. 20-07. Cek. raina tôO-T-2î»
pri NB FLRJ v Celjn. Tisk Celjske tiskarne.
Četrtletna naročnina IM. polletna 2M, celo-
letna 400 dim. Ichaja vsako saboto. PoitaÍM
plačana v gotovini.
OB v. EONGBESÜ LMS
Danes je pričel v Mariboru z delo«
T. kongres LMS, katerega namen je, Лл
pregleda pozitivne in negativne sadove
dela naie mladinske organizacije. Z go-
tovostjo lahko trdimo, da je bilo ob-
dobje od IV. kongresa LMS, ki je bil
leta 1948, pa do danaSnjega dne, iz-
redna preizkušnja za našo organizacije.
Politični in gospodarski pritisk sovjet-
skega bloka in svetovne reakcije, ne-
razumevanje na zapadu, znatne elemen-
tarne nezgode kot suša, poleg tega pa
še nezadostna industrija — to so bila
dejstva pred katera so bili postavljeni
naši delovni ljudje, pa tudi mladina
leta 1948. Mladina je vedela, kje je v
takih pogojih njeno mesto. Pohitela je
Se v večjem številu na gradnjo ključ-
nih objektov naše petletke: v tovar-
nah, rudnikih in povsod, kjer je de-
lala, je mladina uvedla tekmmmlni na-
čin dela in bila pri tem 7;^qleđ sta-
rejšim delovnim ljudem. Mladina je pri
izgradnji materialne baze za uspešnej-
šo graditev socializma žela velike uspe-
he. Zgradila je vrsto objektov težke
in lahke industrije, več železniških prog
in cest ter sodelormla pri vseh večjih
gradnjah v naši domovini svloh. Zato
je mladina prejela na V. konoresu LMJ
red junaka socialističnega dela in je
gospodarska osamosvojitev in Izmaga
naše države v veliki meri tudi plod
njenih naporov in prizadevanj.
Sedaj, ko je bila ekonomska zmaga
izbojevana in zavarovana materialna
baza socializmu, mladini ni treba več
v taki meri sodelovati pri izgradnji.
Vendar so njene naloge še večje. Druž-
ba je poverila organizaciji Ljudske mla-
dine vzgojo najširših ljudskih množic,
kar je že od ustanovitve glavna na-r
loga organizacije. Mladinska organiza-
cija, kot vzgojna organizacija naše mla-
dine in sobojevnica Zveze komunistov
Jugoslavije, ima že dolgoletno revolu-
cionarno in progresivno tradicijo. Idej-
no-politično vzgojo mladine je v vseh
obdobjih svojega delovanja vezala na
družbeno politično dogajanje v dom-o-
vini in svetu, na znanost marksizmu
in leninizma, na politiko ZKJ in po-
litiko miroljubnih ter naprednih gibanj
v svetu. Organizacija je v mladini ob-
likovala čisti jugoslovanski patriotizem,
internacionalizem, resnicoljubnost, hu-
mane odnose do soljudi, mržnjo do
razrednega sovražnika, agresije in fa-
šizma, skratka, borila se je za sociali-
stično zavest mladine, predvsem pa
je temu svojemu delu dala poudarka
sedaj, v obdobju gigantskega tempa
graditve socializma in socialistične de-
mokracije v svobodni neodvisni socia-
listični Jugoslaviji.
Naša organizacija je prvotno prevzela
precej delovnih oblik sovjetskega kom-
somola in ta.ko so se v njeno delo
marsikje vrinile najrazličnejše biro-
kratske tendence, predvsem pri vzgoji
mladine. Vzgoja pa ni nekaj šablon-
skega, formuliranega in neizpremenlji-
vega. Vsi vemo, da mora biti naše
vzgojno delo gibljivo, interesantno in
življenjsko —• prav tako, kot je naša
mladina — dinamične, brez fraz in sle-
pomišljenja. Oblike dela tudi zasta^rijo.
Zato je treba tudi tu upoštevati razvoj
in nadomeščati zastarele in neprimer-
ne oblike vzgojnega dela z novimi in
primernejšimi.
V sedanjem obdobju, ko se vrstijo
dogodki za dogodkom v zunanji in
notranji politiki, ko je naša socialistič-
na demokracija vedno širša, ko naše
delavsko samoupravljanje zavzema
vedno večji obseg, ko v prihodnosti že
slutimo višjo stopnjo našega razvoja —
komuno, ko vedno več ljudi — pred-
vsem mladine — zavrača misticizem in
neznanstvene poglede na svet, se naši
organizaciji za njeno vzgojno delo od-
pirajo največje možnosti. Reagirajmo
hitro na kakršni koli politični dogodek,
na klevete ali lažno parolo, ki jo raz-
širijo naši sovražniki na terenu, bo-
dimo borbeni, revolucionarni in enotni,
kot so bili člani SKOJ, oblikujmo v
sebi razredno in patriotsko zavest in se
varujmo nezdravih, demagoških, re-
akcionarnih in birokratskih vplivov in
naziranja.
Naša organizacija naj postane tudi
šola mladih članov DS in UO. Množič-
no sodelujmo na zborih volivcev in do-
kažimo svojo zrelost in predanost tudi
na bližnjih volitvah. V najrazličnejše
organizacije in društva vnašajmo na-
predno vsebino dela in onemogočimo
v njih reakcionarne elemente.
O tem bo razpravljal tudi naš kon-
gres, ki se sestaja danes, ob 10. oblet-
nici L kongresa ZSM, ki je bil prav
na dan 10. oktobra 1943 v Kočevski
Reki. Nihče ne more zanikati ogromnih
zaslug, ki si jih je naša mladina v tem,
razmeroma kratkem obdobju pridobila
za izgradnjo socializma pri nas v po-
litičnem, ekonomskem in ideološkem
pogledu. Tako moramo delati tudi v
bodoče, naša osnovna naloga pa je, da
se vzgajamo, vključujemo v naše vrste
vedno nove tovariše, jim vsestransko
moralno in materialno pomagamo, kre-
pimo naše vrste s tem, da odstranju-
jemo iz njih vse kar ne spada vanje.
Napovejmo odločno borbo vsem sovraž-
nikom naše družbeno-politične ureditve
in se pod vodstvom maršala Tita ramo
ob rami z Zvezo komunistov Jugosla-
vije in ostalimi družb eno-političnimi
organizacijami borimo za zmago in pro-
cvit socializma v svetu, pred vsem pa
» naši ljubljeni domovini, socialistični
Jugoslaviji.
Sruk Vladimir
s PEOSI.AVE !.. OBt-KTNICE ÏBORA ODPOSLANCEV SLOVENSKEGA NAKODA V KOČEVJU
NE FRAK IN NE TALAR, SLOVENSKI
NAROD SI BO PISAL SODBO SAM
v okviru proslave 10. obletnice prvega Zbora odposlancev slovenskega
naroda je bilo v soboto na Pugledu zborovanje, kjer je pred 3000 aktivisti OF
govoril tovariš dr. Marijan Brecelj. V nedeljo pa so se v Kočevju zbrali stari
borci in politični aktivisti k svečani proslavi. Na desettisoče ljudi je pri-
hitelo od blizu in daleč, da ob tem dogodku potrdijo svojo zvestobo vodsttm,
ki je bilo priznano na Kočevskem zboru pred desetimi leti, in ki tudi danes
modro vodi našo socialistično domovino. Na slavnostnem zborovanju je bilo
nad 50.000 ljudi. Ob devetih dopoldne so se zbrali v zgodovinskem Seškovem
domu vsi preživeli udeleženci prvega Zbora odposlancev slovenskega naroda.
Svečanosti se je poleg celotnega Izvršnega sveta LRS udeležil tudi tov. Edvard
Kardelj, bivši predsednik Prezidija Ljudske skupščine FLRJ tov. Ivo Ribar
in drugi.
Slavnostni govor je imel tov. Мта Marinko, ki je poudaril, da je bil
Zbor odposlancev slovenskega naroda važen zgodovinski mejnik v nastajanju
in razvijanju resnične Ljudske oblasti na slovenskem ozemlju.
Po končani slavnostni seji je tov. Miha Marinko odkril v preddvorju
Seškovega doma spominsko ploščo. Okrog desete ure so se udeleženci podali
na Glavni trg. Slavnostno zborovanje je začel sekretar OK ZKS Rudolf Klarič,
ki je prosil tov. Edvarda Kardelja, da odkrije spomenik padlim borcem.
Po odkritju spomenika je spregovoril tov. Edvard Kardelj, ki je med drugim
dejal:
DEILOVNEMU LJUDSTVU NI POTREBEN GOSPODAR NAD NЛM:
NE KAPITALIST, NE BIROKRAT
V žSvUeniu nekeiga naroda ali države
dföset let ni mno^o. Vendar, če pre-
merimo vsebino teh desetih let, ki so
minila od Kočevskega zbora odiKislan-
cev slovenskega naroda do danes, lahko
s popolnim prepričanjem rečemo, da so
billa ta leta izredno bogata in ustvar-
jalna za S]joveniijo in za vso Jugoslavijo.
Seveda nismo mogli doseči še vsega,
kar smo si takrat postavil za cUj, toda
navzMc temoi lahko rečemo, da je dober
začetek narejen na vseh področjih. To-
vairiš Kardelj je nato dejal, da so na
Kočevskem zboru zapisaU v zakone, da
si bo — kot je dejal Cankar — sloven-
ski narod pisal sodbo sam in da mu je
ne bo pisal ne frak in ne talar. In tako
je tudi bilo: na Kočevskem zboru niso
siedeU in sklepalii predstavniki onega
»slovenskega naroda«, ki so ga sestav-
ljali kapitalisti, vašldi magnati, škofi in
dekani, njihovi učeni hlapci, okrajni
glavarji in žandarji. Na Kočevskem
zboru so sedeli in sklepali delavci in
kmetje, resnični predstavniki oborože-
nega slovenskega naroda.
Tovariš Kardelj je nato govoril o nuj-
nosti, da so tovarne in zemlja v rokah
delavcev oziroma kmetov m ne v ro-
kah državnega aparata. Mi smo v po-
vojnem razvoju za tem stremeli in ko-
rak za korakom napredovali k vse večji
uresničitvi načela samouprave delovnih
ljudi na \^eh področjih družbenega živ-
ljenja. Doseženi uspehi na tem področju
so krepka garancija, da bo delovni člo-
vek postal sam gospodar svoje usode.
A to je cilj, za katerega smo se borili,
kajti delovnemu ljudstvu ni potreben
noben gospodar nad iijim: ne kapitalist
ne birokrat.
O POLITIKI NA VASI
Sovražniki eociaHzma so govorili in
včasih še sedaj prerokujejo, je nadalje-
val tovariš Kardelj, da bo ljudska oblast
vzela kmetu zemljo. V resnici pa mu jo
je šele ona dala, prvič s tem, ker ga je
osvobodila dolgov in bank, drugič pa
zato, ker je direktno povečala fond
zemlje delovnih kmetov. Prva akcija v
tej smeri .ie bila agrarna reforma, druga
pa prisilni ođkup^ zemlje nad deset
hektarov. Ta ukrep, ki občutno zmanj-
šuje možnost izkoriščanja tuje delovne
sile, je bil potreben zato, da bi delovni
kmet lahko samostojno gospodaril, ne v
odvisnosti od vaških magnatov, marveč
v tesnem sodelovanju s socialističnim
gospodarstvom.
Seveda, sovražniki socializma sedaj
govore, da je vse to samo naša taktika
in da mi tudi v bodeče ne bomo pustili
delovnega kmeta pri miru. Dokazovati,
da ti zakotni fabrikanti lažnih preroko-
vanj nimajo prav, bi bilo nesmiselno.
Naši delovni ljudje vedo, da jugoslo-
vanski komunisti s tovarišem Titom na
čelu nikoli niso skrivali svojega stališča
in namenov pred ljudstvom, marveč so
.Üb vedno odkrito povedali in jih ure-
sniičevali tedaj in toliko, kolskor so za
to imeli podporo delovnih množic. Tako
je tudi z našo politiko na vasi. Mi smo
vedno odkrito izjavljali, da je načelna
likvidacija izkoriščanja tuje delovne sile
v privatnem kmetijstvu predpogoj, ne
samo za to, da bi se onemogočil kapita-
listični razvoj na vasi, da bi posamezen
delovni kmet, ki s svojimi rokami ob-
deluje svojo zemljo, zares lahko svo-
bodno zagospodari! na svoji zemlji. Da
bi lahko obdeloval svojo zemljo na mo-
deren način, mu bodo pomagale razne
kmetijske zadruge, ki jih bo delovni
kmet ustvarjal oziroma se jim priklju-
čeval po svoji svobodni volji in po svo-
jih potrebah. Cesar ne bo zmogel sam,
mu bo pomagal zadružni sektor, za-
družni stroj. To je pot, po kateri ho-
dimo v socialistični preobrazbi na vasi.
Potemtakem nihče pri nas ne bo de-
lovnega kmeta spravljal v neke prisilne
gospodarske odnose, niti ga omejeval
v njegovem gospodarjenju na njegovi
zemlji, če se bo držal obveznosti, ki jih
nalaga družbena skupnost v interesu
napredka celotnega gospodarstva. Toda
prav tako nima nihče pravice zahtevati,
da bi drugi delali zanj in ga bogatilL
Zato bodo naši zakoni tudi vnaprej
omejevali in onemogočali uporabljanje
stalne tuje delovne sile.
V KRATKEM ČASU — VELIK GOSPODARSKI NAPREDEK
Dalje je tovariš Kardelj govoril o na-
šem neprestanem gospodarskem napred-
ku. Dejal je, da so številke v našem
gospodarskem napredku impozantne v
primeri s kratkim časom, ki smo ga
imeli na razpolago. One dokazujejo, da
Jugoslavija po svojih gospodarskih ka-
pacitetah že ne spada v vrsto tipično
zaostalih dežel, predana na mUost in
nemilosit ekonomsko močnejšemu ino-
zemstvu. Storjen je dober začetek, ki
nam omogoča, da lahko z zaupanjem
zremo v našo zmago za bodočnost.
Življenjskega standarda v teh letih
nismo občutno izboljšali, ker so nas
obremenili veliki izdatki v industriji in
poljedelstvu, drugič pa, ker so bile med-
narodne razmere take in so še take, da
zahtevajo velike stroške za narodno ob-
rambo in za opremo vojske. A v bodoče
bodo uspehi toliko večji in napredek to-
liko hitrejši, kolikor več bo tistih de-
lovnih ljudi, ki bodo aktivno, iniciativno
in s polno zavestjo sodelovali v raz-
vijanju proizvajalnih sil naše dežele in
pri  graditvi velike stvari socializma
V drugem delu svojega govora je to-
variš Kardelj obravnaval našo zunanjo
politiko ter še posebej vprašanje Trsta.
Dejal je, da je v zadnjem času med-
narodna napetost sicer nekoliko popu-
stila, toda vdajali bi se zelo nevarnim
iltizijam, če bi misilili, da je mir v svetu
že zagotovljen. Ne, mi smo sedaj v taki
mednarodni situaciji, od koder vodi pot
tako k miru kakor tudi k možni po-
novni zaostritvi. Bodočnost bo pokazala,
katero pot bo človeštvo izbralo, a vse
dotlej moramo biti zelo budni na straži
naše neodvisnosti in miru.
Govoreč o mednarodnem položaju Ju-
goslavije je dejal, da je le-ta danes že
krepko utrjen in da se lahko z vsemi
siilami posvetimo velikim nalogam naše
notranje graditve. Jugoslavija je vsemu
svetu dokaz, da je mogoče graditi so-
cializem brez strašnih metod uničeva-
nja ljudi, brez poniževanja duha in do-
sitojanstva človeka, ne da bi teptala
ljudske pravice in svobodo — je po-
udaril tovariš Kardelj.
GLEDE TRSTA SO POTREBNI CiSTI RACUNI   \
Glede tržaškega vprašanja je med
drugim dejal, da smo bui že od vsega
začetka pripravljeni in da smo še pri-
pravljeni na razumen kompromis, ker
smo mnenja, da je treba sporna med-
narodna vprašanja reševati z miroljub-
námi sredstvi. Govoreč o tem, da bi iz-
vedba mirovne pogodbe na STO ustva-
rila v srcu Evrope žarišče mednarodnih
nasprotij, je dejal, da smo zaradi tega
dali celo vrsto drugih predlogov od kon-
dominija preko teritorialne razdelitve
na etnični osnovi pa do predloga pred-
sednika Tita o internacionalizaciü Trsta.
Naš predlog seveda ni Ml ekskluziven
in bi o njem lahko razpravljali. Toda
Italijani so, namesto da bi ga sprejeli,
dali svoj predlog o plebiscitu.
Govoreč o plebiscitu je tov. Kardelj
dejal, da je skrajno nedemokratičen ter
zahteva, da bi mî priznali, kar je bilo
z nasiljem in z ekonomsko dominacijo
Italije doseženo v italijansko korist na
tem področju v teku zadnje dobe siste-
matičnega itaMjaniziranja tega pod-
ročja. Obenem pa je tak predlog brez
vsake praktične vrednositi, ker je slika
odnosov na tem ozemlju popolnoma
jasna. Plebiscit bi pokazal italijansko
večino v samejn mestu Trstu, KJopru in
še v tem ali onem mestecu, slovensko
večino pa bi pokazal v slovenskih ob-
činah okrog Trsta, v coni A med Trstom
in Tržičem, med Trstom in Koprom. To
je danes vsem jasno in nihče med nami
ne taji, da imata Trst im Koper itali-
jansko večino. Toda, če bi plebiscit iz-
vedli v celem STO, potem bi o rezultatu
plebiscita odločilo samo mesto Trst e
svojimi skoraj 300.000 prebivalci, kajti
vse ostalo področje nima niti 90.000 pre-
bivalcev.
Tovariš Kardelj je nato poudaril, na4
italijanska vlada raje odkrito pove sve-
tu, da hoče z italijansko večino v samem
mestu Trstu zadušiti jugoslovansko ve-
čino na vsem ostalem področju izvem
Trsta.
Plebiscit torej ni nič drugega kot pro-
jekt trojne deklaracije. Toda mi nismo
pripravljeni odstopiti Italiji na milost
in nemilost ne cone A ne celega trža-
škega ozemlja. Mi smo seveda tudi na-
dalje za sporaziumno reševanje tega
vprašanja, toda v Rimu morajo vedeti,
da ni rešitve razen enakopravnega spo-
razuma.
Organizacije SZDL pred volitvami
Živahni sestanki po volilnih
enotah proizvodnih skupin
Delavski razred Jugoslavije, prvi v
svetu z volitvami v zbore proizvajalcev,
ustvarja prave socialistične odnose v
državi delovnega ljudstva. Ni slučaj, da
so sestanki proizvajalnih skupin tako
živahni, tako obiskani in tako temeljito
pripravljeni. Proizvajalci v socialistični
domovini se zavedajo, da z volitvami v
okrajne, mestne, republiške in zvezni
zbor proizvajalcev nastaja novo obdobje,
da se socializacija naše domovine vzpe-
nja spet za odločilno stopnj{> više. Jugo-
slavija je prva dežela v svetu, kjer pro-
izvajalci — delavci in kmetje — po-
sredno odločajo o razvoju celotnega go-
spodarstva, p>olitike in kulture.
Ti razlogi so povod, da so sestanki po
proizvajalnih skupinah v zadnjem času
potekali zelo zadovoljivo. Delavci in
kmetje so živahno razpravljali o novem
volilnem zakonu, temeljito so tehtali
predlagane kandidate.
V Celju, ki je razdeljeno na 21 volil-
nih enot, bo v mestni zbor proizvajal-
cev izvoljenih 35 odbornikov. Po volil-
nih enotah so predlagali nad 85 kandi-
datov. Izbira je bila zelo kritična. Pre-
soiali so strokovne, politične in gospo-
darske sposobnosti predlaganih. Kandi-
datne liste so že sestavljene, to se pravi,
da so v glavnem priprave, razen teh-
ničnih, že v glavnem izpeljane in lahko
z zanimanjem pričakujemo izid volitev,
ki bodo prve dni prihodnjega meseca.
PO OKOLICI SO GOVORILI TUDI ZE
O REPUBLIŠKIH IN ZVEZNIH
KANDIDATIH
ZBOROV PROIZVAJALCEV
Podobno kakor v mestu so tudi po
okolici sestanki za volitve v okrajni
zbor proizvajalcev že uspešno končani.
