ZAUPAMO V KAKOVSTNO ŠOLO PRIHODNOSTI Bujenje likovne domišljije in slikovitost svinčnika Anamarija Cvelbar, magistrica profesorica poučevanja likovne pedagogike, OŠ Danile Kumar Prispevek v ospredje postavlja učenca oz. otroka, ki v današnjem svetu barvne prenasičenosti, zunanjega blišča, pretiranega krašenja in enoznačnih podob marsikdaj ostane brez prave možnosti za razvoj občutka za likovno dobro, vredno in kakovostno. V prispevku je grafit- na risba predstavljena kot medij za urjenje domišljije, potapljanje v notranji likovni svet in spodbujanje kreativnosti pri pouku likovne umetnosti. Prispevek predstavi uporabo didaktičnega pripomočka – avtorske slikanice brez besedila Stara hiša, s pomočjo katerega se učenci pri pouku likovne umetnosti navajajo na opazovanje, prepoznavanje in uporabo likovno pomembnih komponent grafitne risbe. 1 Pomen slikanice za otrokov razvoj dornejše in učinkovitejše. Otrok se tako tudi ne- Slikanice marsikdaj nosijo odgovornost za otroko- posredno sreča z umetnikom in ne le z njegovim ve prve korake v svet književnosti in likovne ume- delom, kar je dodana vrednost pri vzpostavljanju tnosti: predstavijo jim različne načine vizualnega stika z umetnostjo in odnosa do nje. upodabljanja sveta, jih učijo razumevati sisteme nebesednih znakov, jih spoznajo z abecedo vizu- 2 Slikanica brez besedila alne pismenosti, s pravili različnih likovnih tehnik, Tiha knjiga ali slikanica brez besedila (silent book, pomenom merila, perspektive, jim pomagajo wordless picture book) je skrajna oblika slikanice, pridobiti občutek za tridimenzionalnost idr. Otro- ki celotno zgodbo predstavi zgolj skozi ilustraci- ci tako razvijajo splošne intelektualne in druge jo (Haramija in Batič 2003). Marjana Kobe (1987) sposobnosti, ob tem pa na lastni razvojni ravni slikanico brez besedila opredeli kot zvrst slikani- razmišljajo o sebi ter o kulturi in svetu, v katerem škega gradiva, v kateri ustvarjalec prek dinamič- obstajajo (Rot Gabrovec 2003). Slikanica poleg ne, pripovedne ilustracije, torej zgolj s svojimi li- pomembne kognitvne funkcije nosi ključen mo- kovnimi zapisi, prek celotne knjige razprede svojo tivacijski inštrument – ilustracijo (Zupančič 2012). zgodbo. Ta posebna oblika slikaniškega gradiva Branje slik otroka notranje bogati, saj ga spodbu- od bralca zahteva aktivno sodelovanje pri ustvar- ja k podoživljanju upodobljenih oblik in figur ter janju pomena, tvorjenje dialoga z ilustracijami in k vzpostavljanju odnosov med njimi (Karim 2003), branje na različne načine (posamezno in zapore- obenem pa uživa ter se sočasno še uči, spozna- doma), odkrivanje zvez med njimi, ob tem pa obli- va svet in neguje svojo prirojeno, še neobreme- kuje in stopnjuje pričakovanja ter ugotavlja po- njeno domišljijo. V literaturi je mogoče zaslediti men celote (Haramija in Batič 2003). Razbiranje pomembnost kakovosti ilustracij v slikanicah, saj in razumevanje pomena zgodbe v taki slikanici je le-te vplivajo na otrokovo domišljijsko predstavo, večplastno in zahtevno. Prek pozornega opazova- na njegova čustva in razum. Kakovostne ilustra- nja ilustracij in aktivnega tvorjenja pomena celote cije nudijo učinkovito pomoč za predstavo in po- si otroški bralci slike prisvajajo in jih obvladujejo, globljeno doživljanje zgodbe (Karim 2003), hkrati posledično pa se učijo opazovanja in nadziranja pa otroci prek njih odkrivajo različne načine likov- lastnega okolja ter povezovanja že znanega (Rot nega podajanja pripovedi ter