Poštnina pavSailrana. Posamezna Številka 1 Sin. Štev. 114, V Uubllanl. v Žetrtek 14. Junlla 1923. Leto I mmmmm »mimAjm mmmm msk üm ^mxäj, ižfžsmli poBđeJPee. Mesečna narožnins - vtiäbllaü m U*-, 99 poiti ©in 12»-, iitoseissara Din SO4- ÜftSnSSo: Wolfova ulica št. 1/L — Telefon št 213 | Oglasi po tarifu. Sprejemajo se le do 15 ure, ^ BiiOjavni naslov: uN@¥Qsti4jubitana* | Pismenim vprašanjem naj se prKoži mamka sa oosoiob OpravnStvo: Marijin trg št 8. — Telefon št 44 j Ra&m pri poštnem šek. uradu št 13.238. II - m - -- I I -|| lirr-'ll r- r-TI1---1—*—. ■ aa—a——————WWW——W ! Sčvres — Neuilbr — Tršanon.., l^reiöagaiie evropske države se ne snorejo pomiriti Reakcija je na pohodu Uh trenutno je položaj na jugovzhodu kontinenta tako zamotan, da utegne priti do nevarnih komplikacij. Proti ko-seru Je naperjena ta reakcija? Danes, ko Se vzpričo državnega udara na Bolgarskem status quo na Balkanu resno Ogrožen, se nam vsiljuje vprašanje, ki ni ie umestno, ampak nujno. Kdo še dvomi da.se Bolgarska In madžarska reakcija borite proti novemu stanju, jv glavnem pa proti obveznostim, ki so Sima bik naložene v Neuüiyu ia Tria-praru?. Ko le raztrgal Kemal paša sevreško mirovno pogodbo, so dvignili izvestni elementi v Budimpešti in Sofiji svoje predrzne glave. Neki univ. prof. v Sodji — imena se slučajno ne spominjamo, bü je pa ljut nasprotnik g. Stambo-Eiskega — je v bolgarski reviji napisal Se pred otvoritvijo U. lausannske konference obširno polititično študijo, v kateri izreka trditev, da bodo morale rv bodoči konstelaciji sil na Balkanu skupno korakati: Bolgarska in Turčija, slednja oprta na pomoč Rusije. Te niti so segale tudi v Pesto, kjer so lati-fundisii in iegitimisti pozdravili konec sžvreskesa pakta s tako odkritim odobravanjem, da so poslali Kemal paši s posebnim kurirjem dragocen meč kot znak zahvale ze njegovo »osvobodilno« pelo... Revolucionarna vlada v Sofiji sicer te javlja, da bo spoštovala mednarodne obveznosti, ki jih je sprejela nase bolgarska država. Ali nam ta plitva in plai-fcttdčna garancija ne zadostuje. Kabinet s. Cankova pozablja, da ie spoštovanje ponena stvar, treba je pogosto tudi striktno Izvrševati. Ali novi oblastniki »e vidijo, da se je naše zaupanje do novega režima početverilo že v teku dveh, treh dni? Naša vlada je po vse-ftrauski presoji situacije ugotovila, da i® novi režim v Bolgarski kršil dolo-öla neuillyske mirovno pogodbe, Ta Ugotovitev se nanaša na neutemeljeni ^poklic novega vojaškega kontingenta na reaktivirane oficirje bolgarske vojske, Povdarjajoč, da nas čisto in-s?_r?e zadeve bolgarskega naroda ne skrbijo, moramo z ozirom na novejši .iszvoj situacije onstran Caribroda mo-feti dogodke s podvojeno pozornostjo. s* ®riožijo vesti o zbližanju bolgar-»4h legij na naši meji. Medtem pa vri-ska Budimpešta, Dunaj in Berlin prisluškujeta tajinstveno, Rim se veseli iz ysega srca. v Angori pa se gotovo klanjajo oradi preroka... Zopet je prišel trenutek, ko moremo z zaupanjem zreti v Malo antanto, to srečno zbrano oporo srednjeevropskega miru. Praga je z nami solidarna in nam prepušča svobodno roko. To je razumljivo, če pomislimo, da so madžarske simpatije na strani revolucijo-namega režima v Bolgarski. Zopet se ie pokazala skupnost življenskih interesov med obema bratskimi narodoma. Merodajni državniki v deželah, ki 80 včlanjene v Mali antanti, stojijo pred težko in odgovornosti polno na-•togo. ne gre samo za preventivne odredbe ali za vojaške ukrepe, marveč za to^ da se v srednjeevropskem sistemu enkrat definitivno razčistijo nekatera vprašanja, ki globoko presegajo v Jsoatuientaliii nur. Tu probi ©in r ^ps-* racij, ki jih dolguje trdovratna in nepomirljiva Madžarska. Postaviti se moramo na stališče, da je bHc že dovolj Potrpljenja. Ce tožita danes Bethlen in Kallay o silnem finančnem in gospodarskem nazadovanju Madžarske vsled krutih teritorijalnih določb trianonske mirovne pogodbe, nas to ne sme spraviti iz ravnotežja, še manj pa kakršenkoli poizkus intervencije v tem pogledu od strani Anglije ali Italije. Ml vemo, 'da simpatizirata danes Anglija In Rafija brezdvomno s srednjeevropsko re-msrijo. Anglija se boji naraščajočega vpliva slovanstva sploh, Italija pa ima - oj specifični interes na tem, da izvara slovansko nevarnost na jugovzho-Vrope‘ i® razumljivo. Toda »talna, ki danes z neprikritim veseljem nevarnih in