Le nekatere skupine iz kmetijstva še
teh sestankov niso izvršile, ker je bila
udeležba premajhna. V okraju bodo na
59 volilnih enotah izvolili 59 odborni-
kov, predlaganih pa je seveda veliko
več. Od teh 59 odbornikov jih bo 42
zastopalo industrijo in obrt, 17 pa kme-
tijstvo.
Ce omenjamo, da so sestanki na pod-
ročju okraja dobro uspeli, moramo na-
glasiti, da so imeli težave predvsem v
tistih skupinah ali volilnih enotah, ki
zavzemajo širši teren, predvsem kme-
tijske skupine. Te težave izvirajo pred-
vsem iz raztresenosti področja.
Na siplošno so ipovsod po okraju dobro
izbirali, ko so predlagali kandidate. Ne
moremo pa tega reči za Rimske Toplice,
kjer so poleg dveh drugih predlagali
tudi nekega obrtnika, ki ima popolno-
ma egoistične tendence rn je poleg tega
prišel šele pred kratkim iz zapora. Iz-
gleda, da tam niso tem volitvam po-
svečali politične pozornosti.
Nerazumljivo je tudi to, da v Rečici
pri Laškem, ki združuje rudarski ko-
lektiv, niso uspeli pripraviti sestankau
Udeležba je bila zelo pičla ali z drugimi
besedami, sestanek ni bil sklepčen. To
je menda hkrati tudi edini kolektiv v
okraju, ki ga je treba zaradi take po-
manjkljivosti grajati.
Ponekod so poleg razprav o odborni-
kih v okrajni zbor proizvajalcev govo-
rili tudi že o kandidatih za republiški
in zvezni zbor. Tako so v Zrečah go-
vorili o kandidaturi tovariša Grosmana,
ki je strojni tehnik in šef oddelka v to-
varni. Tovariš Grosman je poleg gospo-
darske razgledanosti tudi v političnem
pogledu dobil zaupanje med ljudmi. V
Preboldu so razpravljali o Ivanu Žagar-
ju, tekstilnem tehniku, v Rečici pri La-
škem pa o Dragu Preskarju, strojnemu
mehaniku pri rudniku.
V ZVEZNEM ZBORU PROIZVAJAL-
CEV NAJ BI OKRAJ ZASTOPAL
ALBIN REHAR
Več volilnih enot v skupinah proiz-
vajalcev se zavzbma za kandidaturo tov.
Albina Rehiarja, ki naj bi zastopal pro-
izvajalce okraja Celje-okolica v zveznem
zboru proizvajalcev. Tovariš Rehar je
direktor Kovinskega podjetja v Žalcu,
je član Okrajnega komiteja ZKS in je
bil do razpusta Ljudske skupščine Slo-
venije tudi ljudski poslanec.
V PRIHODNJIH DNEH BODO NA
ZBORIH VOLIVCEV SESTAVLJENE
KANDIDATNE LISTE
V mestu Celju in okolici se bodo od
devetega tega meseca začeli zbori vo-
livcev za volitve v republiško in zvezno
skupščino. V okraju Celje-okolica so ta
teden tak zbor volivcev imeli že т
Zusmu in Petrovčah. Na zborih voliv-
cev bodo volivci dokončno izbrali za
svoje volilne enote kandidate in sesta-
vili kandidatne liste. Predvidoma J>odo
zbori volivcev zaključeni naji>ozneje do
17. oktobra.
SOCIALISTIČNA ZVEZA IN ZVEZA
KOMUNISTOV V CELJU STA PRI-
PRAVLJENI ZA BLIŽNJE VOLITVE
V ponedeljek popoldne je bil v Celju
sestanek vseh odbornikov MLO Celje,
vseh predsednikov in sekretarjev orga-
nizacij SZDL in vseh sekretarjev osnov-
nih organizacij ZKS s terena. Na tem
sestanku so razpravljali o edini točki
dnevnega reda — volitvah v republiško
in zvezno skupščino. Pogovorili so se in
sestavili načrt volilne akcije, ki ga bodo
z viso resnotjo morale izvesti mno-
žične organizacije. Socialistična zveza in
Zveza komunistov bosta morali pri teh
volitvah pokazati vse svoje organizacij-
ske sposobnosti, predvsem pa živahno
politično aktivnost, ki bo spričo obsež-
nosti volilne akcije neobhodno potrebna.
POZOR CELJANI!
REKLAMACIJSKI ROK ZA VPIS V VOLILNI IMENIK ME-
STA CELJA POTEČE 14. OKTOBRA 1953. KOMISIJA ZA
VOLILNE IMENIKE PRI MLO CELJE VAS POZIVA, DA
SE TAKOJ PREPRIČATE, CE STE VPISANI IN CE STE
PRAVILNO VPISANI V VOLILNI IMENIK.
VPOGLED IN REKLAMACIJE V VOLILNI IMENIK NA
MLO CELJE (GREGORČIČEVA ULICA) SOBA ŠTEV. 23,
VSAK DELAVNIK OD 8—13 IN OD 16—18 URE.
KOMISIJA ZA VOLILNE IMENIKE PRI MLO CELJE
Stran 2
»Savinjski Testaik«, àsxe 10. oktobra 19iS
Štev. 40
Pogled po svetu
Zunanji tisk je močneje poudaril in
osvetljeval    politiko    Eisenhowerjeve
vlade ob ameriškem sporazumu s
Francovo Španijo^ Sporazum Ameriki
predaja letališča «?; okolici Madrida,
Barcelone in Seville, Albaceto in Bur-
gosa, Cadiz, Cartagena in La Coruna
pa bosta oporišči za ameriško vojno
brodovje. Tri protokole sta podpisala
Francov zunanji minister Artajo in
ameriški poslanik v Madridu, gospod
Dunn, iz katerih se sleherni bralec
lahko pouči, da bo Španija zato dobila
226 milijonov dolarjev za vojaško in
ekonomsko izgradnjo. Lord Ismay, ge-
neralni sekretar severno atlantske or-
ganizacije (NATO) je izjavil, da je to
za primer vojne izredno pomembno,
bolj kakor nedavni sporazum med Tur-
čijo, Grčijo in Jugoslavijo. Franco je
torej zadnje čase doživel dva medna-
rodna uspeha: konkordat z Vatikanom
in »konkordat« z Dullesom ali še bolje
s tisto Ameriko, ki jo predstavlja Mc
Carthy. Ta je namreč izjavil: »To je
odlična ideja, nuditi pomoč državi, ki
je izrazito antikomunistična.« Spora-
zum je torej uspeh republikanske des-
nice, ki se je zanj zavzem,ala dve leti,
zdaj pa po zmagi Adenauerja v Nem-
čiji, ki pomeni zmago krščanskih de-
mokratov, odrinila pomisleke Londona
in Pariza med staro šaro in odločno
podprla španski falangizem, ki bi brez
Mussolinijevih in Hitlerjevih vojakov
nikoli n& mogel nataknità jarma na
vrat svobodoljubnemu španskemii ljud-
stvu. Zatrjevanje, da Franco ne more
pristopiti k Atlantskemu paktu in v
OZN je samo še vljudna gesta, diplo-
matska kurtoazija na ljubo Angležem
in Francozom. Italijanska reakcija pa
se je seveda takoj čutila močnejšo, saj
je sporazum ojačil jezuitsko interna-
oionalo od Spillmanna do Vatikana.
Diplomacija je namreč močno opazila
obisk generala Fapagosa in Stefano-
pulosa v palači v Chigi, kjer naj bi
grška predstavnika izbirala med Itali-
jo in Jugoslavijo. Italija je namreč
sestanek intonirala z geslom: Najprej
Trst, potem Balkan! Grčija naj prizna
italijansko stališče glede Trsta, potem
šele ji bo Italija dala svoj pristanek,
da gre v Balkanski pakt. Izkazalo se
je, da je domišljavost g. Pelle prav
tako velika kakor gobezdavost de Ga-
sperija in psevdoheroizem Pacciardija.
Grki se Italiji niso uklonili in čemu
le? Predobro poznajo njene apetite, pa
tudi njene vojaške vrline, ki so jih po-
kazali leta 1940 v Grčiji in Albaniji.
To grško zadržanje je sumo delček
splošne mednarodne miselnosti, ki se
je odločno pokazala tudi na Generalni
skupščini OZN. Večina članic OZN —
in večina je majhnih — izraža svojo
željo, naj se medrmrodna vprašanja
rešujejo pravično, ne pa samo po že-
ljah velesil. Jugoslovanski delegat Leo
Mates je bil izvoljen za predsednika
enega od najvažnejših organov Gene-
ralne skupščine — Ekqnomsko social-
nega komiteja. To je čisto organizacij-
ska stvar, vendarle kaže razpoloženje
večine članic do Jugoslavije, ki se ves
čas na vrhovnem mednarodnem foru-
mu bori za neodvisno ekonomsko po-
litiko, za mednarodno sodelovanje, za
pomoč manj razvitim deželam, za med-
narodni fond za te dežele itd. Delo v
Generalni skupščini se je šele začelo.
To kar je bilo doslej, je bila samo
priprava, boj za dnevni red, za pred-
sedniška mesta, bila je repriza iz prejš-
njih let po formuli »Boj za prestiž!«
Zdaj pa se bodo razvili razgovori o
perečih svetovnih problemih. Upajmo,
da bo politika tistih držav, ki hočejo
biti izven obeh blokov, pridobila, s tem
pa bo tudi pridobila stvar miru. Po-
misliti je treba, da svetovna desničar-
ska reakcija skuša spodmakniti teme-
lje OZN, češ da je v njej vse preveč
liomunistov. Ameriški senator Jenner,
predsednik podkomisije za notranjo
varnost, je predlagal, ncj ZDA ustavijo
svoje kontribucije OZN, dokler se ne
izvede »čiščenje«. Pomislite, gospodje
Dulles, Mc Carthy in Jenner! Celo
Anglija in Francija sta v 75 odstotkov
primerov glasoi?ali zoper ZDA. Zdaj
razumemo Dullesovo nejevoljo nad
OZN in njegov predlog, da bo treba
spremeniti ustanovno listino. Potem je
sporazum s Španijo nekaj naravnega.
Ni čudno, če se je takoj po njem v
Španiji oglasil tudi zli diih nacistične
»revolucije«, von Papen, v falangistič-
nem listu in predlagal reintegracijo
Nemčije v mejah iz leta 1937 ter zdru-
žitev Nemčije z Dansko, Skandinavijo
in Svico. Dr. Adenauer ima v svojem
parlamentu tudi kneza Ottona von
Bismarcka, vnuka železnega kanclerja.
Morda celo postane zunanji minister,
saj je zastopal Hitlerja pri Mussolini-
ju. Bismarck in reintegracija in aron-
dacija Nemčije, to gre skupaj!
Združeni narodi imajo torej pred se-
boj sovražnika, ki ga ves svet dobro
pozna: to je duh fašizma, duh imperi-
alizma, naj že dobiva kakršnokoli obli-
ko.
»Mi se bojimo, narobe kakor pravi
angleški pregovor, bolj hudiča, ki ga
poznamo, kakor pa tistega, ki ga ne
poznamo. Mi poznamo angleški impe-
rializem!« je dejal nek egiptovski uni-
verzitetni profesor. Ker ga poznajo, se
proti njemu bore. Dolžnost vseh na-
prednih sil na svetu je, da stoje za
njimi. Tak je položaj v svetu. Tako
je naše mnenje povedal v skrbniškem
odboru Generalne skupščine OZN član
jugoslovanske delegacije Josip Djerdja:
svobodna izbira vseh možnosti, vzpo-
stavitev novega statusa ozemlja, zava-
rovanje svobode nesamoupravnih oze-
melj, da lahko zahtevajo mednarodno
priznanje itd., vse to je pravica sle-
hernega naroda, ki še nima svoje dr^
zave, pa jo hoče imeti in se zanjo bori.
Tako je glede Portorica, ki ga je Ame-
rika posvojila v nekak svoj »Common-
wealth«, Jugoslavija je glasovala proti
stališču Amerike obenem z 18 drugimi
državami. Tako bo skrbniški odbor po-
slušal tudi pritožbo zastopnikov Som$i-
lije, ki se pritožujejo nad italijansko
upravo. Upajmo, da se Italiji pri tem
ne bo posrečilo zmagati, kakor se je
to ZDA v zadevi Portorica. Poslušali
pa bodo tudi pritožbo Slovencev v Ita-
liji, ki so jo podpisali predstavniki iz
Goriške in Beneške Slovenije. Res, ni
je bolj perfidne članice OZN, kakor je
Italija, Ce bi nam bil pri roki nov
Cato, bi se moral sleherni njegov govor
proti njej končati z antvčnim: Ceterum
censeo...
Titove besede v Bjelovaru
OBLAST MORA BITI V ROKAH ZDRAVIH LJUDI,
TISTIH, KI SE STRINJAJO Z DANAŠNJIM
SISTEMOM
Na proslavi 10-letnice ustanovitve X. korpusa »Zagrebačkega« v Bjelo-
varu je pred ogromno množico govoril predsednik republike maršal Tito.
Govoril je o vprašanjih, ki posebej zanimajo naše delovne ljudi sedaj, ko se
pripravljamo na jesenske volitve. Njegov govor prinašamo v skrajšani obliki.
Od minulih volitev do danes, je de-
jal predsednik republike, smo storili
ogromen skok na i>olitičnem, gospodar-
skem in drugih področjih. Izvedli smo
decentralizacijo, da bi oblast približali
ljudstvu in da bi pri tej oblasti sodelo-
vale čim širše množice. Krona naše do-
sedanje demokratizacije pa je prav no-
vi način volitev in novi sistem, ki bo
dobil dokončno podobo v ljudski skup-
ščini z zveznim in zborom proizvajal-
cev.
Zbori proizvajalcev imajo po Titovih
besedah ne le gospodarski, marveč tu-
di pclitičnil pomen, ker preko ajih naše
delovno ljudstvo najpopolneje sodeluje
z ostalimi predstavniki pri določanju
usode svoje države v političnem in vsa-
kem drugem oziru. Zbori proizvajalcev
imajo nalogo skrbeti ne le za napre-
dek in izpopolnjevanje proizvodnjs, za
razdelitev dobrin itd. marveč tudi, da
čuvajo celovitost družbene skupnosti v
sistemu decentralizacije in najširše de-
mokracije v gospodarstvu, da ne nasto-
pajo anomalije in se ne razvija parti-
kularizem.
BODOČI POSLANCI MORAJO BITI PREŽETI S SOCIALISTIČNIM
DUHOM
S tem v zvezd je posvetil Tito nekaj
misli, liku novih poslancev. To morajo
biti ljudje, katerim ljudstvo popolno-
ma zaupa, ljudje, ki so sposobni, ker
se bodo morali posvetiti sedaj samo po-
klicu ljudskega poslanca, ki bo moral
biti čim več med ljudstvom, prenašati
v skupščino težnje in potrebe okraja
in kraja, kjer je bil izvoljen, da bi
skupščina lahko izdajala realne sklepe
na temelju poročil ljudskih poslancev.
Seveda pa s tem ni rečeno, da bodo
mogli bodoči poslanci gledati le koristi
svojih krajevnih skupnosti in pozabiti
na socialistično skupnost kot celoto. Bo-
doči poslanci morajo biti prežeti s so-
cialističnim duhom, kajti kdor koli bi
se vtihotapil v naš novi sistem, bi po-
menil tvor na zdravem telesu. Naše de-
lovno ljudstvo pa ne bo dovolile, da bi
kdor koli rovarU proti tistemu, kar je
ono ustvarjalo in ustvarja dalje.
NASA SKUPNOST JE ZDRAV ENOTEN ORGANIZEM
V zaAnjem času, ko se naše družbeno
življenje vse bolj sprošča, so ostanki
preteklosti, ostanki starega, ki so bili
doslej »manjši od makovega zrna«, za-
čeli dvigati glave in misliti, da je prišel
zdaj nILhov čas. Pojavljajo se z vsemi
svojimi starimi nazori in težnjami ter
so začeli zasitrupLjati svojo okoUeo.
»Opozoril bi, je dejal Tito, da se ljudje
ne dajo od njih prevariti. Naša skup-
nost je zárav enoten orgaijizem. Naša
revolucija pomeni uničenje tistegra, kar
je bilo sitaro in nazadnjaško. To je ve-
lika operacija, ki sicer ni brez bolečin,
toda iz tega je nasital zdrav organiaem.
Kaj je treba storiti, če se pojavljajo ta-
ki tvori na zdravem organizmu? Od-
straniti jih je treba. Ko zdraAnaik ope-
rira bolnika, mu ne dovoli takoj vstati,
marveč mu ukaže, koliko časa mora po-
čivati, koliko počasi hoditi, koliko hi-
treje — dokler ne ozdravi. Ce pa je po-
trebna ponovna operacija pa veste, da
je mnogo bolj boleča. Tega nihče ne bi
želel, a najmanj jaz, da bi morali spet
operirati. Bolje bi bilo, če bi se ti ljud-
je pomirüi s tem, kar je.«
Naša demoikracija ni nekaj trhlega.
»Ona je zdrava, a zdrava socialistična
demokracija ne dovoljuje okužb. Proti
takšnim pojavom se lahko borimo z de-
mokratičnimi n^etodami. ... Mi smo
približali oblast najširšim ljudskim
množicam in ta oblast mora biti v ro-
kah zdravih ljudi, tistih, ki se strinja-
jo s sistemom, ki ga danes imamo...
To je sistem, ki ustvarja iz majhne
države neverjetno silo v vseh ozirih.
Razumljivo je, da mora ljudstvo samo
izganjati take elemente iz svoje srede
in ne sme dovoHti, da bi ga zastrupi jali.
Oni napačno razlagajo stvari in pravi-
jo, da je naša demokracija posiediea
pritiska z Zahoda. To ni res. To smo
nameravali storiti tudi prej. In kolikor
bodo ti ljudje manj zastrupljali našo
sredo, toliko Mtreje in laže bomo iz-
popolnjevali naš družbeni red v demo-
kratičnem smislu. Kolikor jo bodo bolj
zastrupljali, toliko bo ta razvoj počas-
nejši, mi pa bomo vendarle storili vse,
da bi jim ne đovolUi, da bi nas pri tem
ovirali. Prevzgojiti jih ne moremo. Te-
ga namena tudi nimamo, toda eno jim
sporočim: Nikar se ničesar več ne na-
dejajte. Verjemite mi, kot me vidite tu-
kaj, da svojih smotrov ne bodo dosegli.
Mi smo tu, in bomo tu ostaM.«
»Prav ti činitelji so začeli govoriti in
govoričiti: »Tito je razpustil Partijo.«
Prej bo prišla kamela skozi šivankino
uho, predno bom jaz to storil ali dovo-
lil, da bi to sitorili. To morajo vedeti.
Mi smo izvršili reorganizacijo in spre-
menili ime Partije in jo tako prilago-
dili novim pogojem. Tudi bistvo smo
spremenili, kajti ni toliko komunistov,
da bi morali biti vsi voditelji in pove-
ljevati, da bi sploh poveljevali: Ko-
munist ne sme komandirati. Nam se je
posrečilo in se nam bo še bolj, da bo-
mo iz komunistov napravili najboljše
graditelje našega družbenega sistema,
najboljše učitelje širokih ljudskih mno-
žic. To je nühova vloga, mi smo iz njih
ustvarili (to so že zdaj!) pa tudi v bo-
doče bomo iz komunistov ustvarjali
najboljše čuvarje tega kar imamo, vse-
ga tistega, kar bomo še ustvarili, ne
glede na vse poskuse, da bi nas ovi-
rali, naj bi prišli s katere koU strani
od znotraj ali od zunaj. Evo, v tem je
vloga komunistov.«
VEC ŽENA V LJUDSKO SKUPŠČINO IN V LJUDSKE ODBORE
Ob koncu je spregovoril Tito še o л^о-
litvi žena v predstavniška telesa, po-
sebno še v zvezi z glasovi, ki se širijo,
češ: »Pa zakaj bi bila ona poslanec, saj
je ženska?« »Toda tudi pri drugih na-
rodih, ki celo nimajo socialističnega si-
stema (vzemimo Indijo), imajo mnogo
žena na najodgovornejših mestih ne
samo v državi, marveč tudi v medna-
rodni areni. Mar so naše žene manj-
vredne in manj sposobne, da bi se
ukvarjale s temi posli?« »Naše žene
moramo vzgojiti, jih sprejemati v ljud-
sko skupščino in v razne odbore. ScAi^e-
da nisem za to, da žena, ki nima no-
benih pogojev, samo zato, ker je žen-
ska, pride v skupščino ali odbor. Ni
treba, da je tam prav tako kot ni tre-
ba, da je tam vsak moškL Mi moramo
jemati čedalje več sposobnih ljudi,
omogočiti pa je treba vzgojo tudi ženi.