raziskujejo lastno li- Gabrovec 2003). Poleg samostojnega opomenja- kovno ustvarjalnost (Avguštin 2003). Učitelj lahko nja celote pa tiha knjiga otroka spodbudi tudi k konkreten primer tovrstnega kakovostnega gra- ubesedenju lastnih spoznanj, k nadomeščanju diva priskrbi tudi s svojo lastno ustvarjalnostjo. S pisane besede in razvoju lastne jezikovne zmo- tem otroku ponudi možnost, da se ne sreča le s žnosti (Rot Gabrovec 2003). primeri kakovostnih ilustracij, ampak mu preda svoje osebno izkustvo. Na učenca tako prek oseb- 3 Risanje s svinčnikom nega dela prenese še izkušnje lastnega likovnega Risanje je osnovna metoda prenosa likovnih misli ustvarjanja in mu s tem posreduje znanje, ki je v vidno obliko (Tomšič Čerkez in Komelj 2010). Ris- zaradi lastne udeleženosti toliko močnejše, pro- be so ene najstarejših artefaktov naše civilizacije, 32 Didakta kar kaže na to, da je bilo risanje v družbi od nekdaj žnostmi grafita, s slikanico brez besedila ter pomembno tudi za socialno in duhovno življenje. oblikujejo posamezne ilustracije kot kompozi- Rački (2010) poudarja, da je narisana podoba rodila cije z linearnimi in točkovnimi teksturami. Nato pisavo ter spodbudila razvoj tehnologije in znano- smo oblikovali didaktični sklop na risarskem li- sti, Nina Šuštaršič s soavtorji (2011) pa navaja vrsto kovnem področju, ki zajema dve učni enoti po dejavnikov, ki risbi pripisujejo velik pomen v člo- dve šolski uri. Posamezna enota je oblikovana po vekovem razvoju – na eni strani se namreč ljudje elementih klasične učne priprave in temelji na prek risbe urimo v posnemanju narave in razvija- učnih ciljih za šesti razred osnovne šole iz učne- mo sposobnost opazovanja, na drugi pa – z uče- ga načrta za likovno umetnost (2011). V uvodnem njem posploševanja in abstrahiranja – izpopolnju- delu smo učencem s pomočjo učnega pripo- jemo pojmovno mišljenje (Šuštaršič in drugi 2011). močka – avtorske slikanice brez besedila Stara hiša – predstavili izrazne zmožnosti grafita s po- Grafitni svinčnik je linearno orodje, ki ga lahko ri- udarkom na teksturah. Omenjeni didaktični pri- sar zelo raznoliko izkoristi in ga uporabi, da z in- pomoček je predstavljal izhodišče obravnavanja dividualno, sebi lastno motoriko na mnogotere novih likovnih pojmov in je učencem predstavljal načine izrazi svoj slikarski temperament (Butina edini vir spoznavanja le-teh (linearna in točkovna 1997). Umetnik se lahko pri risanju s svinčnikom tekstura). izraža z zelo raznolikimi načini potezanja in tako izrabi vrsto izraznih in oblikovalskih možnosti Svoje likovne izdelke so otroci realizirali na osno- grafita; prepričljivo lahko uporablja neskončne vi fantazijske zgodbe, ki smo jo učencem v do- možnosti variiranja linije, lahko pa se igra tudi z ločeni fazi predstavili in je osnovala temelj za li- modeliranjem nelinearnih svetlostnih vrednosti kovno nalogo: oblikovanje motiva po domišljiji z in točkovnih možnosti (Butina 1997). linearnimi in točkovnimi teksturami. Teoretično znanje seveda koristi, vendar ne od- 4.1.1 Aplikacija slikanice v pedagoško prakso tehta konkretne likovne izkušnje, ki je za učitelja (didaktični sklop Gozd domišljije) pomembna prav zato, da lahko učence usmeri Zasledovani vzgojno-izobraževalni cilji, ki smo jih v kvalitetne likovne rešitve. Na likovnoteoretični zastavili, so, da učenci: ravni je prek formalnih likovnih analiz sicer mo- - Preizkušajo različne risarske pripomočke goče predstaviti različne likovne gramatike, no- (svinčnike