slovanski misli škodiji-v~ zapletljajev na Balkanu, se moti, ako misli, da bo njena razdvojevalna Politika uspela Italija sicer ni neposredno tangirana po neuillyski in tria-Eonski mirovni pogodbi, toda kot zma-morala varovati princip, ki Razvoj revolucije v Bolgarski. Energična diplomatska akcija naše vlade. Valna seja ministrskega sveta. — Sporazumna intervencija v Sofiji. Beograd, 13. junija, (ž) Medtem ko je bila seja narodne skupščine, so se zbrali člani vlade v ministrski sobi parlamenta k seji, ki je trajala od 10. do 12. Razpravljali so izključno le o zunanji politiki v zveri z dogodki zadnjih dni v Bolgarski. Po obširnem pretresu položaja in razmerja, ki je sedaj nastalo med nami in Bolgarijo in m Balkanu sploh. Je začel ministrski svet sestavljati diplomatsko noto, s katero bo vlada energično protestirala proti kršitvi neuillyske mirovne pogodbe. Nota še ni definitivno sestavljena, bo pa gotova še tekom popoldneva. Zunanji minister dr. Ninčič je izjavil po seji ministrskega sveta novinarjem, da so dogodki v Bolgarski takšni, da obstojata sedaj v tej državi dve vladi: eni stoji na čelu Cankov, dragi pa Stam-bolijski. Slednjemu je uspelo stopiti v zvezo z bolgarskima poslanikoma v Bukarešti in Pragi. Naročil jima je, naj se ravnata po njegovih odredbah, naj ne priznata novega položaja v Bolgarski in naj se bojujeta do končne zmage proti uzurpator jem vlade. Vlada Cankova je prekinila vse zveze z notranjostjo Bolgarske, tako da nihče ne ve, kaj se dogaja v deželi, razen vlade, M vse vesti prikriva. Dr. Ninčič je tudi Izjavil, da bo naša vlada podvzela energično diplomatsko akcijo zarad! zaščite naših interesov. Vlada je že v stikih z zavezniki, v prvi vrsti s kabineti male antan. te. Vse, kar bo ukrenita, se bo storilo v sporazuma z vladami Male antante. Atene, 13. junija. (Z) Na seji ministrskega sveta je izjavil zunanji minister Aleksandris, da spremlja Grčija pazljivo dogodke v Bolgarski in da bo zavzela svoje stališče do te dežele v sporazumu z velesilami in ostalimi državami na Balkanu. Atene, 13. junija. (B) Vsi listi se obširno bavijo z dogodki v Bolgariji in ne verujejo v iskrenost znane izjave nove bolgarske vlade. Zaradi tega nagla-šajo, da je neobhoano potrebno sodelovanje Grške s kraljevino Srbov, Hrvatov In Slovncev ta Romunijo v tem vprašanju. Dalje časniki govore o even- tualni kupni demarši v Sofiji, kjer bi se zahtevalo od vlade, da spoštuje neun-lysko mirovno pogodbo ta niški sporazum. »Patrls« opozarja, da dosedanja znamenja skoro potrjujejo, da je spremembo režima v Bolgariji organizirala vojaška stranka v zvezi z makedon-stvujuščimi. Drugi listi, ki se bavijo s tem vprašanjem, citirajo razne izjave, ki so jih dali šefi makedonskih komitejev na Dunaju in v drugih krajih. »Em-bro« piše, da nam dolso politično Izkustvo ne more inspirirati zaupanja, da bi ta državni prevrat v Sofiji imel po-voljen razvoj. Drugi listi zopet pravijo, da morejo zavezniki podvzeti karkoli, samo da rešijo še to, kar je ostalo od pogodb triumfalne zmage. Beograd, 13. junija. (B) Ljud-skanov, opravnik poslov bolgarske vlade je včeraj popoldne v svojem imenu in v imenu vsega osobja poslanstva Izjavil, da tukajšnje bolgarsko poslaništvo priznava samo zakonito vlado Stamboiijskega. Ta vlada je izvoljena po volji širokih narodnih slojev, izvoljena je od bolgarskega sobranja ta obstoji torej na osnovi ustave. FRANCOSKI GLAS. Beograd, 13. junija. (B) Francoski list »Journal des D e b a t s« meni, da prihod onih opozicijonalnlh strank na vlado, M so odgovorne za Vstop Bolgarske v vojno proti zaveznikom, ni v interesu velesil. List meni, da bodo balkanske države ukrenile vse potrebno, da se obvaruje mir na Balkanu. Prihod prijateljev razkralja Ferdinanda ne more na noben način pustiti indiferentnih vlad v Beogradu, Bukarešti ta v Atenah. Tudi Pariz ta London morata biti energična. VPADI NA NAŠE OZEMLJE, Beozrad, 13. junija. (Z) Iz južne Srbije prihajajo ponovno vesti o vpadih četaških tolp na naše ozemlje. Vsi poskusi komi tov, da bi vrgli na našo stran močnejše tolpe so se Izjalovili spričo protinapadov naših obmejnih straž in orožnikov. Češkoslovaška solidarna z našo kraljevino. Beograd, 13. junija. (Z) Po seji ministrskega sveta je sprejel zunanji minister dr. Ninčič češkoslovaškega poslanika Sebo, ki je prejel iz Prage brzojavko, da je češkoslovaška