Niti moški, niti žena se ne moreta v
eni ali dveh letih usposobiti za uprav-
ljanje vsake funkcije. Toda v vsem živ-
ljenju je to možno. Naša praksa je po-
kazala, pokazati pa mora tudi v bodo-
če, da so naše žene izredno lepo in ko-
ristno opravljale svoje funkcije, na ka-
tere so bile postavljene. Potemtakem
je treba tudi na teh volitvah žene kan-
didirati, kjer koli je to možno.« »Žene
same pa morate biti vztrajnejše in ne
dovolite, da bi vam vaši tovariši, očet-
je, možje ali bratje rekli: »Kaj boš tam,
saj si ženska!« »Res je, da je žena pred-
vsem mati. Toda prav zato, ker največ
žrtvuje, ko vzgaja nov naraščaj, ima
tem več pravice, da kot mati pove svo-
jo besedo skupnosti, kakršna je naša
— socialistična skupnost.«
200.000 prebivalcev Moslavine, Hr-
vatskega Zagorja, Slavonije in Zagreba
je pozorno sledilo Titovim besedam in
jih navdušeno pozdravilo.
V Tovarni emajlirane posode
so že zbrali kandidate za Mestni
zbor proizvajalcev
Dne 2. oktobra 1953 ob 12. uri so
utihnili stroji. Med stiskaHnlcami In
drugimi stroji so se zbirali delavci,
preko 1100 jih je bilo. Prišli so pri-
pravljeni, kajti že pred tem zborom so
se v vseh oddelkih vršile pripravljalne
konference.
Po otvoritvi zbora in izvolitvi delov-
nega predsedstva je predsednik v krat-
kih besedah obrazložil pomen zbora,
pozval je delavstvo, da naj dobro pre-
misli koga bo predlagalo za kandidata.
Nato so delavci izbrali kandidacijsko
komisijo in ji poverili nalogo, da naj
zmed predlaganih kandidatov izbere
vsaj 10 kandidatov in utemelji pred
zborom, zakaj jih predlaga.
Eden za drugim so stopali tovariši in
tovarišice pred mikrofon in predlagali
kandidate ter svoje predloge utemelje-
vali — opisali so delo in zasluge pred-
laganih. Slišati je bilo imena znanih
tovarišev, ki so pred in med okupacijo
in po osvoboditvi doprinašali s svojim
nesebičnim in požrtvovalnim delom k
orocvitu socializma. Predlagali so 13
kandidatov. Kandidacijslo komisija je
imela težko delo; izbrati izmed 13 pred-
laganih kandidatov 10 najboljših.
Med delom kandidacijske komisije je
delavstvo poslušalo obširen referat o
razvoju in uspehih naše industrije, o
spremembah v vodenju gospodarstva,
O prehodu na samoupravljanje podjetij
po delovnih kolektivih, o pomenu pred-
stojećih volitev, o notranje političnem
življenju naše države. Več kot tisoč-
glava množica delavcev je pazljivo sle-
dila besedam in glasno pritrjevala in
odobravala napredek, ki ga dnevno do-
življa. Kljub temu pa je nestrpno pri-
čakovala izida dela kandidacijske ko-
misije, ki je takoj po referatu objavila
svoj rezultat. Predsednik komisije je
nanizal imena 10 kandidatov enega za
drugim, vse one, katere smatra komi-
sija za vredne, da v mestnem zboru
proizvajalcev zastopajo podjetje. Pri-
ključila je vsakemu kandidatu njegovo
izčrpno karakteristiko " in tako uteme-
ljila zakaj ga predlaga. Vsakemu pred-
logu je sledUo živahno ploskanje in
vsakega kandidata je delavstvo posebej
potrdüo z dviganjem rok in tako osvo-
jilo v celoti 10 predlaganih kandidatov.
Težko bo za kolektiv na dan volitev
izbrati izmed 10 predlaganih 5 najbolj-
ših, ka^ti na zboru je izzvenelo, da so
prav vsi predlagani tega vredni.
Zboru sta prisostvovala tudi tovari-
.šica Olga Vrabičeva. sekretar Mestnega
komiteja ZKS in Albin Medved, pred-
sednik OSS. V kratkem nagovoru je
tov. Olga Vrabičeva  pozdravila zbor.
P. M.
Delavcem ne more biti vseeno,
kdo ho predlagan za liudshega poslanca
Priprave na volitve v okrajni zbor
proizvajalcev v podružnicah na pod-
ročju KSS Konjice precej dobro napre-
dujejo, zlasti tam, kjer so sindikalni
odborniki pravočasno in pravilno pri-
stopili k tej nalogi. Že takoj, ko so vo-
litve bile razpisane, so imeli sindikalni
odbori skupaj s predstavniki delavskih
svetov in upravnih odborov iskupne
seje, na katerih so se pogovorUi o delu.
Na skupnih sestankih članstva so jim
odborniki pojasnili vlogo zbora, kar
naj bi olajšalo izbiro kandidatov. Pod-
jetja v Konjicah in okolici bodo izvolila
za okrajni zbor 8 odbornikov v 4 vo-
lilnih enotah, skupaj s še nekaterimi
kraji (Vitanje, Vojnik, Dobrna) pa bodo
volili enega odbornika v republiški
zbor.
Dosedanji sestanki v podjetjih kažejo
na to, da se delavci zelo dosti zanimajo
za različna gospodarska in politična
vprašanja, preozka pa je razprava po-
nekod okoli vprašanja kandidatov. Sin-
dikalni odbori o tem sicer razpravljajo,
predlagajo kandidatne liste in podobno,
toda s tem še ni rečeno, da je vse na-
rejeno. Izkušnje nam kažejo, da se po
končanih sestankih in zborih kaj rade
pojavijo kritike (dobre in slabe), ki pa
jih na pravem mestu ni slišati. Prav na
tem več ali manj bolehajo skoraj vsi
sestanki, to je na široki diskusiji o
vseh vprašanjih. Precej boljše je z ude-
ležbo. V volilni enoti v Ločah, ki ob-
sega vsa tamkajšnja podjetja, je büo
na zboru volivcev iz teh podjetij navzo-
čih nad 100 ljudi, približno toliko pa
jih je bilo tudi na lesnem obratu v
Konjicah. I>recejšnje zanimanje kažejo
tudi v lokalnih obrtnih podjetjih ter
zasebni obrtniki.
V nekaterih volilnih enotah name-
ravajo razen kandidatov za okrajni
zbor proizvajalcev predlagati tudi kan-
didate v republiški zbor proizvajalcev.
Tako so na zboru v Ločah in na lesnem
obratu v Konjicah predlagali tov. Tašler
Jareta, v Tovarni kovanega orodja т
Zrečah nameravajo kandidirati tov.
Stefana Grosmana, usnjarji v KONUS
pa tov. Drago Pere. Seveda bo te po-
slance volu okrajni zbor, toda le na
podlagi list, ki jih predlagajo neposred-
ni proizvajalci. Za zvezni zbor so se
v nekaterih podjetjih že odločili, da
bodo podprli kandidaturo tov. Rehar
Albina iz kovinskega podjetja v Žalcu.
Vse premalo pa je še čutiti delo de-
lavcev-članov sindikata na vasi. Sicer
se je v tem oziru že mnogo napravUo.
so še pa vedno primeri, ko se delavci,
pa tudi nekateri sindikalni odborniki
in komunisti s podjetij še vse premalo
čutijo odgovorne za politično delo na
terenu. To se je vi4elo tudi pri zad-
njih sestankih SZDL. Zaradi tega ni
čudno, če tu in tam kmetje delavca še
vedno gledajo nekoliko iz viška. O
vsem tem pa so sindikalne podružnice
že mnogo razpravljale, toda izgleda,
da je tega še vedno premalo, spričo vse
večjega uveljavljanja komune. V času
predvolilnih priprav bo potrebno to de-
lo še povečati, saj nam delavcem res
ne more biti vseeno, kaj Ln kake se
dela in gospodari zunaj na vasi in kdo
bo tam predlagan za ljudskega po-
slanca. L. V.
Spored
Koroškega večera
ki ga prireja LU
v Celju v soboto, dne 10. oktobra ob
19;30 v  predavalnici učiteljišča.
1. Marolt: N'mav če izaro — Hor-
vat: Tam čer teče bistra Žila. Poje
moški zbor SKUD »Ivan Cankar«.
2. Govor: Ob 33-letnici plebiscita
na Koroškem — pisatelj Fran Roš.
3. Schumann: Kvišku! — pri kla-
virju Rozika Jesenek.
4. O. Zupančič: Korotan v srcu —
recitira Tatjana Požar
5. Volarle: Oj rožmarin! — Chopin:
Želja — poje Zinka Drobne, pri
klavirju prof. Trčkova.
6. Matej Bor: Crni možje — reci-
tira Vesna Herič.
7. Mendelssohn: Barcarolo — pri
klavirju Anica Kusterle.
8. Hofman: Ples — pri klavirju
Breda Gričar.
9. Anja Maček: Iz naše zgodovine
— recitira Helena Vidic.
10. Skalicky: Med sosedi — pri
klavirju Jožica Vodeb.
11. Marolt: Furmanska — Marolt:
Pastire pa pase ovce tri — Kernjak:
Jes pa en hvažek — poje moški zbor
SKUD »Ivan Cankar«.
Z ob Uno udeležbo izpričaj mo ne-
omajno ljubezen do koroških bratov!
Odbor LU v Celju
Laško pred volitvami
Tudi Laško so razgibale bližnje vo-
litve. Na članskem sestanku MO SZDL
so se volivci pogovorUi o predlogih za
kandidate, tako zvezne kot republiške
skupščine. Z navdušenjem so sprejeli
sklep, da bodo člani SZDL podprli kan-
didaturo tov. Helene Borovšak za zvez-
nega kandidata, prav tako pa so La-
ščani veseli, da je sprejel kandidaturo
za republiškega kandidata tov. Vodov-
nik, sedanji predsednik MOO Laško in
direktor Pivovarne. Laščani ga pozna-
jo. V kratkem času njegovega bivanja
v Laškem se občuti njegovo delo v
vseh panogah komunalne dejavnosti:
pod njegovim vodstvom se je izvršUa
obnova laškega gradu, rastejo nova sta-
novanja iz prejšnjih podrtij, gradi se
nov stanovanjski blok, popravlja vodo-
vod itd. Njegova zasluga je tudi, da
so pričeli z gradnjo modernega kolo-
dvora. Priznati se mora tudi, da se je
pod njegovim vodstvom razmahnila
tudi politična dejavnost in Laščani so
prepričani, da bo tov. Vodovnik uredil
tudi vprašanje zdravUišča, kot to za-
htevajo splošne potrebe Laškega.
Tako stopajo Laščani volitvam na-
sproti z vero, da so predlagali celega
in ragledanega moža za svojega za-
stopnika, ki je kljub temu, da nikoli
ne zapostavi splošnih interesov, storil
za Laško že do danes več kot domačini
vsa leta pred in po osvoboditvi Na
prihodnjem zboru članov SZDL in zbo-
rov volivcev se bodo Laščani pogovo-
rUi še o volitvah in še o vseh drugili
vprašanjih.
DO PREKLICA
SPREJEMAJO VSI POVERJENIKI IN VSE KNJIGARNE CLANE
PREŠERNOVE DRUŽBE
POHITITE Z VPISOM, DA NE BOSTE OSTALI BREZ KNJIG
PREŠERNOVE DRU2BE
Stev. 40
»Savinjski vestnik«, dne 10. oktobra 1953
Stran 3
Roš Mirko
Tragedija Koroške
OB   TRIINTRIDESETI   OBLETNICI   KOROSreOA  PLEBISCITA
Imperialistični nemški nacizem ni
zagledal luči sveta šele z rojstvom pro-
gramatičnega hitlerizma. Našel je v
njem samo do skrajnosti protežirano
oblastveno koncesijo za nasilno ures-
ničenje svojega cilja. Ideologi nacizma
so javno priznali nemški načrt: s pri-
dobitvijo ogromnega življenjskega pro-
stora« prevzeti vodilno vlogo med šte-
vilnimi narodi Evrope. Z drugimi be-
sedami: podvreči si druge narode, za-
sužnjiti in iztrebiti jih tako, da bo
narasel nemški narod v sto letih na
250 milijonov.
Po izgubljeni prvi svetovni vojni je
značil izid koroškega glasovanja prvi
uspeh sF>et aktivnega nacizma in prvi
korak v ustvarjanju baze za revanžno
vojno. Ta vojna je bila še daleč, a že
je bilo slutiti njeno možnost. Nemčija
je bila prosta mednarodne vojaške kon-
trole in je tudi sicer kljub naloženim
reparaoijskim obveznostim uživala
mnogo zaslombe v mednarodnem poli-
tičnem življenju. Manjkal je predvsem
samo še preokret notranje politike na
desno. In res se je že nekaj let potem
v monakovski dvorani vojskovodij
predočila nemškemu narodu potreba po
novih vojnih grozotah.
Koroška v avstrijsko-nemškem okle-
pu je prejela svojo pohvalo z oblast-
veno ugotovitvijo, da je zmagala »lju-
bezen do nemške domovine«, nezavedni
Slovenci pa priznanje, da so v dobi
preizkušnje zaupali dobrobit svoje bo-
dočnosti nemškemu severu, ne pa slo-
vanskemu jugu. Tako poudarjena do-
movinska ijubezen je bila le zaslep-
ljenost, ki je verovala v zatrjevano
uzukaptivno in zgodovinsko pravico
nemštva do slovensike zemlje. Storua
je dobroto nizkotnemu osvajalcu /in
prezrla pozno rojstvo načela samood-
ločbe narodov. A bilo je še vedno pet-
najst tisoč glasujočih borcev, ponosnih
pripadnikov malega, osamljenega in
onemoglega naroda, ki so strgali laži
krinko raz lice: Ako je naš narod ro-
boval tujcu polno tisočletje, prepustil
mu dve tretjini svojega ozemlja, žrtvo-
val mu v vojnah Ln miru svoje sinove,
ali ni potem upravičen, da postane
vsaj po tolikih žrtvah svoboden in da
končno ustavi tok germanizacije? Ali
mar ni vreden svobode še mnogo bolj
kakor njegov tiran, ki suženjstva nik-
dar ni prenašal, pa je svojo svobodno
volio in sdlo stavil v službo osvajanju
in krivici, laži in razbojništvu?
Skoro tretjina stoletja je minula od
usodnega plebiscitnega dne. Izid ple-
biscita je služil zmagovalcu kot doka-
zilo o upravičenosti novih ukrepov go-
spodarskega in kulturnega pomena zo-
per slovensko manjšino. Vzgoju si je
spet nove trume janičarjev, toda tudi
mala armada zavedne slovenske mla-
dine se je utrdila v boju za ohranitev
svojega rodu. Samo zato je narodno-
osvobodilna borba naših narodov lahko
zajela tudi večji del koroškega sloven-
stva. Edina pokrajina v vsej Avstriji,
ki je prispevala aktivne borce zoper
hitler j anski fašizem, je bila slovenska
Koroška. Dala je s tem najlepši in
najprepričevalnejši dokaz svoje narod-
ne in duhovne pripadnosti slovenstvu.
Ta dokaz je tem dragocenejši, ker je
bU ustvarjen v času najhujšega nasi-
lja, ko so z vse slovenske zemlje od-
hajali naši zasužnjeni bratje zmučeni
in onemogli v notranjost dežele laži,
gestapa in koncentracijskih taborišč.
Stebri dima, ki so se v teku dolgih
štirih let noč in dan dvigali iznad kre-
matorijskih dimnikov v počastitev obo-
ževanega voditelja nemškega naroda,
so se že porazgubüi, vendar se isti
ljudje, ki so vihteli bič nemškega fa-
šizma nad našimi koroškimi brati, uve-
ljavljajo še danes kot sovražniki slo-
venskega ljudstva. Taki ljudje stoje v
avstrijski Koroški še vedno na raz-
ličnih pomembnih mestih, ne da bi bUi
kdaj poklicani na odgovor za svojo so-
krivdo pri zločinih, storjenih nad na-
šim ljudstvom. Med njimi se je uve-
ljavil celo stari glasnik nemškega im-
perializma in nacistični »znanstvenik«
Martin Wutte, ki ga je po končani voj-
ni avstrijska vlada poslala na mirovno
konferenco kot izvedenca za Koroško.
In vendar sta ravno on in vojni zlo-
činec Maier-Kaibitsch duhovna očeta
besedna, ki so ga imele po slovenskem
Koroškem razširjene stenske tablice:
»Bodi ponosna, da smeš jezik Goetheja
in Schillerja napraviti za materinski
jezik svojim otrokom!« In prav tako
ni zgolj slučaj, da je avstrijska ljudska
stranka šele nedavno imenovala nek-
danjega nacističnega oblastnika Stei-
nacherja za podpredsednika deželnega
odbora za Koroško. Istega Steinacherja
proslavlja nemški koroški publicist Per-
konig kot junaškega borca za nemško
domovino. Proslava tridesete obletnice
koroškega plebiscita v letu 1950 je bUa
le nova sramotite v slovenskega ljud-
stva in njegove višje, humane kulture,
bila je proslava plebiscitnih potvorb in
goljufij, ki so jüi izvršui avstrijski
Nemci s pomočjo italijanskih plebiscit-
nih funkcionarjev.
Slovenska Koroška čaka še vedno
osvoboditve izpod germanizacije. Zdi
se, kakor da je v žilah koroških Nem-
cev še premalo slovenske krvi, da je
slovensko ljudstvo odstopilo še pre-
malo svojega narodnega ozemlja in da
še ni dovolj renegato v in janičarjev.
Kakor da je izgubu mali slovenski na-
rod zaman svoje sinove, da so se ali
primorani ali zaslepljeni borili za cilje
svojega narodnega zatiralca, in kakor
da so bile zaman vse žrtve nasUju, s
katerim je nemški imperializem brez
sramu razkrival načrte za uničenje slo-
venstva.
Položaj koroških Slovencev se v pri-
meri z dobo pred nacistično okupacijo
Avstrije skoro da prav nič ni spreme-
nil. Po vzgledu nmogLh drugih držav
tudi Avstrija ni nastopua proti na-
cizmu kot družbenemu pojavu, ampak
je sledeč načelu individualne kazenske
odgovornosti pozvala na odgovor le ne-
katere maloštevilne, pač najvidnejše
zločince, a še tem ni hotela ugotoviti
krivde, češ da so jim bila njih zla
dejanja zaukazana. Zato je razumljivo,
zakaj se avstrijsko ljudstvo sploh ne
zaveda svoje soodgovornosti pri vseh
mnogoletnih   in  posebno  še  v  teku
minule vojne storjenih nasUjih nad
drugimi narodi. Vsepovsod v Avstriji
in v vseh njenih političnih strankah se
udejstvujejo ljudje, ki se ne bodo
nikdar otresli svoje velenemške naci-
stične ideologije. Nacizem si je po svo-
jem polomu samo na zunaj nadel prejš-
njo staroavstrijsko krinko in videz
Wutte j eve znanstvenosti pod geslom
domovinske ljubezni. Kljub temu, da je
koroško deželno vodstvo Avstrijske
ljudske stranke v svojem odgovoru na
okrožnico zastopstva koroških Sloven-
cev z dne 12. 7. 1945 zagotovilo, da bo-
do prejeli Slovenci vzorne manjšinjske
zakone, je slovenska mladina še vedno
v enaki nevarnosti, da se izneveri svo-
jemu rodu. Niti uredba o dvojezičnem
šolstvu z dne 3. oktobra 1945, niti se-
danji novi zakonski osnutek o ureditvi
dvojezičnega šolskega pouka ne jam-
čita koroškim Slovencem narodnega ob-
stoja. Edino napredno politično silo v
Avstriji predstavlja socialnodemokrat-
ska stranka. Ker pa se je razmerje med
našo državo in Avstrijo lani in letos
v mnogih pogledih izboljšalo in dobilo
celo videz prijateljskih odnošajev, je
tem bolj naloga avstrijskih socialistov
kot vladne stranke, ustvarjati pogoje,
ki naj bodo trdno jamstvo narodno-
kulturnemu in gospodarskemu obstoju
koroških Slovencev v bodočnosti. Do-
volj bridka bi sicer bila njih usoda,
ako bi se morali pogajati z nacizmom
tudi še sedaj, ko je poteklo osem dobrih
let od njegovega vojnega poraza.