različnih trdot), ob tem pa spozna- tranjo zgradbo posameznih likovnih del in tako vajo njihove značilnosti, razvijajo motorične upravičiti uporabo le-teh v likovnodidaktične spretnosti in se seznanijo z izraznimi zmo- namene. Lastna likovna praksa pa učitelju poleg žnostmi grafita. tega omogoča še, da se poda na izkustveno ra- - Opazujejo in primerjajo zglede linij in točk v ven in pred predajo znanja učencem le-to posvoji. naravi in v likovnih delih (s pomočjo didak- Prek slednjega tudi sam globlje umeva in razpo- tičnega pripomočka, slikanice Stara hiša), ob znava lastnosti in značilnosti likovnega jezika, k tem pa spoznavajo in usvajajo likovni pojem čemur bo kasneje navajal tudi svoje učence. tekstura. - Se seznanijo s slikanico brez besedila in ob 4 Primer prakse tem odkrivajo ter razvijajo smisel za izražanje Današnji otrok je v okolju barvne prenasičenosti, zgolj skozi risbo. zunanjega blišča, pretiranega krašenja in eno- - Pri lastnem delu razvijajo občutek za uporabo značnih podob dostikrat nebogljen pri prevzga- različnih vrst točk, linij in tekstur. janju občutka za likovno dobro, vredno in kakovo- - Rišejo po domišljiji in se ob tem navajajo na stno. Ker je risanje s svinčnikom osnovna, a marsi- samostojno izbiro elementov v risbi in njihove kdaj prezrta ali podcenjena veščina upodabljanja velikosti ter razvijajo občutek za razporejanje (Rački 2010), nas je zanimalo, kakšen bo odziv oblik po formatu. učencev na izbrani didaktični pripomoček (mo- - Razvijajo občutek za bogatenje oblik z linear- nokromno slikanico brez besedila v grafitni teh- nimi in točkovnimi teksturami ter z njimi obli- niki) ter likovno tehniko (grafit). Zanimalo nas je, kujejo kompozicijo. kako učenci s pomočjo izbranega didaktičnega pripomočka (monokromne slikanice brez besedi- Za začetek smo pripravili kratko igrico, vizualne la) rešujejo zadane likovne probleme ter izrabljajo uganke. Na projekciji smo prikazali detajle iz sli- in realizirajo izrazne zmožnosti grafita. kanice Stara hiša, teksture, na podlagi katerih so morali učenci prepoznati, kateremu delu pripa- 4.1 Učni sklop Gozd domišljije dajo (npr. tekstura obraznih gub pripada nagu- Za glavni cilj didaktične enote smo si zastavili banemu starčkovemu obrazu, tekstura strešni- naslednje: učenci se seznanijo z izraznimi zmo- kov pripada stari hiši itd.). 33 Didakta ZAUPAMO V KAKOVSTNO ŠOLO PRIHODNOSTI Takrat uvedemo nov pojem »tekstura« in učen- cem razložimo, da o njej govorimo takrat, ko neko površino zapolnimo z različnimi črtami ali točka- mi; da je tekstura kot koža neke posamezne obli- ke in nam obliko natančneje opiše. Nato skupaj naštejemo, kakšne vse so lahko lastnosti oblik (mehka, nagubana, hrapava, kosmata, gladka, nazobčana ...). Na projekciji zatem prikažemo nekaj primerov različnih črt in točk, ki so bile po ploskvi razpore- jene na različne načine in so zato prikazovale raz- lične teksture. Učenci ugotavljajo, kakšne vse so lahko linije (ravne, lomljene, vodoravne, navpič- ne, vijugaste, ukrivljene, goste, redke ...) in točke (drobne, nepravilne, goste, redke ...). Da se učenci prepričajo, da so vse te teksture res sestavljene iz linij in točk, sledi prikaz primerov ilustracij iz vizualnih ugank. Zatem učence vprašamo, s čim so bile prej pred- stavljene ilustracije narisane. Potrdimo njihovo ugotovitev in jim razkrijemo, da so vse ilustraci- je iz slikanice z naslovom Stara hiša v celoti na- Detajl starčevega obraza risane samo s svinčnikom. Z