vlada popolnoma solidarna v bolgarskem vprašanju z vlado kraljevine Srbov, Hrvatov ta Slovencev. Češkoslovaška vlada ni v tem vprašanju nikakor navezana na zavezniške pogodbe in zato se politično in d?p!omatsko solidarizira z našo vlado. Razen tega je Izročil poslanik Šeba zunanjemu ministru še nekatera sporočila, ki jih je dobil od svoje vlade iz Prage, ki so pa tajna. kako je prišlo do prevrata. C? Beograd, 13. junija. (Z) Dne 8. t. m. je povabil tedanji predsednik vlade Stambolijski kralja Borisa, naj ga poseli v SlavovicL Kralj se je odzval povabilu. Stambolijski mu je na tem sestanku rekel, da Je v Interesu države, da se takoj po povratku v Sofijo odpo-ve prestolu. Ko se je kralj Boris povrnil v svoj dvorec, je sporočil zarotnikom preko polkovnika Vulkova poziv Stamboiijskega. To sporočilo Stamboiijskega Je dovedlo zarotnike do sklepa, da se tam prevrat izvršiti še isto noč. Poročevalec »Politike« je Izvedel, da je vprašal kralj Boris svojega očeta za svet, ker je uvidel, da mu Stambolijski Preti. S svojim očetom Ferdinandom se ta sestal na praznik Bogojavljenja na nekem mestu ob Donavi Ferdinand je rekel svojemu sinu, da je edina rešitev v tem, da stopi na stran ljudi starega režima, ki so edini v stanu uresničiti težnje bolgarskega naroda. Za ta sestanek je vedelo le par ljudi. Stambolijski ni najbrže sploh nič vedel o tej stvari. Druga okolnost, ki je igrala usodno ulogo, je bila sestanek opozicijonalcev in makedonstvujuščih v Sv. Vraču meseca maja. Na ta sestanek so prišli tudi Todor Aleksandrov in člani častniške lige. Prečitali so poročilo generala Pro-tegerova, ki je bil v Budimpešti in na Dunaju, in so določili podrobnosti. Od tega dne dalje se je začela akcija za strmoglavljenje režima Stamboiijskega. so ga sprejel! zavezniki po sklepu mirovnih traktatov. Ako reakciji uspe Izigrati delne zmešnjave, jih bo v gospo-darskem pogledu posredno občutila tudi Italija in ves zapad. V nevarnosti niso samo mirovne pogodbe kot take, temveč novi red v srednji Evropi sploh Na Balkanu se je zanetila krvava svetovna vojna in zelo verjetno Je, da plane iskra zopet v tem kotu Evrope... Naši sovražniki ta nasprotniki se morejo zavedati dejstva« da tvori mi narod kljub notranji razdvojenosti v nevarnih momentih eno nerazrešljivo falango. Kakor si želimo trajnega miru Iz vsega srca, tako se na drugi strani ne bomo plašili pred zadnjo konsekvenco. Status quo ante je za vedno pokopan. V kontaktu z ostalimi vladami Male antante bodo naši državniki * poskrbeli, da neuillyske ta trianonske mirovne pogodbe ne zadene usoda sevreskega mira. Položaj Je resen In zahteva z vso autaostjo feiadaekrvaib taotrtiesv, Boj za osvobojenie Sofije. Stambolijski v zvezi z Inozemstvom. — Organizirana kmečka vstaja. — Boji med revolucijonarji in kmeti. Beograd, 13. junija. (Z) Opravnik poslov tukajšnjega bolgarskega poslaništva je prejel danes brzojavko bolgarskega poslanika v Pragi, Rajka Da-skalova, v katerem mu uradno naznanja, da je dobil preko Ruščuka zvezo s prejšnjim ministrskim predsednikom Stambolijskim, ki se sedaj nahaja nekje v severni Bolgarski na čelu zemljo-radniških gard. Ta brzojavka se glasi: »Po nalogu šefa zakonite vlade Aleksandra Stamboiijskega se obveščate, da se Je začel boj za osvobojenje Sofije. Dokler se ne izvede popolna koncentracija kmečkih čet ta dokler se ne osvobodi glavno mesto, se proglaša gospodarska blokada Sofije.« Pariz, 13. junija. (Z) Kakor doznava tukajšnje bolgarsko poslaništvo, organizirajo kmetje v Bolgarski odpor proti novi vladi. Na razpolago Imajo 100 tisoč dobrovoUcev, k! so obkolIU Sofio ta se pripravljajo, da zasedejo bolgarsko prestolico. Sofija, 13. junija. (Z) Stambollf-skemu je uspelo, da se je prebil skozi Tatar-Pazardžik in prišel v Plovdiv, ki so ga pa vladne čete tudi obkolile. Pričakujejo, da jim sedaj pade Stambolij-ski v roke. Sofija, 13. junija. (B) Iz notranjosti dežele ni vesti. Vendar se je izvedelo, da se je Stambolijski, ko je vojska zavzela Slavovico, z nekoliko svojih pristašev umaknil na desni breg Marice in da ga vojska preganja. Iz notranjosti javljajo o večjih ali manjših po-kretih in znakf kažejo na to, da se bodo tl pokreti razvili v obsežnejšo akcijo, posebno ako Stambolijskemu uspe, da prodre do Šumena ta Plevne. Zadnji čas je bil zamenjan načelnik v ministrstvu zunanjih zadev; ravno tako so