Oktobrski plebiscit 1. 1920 ni dal ni-
komur pravice do potujčevanja naših
bratov, do nasilij in do skrunitev slo-
venskih grobov in partizanskih spome-
nikov. Kajti zavedamo se, da bi smelo
obveljati le ono glasovanje, ki bi ga
bilo koroško ljudstvo izvedlo takrat, ko
še ni poznalo niti narodne sužnosti, niti
germanizacije, niti nacističnih taborišč.
(Konec)
POPRAVEK
V prvem delu naslovnega članka je popraviti
tiskovno napako v 3. stolpen, 1. odstavku, 3. vrsti
od spodaj: pravilno »ekscidicijo« (ne »ekspedi-
cijo«).
Šmarje in šmarski akademski večer
Menda ni kraja, ki bi imel
za svoj domačt kraj tsjko vnetih
rojakov, kakor jih ima Šmarje
pri Jelšah. Poleg rojakov pa so
kraju vdani skoraj vsi, ki jih
je tja prinesla služba ali živ-
ljenje, kajti nmogokdo je prišel
nerad v Šmarje, a je tudi ne-
rad odhajal iz kraja. To ob-
čutijo domačini že vsa deset-
letja m so p>onosni na svoj kraj
in njegovo preteklost.
Šmarje je uh kraj ob Sotel-
skem dotoku, položen med pri-
lično hribovje med Donačko
goro, Bočem in Bohorjem z
znamenitimi postojankami. Po-
leg krajevnih lepot pa je ustva-
rila še spretna umetniška roka
umetnine svoje vrste in je po-
krajina navdahnila umetnike
in mislece za najlepše, kar so
mogli ustvariti, saj je ustvar-
jal Jelovšek na Sladki gori
prave umetnine slikarstva sko-
raj istočasno ko Ranger svoje
freske v GUmju. V bližnji Po-
nikvi pa so se v prejšnjem sto-
letju rodili trije slovenski zna- j
meniti duhovi, saj so ustvarili Zagajšefc
prvo slovensko slovnico v slovenščini,^
Kocén prve splošno uporabne zemlje-;
vide in Slomšek znamenite i)edagoške5
spise. V Podčetrtku pa je deloval zna-i
meniti kulturni delavec zdravnik Štefan^
Kočevar in je tja zahajal naš najzname-i
nitejši Ilirec Stanko Vraz.                   i
Šmarje je bilo nekdaj res pravo go-^
spodarsko, politično in kulturno središče;
ne samo svoje pokrajine. Saj so tu žiH
veli in ustanovili v znamenitem Skazo-j
vem salonu Mariborsko tiskarno in Slo-!
venski Narod dr. Josip Vošnjak, Hugo^
Tančic in seveda lastnik Franc Skaza,'
tu so delovali odlični prosvetitelji —•
učitelji Jurkovič, Debelak, Ferlinc inj
Sumer, pa zgodovinar-pisec Ivan Vreze
ln gospodarski delavec dr. Hugon Kar-
tin. Najimenitnejšo dobo pa je doživelo
Šmarje, ko je prišel tja kaplanovat
pesnik Anton Aškerc. Ni nobenega dvo-
ma, da je bil čas od 18. oktobra 1883 do
12. avgusta 1889 tudi za pesnika samega
najbolj ustvarjalen, saj je prav za svo-
jega bivanja v Šmarju ustvarjal naj-
lepše stvari. Že takoj ob svojem prihodu
je priobčil socialno pesem Anka, katere
motiv je našel kljub poznejšim dru-
gačnim trditvam vendarle v Šmarju,
ker kaže na to še tudi Ukrajinska ba-
lada, kjer je v poznejših izdajah za-
menjala prvotno »Doro«, ime Ankine
prvorojenke »Zora«. Pesmi Mi vstajamo,
Casa nesmrtnosti so nastale v Šmarju,
zgodovinske slike v Jelšingradu, ki jih
je tudi sam opisal, so dale Aškercu
povod k ustvaritvi venca balad Stara
pravda 1888.
In tako je hvale vredno, da so na
pobudo šmarskih akademikov povabili
sedanje in bivše akademike m po njih
vpeljane goste, da se zberejo k akadem-
skemu večeru. V soboto, 3. oktobra so
se ponovno spoznali in obnovUi lepe
spomine iz mladih dni, obudüi spomin
na rajne Smarcane in dali pobude za
nastopajoče generacije s tem, da so opi-
sali svojo pot do kulturnega dela in
svoje vraščanje v svoj čas.
Smarski akademiki se zavedajo, da je
njihova naloga, da zberejo sredstva in
postavijo pesniku Aškercu vsaj ob sto-
letnici njegovega rojstva prav v Šmarju,
kraju njegovih najimenitnejših pesmi,
spodoben spomenik, zlasti ko beremo,
da dobi spomenik ne v svojem rojstnem
kraju, marveč v Kobaridu, rojstnem
kraju njegovih pesmi, tudi pesnik Gre-
gorčič. Tako bodo tudi sedanji in bivši
akademiki postali vredni dediči lepih
krajev m bogate njihove kulturne za-
puščine. V tem znamenju bodo tudi na-
meravani vsakoletni sestanki šmarskih
akademikov sami sejali novo kulturo ln
vsakoletni mladi rod bo vreden slavne
preteklosti, ki jo tako bogato izžareva
šmarska zemlja. Dr. P. St.
Pomen predstav
iz filmskega arhiva v Celju
V filmskem arhivu Društva sloven-
skih filmskih delavcev se nahaja vrsta
redkih filmov, ki niso v rednem pro-
metu, a predstavljajo določeno filmsko
vrednost. Zato bi bilo napačno priča-
kovati od vseh teh filmov takih kva-
litet, kakršne zahtevamo od sodobnih
fUmov, četudi utegnejo stari, le-te
umetniško dosezati. Arhivski fümi so
pa skoro brez izjeme snovno slabše
ohranjeni, ker jih je načel zob časa,
obrabe in nekaterim izmed njih, po-
sebno barvitim, je odmerjenih komaj
še par let, nakar bodo postali samo še
surovina za izdelavo laka, nadomestila
pa ne bo. Med fUmi, ki jih ima v svo-
jem varstvu fUmski arhiv, so nekatera
že prava zgodovinsko dragocena red-
kost, zato pa še posebno zanimiv štu-
dijski material o razvoju sedme umet-
nosti. Da ta material ni dostopen vsak
čas in vsakomur je razumljivo, a to
dejstvo loči take predstave od ostalih
s sodobnim programom. Bilo bi zgre-
šeno, če bi sedaj kdo očital fUmskemu
arhivu, da predvaja n. pr. film z Ma-
riko Rökk »Zena mojih sanj«, ker je
ta film nastal v času nacističnega re-
žima za potrebe frontne morale. Le to
zadnje dejstvo je interesantno, ker ob
njem spoznamo, kakšno reakcionarno
vlogo utegne odigrati füm, kako lahko
preslepi s svojim bliščem, kako spretno
zna prikriti svoj pravi namen.
Poudarjamo, da podobne predstave
prirejajo fUmski arhivi in kinoteke
povsod v svetu. Tako ima n. pr. tudi
kinoteka v Beogradu svoj lastni kino
z rednimi predstavami. V fUmskem ar-
hivu Društva slovenskih fümskih de-
lavcev v Ljubljani so po koncu vojne
uspeli zadržati ln pozneje pridobiti še
vrsto filmov, ki so danes že redkost.
Nekaj teh filmov gledamo te dni tudi
v Celju. Zanimanje za nje je pre-
cejšnje, saj je to v prvi vrsti študijski
material, ki je bil dostopen samo ljub-
ljanski javnosti.
KLAVIRSKI DUO FRIESER-TRAUT
Koncertna poslovalnica iz Ljubljane
je s sodelovanjem Jugokoncerta Iz Beo-
grada ter naših diplomatskih predstav-
ništev v Nemčiji in nemških v FLRJ
povabUa na koncertno turnejo klavir-
ski duo iz Kolna, ki ga sestavljata pia-
nistka Erika Frieser in njen mož Paul
Traut. To gostovanje je prvo gosto-
vanje nemških umetnikov v Jugoslaviji
po osvoboditvi, hkrati pa odpira mož-
nosti za tesnejše kulturno sodelovanje
in zamenjavo jugoslovanskih in nem-
ških koncertantov.
Klavirski duo Frieser-Traut bo imel
koncerte najprej v Sloveniji in to 9.
oktobra v Ljubljani, 12. oktobra v Ma-
riboru in 14. oktobra v Celju. To ko-
morno združenje je nekoliko nenava-
dno, zlasti še, ker je le malo mest, ki
bi razpolagala z dvema koncertnima
klavirjema v eni dvorani. Poleg tega
pa je literatura za dva klavirja dokaj
skromna, saj originalnih klasičnih m
romantičnih del skoraj ni. Na svoji
turneji bosta oba pianista predstavila
nekaj pomembnih del svetovne litera-
ture: sonato in koncert dveh »klasi-
kov« moderne, Hindemltha in Stravin-
skega, dalje variacije na Paganmijevo
temo poljskega skladatelja Lutoslaw-
skega, Tokato avstrijskega skladatelja
Helller j a in Rahmaninova Suito.
Gk)ran
Ne pozabimo 2.000 naših žrtev, ki so
pokopane v Gradcu
Lani in letos smo se do neke mere
oddolžili žrtvam, ki jih je dal naš na-
rod v drugi svetovni vojni in to bor-
cem NOV, talcem in intemirancem ter
jim postavili v raznih krajih naše ožje
domovine spomenike.
Lansko leto na Dan republike — 29.
novembra je bil v Mariboru odkrit
spomenik 673 žrtvam, ki so padle na
dvorišču mariborske sodnije. Teh 673
žrtev je padlo v času od 10. avgusta
1941 do 10. marca 1943. Manjkajo še
tu Imena od poznejših streljanj v Ma-
riboru. Od krogel gestapa so padale
žrtve tudi v Celju (n. pr. 15. avgusta
1942 — 100 oseb itd), v Trbovljah, v
Šoštanju in drugod. Ze do 21. decembra
1942 je narastlo število teh žrtev na-
rodnoosvobodilnega gibanja v Severni
Sloveniji na 1034 oseb. To število ustre-
ljenih oseb je povzeto iz poročila ge-
stapa na seji »Einsatzštaba« v Mariboru
dne 21. decembra 1942; dokument hra-
nijo naše oblasti.
Streljanje sodelavcev naše osvobodil-
ne borbe pa se je nadaljevalo do spo-
mladi 1945. Skupnega števila teh žrtev
žal ni mogoče dognati, lahko jih pa
cenimo na približno 2000 oseb.
Trupla teh ustreljenih so bila od-
peljana v Gradec, kjer so jih prve
tedne sežigali v tamošnjem kremato-
riju, od decembra 1941 naprej pa za-
kopavali na jugovzhodnem koncu cen-
tralnega pokopališča. Zare so bue pre-
peljane v domovino oktobra 1946 ln
so jüi svojci prevzeli, medtem ko svoj-
čas pokopana trupla — in teh bo ka-
kih 1500 — še vedno počivajo na tujih
tleh.
Kdor od svojcev si je za časa oku-
pacije ogledal ta zadnji domek naših
dragih, temu se je krčUo srce. Ome-
njeni prostor na centralnem pokopa-
lišču je sličU bolj gramozni jami, kjer
se išče le gotovi material, vse ostalo
se pa zmeče na kupe. Tam je rasla
plevel — osat in drugo in le dve tabli
z nemškim napisom: »Pristop vsako-
mur prepovedan!« je tudi tujcu dal
misliti, da tu nekaj ni v redu.
Tako stanje tega grobišča je ostalo
do leta 1950, oziroma 1951. Avstrijska
oblast in tamošnji pogrebni zavod se
je vendar zavzel za to kulturno sra-
moto in izvršil v letih 1950 ln 1951 pre-
kop vseh teh naših žrtev in jim uredil
nekaj višje strnjeno grobišče, ki obsega
kakih 500 m2 in je urejeno kot mali
park, zasajen z lepotičnim grmičevjem
in posejan z nizko travo. Po sredini
vodi pot do skromnega spomenika iz
umetnega kamna z napisom: »Hütet
Freiheit und Frieden, denn wir star-
ben für sie!« — Čuvajte svobodo in
mir, mi smo umrli za njo! — Naj
omenim, da počiva tam tudi 5 ali 6
avstrijskih železničarjev, ki jih je oku-
pacijska oblast tudi likvidirala, dom-
nevno, ker so se borUi za pravice de-
lovnega ljudstva. — Ali velja zgoraj
navedeni napis tem avstrijskim držav-
ljanom ali našim žrtvam? Vsekakor za-
boli našega človeka m posebno še svoj-
ce, da se domovina doslej ni zganila
in jim postavila skromen spomenik z
odgovarjajočim napisom v slovenskem
jeziku.
Mestni in okrajni odbori Zveze bor-
cev NOV in udruženja vojaških vojnih
invalidov na področju bivše Štajerske
zganimo se in postavimo tem žrtvam
dostojen spomenik s primernim napi-
som v našem jeziku. Grobišča drugih
narodov, ki se tudi nahajajo tam v
bližini, so že davno urejena, tako n. pr.
ima vsak ruski državljan nagrobni spo-
menik z napisom v materinščini.
Tudi bi bilo primerno, da se vsako
leto za Dan mrtvih poda deputacija na
to grobišče in položi tam venec. Orga-
niziranje bi lahko prevzeli odbori Zve-
ze borcev in vojnih Invalidov, morda
izmenoma oni iz Celja, Maribora, Tr-
bovelj, Ptuja, Šoštanja, Laškega in dru-
gi. J. K.
Misii ob brucovskem večeru
Vsako jesen se odpirajo šolska vrata.
Dijaštvo prestopa v višje razrede, višji
izobrazbi nasproti. Gotovo je, da je
eden hajpornembnejših dogodkov za
vsakega študenta, ko prestopa po kon-
čani srednji šoli na univerzo. Ta pre-
hod je nekak mejnik v študentovem
življenju. Ves način in ustroj se spre-
minja. Nič več učenja za vsako uro po-
sebej, borbe za vsak zadostno, študija
vseh mogočih in nemogočih predmetov,
predmetov, ki te zanimajo, ki se jih
učiš z veseljem, predmetov do katerih
si »nevtralen« (žal profesorji tega poj-
ma ne poznajo) in predmetov s kate-
rimi si »na bojni nogi«. Izbereš stroko,
ki te zanima, v kateri se želiš vse živ-
ljenje udejstvovati.
Stara navada je, da spremljajo vsak
važnejši dogodek v življenju gotovi
običaji ln navade. Slovenski običaj pa
je, da se zberejo ob važnih dogodkih
znanci in prijatelji ter v veliki družbi
proslavijo ta dogodek.
Tako so se tudi ob prestopu študen-
tov na univerzo razvüi posebni običaji,
posebne proslave, ki so lastne študen-
tom vseh narodov. Tudi bivše genera-
cije naših študentov* so proslavljale
ta dogodek na bolj ali manj slovesen
način, odvisno pač od splošnih življenj-
skih prüik.
Vedeti moramo, da Slovenci do leta
1919 nismo imeli lastne univerze, da so
torej naši študentje ta važen dogodek
proslavljali v sklopu tujih univerz. S
tem pa so prevzemali več ali manj pod-
zavestno navade in tradicijo tiste uni-
verze. To je pa pomenüo tudi nevar-
nost, da bi naši študentje zapadli vpli-
vu teh običajev, kar bi pomenilo od-
tujitev lastnemu ljudstvu.
Vsi ti razlogi so vodUi mladega me-
dicinca, poznejšega zdravnika v Šmar-
ju, pri Jelšah, že leta 1943 umrlega dr.
Josipa Rakeža in njegove kolege, da so
zaorali ledino na tem polju ter skušali
v nemškem Grazu, na nemški univerzi
— slovenske nismo še imeli — uvesti
ob tem važnem dogodku posebne slo-
venske navade in običaje, ki bi bili
res naši ln obenem odvračali slovenske
študente od nemških navad in običajev.
To se je res posrečilo. Pod psevdo-
nimom I. R. Mukolovecky je izdal po-
sebno knjigo teh običajev in navad
imenovano »Kuževački statuti«.
Tudi letošnja generacija celjskih abi-
turientov stoji sedaj pred življenjsko
odločitvijo. Večina se je odločila, da bo
nadaljevala študij na univerzi.
Celjski akad. klub se je odločU, da bo,
enako kot delajo v drugih krajih prire-
dil v soboto 10. t. m. posebno družabno
prireditev, na kateri bodo tudi celjski
bruci, enako kot v (irugih krajih, zlasti
v Ljubljani, polagali ta najtežji vseh
izpitov — brucovski izpit. Polagali ga
bodo javno v navzočnosti svojih star-
šev, gotovo bo navzočih veliko »rednih
krokarjev«, zlasti pa »starih bajt«, ka-
teri bodo ta večer obnovili spomine na
lastna, brezskrbna študentovska leta,
na svoj lastni brucovski večer m izpit.
Komisija pripravlja težka in zamo-
tana vprašanja, da bo mogla presoditi,
če je vsak kandidat res zrel in vreden,
da postane polnopraven član študen-
tovske družbe. Zato polagamo brucom
na srce, da se še zadnji dan »gulijo«,
da bodo dostojno pripravljeni in oble-
čeni stopili pred obličje »slavne, visoke
in nezmotljive komisije«.
Vse prijatelje akademske mladine pa
pričakujejo bruci ta večer v svoji sredi,
da bodo z njimi proslavili ta, za njih
važen dogodek.
stran 4
»Savinjski vestnik«, dne 10. oktobra 1953
Stev. 40
Iz Celja ...
ZBORI VOLIVCEV IIL ČETRTI
Za dne 14. oktobra t. 1. ob 19,30 je sklical
Mestni Ijadski odbor т Celju zbor volivcev v
III. četrti.
Zbori volivcev posameznih volilnih enot bodo
▼ naslednjih prostorih: II. gimnazija, Obrtni
dom, Sindikalni dom, II. osnovna šola in I. oko-
liška šola.
Na vabilih, ki jih bodo prejeli volivci te dni,
bo razvidno, v katerih prostorih se zberejo.
Odbor Socialistične zveze III. četrti poziva vse
evoje člane, da se teh zborov polnoštevilno ude-
ležijo.
Odbor Socialistične zveze III. četrti.
OBDARITEV UČENCEV
V GOSPODARSTVU
Dne 17. septembra je bila na okraj-
nem svetu za zdravstvo in socialno po-
litiko ter svetu za presveto in kulturo
skromna ali redka svečanost. Obdar-
jenih je bilo 30 socialno ogroženih di-
jakov — učencev v gospodarstvu iz
celjske okolice. Vsak je dobil f>o izbiri
in okusu obleko v vrednosti od 5000
do 9600 din. Obdarjence so spremljali
starši ali rejniki. Po razdelitvi oblek
so obdarovancem priredUi v hotelu
»Evropa« skupno kosilo.
Tudi starši in rejniki obdarovancev
so bili prijetno presenečeni, ker so nji-
hovi otroci dobili nove obleke. Niso
pričakovali, da si bodo dijaki lahko
sami izbirali v bogati zalogi posloval-
nice »Varteks« obleke po okusu, barvi
in velikosti.
Na tej svečanosti, je bü navzoč na-
čelnik okrajnega sveta za prosveto tov.
Rajer Borut, zastopnik sveta za zdrav-
stvo tov. Mogu Franja in profesor Pod-
javoršek Albin kot zastopnik Stano-
vanjske zadruge v likvidaciji.
Denar za obdaritev v znesku 215.000
din je darovala Stanovanjska zadru-
ga, naslednica bivše Potrošniške zadru-
ge v Celju. Lepo je od članov uprav-
nega odbora in delegatov, da so se na
zadnjem občnem zboru spomnili tudi
na socialno ogroženo mladino celjske-
ga zaledja. F. R.