učenci si ogledamo slikanico, ob tem pa poudarimo, da je slikanica Stara hiša posebna tudi zato, ker svojo zgodbo Po uvodni motivaciji ugotovimo, da so bili opazo- pripoveduje povsem brez besed, samo z ilustraci- vani detajli različne oblike, ki pa niso bile prazne, jami, in da jo zato imenujemo slikanica brez bese- ampak zapolnjene z raznolikimi vzorci, sestavlje- dila. Učence opozorimo, da so pozorni predvsem nimi iz različnih črt in točk (npr. streha ni bila pra- na uporabo svinčnika in različne teksture oz. na zna in ni bila le obris, ampak je bila zapolnjena). uporabo črte in točke. Celotna ilustracija (Spomini) 34 DDiiddaakkttaa Ilustracija iz Stare hiše; Pogum Ilustracija iz Stare hiše; Radovednost Ilustracija iz Stare hiše; Ruševine 35 DDiiddaakkttaa ZAUPAMO V KAKOVSTNO ŠOLO PRIHODNOSTI Ilustracija iz Stare hiše: Ponovno skupaj Sledi demonstracija uporabe svinčnikov različnih Sledi napoved glavne naloge: risanje risbe s svinčni- trdot (od B do 6B). Otrokom uvodoma razložimo, kom z uporabo teksture. Učencem razkrijemo na- da je različne teksture ter različno močne črte in slov, ki je Gozd domišljije, in jih motiviramo z najavo, točke veliko lažje narisati, če uporabljamo različne da jih bo do prizora, ki ga bodo ilustrirali s svinčni- trdote svinčnikov: mehkejši, kot je svinčnik, višjo kom, tokrat pripeljala prav posebna zgodba. številko ima. Opozorimo jih, naj bodo ob poslušanju zgodbe Po končani demonstraciji omenjene tehnike učen- zelo pozorni, naj si v mislih poskušajo pripoved ci dobijo nalogo, da za vajo narišejo tri različne teks- vizualizirati in naj si sprehod po svoji domišljiji do- ture in jih spodbudimo, da pri tem uporabijo različ- bro zapomnijo. Nato jih povabimo k udobni na- ne svinčnike. mestitvi in začnemo brati: Ste že slišali za gozd vseh čudes? Ne? To je naj- in iz vseh raste trava in plevel. Pogledaš dol. nenavadnejši in najosupljivejši gozd, v kate- Tla so porasla z zelenjem, tako da so videti ka- rem se skriva prav vsa domišljija sveta. Veste, kor vrt. Poti je nešteto in vse vodijo v domišljijo. kje in kako vstopiti? Vstopiš lahko samo, če te Povsod stojijo stari cvetlični lonci, na katerih so ni strah. In preden vstopiš, ne pozabi s seboj upodobljeni naglji, in cvetlice rastejo, kakor se vzeti svetilke! jim zljubi. Korenine so tako prepredene, da so podobne grajskim stopnicam, med njimi pa je Nato zapreš oči in že si na obrobju gozda do- postlano suho listje, na katerega se lahko ule- mišljije. O! Trava! Visoka, gosta, mehka trava! žeš, da posvetiš še v zibajoče se krošnje in raz- Naravnost skoznjo! Šik šak šik šak šik šak ... kriješ visoko leteče podobe. Z vej visi srobot, ki Luna sije in gozd obsije tako, da se vidijo samo ga lahko zgrabiš, da se zavihtiš ter poletiš nad beli obrisi starih raskavih dreves. Na tisoče jih črtastimi lisicami in vitezi v oklepih. V temi vi- je! Debla so pokrita z mahom, tla so posejana diš svetleče oči, sence in slišiš veter. V krošnjah, s praprotjo in grmičevjem. Veje rožljajo in štr- za grmi in za debli dreves se skrivajo najčudo- lijo na vse strani in listje šelesti. Vse naokrog vitejše podobe tvoje domišljije! Raziskuj, plezaj, je polno drevesnih hišic in, če te zanima, kako glej gor, dol, levo, desno (malo počakamo), in izgleda pogum iz ptičje perspektive, lahko ko se ti zdi, da je domišljija okoli tebe res nena- splezaš po viseči lestvi. Najprej greš dolgo gor, vadna in tako zelo gosta, da jo lahko že skoraj potem pa malo dol in prideš na balkon, ki je otipaš, postoj in svetilko hitro usmeri natanko seveda zelo star in ima velike luknje in špranje tja! Kaj vidiš? 