bili zamenjani vsi načelniki ministrstev, na njihova mesta pa so bili postavljeni, malo ne brez izjeme, rezervni polkovniki Beograd, 13. junija. (Z) Pokret predsednika sobranja Boteva je popolnoma končan. Boteva so prijeli ta odvedli v Sofijo. Bivšega pravosodnega ministra Duparlnova, ki je edini minister kabineta Stamboiijskega, kateremu se je posrečilo pobegniti, so zopet aretirali in odpeljali v glavno mesto. Organi nove vlade so ga prijeli v bližini turške meje, ko je hotel pobegniti v ino- zemstvo. V Plovdivu so se poskušali upreti kmetje s pomočjo komunistov, pa so vladne čete po kratkem boju udu-šile njihov upor, Zagreb, 13. junija. (Z) »Riječ« poroča iz Sofije; Od našega posebnega poročevalca, ki smo ga poslali v Sofijo, smo prejeli sledečo vest: Kakor hitro sem prišel semkaj, je bila moja prva naloga, da sem ugotovil, kakšna usoda je doletela Stamboiijskega. Po mojih konstatacijah se nahaja na svobodi sredi svojih kmetskih čet v Tatar-Pazar-džiku, kjer skuša organizirati odpor proti vladnim četam. Ko sem prišel v Sofijo, so ravnokar privedli semkaj tri politike, ki so poskušali pobegniti če* turško in jugoslovensko mejo. Bili so to bivši predsednik sobranja Georgi-jev, potem Bot e v In minister Dupa r i n o v. POSLANIK DASKALOV NASLEDNIK STAMBOLUSKEGA. Beograd, 13. junija. (Z) Po vesteh iz Prage je izjavil tamošnji bolgarski poslanik D a s k a 1 o v, da ga je zadnji zemljoradniškl kongres določil za zastopnika Stamboiijskega za slučaj njegove odsotnosti ali ako predsednik vlade ne bi mogel Izvrševati državnih poslov. Ako zmanjka Stambolijski, ne bo ostala zemljoradniška stranka brez načelnika, ker stopi na njegovo mesto Daskalov in se postavi na čelo kme&» kega gibanja, IZJAVA POSLANIKA TODOROVA. Lausanne, 13. junija. (Z) Bolgarski delegat Todorov je podal novinarjem izjavo, v kateri je rekel, da upa, da ne bo prišlo v Bolgarski do meščanske vojne. Vendar pa ni Izključeno, da pride tako daleč. Dasi je neuillyska mirovna pogodba izzvala veliko nezadovoljnost po vsej Bolgarski, Je njihova država vendar veliko šibkejša kot njene sosede, da bi mogla izvesti akcijo proti mirovni pogodbi. Stamboiijskega so dolžili, da je popustljiv ta da je pri* jazen z bivšimi bolgarskimi sovražniki, in da je posebno popuščal v makedonskem vprašanju. Po mnenju Todorova ni mogel Stambolijski drugače postopati, ker ie položaj v Bolgarski veleval, da živi njihova država v dobrih odnosnih s svojimi sosedami. r Angleško stališče o rersrsti skein vprašanju» Pariz, 13. junija. Agence Havas javlja iz Londona: Zunanji ufad je naznanil francoskem veleposlaništvu, da so poročila, ki so jih prinesli francoski listi o nedeljskih posvetovanjih angleškega kabineta, gola izmišljotina. Kon-čnoveljavne odločitve, kakšno politiko zasleduje Anglija, ni bilo in vse informacije o zahtevah, ki bi jih naj formulirala angleška vlada, so neosnovane. Demanti zunanjega ministrstva nag.aša zlasti dejstvo, da še angleški kabinet ni prišel do nobene odločitve, ker se angleški ministrski svet ne bi sestal, dokler se ne izmenjajo znova med tate-resiraniml državami medsebojne misli. Čudno je, da je več angleških listov objavilo v torek zjutraj enaka poročila kakor francoski ti.sk. Nekateri Usti, tako n. pr. »Daily Telegraph«, so celo dvomili, da bi se dosegel sporazum med obema vladama glede notet ki naj se odpošlje Nemčiji. Fašisiovska volilna geometrija na škodo Slovanov Rim, 13. junija. (K) Presecnk zbornice ie zahteval komisijo za volil, no reformo, ki naj šteje 18 članov. Iz oficijelnega vira se doznava, da name-ra vajo napraviti iz novega ozemlja dve •volilni okrožji, od katerih bi eno obsegalo Benetke, Treviso, Padovo, Rovt-go, Belluno Verono, Trento z Bačanom, drago pa Trst, Videm, Gorico, Istro ta Zader. Vsega skupaj bo 14 ali IS volilnih okrožij. Iz fašistovskih krogov se doznava, da se bodo vršile volitve li. novembra. ANGLEŠKI ODGOVOR RUSIJI. London, 13. junija. (K) Angleški odgovor na noto sovjetske vlade bo prejkone še ta teden odposlan. V dobro poučenih krogih so prepričani, da se za-g'-' 'Ha sovjetslke vlade izkažejo kot z; djiva in da bodo odstranila seda,.: diference. (Glej Cičerinovo noto na 2, str&cL) Trcckl na Dunaju? Dunaj, 13. junija. (Z) »Zukunft prinaša senzacijonalrio in ne preveč verjetno vest, da se TrocJd nahaja že 10 dni na Dunaju. Da bi se izognil ne-prilil.am s strani ruskih emigrantov, se ni prijavil pod pravim imenom, ampak si je nadel imel nekega pisatelja. Na to ime se glasi tudi njegov potni list Trocki stanuje pri nekem somišljeniku. Na Dunaj ni prišel v politične svrhe, ampak le za to, da se malo odpočije od napornega dela. Dunaj si je izbral zaradi tega, ker pozna to mesto še te časa, ko je bival v njem kot politični bgunec. Današnfe prireditve. V Ljubljani; Drama* »Hamlet« Red C, Opera: Zaprto. K'.ao Ideal: »Gospodar pustinje.