V CELJU SMO PRIČELI
Z JEZIKOVNIMI TECAJI
Ljudska univerza v Celju si je za-
dala nalogo, nuditi delovnemu ljudstvu
možnost, učiti se tujih jezikov, a tudi
svoje materinščine. Zadnji ponedeljek
so se v predavalnici LU na učiteljišču
zbrali številni prijavljenci v tečaje; na
tem sestanku so se pogovorili o vsem
potrebnem glede pouka in sestavili tudi
urnik. Pouk se bo vršil takole: vsak
ponedeljek od 19 do 20,30 angleški L,
II. in III., esperanto in praktični povik
slovenskega jezika; vsak torek od 18
do 19,30 nemški L, od 19 do 20,30 ste-
nografija L; v sredo od 19 do 20,30
nemški II. — Vpisovanje v tečaje se še
nadaljuje. Tečaji iz francoščine I. in II.,
italijanščine I. in II. ter stenografije II.
se bodo pričeli, čim bo dovolj prijav-
Ijencev. Zato pohitite z vpisovanjem!
Učite se slovenščinel Nameščence in de-
lavce vabimo k nadaljnjemu vpisu v
tečaj slovenskega jezika. Potreba po
znanju pravilne slovenščine zahteva, da
se v svoji materinščini izpopolnjujemo,
da nje pravunost v govoru in pismu
utrdimo. Potrebna je nameščencem v
pisarnah in trgovinah, kakor tudi de-
lavcem v obrtniških delavnicah ali v
tovarnah. Pridite se učit slovenščine,
ne bo vam žal! Pouk slovenskega jezika
bo vsak ponedeljek od 19 do 20,30 na
učiteljišču.
RAZSTAVA REJCEV MALIH ZlVALI
V CELJU
Preteklo nedeljo je Društvo rejcev
malih živali odprlo na vrtu Celjskega
doma svojo II. letno razstavo.
Razstavljene so v glavnem domače
živali, ki jih gojijo člani društva, t. j.
kokoši, zajci, golobi itd.
Vsem tem rejcem gre velika zaslu-
ga za trud, da so na tem področju go-
spodarske dejavnosti dosegli s selekcijo
samo vzorne in odgovarjajoče pasme.
Mali posestniki, vrtičkarji, delavci in
uslužbenci, ki imajo pruiko pečati se
s to panogo gospodarstva bodo lahko
videli na tej razstavi vzorne zdrave
eksemplarje teh živali ter jih bodo
lahko tudi kupili.
Priporočamo vsem, da si to koristno
razstavo ogledajo. Vsem razstavi j alcem,
sodelavcem, odbornikom ter nekaterim
članom društva pa vse priznanje za
trud.
Na razstavi prodajajo tudi srečke za
bogat srečolov, vstopnina pa je nizka.
Razstava bo odprta še do nedelje, 11.
oktobra t. 1.
NESPRETNO PREMIKANJE
2e nekajkrat smo pisali o prehodu
čez železniško progo na Mariborski ce-
sti. Res so tehnične zapreke in morajo
celjski železničarji urediti kompozicije,
ali odpremiti vagonske pošljke na in-
dustrijske tire velikih celjskih tvrdk.
Vendar bi prosili vodstvo celjske že-
lezniške postaje, naj premikanje tako
uredi, da bo izvršeno hitro in spretno.
V torek zjutraj so premikali dolgo že-
lezno kačo sem in tja nad deset minut,
seveda v času, ko hiti največ ljudi v
službe in ko pripeljejo iz vseh strani
vlaki delavce na delo v gabrski indu-
strijski center.
Vso to množico ustavijo zapornice na
Mariborski cesti. Nad štiri sto ljudi je
čakalo, okrog sto petdeset kolesarjev
in avtomobui.
Gibanje prebivalcev v Celju
v času od 26. 9. do 3. 10. 1953
Rojenih je bilo 23 deklic in 18 dečkov.
Poročili so se:
Sander Albert, zidar iz Lemberga 6, in Sander
Roza, nameščenka iz Kočevja; Gregi Viktor,
podoficir LM iz Šentjurija pri Celju, in Gornik
Albina, tovarn, delavka iz Hruševca 16; Vrečko
Viktor, zidar iz Arclina 52, in Goleč Frančiška,
kuharica iz Arclina 32; Vitez Bela, varilec v
tovarni tehtnic, Celje, Mariborska 2, in Šibane
Ana, poljedelka iz Celja, Mariborska 1; Golob
Alojz, tkalski mojster iz Celja. Tkalska 15, in
Germadnik Adela, tkalka iz Celja, Tkalska 15;
Pušnik Franc, strojevodja iz Celja, Titov trg 1,
in Trampuš Ana, natakarica iz Celja, Zagrad 42;
Tanšek Franc, tovarniški delavec iz Celja, Mi-
klavški hrib 5, in Bincl roj. Eler Katarina, to-
varniška delavka iz Celja, Kovinska 6; Kavčič
Zdenko, elektrovarilec iz Celja, Kovinska 1, in
Grus Stanislava, delavka iz Celja, Kovinska 11.
Umrli:
Rošer Branko, dojenček iz Gorice 31; Pasero
Alojzija, roj. Flis, upokojenka iz Celja, Kovin-
ska .4, stara 50 let; Crepinšek Franc, zidarski
mojster iz Zgornje Hudinje 158, star 49 let; Go-
renšek Jernej, zidar iz Bukovja 27, star 54 let;
Vizjak Rozalija, roj. Golavšek, upokojenka iz
Celja, stara 92 let; Soler Marija, roj. Zalar, go-
spodinja iz Sodražice 108, stara 45 let; Klajnšek
Anton, poslovodja iz Šentjurija pri Celju, star
53 let; jager Egon, otrok iz Šentjanža pri Ve-
lenju, star 5 mesecev; Hribernik Barbika, do-
jenček iz Krtine 32, Šmarje pri Jelšah; Stiglic
Vida, dojenček iz Bočne 85, Gornji grad.
... in zaledja
IZ BRASLOVC
Dogodek, ki se je nedavno zgodil v
bivši braslovški mesnici, je res graje
vreden. Čakali smo na meso, bUo nas
je precej, med nami je bua tudi sedem-
deset let stara ženica, polna revmatiz-
ma in prosila, da bi prej prišla na
vrsto, ker težko stoji. Dala je papir za
meso na mizo, v tem hipu pa je skočU
mladi Marovt J, po poklicu čevljar iz
Topovelj pri Blaslovčah, vrgel papir po
tleh, njo pa sunu nazaj, da se je reva
skoro prevrgla in ji zažugal: »Tu, zadaj
boš čakala, če ne te vržem iz mesnice !ч:
Kje je socialni čut? Se več je takih
Marovtov, ki tako spoštujejo stare lju-
di Bil sem priča tega prizora. Ce kdo
ne verjame lahko to pove tudi stara
ženica. A. L.
gMARTNO OB PAKI
Most bodo popravili
Most, ki ga je razdrla narasla Paka
ob priliki zadnje povodnji, bodo v krat-
kem popravili. Je to nujno, ker bi bil
drugače del Slatin odrezan od Smart-
nega. Res je, da bodo stroški za popra-
vilo precejšnji, vendar se mora to ure-
diti čim prej zaradi nemotenega pro-
meta. Občinski ljudski odbor je že ob-
ljubil svojo pomoč.
Dober učni uspeh v trgovskem tečaju
V avgustu so bili izpiti trgovskih na-
meščencev, ki so obiskovali trgovski
tečaj od začetka februarja do sredine
julija v Smartnem ob Paki. K izpitu
se je priglasilo 112 tečajnikov. Od teh
je imelo 7 tečajnikov popravne izpite,
ki so bUi pretekle dni. Izpit jih je opra-
vilo šest, eden pa se k popravnemu iz-
pitu ni priglasil. Končni rezultat uspe-
hov je naslednji: 2 kandidata sta opra-
vila izpit z odličnim uspehom, 25 s prav
dobrim, 68 z dobrim in 16 z zadostnim
uspehom. Vsem čestitamo, posebno to-
varišici Jožici Pušnik iz Velenja in to-
varišu Tinetu Steblovniku iz Šmartnega
ob Paki, ki sta bila edina odlična. —
Trgovinski zbornici za okraj Šoštanj
vse priznanje za njen trud pri organi-
zaciji in izvedbi tečaja.
»HISE SO PRODAJALI«
V štev. 39, »Savinjskega vestnik a« je
bil članek o prodaji hiš splošnega ljud-
skega premoženja pod naslovom »Hiše
so prodajali«. V članku je bilo nave-
deno, da hiše niso mogli prodati zaradi
zelo visokih cen.
Glede cenitve obveščamo, da je ce^
nilna komisija izvedla vse cenitve točno
po tabeli Uradnega lista FLRJ štev.
36-51, katera se nanaša na prodajo hiš
splošnega ljudskega premoženja. Za-
pisniki o cenitvi so bili izvedeni po
predpisih »Ljudske uprave« štev. 1-2
1953 na strani 41—45. Pri vsaki posa-
mezni ocenitvi so se točno ravnali na
možnost najnižje postavke navedene
odločbe.
Ker pa so te hiše nujno potrebne po-
pravila je cenilna komisija tudi to v
p>olni meri upoštevala ter odbila pri 10
zgradbah 1,763.045 din.
Cenilna komisija
IZ ŠENTJURJA
ANTON KLAJNSEK
Pred dnevi je iz Celja, kjer je v
Splošni bolnici podlegel zavratni bo-
lezni, prisi>ela nepričakovana žalostna
vest, da je umrl Anton Klajnšek, go-
stilničar in mesar v Šentjurju pri Ce-
lju. Zapustil nas je v najlepši moški
dobi, star komaj 53 let. Kako priljub-
ljen je bü pokojnik, je pokazal pogreb,
saj se je na poti r njegov poslednji
dom zbrala ogromna množica Sentjur-
čanov in okoličanov.
Težko smo se poslovili od našega
nepozabnega Tončka. Bü je dober, za-
veden član SZDL, mož — poštenjak,
ki je ljubil resnico in ni poznal zvi-
jače. Zapušča ženo in hčerko Erno, ki
študira medicino v Ljubljani in jima
izrekamo naše globoko sožalje.
F. K.
Gibanje prebivalcev v celjski okolici
v času od 28. 9. do 3. 10. 1955
Rojenih je bilo 10 dečkov in 10 deklic.
Poročili so se:
Ošlak Karel, poljedelec z Skomarja, in Ko-
privnik Amalija, poljedelka iz Skomarja; Pun-
geršek Štefan, tesar iz Sv. Štefana, in Kline Jo-
žefa, poljedelka iz Cerovca, občinski ljudski
odbor Šmarje pri Jelšah; Vodovnik Viktor, po-
ljedelec iz Letuša, in Remic roj. Barovič Fride-
rika, trgovska pomočnica iz Letuša; Sevčnikar
Ivan, mizarski pomočnik iz Polzele, in Ferarič
Marija, delavka iz Št. Andraža, občina Polzela;
Glnk Karel, krojaški mojster iz Braslovč, in
Grenko Helena, poštna uslužbenka iz Braslovč;
Masera Janez, krojaški pomočnik iz Tržišča, in
Strah Marija rojena Cvetko, blagajničarka iz
Tržišča, občina Rogaška Slatina; Pevec Ljudevit,
kemijski tehnik iz Kasaz, in Kozovina Ana,
delavka iz Kasaz.
Umrli:
Starobasnik Emil, delavec iz Trnovelj pri Ce-
lju, umrl v Domu onemoglih v Vojniku, star
58 let; Svečnik Fortunat-Ferdinand iz Laškega,
umrl v Domu onemoglih v Vojniku, star 87 let;
Steble Anton, doma iz Vojnika, kmetovalec, star
49 let; Vrečko Matija, gostilničar iz Trške gorce,
star 64 let; Jurše Marija, kmetica iz Polžanske
gorce, star« 75 let; Nunčič Štefan, kmetovalec Iz
Konnškega, star 67 let; Kovše Jakob, prevžitkar
iz Pake, občina Vitanje, star 76 let; škrlovnik
Pavla, roj. Pesjak, gospodinja v Paki, občina
Vitanje, stara 61 let; Rakovnik Alojzija, rojena
Ravnjak, gospodinja v Hudinji, občiaa Vitanje,
stara 61 let; Poljšak Alojz, viaičar iz Bmć 62,
•bčisa Kozje, star 62 let.
Župnik jančič iz Šempetra
se vtika v posvetne stvari
Semi)etranom, tudi poštenim verni-
kom, ni neznano, da tamkajšnji župnik
kljub svoji starosti ni tako svet, kot bi
bilo za božjega služabnika priporočljivo.
Ljudje vedo, da je v socialnem pogledu
precej trd, to se pravi, da ima roke
obrnjene precej k sebi, ker pa bi morda
kdo le oporekal, češ, to ni res, bom na-
vedel nekoliko konkretnih primerov,
kako veliko bližje je župniku posvetno
življenje od posmrtnih blagrov.
ŽUPNIK SOODLOČA
PRI OBČINSKIH VOLITVAH
Župniku ni vseeno, kdo bo izvoljen
v občinskem odboru za predsednika.
Navsezadnje to ni taka pregreha, saj je
vendar volivec. Vendar mu mora biti
jasno, da je kot volivec opravil svojo
dolžnost, ko je volil, ker pa ni izvoljen
odbornik, bi moral nadaljnje volitve za
predsednika prepustiti izvoljenim lju-
dem.
Kaj hitro je p>o jesenskih občinskih
volitvah leta 1952 izvedel, kdo vse je
bil izvoljen, potem pa je nekatere od-
bornike povabil na osebno »avdienco«,
n. pr. Franca Cremožnika, katerega je
pri Cremožnikovi teti nagovarjal, naj
bi on bil predsednik, jxìtem pa je pri-
stal tudi na to, da bi bil Udovič tudi
kar dober in če ne drugače tudi Ter-
glav, ker sta oba katoliška moža, pred-
vsem prvi. Zlasti se je vnemal za Udo-
vica, češ, ta, ki je prvoborce in rezervni
kapetan, bo poleg tega, da je njemu
osebno naklonjen, tudi veliko več do-
segel z ozirom na njegovo preteklost
med okupacijo.
Morda bo kdo mislil, želja župnika
Jančiča je pač ta, da bi v šempetrski
občini vladalo nekako krščansko vzdušje.
Pravi nagoni in vzroki pa so veliko
manj »obče krščanski«, za vsem tem tiči
špekulacija, da bi s pomočjo takega se-
stava ljudskega odbora lahko zadostil
svojim osebnim interesom, znižanjem
davkov itd.
VOHUNSKA MREŽA GOSPODA
JANCICA
Kar se volitev tiče, je bü gospod
Jančič naposled zadovoljen tudi z Aloj-
zom Terglavom v prepričanju, da je
novo izvoljeni predsednik toliko mehak
in si bo pustil vplivati od kroga neka-
terih odbornikov, ki jih je v svojem
»božjem ix)slanstvu« primemo preipa-
riral.
Zanimivo je, da je župnik Jančič pri-
dobil najprej Cremožnika, p>otem usluž-
benko občinskega ljudskega odbora Te-
rezijo Pisanec in odbornika Franca
Udovica in Franca Breznika. Cremožni-
ka je nagovoril, da bi se na seji občin-
skega odbora zavzel za znižanje njego-
vih davčnih obve2aiosti, ostala dva od-
bornika pa je ločeno, ne da bi vedel
drug za drugega, nagovoru, naj na seji
govorita njemu v prid in si tako za-
gotovil večino merodajnih glasov. Od
Terezije Pisanec pa je neprestano za-
hteval podatke, ki jih je uporabljal pri
vlaganju pritožb, izposojal si je od nje
uradne liste in uradne tajnosti.
DIPLOMACIJA  PRI  IZKORIŠČANJU
DRŽAVNIH USLUŽBENCEV
Pri ljudeh, ki mu niso bili povsem
podložni in niso slepo izpolnjevali vseh
njegovih naročil, se je posluževal pro-
finjene diplomacije. Ko je od uslužben-
ke Pisančeve zahteval podatke, pa mu
jih ta iz strahu in zavesti, da za izda-
janje takih podatkov ni pooblaščena, ni
izročila takoj, je zabrenkal na drugo
struno. Pisal je njenemu očetu natančno
takole: Oče Pisanec! Hčerka Terezija
mi ni ugodila, kar sem prosil. To me
žalosti; ugodim jaz vam pri kozolcu,
ona meni ne; da bi vsaj rekla: ne mo-
rem, ali nočem. To Vam sporočim —
župnik J.
Namen tega je jasen: ustvariti v dru-
žini težko ozračje, sprovocirati pritisk
staršev na otroka. Da bo razumljiva
ona o kozolcu, pripominjam, da župnik
daje v najem zemljo in poslopja tistim
ljudem, od katerih potem zahteva »pri-
merno odškodnino«.
Za izvršene usluge je znal Jančič tudi
nagrajevati. Tako je poslal Pisančevim
steklenico vina in listek z naslednjo
vsebino: Vino pošiljam po Hladin Te-
reziji za usluge.
Na tak način je ravnal tudi drugje.
Aprila letos je pred cerkvijo nahruUl
teto Franca Breznika, Marijo Voh, zakaj
se njen nečak, ki je občinski odbornik,
ne potegne zanj.
Župnik Jančič je bü presenetljivo
točno informiran o slehernem razprav-
ljanju na občinskih konferencah. O tem
je vodil točne zapiske, ki jih je v svo-
jem uradu diktiral celo šolskim otro-
kom. Ko je Terezija Pisanec odšla na
novo službeno dolžnost na občinski
ljudski odbor Žalec, jo je še vedno ob-
držal v svoji »vohunski mreži«. Tega je
bü zelo vesel, ker se je področje nje-
govega delovanja razširilo. Z njeno po-
močjo je dobu ix>datke o obdavčenju
drugih župnij in župnikov in tako na
podlagi teh podatkov vlagal pritožbe.
Imel pa je to »krščansko slabost«, da
je dobljene podatke točno uporabljal,
lastni primer pa lažnivo izkrivljal.
UTAJA PO MNENJU GOSPODA
JANCiCA NI GREH
Kako »krivično« odmerjene davke je
dobil župnik Jančič, prevedo naslednje
številke. Lansko leto je ta resnicoljubni
gospod prijavU 27.900 din čistega do-
hodka. Za to vsoto je bil obdavčen in
se mu je zdelo celo preveč, da se je
pritoževal. Uspel je pridobiti za svojo
pritožbo mnenje občinskega ljudskega
odbora, ki je njegovo davčno osnovo
znižal. Vse to pa spričo njegove organi-
zacijske sposobnosti ni nič čudnega. Po-
znejša preiskava pa je ugotovila na-
slednje: Dokumentirano je veliko šte-
vilo dohodkov, ki jih je enostavno utajil.
Znesek teh dohodkov, ki ga je mogoče
vsak čas dokazati, znaša 196.000 din
čistega dobička. Gotovo je bilo teh do-
hodkov še več.
V zvezi s tem dobesedno dodajam
pismo odbornika Cremožnika, ki sporo-
ča neuspeh pri zavzemanju za znižanje
davka Jančiču na občinski seji: Častiti!
Sporočam Vam, da je bila borba za to
zadnjo akontacijo naravnost srdita. Ker
pa je bü navzoč tudi okrajni predsed-
nik, ni bilo mogoče prav nič doseči za
znižanje akontacije, nasprotno, on je
zahteval le še povišanje. Na drugo Vaše
vprašanje, da se je njemu z zaporom
zažugalo pa v toliko odgovarjam, da
sem zvedel po gotovih osebah in tudi
od njega, da je bila celi dan o tej za-
devi grozitev po telefonu in besedno.
Pač pa je on samo za 2000,— za Vas
akontacijo znižal in nekaj tudi za ne-
katere obrtnike. Jaz sem prepričan kar
Vi na prvem vprašanju omenjate, da se
Vas kaznuje, ker Vi niste v CMD. Bor-
ba je dandanes tako huda in iisi^ehi
borbe tako malenkostni, da se bome
najbrže v najkrajšem času odpovedali
svojim odborniškim odgovornostim. Vas
pozdravlja Cremožnik Franc. (Datirano
dne 21. 4.1953.) — (Bralci naj nam opro-
stijo zaradi pravopisnih napak, je pač
prepis.)
ABSOLUTNO PRVI V SVOJI FARI
Ko je že takole celotni občinski odbor
plesal po njegovih vižah, si ne moremo
misliti, da bi tudi v cerkvenih zadevah
büo kako drugače. Jančič se ni zmenil
za postavo. Organiziral je še nadalje
III. red, nekako lastno organizacijo
»Roža«, ki mu je imenitno denarno
nesla, izkoriščal občinsko uslužbenko za
pisanje cerkvenih pesmi na državni
stroj in stroške, uporabljal šolsko mla-
dino za brezplačno delovno moč pri
raznih pisarijah itd.