36 Didakta Učence ponovno opozorimo, naj si dobro »ogle- teksturo, vendar manj razgibano in raznoliko ozi- dajo« in zapomnijo prizor, ki ga vidijo, in nato po- roma manj spretno. Večina učencev je teksturo časi odprejo oči. Razložimo jim, da bo v nadalje- razumela in prikazala kot »vzorec«, ki zapolni prej vanju vsak od njih ilustriral to, kar je videl v gozdu narisano obliko. domišljije. Učenci so morali snov za svoje ilustracije črpati iz Predstavimo še tehniko in merila: risba s svinčni- svoje domišljije, pri tem pa nas je zanimala tudi kom, pri tem pa je pomembna uporaba čim več praktična izvedba oziroma praktična izvršitev pri- različnih tekstur in ustrezna zapolnitev celote zora iz njihove predstave. Opazovali smo predvsem (nič ne ostane belo, vse je izpolnjeno s teksturo). njihovo zmožnost realizacije z vidika perspektiv, Učenci pričnejo z ustvarjanjem, pri čemer jih indi- kotov gledanja in tudi kompozicijsko izvedbo mo- vidualno usmerjamo. tivov. Zanimalo nas je, kako bodo učenci s pomo- čjo izbranega didaktičnega pripomočka – avtorske 4.2 Analiza nastalih ilustracij učencev slikanice brez besedila – reševali zadane likovne Z vidika vnaprej postavljenih meril za vrednotenje probleme (linearna in točkovna tekstura) in realizi- in navodil za ustvarjanje, ki smo jih za izvedbo li- rali izrazne zmožnosti grafita. Vsi učenci so v svojih kovne naloge podali učencem (uporaba različnih ilustracijah uporabili različne vrste linij in točk ter tekstur, uporaba različnih svinčnikov, uporaba tako na ploskvah zgolj z uporabo grafitnih svinčni- radirke in zapolnjenost ilustracije do roba), smo kov različnih trdot in radirke ustvarjali bolj ali manj analizirali vseh 25 ilustracij, ki so jih otroci izdelali v slikovite teksture. Z gostoto nizanja posameznih okviru izvedenih učnih ur. V osnovi smo se osredo- elementov, z večjim ali manjšim pritiskom trših in točili na linearno in točkovno izražanje, spretnost mehkejših svinčnikov so raziskovali in usvojili raz- potezanja in uporabo svinčnikov različnih trdot ter pon svetlosti grafita. V svoj prid so za ponazoritev samo vlogo teksture v ilustraciji. Kot spremljevalne najsvetlejših predelov svojih risb uspešno upora- komponente smo opazovali tudi izvirnost likovnih bili tudi radirko. Končni izdelki učencev razkrivajo rešitev (nanašajoč se na motive in načine izrabe iz- mnoge izvirne ustvarjalne rešitve, opaziti je močan raznih zmožnosti grafita s prijemi, ki jih nismo po- prostorski ključ prekrivanja, izvedbe njihovih ilu- kazali pri demonstraciji tehnike) ter vpliv slikanice stracij pa vključujejo celo različne vrste perspektiv brez besedila Stara hiša (opazovali smo, ali se kje oziroma kotov gledanja. Učenci so zadane likovne pojavijo podobni motivi, ideje ...). Svoja opažanja probleme reševali uspešno, inovativno ter izrazne smo strnili v skupne ugotovitve, ki jih podajamo v zmožnosti grafita izrabljali in realizirali celo nad- nadaljevanju. Ob tem izpostavljamo ilustracije, ki povprečno. Kljub uporabi didaktičnega pripomoč- so za posamezno ugotovitev najbolj prezentne in ka v obliki monokromne slikanice je bilo dobese- izstopajoče. dno kopiranje elementov iz le-te pri otrocih nično oziroma minimalno. Učenci so v svojih končnih Vsi učenci so v svojih ilustracijah uporabili različne izdelkih razumevanje predstavljenih likovnih no- vrste linij