« Kino Tivoli: »Hrepenenje.« V Mariboru; Narodno gledišče: Zaprto. Nočna lekarniška služba v Ljubljani; Tekoči teden: Lekarna Prohaska u Jurčičeva* trgu Ust«, u S*.. fcSBUh. Narodna skupščina. KONEC DEBATE 0 NAKNADNIH IN IZREDNIH mmm. Biost&i^ 13. lusljft. (Z) Da-öalnjo sa jo iiaiod.n« jtkttpšžln« je otvo* JÜ pređieđfiik lovanović oö 9. uri dopoldne Nadaljevala se je debata o poročilu finančnega odbora glede žakon-Skega predloga o naknadnih in izrednih kreditih. Kot prvi j« povzel besedo posl. dr. Milan Sekulič (socijalist), ki je izjavil, da ne more glasovati za predlog, in sicer prvič zaradi kršitve zakona o računovodstvu, drugič pa zato, ker se ne strinja z notranjo in zunanjo politiko vlade, slednjič pa tudi zato, ker je vlada zavzela napram delavskemu razredu naravnost sovražno stališče in ker današnja vlada ne predstavlja večine. Za. njim je govoril radikal dr, Dušan O r g i n, potem pa musliman Husein Alič. Demokrat dr. Sečerov je govoril arecej stvarno. V svojih izvajanjih je olfiirno kritiziral včerajšnji govor finančnega ministra dr. Stojadinoviča o finančnem stanju naše kraljevine. Končno je povzel besedo poročevalec večine v finančnem odbora Boža M a -k s im o vič, ki ie odgovarjal predgo- vortukom in predlagal zbornid, naj sprejme poročilo finančnega odbora. Narodna skupščina je potem prešla na glasovanje o poročilu finančnega odbora o naknadnih in izrednih kreditih v splošnem. Glasovalo je 188 poslancev, tn sicer 119 ta in 69 proti predlogu. Proti je glasovala vsa opozicija. Nato je bila seja zaključena. Prihodnja seja ie jutri dopoldne z dnevnim redom: podrobna razprava o zakonskem predlogu o naknadnih in izrednih kreditih. Popoldne so zborovali odbori narodne skupščine, in sicer odbor za prošnje in pritožbe, administrativni in odbor za proučavanje zakonskega načrta o ustrojstvu vojske. DR. KOROŠEC PRI RADIČU. Zagreb, 13. junija. (Z) Včeraj je dospel semkaj predsednik slovenske ljudske stranke dr. Korošec. V Zagreb je prišel tudi Spaho s poslancem dr. Behmenom Vsi trije so posetili Stjepana Radiča, ki so ga obvestili o političnem pclol'ajü ‘n o tak-ki, ki *e ic r-'-e---.. v' rve.a.'.t skupščini Stambolijski. Milanski »Secolo« Je posvetil Stam-bolijksefnu dolg članek, V katerem iz italijanskega stališča motri njegovo osebnost In njegova politična stremljenja. List piše: Minister Stambolijski le tepen, diktator je begunec.Volska, bolgarski kralj, makedonski vstaši so se udeležili nenadne akcije, določene, da reši oster spor, ki Je trajal več kot Štiri leta. Aleksander Stambolijski se je polastil oblasti jeseni leta 1918, kmalu po neuspehih bolgarskega orožja in po zlomu germanske sile. Članek našteva vse zavezniške zmage, ki so dovdle do zloma Vojaškega odpora centralnih držav. Tedaj je stopil Stambolijski na čelo veteranov in je premagal peščico čet, ki so ostale zveste ministru Mali-novu. Prišel je v Sofijo, kjer je mladi dvajsetletni kralj Boris, stopil na prestol svojega očeta Ferdinanda Kobur-*kega, ki jo je ravno tako skrivaj odpihal kot je prišel pred tridesetimi leti. Aleksander Stambolijski je bil nasprotnik Ferdinandove politike, ki ie leta 1915 spravil Bolgarsko na stran centralnih držav. To je storil radi tega, her ni maral, da bi se Rusija vsedla v Dardanelah in da bi Srbija prednjačila balkanskim narodom. Stambolijski pa tudi ni favoriziral antante. Tedaj je bil on baje občudo-vatelj nemškega naroda, o čigar zmagi ie bil trdno prepričan. Bil pa je tudi nasprotnik Ferdinandove politike in se je zavzemal za nevtralnost Ko je kralj proglasil vojsko, Se je Stambolijski o tem spričo njega jako nepovoljno izrazil in je moral v ječo. V ječi je sedel vse dotlej, dokler se ni nagnila nemška zvezda k zatonu. Leta 1918 se je polastil oblasti, ki jo je držal z močno roko. Nazival se je predstavnika bolgarskega poljedelskega naroaa in predsednika