Sistem njegove duhovne vzgoje je po-
polnoma diktatorski, sui otroke v cer-
kev na nekak administrativni način z
oddajanjem listkov, jih uradno kliče na
izpraševanje, organizira med mladino
denunciantstvo itd. Tako si pusti od
svojih mlečnozobih zaupnikov pismeno
dostaviti imena vseh tistih otrok, ki so
bili med cerkvenim opravilom nemirni.
Kako otročji je v svojem ekstremu, do-
kazuje listek, ki ga je pisala neka de-
klica, v katerem navaja štirinajst ne-
mirnežev v nedeljo 12. 7. 1953, ker je
naposled še sam pripisal izjavo, da je
deklica P. I. med mašo gledala v ogle-
dalo in neki drugi deklici jezik poka-
zala. Tak »incident« se Jančiču zdi vre-
den kronološke obdelave. Kaj bo iz teh
otrok, kot so n. pr. Laznikova, Polakova,
Blaznikova in še več takih, če v rani
mladosti začnejo pod vplivom gospoda
župnika licememo ovajati sovrstnike za
dejanja, ki jih v prešerni mladosti dela
vsak, pa tudi oni sami. Je po njegovem
način take vzgoje pravilen? Svetohlin-
sko obnašanje zgolj zaradi tega, ker jih
nekdo opazuje in tožari? Tak način
vzgoje ruši človeške vrline, kot je od-
kritosrčnost itd. Toda dovolj o tem.
Preveč bi bilo vsega, če bi naštevali
vse, kar bi govorüo v prid trditvam,
ki jüi navajam.
Za zaključek omenjam le še nasled-
nje: Občinski ljudski odbor je bil o
vsem tem dobro poučen, saj je na lastni
koži vse občutu. Nič manj pa ni bil po-
učen občinski ljudski odbor Žalec, in
vendar so v obeh krajih dopuščali, da
se je gospwDd Jančič tako nelojalno vti-
kal v delo ljudske oblasti, v isti sapi pa
zahteval, da se ljudska oblast ne sme
vmešavati niti v tiste zadeve, ki niso
cerkvene, ampak le po njem v zvezi s
cerkvijo. Izgleda, da je v Šempetru
oblast dejansko vodu Jančič in da so
odborniki čutui večjo odgovornost do
njega kot do volivcev, katerim so pri-
segli.
Direktor Zavasnik
in "Vnebovzetje" Humar jožeta
Ne bom ogreval starih stvari. Res-
nica je, da je bivši direktor »Konusa«
v Slovenskih Konjicah imel nekaj za-
slug, ko je prišel v Konjice. Predvsem
je politična dejavnost v tovarni oži-
vela, izginüa so šikaniranja med ko-
munisti. Tako se je rehabilitiral pred
okrajnimi forumi, kajti iz Slovenj
Gradca ni prinesel posebno dobrih spri-
čeval. Potem pa je prišlo do sporov
med partijsko organizacijo, delavskim
svetom in upravnim odborom. Zavas-
nik se je pokazal kot izredno ambi-
ciozen človek, skratka bil je tipičen
birokratski direktor. Vse to smo v ča-
sopisju že brali. Bü je pač človek, ki je
svojevoljno urejeval odnose v podjetju.
Pri vsem tem je imel svojih napak do-
volj in če mu jih je kdo predočil, je
ostro reagiral in izvajal represalije.
Komunisti so postajali vedno bolj budni
na njegove napake, hoteli so jih po-
pravljati, toda naleteli so na njegovo
trmo. Ni čudno, da se je stanje zaostrilo
in terjalo vedno večje posledice.
Eden od vzrokov spora je bil gotovo
šef komerciale Humar Jože. Večini ni
büo prav, da zavzema tako odgovoren
in visok položaj v podjetju. Direktor
Zavašnik bi takrat moral stvar ure-
diti. Toda tedaj sta že bila v lojalnih
odnosih, zato ga je dal poklicati, mu
povedal kaj delavci zahtevajo. Na zu-
naj pa je Humarja, ki ga je svojačasno
imel za barabo, zaščitu. Enostavno je
preslišal zahtevo delavcev in komuni-
stov. Zavašnik je v Humru spoznal
vplivno osebnost, ki jo je büo treba
imeti ob strani za vsak slučaj? Čudno
je, kako sta mogla Zavašnik in Humar
tako sožitno voziti skupaj, če je Zavaš-
nik trdü, da je dosleden komunist, Hu-
mar pa splošno znan klerikalec in oseb-
ni prijatelj arhidiakona Tovornika?
Zlasti je to čudno, ker je Zavašnik
tako diktatorsko in tako politično zgre-
šeno zahteval od delavca Kosa, naj za-
pusti cerkveni zbor ali pa tovarno.
Medtem je spor bil na višku. Za-
vašnik je hotel za vsako ceno zmagati.
Humar je ostal v i>odjetju, zletelo pa
je na cesto nekaj najboljših delavcev,
doslednih borcev za socialistično demo-
kracijo, ki so diktatorskemu direktorju
bui na poti.
Ker je Zavašnikova skupina vedela,
da še ni vse končano, je Zavašnik po-
klical Juharta, ki je nato zbral depu-
tacijo. Ti »odpKDslanci« naj bi se od-
peljali na okrajni komite ZKS ali celo
v Ljubljano, kjer bi zagovarjali stališče
Zavašnika in ga hvalili. Prav isto noč
je Juhart na pobudo Zavašnika zbiral
nekake stražarje, ki bi naslednje jutro
pazüi, da se Omerza in ostali, za katere
je Zavašnik izsüil odpust, ne vrnili v
tovarno. Torej taka sprememba. Omer-
zo, za katerega je trdü (pred sporom),
da je njegova desna roka, je pognal,
s klerikalnim Humrom pa je sklenil
prijateljsko zavezništvo.
Humru je med tem zrasel greben.
Klerikalni krogi so začeli dvigati gla-
ve. Kje bi drugače imel Humar »ko-
rajžo« reči sekretarju ZKS v tovarni,
češ, naj ne gre v partijsko šolo, ker je
politika le za ljudi, ki so za to plačani.
No končno se je zgodüo tako kot je
moralo biti. Zavašnik je moral zapustiti
tovarno in z njim vred Humar.
Izgleda pa, da ima Zavašnik nekje
nekoga, ki ga podpira in zagovarja. Da-
nes je spet direktor tovarne usnja v
Smartnem pri Litiji. No, navsezadnje
naj bi še büo. Toda zgodüo se je nekaj,
kar ne kaže, da misli Zavašnik popra-
viti svoje grehe. Nedavno je prišel v
Slovenske Konjice po Humarja in ga
odpeljal, da bosta spet skupaj vodüa
tovarno. Humarjeva žena ve povedati,
da je Zavašnik dejal, češ, v Litiji bo
drugače, kot je bilo v Konjicah... —
Morda misli, da se tam ne bosta dala?
Morda Zavašnik sploh ne more voditi
podjetja brez Humar j eve komercialne
politike (ne odrekamo mu znanja). Ali
pa morda hoče to »vnebovzetje« Humra
pokazati kot dokaz svoje zmage?
Nisem pristaš tistih, ki pravijo, da
je treba Zavašniku in Humru vzeti
možnost eksistence. Pridružujem pa se
besedam tov. Franca Leskoška-Luke,
ki je pri odpustu teh dveh dejal: da
sta predobro živela in naj si poskusita
ledaj če kako drugače.
Stev.'4t
»Sarinj^ T«stQik«. đn« 1«. oktobra Itet
Stran S
IVAN TAVČAR — OSIP SEST;
CVETJE V JESENI
(Ob drugi reprizi S. oktobra t. I.)
Celjsko gledališče je odprlo novo se-
zono. Dnevno časopisje je otvoritev
pospremilo s članki dramaturga Fili-
piča in upravnika Gradišnika, tako da
je ožja in širša javnost seznanjena z
javnimi problemi in težavami našega
gledališča. Pozornost je vzbudila teme-
ljita razprava o slovenski dramatur-
giji leta 1953 v »Naših ragledih«, ki jo
je napisal Lojze Filipič. Razprava go-
vori seveda samo o teatrskih stvareh,
vendar je po načinu analize in pre-
sojanja pomembna tudi za marsikak-
šno drugo kulturno področje. Napre-
dek sleherne človeške dejavnosti je res
Hiogoč samo tedaj, če dejanje spremlja
odkrita beseda, samo iz priznanja ob-
jektivne resničnosti, iz spoštovanja res-
nice je človeku mogoče doseči resni-
čen, objektiven, vsaj relativno trajen
Kspeh. Zato je prav, da se je ob pro-
blematiki celjskega gledališča to od-
ločno povedalo.
Sezono smo odprli z domačim delom,
ne sicer z dramo, pač pa z dramatiza-
cijo enega najbolj čislanih Tavčarje-
vih del »Cvetje v jeseni«. Kaj je na-
potilo umetniško vodstvo gledališča, da
je poseglo po tej dramatizaciji, je raz-
vidno iz skopih marginaiij k okvirne-
rhu repertoarju, ki so izšle v dnevnem
časopisju in lokalnem listu. Naši dra-
maturgi so v zadregi, kadar se ozirajo
za dobro domačo ljudsko igro. Iz take
zadrege je najbrž nastala tudi drama-
tizacija Tavčarjeve okvirne povesti
»Cvetje v jeseni«, s katero se je poslo-
vil od svojega kmečko krajinskega pi-
sateljskega dela. Jasno je, da o kaki
drami v smislu znanih literarno-teore-
tičnih pravil, veljavnih brez sleher-
liega dvoma pred naturalizmom, v Se-
stovi dramatizaciji ne more biti go-
vora. Dejali bi jo lahko k dramam, ki
so bile pred pol stoletja moderne skoro
po vsej Evropi, predvsem pa v kul-
turnem območju Berlina in Dunaja. V
krizi, ki je evropsko dramatiko zajela
v dobi naturalizma in moderne, je ev-
ropski oder globoko zajel domačijo in
krajinsko ozračje, hotel je priti do po-
življajočih sokov v domači, kmečki
grudi. Pokrajina z vsem občutjem, z
vso atmosfero njenih objektivnih in
subjektivnih elementov je s tem še bolj
kakor doslej postala umetniški pred-
met. Pokrajina je skoro zamenjala mi-
lieu; zrak, ki ga ljudje dihajo, je do-
ločal in ravnal njihovo bitje in žit je,
dejanje in nehanje. Občutje in moč
grude preveva te ljudi. In čustvo! Ču-
stvo je vse, seveda! Beseda že, a ne
bogvekako. Veselje nad svetlobo, nad
«oncem, hrepenenje тро naravi in na-
ravnosti, odprte oči in odprto srce za
lepoto sveta, nepremagljivi radoživi
optimizem, to in še kaj je duhovni
svet te epike in posebej dramatike.
Priznam, vsake predstave kmečke
drame se na tihem bojim. Zoprna mi je
drastična, naturalistična podoba naše
vasi, nič bolj mi ni pri srcu olepše-
vanje. Človek je res menda najbolj
občutljiv za tiste stvari, ki jih pozna
ÎZ materinega mleka. Naj to psihoana-
liza razlaga in pojasnjuje kakorkoli,
zmerom se bojim za podobo in za po-
dobe, ki jih nosim na dnu srca. Soci-
alni prerez naše vasi, ves duhovni in
Čustveni svet, ki se iz njega poraja,
je zamotan in ga v celoti težko kdo
razume. »Kmet je kralj«. Kadar sem
bral tisto čudovito in tolikokrat citi-
rano mesto v »Cvetju v jeseni«, sem od
mladih nog videl in slišal predvsem
tistih pet »če«, ki jih v naši deželi ni
bilo izpolnjenih niti za tretjino kme-
tov, da ne govorim o socialnem pre-
rezu rojstne vasi, ki je vsakomur naj-
bližja. Bolj mi je bila blizu Tavčar-
jeva beseda o slovenski kmetici, o baj-
tarjih, hlapcih, garačih, gostačih, pre-
vžitkarjih, o malem življenju malih
ljudi, ki sem ga sam doživel.
Režiserka Baranovičeva se je lotila
dela z obzirno, čutečo roko. Dejanja
tu ni mnogo, več je »stanja« in še to
nekam stilizirano, tipično. Figure, ki
to tipiko predstavljajo, imajo včasih
že kar simboličen pomen: Janez je iz-
rezljan predstavnik hrepenenja po pr-
vobitni naravi, tisti del Tavčarja, ki iz
njega izvirajo neizčrpni curki očarljive
romantike. Janez Albreht je to prav
^ojel in dal oboje z občutkom in po-
sluhom za besedo in njeno čustveno
vsebino. Zdel se mi je močnejši v go-
sposkih prizorih kakor v kmečkih. A
tudi v kmečkih mi je bil dovolj nara-
ven in pristen. Zaiti v afektacijo, pre-
tiranost in neko spakovanje, je s to
Podobo kaj lahko. Igrati gosposkega
' Itmeta s pridihom ironije ali celo sa-
tire, bi bilo lažje. Igrati kmeta, ki ga
Samo pokriva gosposka skorja, in tak
je dr. Ivan bil, to pa ni lahko. Le re-
<ïek kmečki intelektualec kmeta v sebi
v resnici ohrani. Zato je igralska po-
'ioba dr. Ivana zares kočljiva preiz-
'îuSnja igralskega talenta kateksohen.
I*ristno čustvo utegne razredčiti v ce-
neno sentimentalnost, pa imaš v takUe
videz — drami papirnatega, never-
jetnega junaka. Albreht je brez po-
•ebnih igralskih domislic, s preprosto,
^aravno igro uspel, bil je prepričljiv,
^eč ni treba. V dramatizaciji ni pra-
^fga dramatičnega življenja, ni ener-
gičnega prijema. Vendar se je režiser-
'^a zaradi iduično-epske vsebine znala
^.gniti razvlečenosti in se držala »ve-
Jike« ceste kmečkega življenja. Prav
ahko bi bua zašla v stranske poti »po
^^vrteh«, ki jim dramatizacija ni ušla.
Jedrnatost, suvereno obvladanje časa,
prostora in dejanja je in ostane te-
melj dramatike. Osrednjo podobo tvori
Presečnikovina: tu je oče Presečnik,
ki nima dosti besed in še te, kolikor
jih ima, mu jih odjeda mati Barbara.
Sedej in Sadarjeva nista sicer ustva-
rila monumentalnih likov, kakršnih bi
si po Levstikovi besedi želeli, kadar
gre za trdnega gospodarja — kmeta
kralja, vrlega »moža« in zastavno grun-
ta rico, ki v sebi še nimata kantorskih
apetitov, pač pa dihata z vsem svojim
bistvom in z vso vnanjo pojavo tipi-
ko prave vaške patriarhalnosti. Vem,
monumentalnost lahko zavede v votlo
bobneč zanos, v patetičnost, ki utegne
biti zoprna še bolj zato, ker se je drži
duh po senu in po gnoju. Vendar se
mi zdi, da sta oba lika bua prebleda,
premalo poudarjena, premalo tistega
sta imela, kar so imeli taki v resnici
in kar jim je vsaj naša epika, deloma
pa tudi dramatika doslej prisodila in
pritaknua. Meta, ki jo je na okus in
pritrjevanje vsega avditorija igrala
Vrečkoua, ni seveda Tavčarjeva no-
vost ali nekakšna čisto posebna žen-
ska, ob kateri je vzcvetela zapoznela
modra cvetka Tavčarjeve romantične
ljubezni. Take nežne, krepostne dekli-
ce nastopajo v vseh krajinskih litera-
turah, Ruederer jo je v svoji kome-
diji »die Fahnenweihe« celo iz^ìostavii
za tarčo svojih šal in humorja. Toda
tako, kakor je, je dekle naše zemlje
in ne bi bilo napak, če bi njena sa-
mozavest bila naša standardna last-
nost. Vrečko va je z Meto s tankim
posluhom za besedo in njeno vsebino,
z razumevanjem in doživljanjem zna-
čaja —• in reči je treba, da je Meta
bolj značaj kakor pa tipična slika, sne-
ta iz muzeja krajinske beletrije —
ogrela in se predala р>оро1пота občut-
ju, ki ga je Tavčar s svojim sunim
čustvom vlil v svoje predzadnje delo.
Nič ne de, če je njena smrt nekam
neverjetna in »grozno« romantična, nič
ne de, če nam ne gre v račun niti s
stališča dramatske »čustvene« pravič-
nosti. »To je preprosto; kar živi.
umre«, bi lahko. 'rekli s Hamletom'.
Taka smrt je umetniško sicer edino
možen konec, čeprav je v vsem delu
toliko humorja in svetlobe, da bi konec
koncev naš čut za pravičnost pristal
na nekoliko »morganatlčen« zakon med
advokatom pri štiridesetih letih in
kmečko punco pri osemnajstih. Ce bi
do njega prišlo, bogme, bi to terjalo
še eno povest, ki bi kazala, kako se
mlada dva na Mlačanovini ubadata. Ker
se to upira resničnosti, Tavčarju Meta
na rokah umre, saj je to potem ob
črni kavi še bolj romantično. In kon-
čno: marsikak kmečki intelektualec je
kupu večje ali manjše posestvo, tudi
več, noben prerezni tip pa ni pustil
poklica, da bi prijel za plug in koso.
Ze Masaryk je realistično presodü tol-
stojansko kmečko početje. Presodil ga
je prav. Vsi smo prišli Iz kmetstva, ti
prej, oni kasneje, vračali pa se nikoli
ne bomo: agrarizem kot svetovni na-
zor je prazna pena. Pa naj bo še tako
pust zaključek: ko sem gledal to Meto
na našem odru, sem ga razumel, agra-
rizem namreč ш vse čustvene lampa-
rije, s katerimi je tovrstna romantika
obložena in podložena. Razumel sem
Tavčarja in tiste vezi, ki so ga vezale
na čudovito Blegoševo deželico z nje-
nimi dolinami ln zaselki od Leskov-
škega Kala do Davče, od Poljan do
O j strega vrha. Kje so že leta, ko sem
kot študent hodu po žetmskih senože-
tih! In ne morem si kaj: ni mi bilo
prav, ko sem gledal naše tri kosce na
odru. Ce karakterju vzameš neko člo-
veško sestavino, ravnaš prav tako na-
pak, če neko standardno človeško delo
predstavljaš samo simbolično, samo na
pol. To je prav tako drobna reč, kakor
če fante z metlo nastopi v prekratkih
hlačah, ko pa so bile za tako »žival«
v modi takrat (kakor od lani) — dve-
tretjinke. Drobne stvari, a prav zato
bi se lahko popravile. Saj je znano,
kako včasih najlepše občutje, najbolj
zbrano atmosfero podere ln razdere
drobna iver, ki pod sekiro časa napak
odleti. Isto bi rekel o Krašovčevem
župniku, ki bi tak, "kot je, brez škode
odpadel, ker ni nič povedal in le slabo
izpopolnjeval slovenski občasni kmečki
forum »pod turnom« ali pred cerkvijo.
Res krajinske literature si brez dobro-
dušnih in v jedru dobroti j ivih župni-
kov skoraj ne moremo zamišljati, toda
potem ga je treba tudi igrati. Mislim,
da bi bil moral vlogo prevzeti starejši
igralec. Pomemben delež pri igri sta
imela Marjanca Horvatova z Lizo in
Milan Brezigar z Danijelom. Oba sta
v svojo igro ujela tisto, kar je pri ge-
nezi nekega dela Goethe imenoval »no-
tranjo obliko«, z drugo besedo občutje.
Preveč bi terjali od ansambla, če bi
zaradi krajinskega vzdušja pričakovali
vsaj dialektični poljanski nadih. Ne bi-
lo bi napak, toda, ker je poljanščina
težka, je bolje, da je režiserka ni pri-
tegnila. Ob iskrni, dovzetni Igri obeh
subretnih tipov sem se spomnü na
besedo Jeana Paula, ki je dejal, da bi
noben umetnik ne smel zrasti v džun-
gli velemesta, ampak vsi na deželi ali
kvečjemu še v provincialnem mestu.
Izredno je ugajal Brezigar. Njegov Da-
nijel je bü pretehtan, dobro postav-
ljen, zelo plastičen lik. Sem in tja me
je kaka drobna črta motila, vendar je
v celoti роро1п(Ж1а usjpel in k umetni-
škemu uspehu večera mnogo prispeval.