in točk ter z njimi zapolnili ploskve. Pri vosti prikazali z variacijami na temo obravnavanih tem so bili nekateri bolj inovativni in so pokazali likovnih pojmov, s spontanimi likovni izrazi in pre- pravo paleto različnih linearnih in točkovnih te- vodi izraznih zmožnosti grafita v Stari hiši v lasten kstur, drugi pa so svoje ilustracije sicer zapolnili s likovni izraz. Primer ilustracij učencev; motiv: Gozd do- Primer ilustracij učencev; motiv: Gozd do- mišljije mišljije 37 Didakta ZAUPAMO V KAKOVSTNO ŠOLO PRIHODNOSTI Primer ilustracij učencev; motiv: Gozd domišljije Primer ilustracij učencev; motiv: Gozd domišljije 5 Zaključek Možna so nadaljnja raziskovanja s poudarkom na Zanimal nas je odziv učencev do monokromne usvajanju morja likovnoteoretskih pojmov pa tudi grafitne tehnike pa tudi njihova povratna informa- raziskovanja s poudarkom na vsebini slikanice Sta- cija o didaktičnem pripomočku (avtorski slikanici) ra hiša. Obravnava namreč raznolike in vedno aktu- kot referenčnem primeru izrabe izraznih zmožno- alne tematike ter ponuja oporo za pogovor o težkih sti grafita v praksi. Trdimo lahko, da se je grafitna stvareh, kot so osamljenost, zapuščenost, smrt. tehnika učencem zdela zanimiva. Pri tem izstopa predvsem izkušnja risanja s svinčniki različne trdo- V članku omenjeno avtorsko slikanico brez te. Končni likovni izdelki pričajo o tem, da so učenci besedila Stara hiša, za katero je avtorica Ana- poglobili in nadgradili znanje o likovnih pojmih (te- marija Cvelbar prejela študentsko Prešernovo kstura). Slikanica kot avtorski didaktični pripomo- nagrado, si lahko v celoti ogledate na spletu: ček je bila učencem v pomoč, presenetili pa so nas https://online.fliphtml5.com/gihn/fgqr/ tudi z navdušenjem, s katerim so jo sprejeli. Pomembno je, da v likovno vzgojo otrok vključu- Viri in literatura jemo kvalitetne slikanice, saj le-te marsikdaj nosijo Avguštin, M. (2003): Slovenska knjižna ilustracija. Beremo skupaj, str. odgovornost za otrokove prve korake v svet likovne 103–109. Butina, M. (1997): Prvine likovne prakse. Ljubljana, Debora. umetnosti in jim predstavijo različne načine vizu- Haramija, D. in Batič, J. (2013): Poetika slikanice. Murska sobota: Franc alnega upodabljanja sveta (Haramija in Batič 2013). Franc d. o. o. Karim, S. (2003): Knjiga in njene likovne spodbude. Beremo skupaj: Slikanica Stara hiša je kvaliteten vir spoznavanja in str. 133–135. Ljubljana: Mladinska knjiga. usvajanja monokromne grafitne likovne tehnike Kobe, M. (1987): Pogledi na mladinsko književnost. Ljubljana, Mladin- ska knjiga. in prinaša možnost direktnega vključevanja v po- Rački, T. (2010): Veščina risanja 3; Majhne skrivnosti velikih mojstrov. učevanje likovne umetnosti. Poleg izkušnje estet- Ljubljana, JSKD. Rot Gabrovec, V. (2003): Branje podob. Beremo skupaj: str. 99–102. skega užitka učitelju namreč nudi oporo pri uvaja- Šuštaršič, N., Butina, M., Zornik, K., Skubin, I., de Gleria, B. (2011): Likovna nju mnogih različnih likovnih pojmov (perspektiva, teorija; Učbenik za umetniške gimnazije likovne smeri od prvega do četrtega letnika. Ljubljana: Debora. prostorski ključi itd.) in tako prispeva k razvoju li- Tomšič Čerkez, B., Komelj, M. (2010). Likovni pogledi; učbenik za likov- kovne pedagogike kot znanstvene vede (Potočnik no snovanje v 1. letniku gimnazije. Ljubljana: Mladinska knjiga. Zupančič, T. (2012): Kakovostna knjižna ilustracija za otroke. Otrok in Devetak 2018). in knjiga, let. 85: str. 5–16. 38 Didakta