agrarne stranke. Bil je Človek pomanjkljive izobrazbe, ki je obvladal samo bolgarski jezik, toda vztrajen in ambicijozen. Svoje politične nasprotnike je razkropil; člane Radosldvovega kabineta je dal aretirati, ker so dovedli Bolgarsko do vojne z antanto v nasprotju z voljo bolgarskega naroda. Vladal je trdno in brezobzirno. Glede zunanje politike Starfibolij-skega je bila v velikem nasprotju s politiko prejšnjih vlad. Spožnal je, da je ležala krivda bolgarskim neuspehom v tem, da je Imela istočasno okrog Sebe same sovražnike. On pa sl je hotel na Vsak način pridobiti naklonjenost Beograda. Najvažnejši Sedanji problem balkanske politike je bil izhod Bolgarske na Egejsko morje. Ta Izhod je bil za-slgüran z neüillsko pogodbo. To vprašanje je sedaj z grško-turškimi pogajanji nekoliko Zamotano. Stambolijski je radi tega povzdignil svoj glas proti Grški in se je Vedno bolj približeval Beogradu. Njegovi nasprotniki so mu očitali, da je pred Bolgarom Slovan z jusa, t. j. Jugosloven. MožnO pa je tudi, da je bilo njegovo obnašanje napram Beogradu zelo pretkana diplomatična poteza. Toda v resnici je šel preko meje. Nedavno se je v niškem sporazumu zavezal, da bo pobijal ag:tacijo Makedoncev (nemirnih pod turškim jarmom in nemirnih tudi pod srbskim). Članek končuje z besedami, ki kažejo očividno Zadovoljstvo z njegovim padcem, kar nas ne more razočarati, ako pomislimo, da so Videli ItaPjani v njem človeka, kj je krenil na miroljubno pot z našo kraljevino. Odtod besede: Stambolijski — kje je danes Stambolijski. včerajšnji mogočnež? — ki je obnovil na Bolgarskem v kratkem času strahovlado Stambulova, ki ]e zbral proti sebi makedonske neodrešence, vzbudil proti sebi kraljev sum: on je padel, je na begu medtem ko dežela — osvobojena — pozdravlja njegove nasprotnike. Zadnji odstavek zveni, kot da se je Italijanom odvalil težak kamen od srca, polnega zavisti in sovraštva napram naši kraljevini... »SLOVENEC«INPREVRAT V BOLGARSKI. »Vreme« piše: Vest o prevratu v Bolgarski je priobčil tudi ljubljanski »Slovenec«. R'emu izgleda cela stvar neverjetna. Uredništvo dodaja s svoje strani, da je verjetno, da je Vest borzni manever, ker js dinar v Gurihu 6.30 in lev 6.40. Ta čisto avstrijska infamljä, kateri se ne bi čudili, Če bi bila Izšla na Dunaju ali v Budimpešti pred vojno, je izšja v organu parlamentarne grupe, ki je bila nekdaj v vladi in ki ima morda Še sedaj slične Želje. h piraetnep življenja. Rerre Loti (1850-1923). Claude Farrčre šteje rtied štiri največje sodobne francoske pisatelje tudi Lorija, L j. Julija Viauda, M je privzel ■'Voj psevdonim po nekem svojem iu-aku. Dr. Sturm izda v kratkem drugi ati k njegovega »Islandskega ribiča«, dini Lotijev roman, kjer avtor ne na-topa. Vsa druga dela so zelo osebna n se splošno vrše po tujem, ker mornariški častnik Viaud je mnogo potoval. Njegovo umetnost so uvrstili med »eksotično« kakor umetnost njegovega prijatelja Božldara Karadžordževiča. Posebno se odlikuje Loti kot nedosežen pokrajinar. Primerjati bi se dal s Chateaubriandom. Njegov jezik je zelo priprost Predmete si izbira največ v Iztočnih pokrajinah, med Turki. Saj je pa tudi znan poleg Farrčre-a kot velik turkofiL Y balkanski vojni ga je ta strast zavedla do tega, da je Srobm očital ostro postopanje s sovražnikom. Ko pa je mednarodna komisija ugotovila pravi dejanski položaj, je javno obžaloval svoje neutemeljene obdolžitve in po zaslugah poveličeval srbsko junaštvo, požrtvovalnost in viteštvo. ^ Kot pisatelj je Loti jako čustven. Prečitaj-mo st sledeči kratki odlomek iz njegove Trnuljčice, po katerem že lahko za-rahločutno dušo, REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Drama: četrtek 14. junija: Hamlet. Red C. Petek 15. junija: 2 X 2 = 5. Red D. Sobota 16. junija: 2 X 2 =* 5. Red B. Nedelja 17. jtinij'a: Kar hočete. Izven. Pondeljek 18. junija: 2X2=5. Red C. Torek 19. junija: 2 X 2 = 5. Red E. Opera: Petek 15. junija: Luiza. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Red E. Sobota 16. junija: Zrinjski. Začetek cb pol 8. uri zvečer. Nedelja 17. junija: Gorenjski slavček. Vlogo rranja poje g. Banovec. Začetek ob 8. uri zvečer. Izven. Pondeljek 18. juniia. Luiza. Začetek ob pol 8. url zvečer. Red D. — Opera »Gorenjski slavček« se poje zadnjikrat v tej sezoni v nedeljo, dne 17. t. m. Vlogo Fran’e izvaja pri tej predstavi prvič g. Banovec. Začetek ob 8. uri zvečer. — Hamlet se vprizori zadnjič v tekoči sezoni v četrtek, dne 14. t. m. Začetek ob 8. uri zvečer. Ume'ros'nu rarHtva M. Jame in J. Znjca ostane odprta šc čez nedeljo 17. junija. Jama je dodal v razstavo še pet svojih slik: lastni portret in štiri nizozemske pokrajine. Prodana so do zdaj sledeča dela: »Ljubljansko polje«, »Šmarna gora«, »Seljak«. Trnovsko pr; stanišče in »Šmarna gora sporna tli«. Razstava je odprta vsak dan od 9. . „ 1. in od 3. do 6. ure. Dogodki v Bolgarski, DOGOVOR MED NASO, ROMUNSKO IN GRŠKO VLADO. London, 13 junija. (Z) »Times* Poročajo iz Aten, da so grška, jugoslo-venska in romunska vlada sklenite dogovor, ki se nanaša na nadäljni razvoj revolucije v Bolgarski. Radoslavov na poti v sofijo. Beograd, 13. junija. (Z) Po dunajskih vesteh se namerava odpeljati bivši bolgarski ministrski predsednik Radoslavov v Sofijo. Po drugi verziji se je že odpeljal tjakaj. POSLANIK V PRAGI NE PRIZNAVA NOVE VLADE. Pariz, 13. iunija. (Z) Tukajšnji bolgarski poslanik je prejel brzojavko od poslanika v Pragi, v kateri mu le-ta naznanja, da se noče pokoravati poveljem nove vlade na Bolgarskem, ker nima pristašev po vsej državi in se njena oblast omejuje le na glavno mesto Sofijo. Beograd, 13. junija. (B) Iz Sofije javljajo: Nova vlada ie začela izdajati svoj dnevnik, ki se imenuje »Prodana*. MNtfcJß RUSKI GA EAllG?*,NTA O BOLGARIH. Rus. ki ie dolgo Časa bival med Bolgari le dobil o niih in njihovih razmerah sledeč utis: Bolgarska inteligenca ie razcepljena. Starejši liudle, ki so Študirali na ruskih univerzah in ki Še pomnijo turško vlado, so mnogo trezheiši in prevdarnejšl od naraščaja, ki se je izobraževal po dunajskih in berlinskih akademijah in pa od oficirjev Ferdinanda Koburga, ki so napihnjeni imperijalizma in prežeti spoštovanja c’o germanske kulture. Ti ljudje se ne priznavajo Slovanom in se silijo posnemati Nemce. Ravno tl tudi sanjajo ö revanši in o »Veliki Bolgarski«. Inteligenca nima s prebivalstvom nobenih zVež; med njima je velik prepad. Kmetje prezirajo vse politike brez razlike strank. »Ti ljudje so naša poguba,« so dejali kmetje, še predno so iih pahnili v svetovno vojno. Zato So Statnbolijskemu tako pritrjevali, ko je zasmehoval sofijske politike. Toda tud! njegova »kmetijska stranka« je ena izmed onih, ki so ločene od naroda. Stranka pa je precej močna in Ima veliko pristašev in agitatorjev. Stamboljski se je poprej mnogo naslanjal na komuniste, kar pa je vzbudilo nevoljo pri kmetih-posestnfidh, radi česar ie moral opustit! te svale zveze. Prvotno se ]e Stambolijski tudi naslanja! na »makedon-Stvujušče«, moral pa je svoje zveze ž njimi orekiniti radi mednarodnega političnega položaja. Bolgarski narod si žeil miru, ne zaupa nikomur, ter ie še vedno naklonjen RUsiU, ki ga je rešila izpod turškega jarma, če pa bo ta narod razumel Ferdinandove spletke, če bo zna! ločiti priiatelie od svoiih sovražnikov in če se bo vzdržal na svob' slovanski poti, bodo pokazali prihodnji dogodki. UazmoifivaWQ reuarađj-ske?a proh'ema m Londonu Ministrstvo za zunaMa dela do 12. t. tn. dopoldne še ni dobilo nlkakega uradnega poročila o posvetovanju angleških ministrov. Na seji ministrskega sveta 12. t. m. ni bilo govora o položaju, ki Je nastal vsled zadržanja angleške vlade. Francoska vlada bo svoje sklepe storila šele takrat, ako se potrde 'informacije, ki Jih ie objavila Agence Havas. V tem slučaiu je dvomljivo, da bo vlada sprejela angleški predlog, po katerem bi na) nemški predlogi služili za podlago razmotrlvanj med zavezniki, ne da Nemčija opusti pasivnega odpora. Predlog, da se sestane komisija strokovnjakov, se ne presoja več ugodno, ker bi taka konferenca dovedla samo do določitve nadaljnje razlike v stališčih Anglije in Francije glede plačilne zmožnosti in metod, ki jih je treba uporabiti, da se Nemčija prisili izpolniti svoje Obveznosti (Agence Havas). »Agence Havas« javlja iz Londona: Razgovori med francoskim veleposlanikom in lordom Curzonom so ustvarili ugodno atmosfero. V uradnih krogih so mnenja, da bo treba še Več razgovorov za zbližanje stališč Zaveznikov. Mogoče bo pripravil belgijski načrt pot Za sporazutn med Anglijo in Francijo. »Agence Havas« poroča Iz Londona: Kabinet je razpravljal o Poincaržjevi noti in je sklenil resolucijo, v kateri le izražena možnost, da se sprejmejo francoske zahteve