Strnadov Kalar je s svojo resno, psi-
hološko poglobljeno igro vzbudil po-
zornost. Njegovo izpreobrnjenje, ki
naj bi ga rešilo zaslužene kazni, je
sicer zelo operetskega značaja, vendar
ga je Stmad zmogel z dokajšnjo su-
gestivno močjo. Novakov Skalar ln Lu-
ca Ane Golobove sta se primerno vklju-
čila v ta vroči trlkot sovraštva in lju-
bezni, vendar s preskromno igro. Kar
je Tavčar s povestjo o zajčku pogreb-
cu, o Skalarju in Kalarju, o Luci in
revščini hotel povedati, temu bi bilo
treba dati več čustvenega žara, še več
notranje oblike. Seveda je to zelo
težko. Gosposki okvirni del so z lepo
igro !postavДe Čermnkova z Marico,
Goršičeva z Mico, Horvatova z Dinco,
Božičeva s Heleno, Jazbinškova z El-
vire, Jeršin z zdravnikom in Skof z
Bonom. Škof je plastično podal tudi
Anžona, Jeršin pa prvega Posavčana,
ki mu je sekundiral kot drugi petelin
na semnju Tomšičev drugi Posavčan.
Jakopina je igral Vernik, Mlačana Bo-
žič, Vrabi pa Načeta. Goršičeva je s
smislom za grotesko ln humor posta-
vila še Katinko, Cervinka pa drastično
Uršo. K uspehu predstave je pripomo-
gel lepo garniran folklorni ples na
semnju in petje znanih ljudskih pesmi,
kar vse nekateri štejejo za heterogen
element resnega teatra. Pa nimajo prav.
Dokler stvar ohrani svojo mero, dokler
ne žali okusa, je prav lahko kvalitetna
sestavina predstave. Predstava je nam-
reč zaradi ljudi, ki bi radi v dveh treh
urah nekaj gledali, kar bi jih pritegni-
lo, duševno zaposlilo, tiralo k razmiš-
ljanju pa jih tudi vedrilo in bodrilo;
predstava ni zaradi kritikov in kritika-
strov. Umetniške oblike menda niso za
vse čase določene. Se posebej so mož-
nosti režije izredno široke. Režiser je
lahko soustvarjalec drame. Dramatik
in sleherni velik umetnik se v nekem
smislu razvija tudi po smrti. Ce lahko
dramaturgija delu marsikaj odvzame,
mu utegne tudi kaj pridodati, statično
gledanje na dramsko umetnino je lah-
ko zelo nebogljeno. Gre le zato, da se
ne spači osnovna p>odoba, ne zvodeni
njena idejnost, njen odnos do resnice.
Posebej je treba omeniti praktično sce-
no, delo Svete Jovanoviča.
Lahko sklenemo: prva predstava je
pokazala, da bo celjsko gledališče v
tej sezoni zmoglo več kakor lani.
Okrepljeno z novimi močmi, med ka-
terimi je tudi nov tehnični vodja Sveta
Jovanovič, se bo lahko lotilo težjih na-
log. Prepričan sem, da že danes do-
prlnaša pomemben delež v zakladnico
slovenske gledališke umetnosti, priča-
kujem pa, da bo ta delež vedno večji
in pomembnejši
T. O.
CELJSKE BODICE
Celjski obrazi
ЧАТЕСАЈ...
Torej pesniki sedlajte
Pegaza na vic — Parnas.
V štirih verzih klofutajte
vsak posamezen obraz.
In če boste najti znali,
veliko mož, ki v Celj' živijo,
v doglednem času bomo zbrali
»Obrazov celjskih galerijo«.
Kdo 1Ж uganil bo ob koncu,
prav sleherni obrazek »lepa,
se režal bo kot gos v loncu,
nagrajen — če bo srečen žreb:
PRVI:
Po Celju se sprehaja pleša.
Baretka jo precizno skriva.
Pod njo pa bistra pamet peša
in jo brez haska pot oblive..
DRUGI:
Poslovno se peča s starino.
Na glavo se mu vdira hram.
Ljubi freske — ljubi vino,
če staro je kot Abraham.
TRETJI:
Bodicam boter je — rednih.
Ni dobro češenj z njim zobati.
Pri sedmi sili vpliven lik
in »grosi« sodišča kterikrati.
(Dalje)
MOKRA TEZA
Ljubi človek, v suši in vročini
spomni se, da pride zimski čas,
pa že v pasjih dneh nei premog misli,
ki boš z njim krotil ledeni mraz!
Zemlja je po dežju vzdihove.la,
ko prejel sem črne rude voz.
Voda, blato tekla sta od пјвдл,
da začuden sem namrdnil nos.
Kupi premog v suši ali dežju,
vlažen je in vendar neopran.
Mirno plačaj ga po mokri težii
in ne boj se zime, državljan!
LASKA»VAGAa
Laška »vaga«, ni to zgaga?
tam pri mostu čisto v redu,
čaka menda Blažev »žegen«.
Kmetic pa, ni to od vraga?
govedo tehta na postaji,
kjer vol še manj kot tele »vaga«.
Dojenčkii v tiniformi
Oni dan — bilo je to 5. okt. 1953 —
»em moral službeno na pot z jutranjim
vlakom iz Celja proti Savinjski dolini.
Malo iz objestnosti, ker je bilo kmalu
po prvem in še nisem čutU popolne
praznine v žepu, malo pa iz vsakemu
zemljanu prirojene želje, da posadi ko-
sti svojega rojstva čim bolj na mehko,
sem si kupil vozno karto II. razreda in
zavzel prostor' v oddelku. Imam pa to
grdo navado, da rad poškilim po so-
sednih oddelkih in tako sem ugotovil,
da je oddelek na levi zaklenjen. Iz go-
lega flrbca oprezam, za koga je kupe
rezerviran. Tik pred obhodom vlaka
opazim, da se je na vratih pojavu listek
»rezervirano za matere in otroke«. Aha,
teden otrok, se mi posveti! Tako je
prav! Naj se ve, da en teden na leto
tudi naš »Savinjčan« vodi o njih ra-
čuna.
Toda glej šmenta!
Ko zazrem malo bolje v kupe, ugle-
dam v njem na moje veliko začudenje
kar tri »dojenčke« v uniformah. Go-
tovo so že odslužili svoj kadrovski rok
ter jim je moralo biti znano, kaj je t*
»zameglitev«, kajti ni trajalo dolgo in
že je vsak »dojenček« imel v ustih cu-
celj v obliki cigarete, kmalu jih je
obdajal gost, neprodiren dim, ki jih je
odtegnil zvedavim pogledom. Oko po-
stave seveda tega ni moglo videti, ker
je samo sedelo v kupe j u in zadovoljno
požmrkavalo v sivi dim. Uboga mal^i
z otrokom, če bi slučajno iskala pro-
stora v tej prekajevalnici! Meni pa se
je inako storilo ob misli, kako sem vra-
čajoč se z dopusta celo noč od Splita
do Zagreba stal na hodniku nabito pol-
nega brzovlaka in gledal pred seboj
popolnoma prazen oddelek za matere
in otroke. Vse jadikovanje potnikov m
obljube, da bomo takoj zapustili kupe,
če se slučajno pojavi kak otrok, niso
pomagale. V kupe ni smel nihče! Isti
predpisi in vendar kako različni!
L. L.
Sitnost z zavarovalnico
Zgodilo se je v Ameriki, toliko ope-
vani po demokraciji in svoboščinah.
Pričujoča zgodba pa pove, da ta de-
mokracija in te svoboščine lahko po-
vzročijo marsikatero »otročarijo«. Je
pač tako v deželah, kjer imajo nekateri
vsega preveč, pa že ne vedo kaj početi.
Pri imovitem Amerikancu se je zgla-
sil potnik neke zavarovalne družbe.
Amerikancu je bilo dolgčas, popoldne
je bilo deževno, pa si je pustil razla-
gati prednosti zavarovanja:
»Marsikdo je obogatel, ko ga je ,bla-
gohotno obiskala' nesreča. Zavarovancu
je nesreča dobrodošla. Jaz bi na vašem
mestu zavaroval vse, pohištvo, hiše,
strelovod, mačko, miši, da, da — prav
vse.«
Amefikanec je bil nad dobrovoljno-
stjo agenta muhasto vzhičen, pa je res
zavaroval menda vse, kar je videl oko-
li sebe. Denarja je imel dovolj, pa je
pogruntal potegavščino, da bi se pre-
pričal tudi o dobrovoljnosti firme, ka-
tero je potnik zastopal.
Popisala sta menda vse do copat, na
Amenkančevih nogah in kadila izvrst-
ne cigare ob irskem kaminu.
»Bi zavarovali tudi cigare?«
»Seveda. Koliko jih je in zoper kaj
jih zavarujete?« je potnik začel izpol-
njevati novo rubriko.
»Hm, poleg teh trideset v škatlji, jih
imam v shrambi še kake tri zaboje po
pet sto. Zavarujem jih proti ognju.*
»Velja.«
Potnik je šel zadovoljen nad kupčije,
Amerikance pa se je muzal za njego-
vim hrbtom, ko je zaprl vrata za sabo.
*
Nekaj mesecev je preteklo. Ameri-
kancu ni zgorelo nič, preplavilo mu je
vsak teden trikrat le kopalno kad, mač-
ka je ostala živa, ko da misli večno
vleči dreto na svileni blazini v pred-
sobi. Toda zdolgočaseni Amerikance je
dal prijavo, da viu je ogenj uničil v»
zalogo cigar.
Zavarovalnica je osupnila, advokati
so pisali knjige obtožb, zagovorov, pre-
pisali stolpiče in strani iz zakonov, na-
posled je Amerikance dobil pravdo. Mo-
rali so mu izplačati zavarovalnino, vi-
soko vsoto denarja za uničene cigare,
katerih dim se je skozi mesece vil nad
lepo zrezljanim kaminom.
Zavarovalna družba »blamaže«, ki je
polnila časopisne stolpce, ni mogla pre-
boleti. Tajno je tekla nova razprava.
Spet knjige aktov, dokazov in Ameri-
kance je bil obsojen namernega požiga.
Jezen je v tidobm ječi puhal dim
»nezavarovanih« cigar.
Avtobusna proga št. 80 lilife
Neredko mora celjski avtobus za-
menjati v Kozjem brestaniškega, ker
mora le-ta v Celje v popravilo. Ob ta-
kih prülkah pobere na progi Kozje-
Lesično potnike in če je še kaj pro-
stora, se usmili še potnikov na Pre-
vorju in v Zegru. Naši ljudje Imajo
za oba kozjanska avtobusa tako razvit
sluh in čut, da že od daleč poznajo kdo
vozi. Ob usodnih dneh slišiš že na po-
staji Pilštanj nenadoma »O jej, Lado
pride!« Ti vzdihi pa niso namenjeni
priljubljenemu šoferju Ladu, temveč
njegovemu vozilu. Zgodilo se je že, da
je vozüo na poti omagalo, pa je Lado
zlezel pod trup in onemoglemu pretipal
vse štiri in ga nato spravü zopet v
pogon. Šele kadar je Zeger za nami,
so potniki vesele j ših obrazov, ker vedo,
da bodo mirno polzeli navzdol in od
tam T Celje. Ko se avtobus pred celj-
skim kolodvorom iznebi vsebine, je
njegova prva pot na kliniko. Včasih
se popravilo le predolga zavleče in pot-
niki za Kozjansko imajo pred avto-
busno postajo v Celju priliko ogledo-
vati lepe, udobne avtobuse, ki vozijo
po ravninskih predelih v bližnjo m
daljno okolico Celja. Tovarišica iz Go-
stince vzdihuje, da bo prispela šele
ob pol devetih zvečer v Lesično, od
koder Ima še dve uri hoje. Tovariš iz
Artič nad Zagorjem pa se jezi, ker se
ponuja dež in da bo moral iz Lisičnega
v temi tavati poldrugo uro po gozdu
do doma. Sicer je podobnih oddaljenih
potnikov dosti. Z zamudo so prizadeti
zlasti delavci v Storah, ki se vračajo
od dela v Zeger, drugo jutro pa od-
hajajo zopet zgodaj na delo. V suhih
in toplih popoldnevih se potniki še
nekam spoprijaznijo z zamudo, dru-
gače je s čakanjem na prostem v mo-
krih in mrzlih večerih.
Da bi se le srečno in brez okvare
avtobusa vrnili domov, je želja vsa-
kogar. Zato se ne čudimo, da nastane
pred Catrovim bregom med Cernolico
in Slivnico tišina in napetost. Se le,
ko se znajdemo na vrhu klanca, zavpi-
jejo vsi v zboru: »Živijo Lado!«, kakor
da bi šlo za zmagovalca na mednarodni
tekmi. Zmaga nad Catrovim bregom
pomeni namreč, da si bo Lado osvojil
tudi vse nadaljnje klance prek Košnice.
Kadar potniki izstopijo, jim dobričina
posveti z žepno svetilko. V teh hribih
bi izstopajočim lahko močna razsvet-
ljava zameglila pogled, da bi se zako-
talHi v vlažne obcestne jarke, zato r
avtobusu ni notranje svetlobne napra-
ve.
Potniki večje p>ostave, ki ne dobijo
sedeža, morajo stati sključeni z upog-
njeno glavo, da potem odreveneli izsto-
pijo.
Razumemo, da SAP nima kdove ko-
liko avtobusov na razpolago, da so po-
trebe velike, vendar upamo, da bo
kmalu ustreženo želji prebivalstva na
Kozjanskem, da bo obrabljeni avtobus
Kozje—Brestanica zamenjan z novim.
F. C,
Pismo iz Bočne
Meseca avgusta smo imeli v Bočni
polletni občni zbor pri kmetijski za-
drugi. Predhodno pa je bila imenitna
reklama, saj smo si lahko teden dni
prej nabrali v trgovini za 1000 din kar
smo hoteli, seveda brezplačno. Izvzeti
so bili le posamezniki, ki so dobüi do-
plačilo za les, čeprav se je tudi ta de-
nar stekel nazaj v trgovino. Skoda, da
nismo posnemali predsednika KZ tov.
Zmavca, ki je les prodal izven KZ, na
ta način ni dobU doplačila (les pa pre-
cej dražje prodal kakor mi v KZ) m
bU upravičen dobiti za ca. 1000 din raz-
nega blaga kar je pač hotel. Tukajšnje-
mu čevljarju Veninšku je tajnik KZ
nesel na dom to vsoto. Tudi sadjevca so
precej pokupüi, vendar so poprej ceno
reklamirali na 45 din za liter, a sedaj
pa se bo moralo plačati 53 din za liter.
Najbrž bo s tem plačana tista pijača,
ki je bUa »razprodana« zastonj.
Lansko spomlad je bilo nakazanega
3900 kg cementa za obnovitveno zadru-
go Bočna (Bočna je bila močno po-
žgana), cena cementu je bila okoli 5
din (franco Bočna), vendar tega cemen-
ta še ni videti. Baje ga je dobil neki
mizar, ki je napravil pohištvo hčerki
. predsednika Zmavca, ali pa sorodstvo,
saj je na stolčkih pri KZ sama »Knebl-
nova žlahta«, strici, tete, svaki itd. s
par odborniki, ki kimajo, kadar se jim
reče. No tudi ti so plačani za kimanje.
Pred kratkim smo imeli veterinarski
pregled goveje živine. Ugotovljeno je
bilo precej okužbe. Čudno se nam zdi,
da ni predsednik obdelovalne zadruge
Zagožen že prej tega ugotovü, saj je
znan živinorejec. Tako kmetje trpijo
veliko škodo, poleg tega pa so skočnmo
zaračunali po 500 din. Prizadetim kme-
tom skoraj ni treba misliti na povra-
čilo stroškov.
Stran 6
WiaiÉtjriii TMtaik«, djK lt. «ktobra 1Ш
Štev. 40
Tribuna
Olepševalnega društva v Celju
IZUET v KOPER, PIRAN IN
P0RT0R02
Olepševalno druStvo Celje priredi pri-
kodnji teden avtobusni izlet v Kox)er,
Piran in Portorož. Na razjwlago je še
nekaj prostih mest. Prijave v društveni
pisarni v Domu OF, pritličje (bivša
iovska soba) dnevno od 10. do 12. ure
dopoldne. Odhod т torek, dne 20. t m.
ob 5. uri zjutraj izpred društvenega pro-
•tora.
TREMENSKA OMARICA
OLEPŠEVALNEGA DRUŠTVA
Olepševalno društvo je uredilo omari-
•o pred drogerijo Sanitas ter jo opre-
milo z najjravami za ugotavljanje vre-
mena: barometrom, tlakomerom in
•stalimi pripomočki. V tej omarici so
tudi vse društvene objave.
Pometanja kolodvorskega perona naj
»e opravljajo pred prihodom vlakov,
kakor se to često dogaja in se naj to
delo opravi zgodaj zjutraj, ko ni potni-
koT na peronu.
Razgrajačem in kaltlcem nočnega miru
masa oblast še vedno ni v dovoljni meri
etopUa na prste, saj so nočni izgredi
•koro vsako noč na dnevnem redu, zla-
sti pa ob sobotah in nedeljah pozno
zvečer. Skrajni čas je, da se zasleduje
te kalilce in se njihova imena objavijo
T časopisju, kakor se je to delalo pred
leti in je to zelo pomagalo k pobolj-
šanju.
Pometanje pločnikov vršijo nekateri,
ne da bi prej poškropili pločnik in to
▼ času, ko je že živahen promet na
ulici. Posebno brezobziren je v tem po-
gledu čistilec mesnice OZZ v Stanetovi
ulici, ki mimoidoče, kateri ga opozar-
jajo na njegovo nespametno delo, še
žali. Tudi njega bo moral klicati na od-
govor sodnik za prekrške.
ALI RES NI V CELJU PRIMERNEJ-
ŠEGA PROSTORA ZA PODJETJE ZA
CESTE IN KANALIZACIJO  KOT V
LEVSTIKOVI ULICI 6
Ko se sprehajaš po UHci 29. novembra
pa pogledaš na dvorišče, ki ga uporab-
lja Ui>rava za ceste in kanalizacijo, te
srce zaboli, ko vidiš, da otroci stanoval-
cev na tem dvorišču plavajo po asfaltni
smoli in ko yqáis navzkriž razmetano
tramov je, deske, razne stroje, gradbeni
material ter hišo, ki že nekaj let pro-
pada, pa se nihče ne zmeni zanjo. Dim-
nik omenjene hiše je razpolovi j en, stre-
ha je naxxìl pokrita, tako da bi morali
imeti stanovalci v zimskih mesecih v
stanovanju dežnike nad seboj. Fasada
propada, pa bi se le z nekaj truda dala
popraviti. Zakaj te zgradbe ne pre-
vzame drugo podjetje, ki bi bilo spo-
sobno očuvati obstoječi stanovanjski
fond? Danes, ko se obnavlja turistično
Celje ter vsi delovni ljudje stremimo
za tem, da v Celje lïrivabimo čim več
turistov, se nekatera podjetja postavijo
v ozadje, kakor da niso dolžna sodelo-
vati pri komunalnem gospodarstvu ter
po svoji zmogljivosti urediti potrebno.
_       H. J.
Kajenje po hrivnicah je strogo za-
branjeno, vendar se za to prepoved ne
zmenijo kadilci, saj jim daje pri tem
vzpodbudo osebje brivnice, ki še pri-
žiga strankam cigarete. Sanitarna in-
špekcija naj strogo zasleduje take pre-
krške.
Razpasla se je čudna razvada, da
starši jemljejo v gostilne s seboj male
otroke, ki se nato igrajo po vsej go-
stilni, letajo po njej in nadlegujejo
goste. Nekateri starši celo pripeljejo
otroške vozičke z dojenčki v gostilno.
Take razvade se morajo odpraviti, kar
je v prvi vrsti skrb upravnika dotično-
ga gostinskega obrata, ki bi tudi ne
smel dopustiti, da dobivajo taki otroci
alkoholne pijače.
Telesna vzgoiain šport
SMUCARJII
T ietrtek, dne 15. oktobra 1953 bo izvedel
nnnčarski odsek PD Celje tekmovanje, ki je
•bvezno za vse članstvo.
Mnogoboj obsega hitrostni tek (100 oziroma
И m), vztrajnostni tek (3 km za člane, 2 km za
mladince, 1,5 km za članice ter 1 km za mla-
dinke), skok y daljino ter met krogle oboje-
ročno. Ocenjevanje bo po finskih tablicah.
Tekmovalci naj se zberejo do 15,30 na stadi-
oa« AD Kladivar т Celju.
Vabimo smnčarje celjsko - šaleškega bazena
(Vojnik, Sent Jurij, Laško, Žalec, Šoštanj, Vele-
■je), da se tekmovanja ndeleže.
Nogomet
▼ Zagrebu — Metalac : Kladivar — 1 : 1 (1 : •)
T Celju - Rudar (Trb.) : Celje - 4:2 (2:1)
mladina — Odred : Kladivar — 2 : 1 (1 : 1)
_Atletika__
Celjani so v nedeljo že drugič zapovrstjo
zmagali na atletskem troboju mest. Ker je bila
letos odsotna ekipa Ljubljane, se je vršil le
dvoboj Maribor : Celje. Prehodni pokal MLO
Celje je prišel nazaj v Celje.
Mladinska reprezentanca Slovenije, v kateri je
nastopalo več mladih atletov in atletinj Kladi-
varja, je v nedeljo premagala z veliko razliko
reprezentanco Hrvatske.
IZ SODNE DVORANE
IZ MALOMARNOSTI
JE POVZROČIL GOZDNI POŽAR
Kmetovalec Zupane FUip je 23. marca
1953 na svojem zemljišču pri Vranskem
zažgal kup suhega drač j a tako nepre-
vidno, da se je ogenj razširu v gozd,
kar je imelo za posledico, da je v njem
zgorelo 1000 smrekovih sadik in ostali
mlajši nasad. Nastala škoda je bUa
ocenjena okrog 44.000 dinarjev. Zaradi
povzročitve nevarnosti na premoženju
je bü obsojen na 6 mesecev zapora.
Kazen mu je sodišče odložuo za dobo
enega leta.
TUJO LASTNINO SE MORA
SPOŠTOVATI
Drk D j uro, zaposlen pri Gradbenem
podjetju OZZ Celje-okolica, je vzel iz
graduišča v Celju na škodo Gradbenega
podjetja OZZ skupno 65 kg železnih pa-
lic v vrednosti 6500 dinarjev. Obsojen
je bü zaradi tatvine na 1 mesec in 15
dni zapora.
ZARADI GROŽNJE OBSOJENA
Beškovnik Kari in Brence Ludvik sta
lani septembra v prepiru v gostüni KZ
Zreče z nevarnim predmetom grozila
Perlič Jožetu in Navršnik Jerneju.
Brence Ludvik je Navršnika udaru tudi
I kolc«n po glavi in ga lahko poškodo-
raL Beškovnik je bü obsojen na 15 dni,
Brence pa na 1 mesec zapora. Kazen
je 8odu»če «berna odložUo za dobo enega
leta.
TUJA DRVA SI JE PRILASTIL
Cerovšek Martin je v mesecu juniju
letos odpeljal iz gozda pri Laškem naj-
manj 4 prm drv, last Kislinger Jura.
Obsojen je bü na 3 mesece zapora, po-
gojno za dobo enega leta.
Uhoj v Okroga pri Ponikvi
SS-letni sedlar v Delavnici železniških
vozu v Mariboru Goričan Alojz, se je
leta 1950 priženu na malo posestvo Lu-
cije Brence v Okrogu pri Ponikvi in
se poroču z njeno hčerko Julij ano. Za-
kon je bü srečen le nekaj mesecev,
dokler Goričan ni zvedel nekaj o tem,
da mu je žena nezvesta. Iz delavnic,
kjer je bü zaposlen, je prihajal domov
le ob sobotah. Ljubosumnost se je stop-
njevala, postajal je vedno bolj raz-
dražljiv, tako da o družinskem sožitju
ni büo več govora. Tudi s taščo je büo
življenje neznosno. Večkrat je priha-
jal v občinsko pisarno in jokaje opi-
soval neznosne razmere, v katerih je
živel z ženo in taščo. Goričan je bü
tudi po svoji naravi razburljiv, razrva-
ne družinske razmere pa so njegovo
razburljivost še povečale. V ozadju tega
je bü Alojz Romih, ki se je rad vtikal
v razmere svojih sosedov. Tako je huj-
skal tudi Brencetovo, ki se je zadrže-
vala pri njem, naj spodi od hiše hčerko
Julijano in njenega moža. Namigaval
je tudi, da hčerka ni poštena kot žena.
Brencetova mu je verjela in to pove-
dala obtoženemu Goričanu. Zaradi očit-
ka nezvestobe je bil prepir stalno v
hiši. Goričan je pravil sosedom, da prej
ne bo miru, dokler ne bo izginu Ro-
mih. Goričan je prišel domov za dr-
žavni praznik 29. nov. 1952. Zvečer 30.
novembra so okrog njegove hiše raz-
grajali fantje in mu pobüi šipe na
oknih. Istega večera je prišlo tudi do
obračuna med skrajno razburjenim in
delno vinjenim Goričanom in Romihom.
Goričan je Romiha enajstkrat zabodel
z ostrim lovskim nožem, tako da je Ro-
mih poškodbam podlegel. Ker je na-
stalo mnenje, da Goričan ni duševno
popolnoma zdrav, so ga poslali v bol-
nico za duševne bolezni, kjer so ugo-
tovili, da ni duševno bolan, marveč le
po svojem značaju nenavaden, da je
psihopatska osebnost in da je svoje de-
janje izvršu v afektu. Okrožno sodišče
je Alojza Goričana obsodüo na 3 leta
strogega zapora. Pri odmeri kazni so
upoštevali, da je bua njegova možnost,
zavedati se svojega dejanja, bistveno
zmanjšana.
POCENI STA HOTELA PRITI
DO VINA
40-letni Skrabl Avgust in 50-letnl Je-
rič Kari, oba kmeta v Zahenbercu pri
Rogatcu, sta 14. 12. 1952 poizkušala vlo-
miti v zidanico Plavšak Antona v Tla-
kah, da bi na tak način prišla do vina.
Vlom pa jima ni uspel. Zagovarjala sta
se zaradi kaznivega dejanja poizkusne
tatvine pri okrožnem sodišču in bUa
obsojena vsak na 3 mesece zapora.
oOo
But Anton je v Zg. GabemUcu za-
grešu nad mladoletno deklico nemoral-
no dejanje. Okrožno sodišče ga je ob-
sodüo na 1 leto strogega zapora.
OBJAVE IN OGiASI
Okrajni ljudski odbor Celje-okolica
sprejme takoj v službo za gradbeno
iruipekcijo GRADBENEGA INŽENIRJA,
za katerega je na razpolago komfortno
stanovanje.
Enega GRADBENEGA TEHNIKA in
enega   GOZDARSKEGA   INŽENIRJA
Prošnjo za sprejem v sliižbo je po-
slati na Sekretariat za personalno služ-
bo pri OLO Celje-okolica.
Manjše industrijsko podjetje sprejme
perfektnega RACUNOVODJO (moško
moč). Nastop takoj ali pozneje.
Pismene ponudbe poslati na Celje,
poštni predal 130.
RAZPIS
Ljudski odbor mestne občine Laško razpisuje
na podlagi 3. člena Uredbe o prodaji stanovanj-
skih hiš iz splošnega ljudskega premoženja —
Ur. list FLRJ št. 17-101 z dne 22. aprila 1953 in
št. 31-263 z dne 18. avgusta 1953
javno    dražbo
eno in dvostanovanjskih hiš, in sicer:
Hiša štev. 46 (izklicna cena je 993.825 din), hiša
štev. 127 (259.250 din), hiša štev. 128 (737.150 din),
hiša št. 90 (949.850 din), hiša št. 89 (823.200 din),
hiša št. 74 (247.400 din), hiša št. 89 (581.600 din),
hiša št. 42 (683.5«Î0 din), hiša št. 139 (739.125 din),
hiša št, 68 (294.300 din), hiša št. 79 (1,122.000 din),
hiša št. 93 (529.275 din), hiša št. 77 (305.200 din),
hiša št. 81 (285.080 din), hiša št. 88 (378.750 din),
hiša štev. 16 Podvin (68.850 din), hiša štev. 19
Marijagradpc (171.200 din).
Izpod izklicne cene hiše ne bodo naprodaj.
Dražba bo na podlagi pismenih ponudb, ki jih
je treba poslati posebej za vsako hišo najkasneje
do 28. oktobra 1953
na naslov:  >Ljndski odbor mestne obč.ine —
dražbena komisija — v Laškemf v zalepljenih
kuvertah.
Na zunanji strani zalepljene kuverte, v kateri
pošilja ponudbo, mora ponudnik napisati hišno
številko tiste hiše, za katero daje ponudbo.
Ponudbe morajo vsebovati:
1. Priimek in ime, poklic in bivališče ponud-
nika.
2. Ponuđeni znesek.
3. Znesek, ki bi ga ponudnik plačal takoj, ko
ljudski odbor mestne občine sprejme njegovo
ponudbo.
4. Znesek, ki bi ga ponudnik izplačal v obro-
kih in rok, do katerega bi izplačal ostanek.
5. Izjava, da se je ponudnik seznanil z draž-
benimi pogoji in da jih sprejme.
K javnemu odpiranja pismenih ponudb bo
dražbena komisija pristopila za ponudbe za
prvih 9 hiš
dne 12. novembra 1953 ob 8. uri,
ponudbe za ostalih 8 hiš pa
dne 13. novembra 1953 ob 8. uri.
Tega naroka naj bi se udeležil vsak ponudnik
osebno.
Najpozneje pred pričetkom naroka za odpira-
nje çonndb mora vsak ponudnik plačati pri
finančnem odseka ljudskega odbora mestne ob-
čine Laško varščino v znesku, ki ustreza 5% iz-
klicne cene.
Tisti, ki so sodelovali v narodnoosvobodilnem
boju, bodisi v sestavu narodnoosvobodilne vojske
ali pa z organiziranim aktivnim delom, počenši
od leta 1941, 1942 in 1943, družinski člani borcev
(starši, zakonski drug ali otroci), ki so padli v
narodnoosvobodilnem boja, vojaški vojni inva-
lidi in izseljenci-povratniki lahko kupujejo sta-
novanjske hiše tudi na obroke. Izkazati pa se
morajo s potrdili ljudskega odbora ali Zveze
borcev.
Narodna banka FLRJ dovoli osebam, omenje-
nim v prejšnjem odstavku, dolgoročne kredite
za nakup stanovanjskih hiš v skladu z uredbami
(Ur. list FLRJ št. 23-51 in 31-51). Ta kredit ne
more biti večji od 85% kupnine ter mora kupec
plačati razliko med kupnino in dovoljenim kre-
ditom banki v gotovini, ko vloži prošnjo za
kredit.
Drugim državljanom bo ljudski odbor mestne
občine Laško dovolil obročno plačevanje do naj-
več dveh let. Tistim, ki bi takoj plačali večje
zneske ali celo kupnino v gotovini, se dovoli
olajšanje v plačevanju obrokov oziroma popust
pri kupnini.
Natančnejši opis hiš, plačilni pogoji itd. so
razvidni iz dražbenih pogojev, ki so interesen-
tom na vpogled pri Ljudskem odboru mestne
občine Laško med uradnimi urami.
Ljudski odbor mestne občine
Laško
PODJETJE TOPER
toMpi stroj za robljenje prešitili odej._
PoAiiudbe na Toper, Celje.
NASEL sem kolo (moško) v veH
pred dispanzerjem v Zdravstvenem
domu. Kolo se nahaja pri tovarišu
Korenu, Gregorčičeva ul. 4.
PRODAM /elo dobro ohruiiji'no pulte in police
хџ manufakturo in špeci-rijo. R. M. Paucr,
Braslovče.
PRODAM zidan štedilnik       okovje — poceai.
Ogled od 15. ure dalje v Kersnikovi 15.
UGODNO PRODAM dvodelno omaro v dobre*
stanju in tapecirano klop. Naslov v upravi.
PRODAM kredenco, psiho, posteljo, nočno oma-
rico, umivalno omaro, mize, predsobno steno.
Naslič, Tkalska 6.
PRODAM dober šivalni stroj >Singer< (z okrog-
lim  čolničkoni)  za 30.000 din.  Na ogled pri
Invalidskem   podjetju,   Celje.   Lastnik   Aloje
Lah, Dom onemoglih. Vojnik.
PRODAM posestvo v Košnici, 10 ha gozda. 5 km
obdelovalne zemlje, ali pa zamenjam za mal*
posestvo v bližini Celja. Cena ugodna.
PRODAM  diferencial  za Opel-Olimpia.  Filipië
Alojz, Celje, Tomšičev trg lOa. Avtotaksi.
SPALNICO, kredence ter ostalo pohištvo ugodn*
prodam.   Vprašati Cankarjeva  15, Celje, pri-
tličje levo od 11. do 15. ure.
DAM NA POSODO ženski šivalni stroj »Singerc.
Naslov v upravi.
ZAMENJAM stanovanje, sestoječc se iz sobe в
balkonom,   kuhinje   in   ostalih   pritiklin,   za
enako v bližini >Metke<, v Medlogu ali v tej
okolici.   Vprašati  pri  lastnici:  Krušič Anica,
Pohile št. 41, Celje.
IZGUBILA SEM v torek zjutraj žensko zapestn»
uro od Ostrožnega do Zdravstvenega doma. —
Prosim poštenega najditelja, naj jo vrne proti
nagradi na naslov: Jelen, Ostrožno 65, Cfelje.
Naslov v upravi lista.
PREKLICUJEM osebno izkaznico 0640456, ukra-
deno 12. septembra 1953, na ime Verk Peter.
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem darovalcem
vencev in cvetja ter vsem, ki so sprem-
ljali JULIJANO RUPNIK na njeni zad-
nji poti.
Rodbina Kočevar in Rupnik, GotovUe
NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA
Dne 11. 10. 1955: tovariš dr. Bitenc Maks. Celje.
Cankarjeva ulica 11.
Nedeljska zdravniška dežurna služba traja od
sobote od 18. ure dalje do ponedeljka do 8. ure
zjutraj. j
MESTNO GLEDALIŠČE CELJE '
Sobota, 10. oktobra 1953 ob 20: »DRAGA RUTHc
gostovanje v Laškem
Nedelja. 11. oktobra 1953 ob 20: Vf.O.Semìw.
»ATENTATc - Izven
Torek, 13. oktobra 1953 ob 15: Ivan Tavčar - Osi|»
Šest: »CVETJE V JESENI« - zaključena pred-
stava za srednje šole
Četrtek, 15. oktobra 1953 ob 15: Ivan Tavčar -
Osip Šest: >CVETJE V JESENI« - zaključena
predstava za srednje šole
Sobota, 17. oktobra 1953 ob 20: Ivan Tavčar-Osi^
Šest: »CVETJE V JESENI« - Izven
KINO UNION CELJE
Od 8. do 14. 10. 1955: >PLAVAJOCE GLEDALI-   ,
SCE« — ameriški barvni film |
Predstave dnevno ob 18. in 20. uri, ob nedeljah
ob 16., 18. in 20. uri.
KINO DOM CELJE
Od 7. do 9. 10. 1953: >SRECANJE S FRANKKN-
STAJNOM« — ameriški film
Od 10. do 16. 10. 1953: »VRAG VZEMI SLAVO« —
italijanski film
Predstave dnevno ob 18,15 in 20.13. ob nedeljah
ob 16,15, 18,15 in 20.15.
Društvo slovenskih filmskih delavcev
iz Ljubljane prikazuje:
Od 9. do 11. 10. 1955: »VELIKA TOČKA« —
nemški film
Od 16. do 18. 10. 1955: »SEDEM LET NESREČE«
nemški film
Predstave  dnevno ob  16. uri. ob nedeljah ob
10. uri.
DRAZBENI OKLIC
Občinski ljudski odbor Loka pri Zusmu oklicuje dražbo 3 stanovanjskih
hiš za dne 15.10.1953.
Hiše stojijo ob glavni cesti, so večsobne s kletmi in so zelo prikladne za
upokojence. Cena od 120.000 do 250.000 dinarjev.
Vse druge poizvedbe nudi Občinski ljudski odbor Zusem.
Občmski ljudski odbor Zusem.
ZIDOR HORVAT
^KAMNOLOM
Skrbno se je napravila in bila v resnici lepa. Kri ji je
zaplala v gostih sunkih. Potem je odločno stopila na pot,
svesta si svoje pravice in cene.
»Jernej, moj mož, kje je? Kaj se je zgodilo« je narejeno
postavljala besede. Gledala je Grobljarju naravnost v oči: v
njih se je zrcalil brezdanji glad po njej. Spoznala je, da je
prišla o pravem času.
»Tako, tega malopridneža iščeš? Kaj pa jaz?« Stegnil je
roke ko ogromne lovke po njej in jo s strastnimi krči prižel
nase. Voljno se mu je prepuščala. Potlej se ga je krčevito
ovila.
Jezovi so popustili neudržanemu pritisku človeških strasti,
ki so se razlile v deroč tok ...
Nagon ženske-samice je prišepetaval Tončki, da je nad-
vladala od sle prevzetega samca; prijetna mu je in užitek mu
nudi. Prva je prišla k sebi in že predla mrežo naprej. V za-
vesti zmage in v spoznanju, da se tudi ta človek ko vrhova
šiba upogiba pred prikupno žensko, je rasel v njej ponos in
pogum. Umikala se mu je, da dražila pa zopet vabila. Uspe-
vala je: v omotični začaranosti ji je udano sledil lakoten na-
slade.
Sonce je upiralo zadnje žarke v gore in hribe in v mala
okna hišic po večernih pobočjih, da so zažarela, kakor bi bila
v ognju. Kakor srna je Tončka lahkotno poskakovala, da jo
je Grobi j ar komaj dohajal. Tudi on je bil razigran, saj je bil
današnji dan dan zmage. Drevi naj bo še večer pirovanja.
In njemu se hoče pirovati z žensko, ki je lepa in sladka.
Poletno sonce je zatonilo za gorami. Na zemljo se je
spuščala tančica mehkega poletnega večera. V koči na Že-
leznem vrhu se je v brezbrižju opajalo z naslado dvoje
vročičnih ljudi
Pod mrak so orožniki aretiranca spustili. Svobodna sta
stopala samozavestno in v živahnem pomenku. Pred gostilno
na kriašču pred vasjo sta se ustavila.
»Noter poglejva,« je prigovarjal Leveč. »Z onim zlikov-
cem bi se rad srečal, preden zapustim Belo reber.«
»Veš, da imam račune z njim tudi jaz, toda... Še besede
nisem utegnil spregovoriti z njo — z ženo«, je bebljal Skut-
nik. »Do nje stopim. Potem se vrnem.«
»Mudi se ti pa, Jernej, mudi,« ga je podražil Stanko. »Le
pomeni se z njo, morda ti bo še za priprošnjico pri Grob-
ljarju.« Porogljive besede so Jerneja žgale in zmedle, da ni
vedel, kaj bi počel. Pa je že Stanko zopet povzel tovariško:
»Prijatelja sva bila in kot taka se bova razšla. Pojdi!«
Jernej je stekel po stezi navzgor. Pestrost današnjih do-
godkov mu ni dala zbrati in razspostaviti misli in občutkov.
Zavedal se je le, da je zopet na cestnem razpotju. Kako? Saj
ni več sam! Tu je vendar žena, Tončka. Zajtrk mu je pri-
nesla. Vrnila se je in tako napravila prvi korak k spravi.
Sedaj morda v skrbeh misli nanj. Pričakuje ga... Nežno
čustvo mu je ubrano pozvanjalo in ga priganjalo.
Pri koči je prisluhnil: šum in šepet je slišal. Vrata so
bila zapahnjena. »Tončka! Tončka! Jaz sem. Grobljar nama
je hotel zagosti, pa bova midva njemu, da naju bo pomnil.
Stanko čaka spodaj. Hitro odpri«!
Vse tiho.
Jernej se je vznemiril. Ali se mu je zdelo? Glavo je
vtaknil v majčkeno okno. Kako? Pa ne, da bi.. . Sum se je
postavil predenj ko prikazen. Oblila ga je vročina in srce
mu je vztrepetalo, da ga je čutil v sencih in grlu.
»Odpri, ženska, ti rečem!« je grozeče zatulil v okno. »Ce
ne, poderem bajto! Ne! Zažgem jo!«
Z vso silo se je zagnal v vrata. Leseni, sprhnjeni tečaji
so popustili in duri so s treskom padle po izbi. Tončka je
zavreščala ko preplašena kura. Grobljar je zarenčal ko pes
pri mastni kosti.
(Konec prihodnjič)