po ustavitvi pasivnega odpora Nemčije v Poruhrju. Kabinet je razmotrival različne predioge o sredstvih, da se izboljša nemški načrt in sicer mogoče tako, da se Nemčija pripravi do tega, da sprejme številke Bonar Lawovega načrta. Ako bi Francija nameravala vztrajati na svojem stališču, b! dala Velika Britanija pobudo, da se konferenci strokovnjakov Zavezniških držav poveri naloga, da presodi splošni položaj v Nemčiji, da določi številke in podlago za reparacijska plačila in da proučava celotni problem evropskega položaja. Ako bi prišlo do soglasja strokovnjakov, b! Velika Britanija prevzela nalogo, da sama stori korake pri nemški državi v svrho. da ta opusti pasivni odpor. »Agerice Havas« javlja iz Londona: Kakor se doznava iz zanesljivega vira, angleška vlada še ni svojih sklepov spravila v končnoveljavno obliko. Ministrski svet bo nadaljeval presojanje vprašanja na najugodnejši način in z živo željo, da se dospe — in to se posebno poudarja — s Francijo in Belgijo do zadovoljive rešitve. Madžari delijo orožje. ? n b o t i c a. 13. juniia. (Z) Doznava se da je bila te dni poslana iz Pešte večja količina orožja v obmejna mesta In se je to orožje razdelilo med civilno prebivalstvo. PROTI KOMUNISTIČNEMU ROVARENJU V ČEŠKOSLOVAŠKI Kakor poroča brnska »Revnost«, se i sodno zasleduje cela vrsta komunističnih voditeljev v Brnu, med njimi tudi poslanec Rouček In več urednikov, na Podlagi zakona o zaSČUi republik«. •iiiiiii .... m ■ili»««>ii«Pw« stođ. med., knjiž dar’ T(me aLS-rainik’ stud- tehn„ »os; Fvvln Meiak raHjCa, • mr-> namestn SS iur.! revlzoria, "r- T“' _ Trlgiayanl! V četrtek dne 14 jur 1923 ob 8. uri zvečer se vrši v salonu Mraku poslovilni večer. Pridite y Gg. starejšine In prijatelji društva uljuč vabljeni. _______________________________ m ste ie obnovili naročnino m Mranla Movostl? — Bratje In Sestre! šokoistvd* ki kot vsenarodna vzgojna organizacija združuje v svojih vrstah vse stanove in sloje našega naroda, polaga Vedno svojemu narodu javen svoj račun O delovanju na polju telesne in naraVštvene vzgoje. Vsakdo ima priložnost, da se prepriča sam na sokolskih javnih telovadnih nastopih kako smotreno, kako pravilno Se ta vzgoja vrši, — vsakdo pa bo tudi videl da vsi oni gojenci Sokolstva, od najmanjšega naraščaja do Zrelega članstva z Veseljem in ponosom vrše svojo Sokolsko nalogo, kajti vodi jih pri vsem dejanju vedno in povsod velika in globoka misel sokolstva. Župa Ljubljana L polaga letos svoj račun o delovanju v Kamniku. Bratje in sestre! na Vidovdan in njemu sledeči dan Petropavlovski bodete prihiteli iz vseh koncev Župne oblasti, da si podamo misel in skupno manifestiramo za vzvišeno našo sokolsko misel In da pokažemo vsem onim, ki jim gre, da je Sokolstvo še vedno ona nezmagljlVa četa borcev za čistost narodne jugoslovenske misli, kot ]e bila vedno — neizprosna in dosledna od nekdaj. Bratje in sestre! Pridite od postojnskih gozdov, iz pod belega Snežnika, VI čuvarji naše meje; pridite od Kolpe in iz lepe ribniške doline, da se v velikem številu snidemo z brati in sestrami iz Ljubljane — iz lepega Posavja v planinskem, našem Kamniku. Pridite vsi! Zdravo! — Starešinstvo Sokolske župe Ljubljana I. — Sokolsko društvo v Ljubljani (Narodni dom) poživlja svoje starejše Člane, ki imajo kroj in bi hoteli nastopiti ob priliki jubilejne javne telovadbe s primitivnimi prostimi vajami iz 1. 1888. ozir. 1893. naj začnejo z vadbo v četrtek 14. t. m. ob pol 8. url zvečer na letnem telovadišču pri kinu Tivoli. Ob slabem vremenu y telovadnici. Zdravol Sport in turlstika. v — S. K* »Jadran» opozarja ha Izredni občni Zbor, ki se Vrši danes dne 14, t. m, ob pol 20. uri v gostilni Soklič, Konjulna ulica. Udeležba članstva dolžnost. — Motoklub »Slovenija«, naše najmlajše športno društvo, priredi v nedeljo 17. t. m. svojo prvo prireditev, in sicer regulari-tetno tekmo na 112 km dolgi progi Ljubljana — Planina — Cerknica — Novavas — Vel. Lašče — Turjak — Ljubljana. Pri tej tekmi se stavi na vozilo in vozača ostre pogoje. Brzina, s katero mota vozač po Vsej progi enakomerno voziti, je minimalna. Tajne kontrole bodo zaznamovale vsako prehitro aii prepočasi voženo minuto, kar šteje Vsakemu tekmecu eno slabo točko. Vozila so razdeljena v kategorije po cilindr-ski vsebini in bo zmagovalec tisti, ki na všei progi vdobi najmanj kazenskih točk. Odhod tekmecev j‘e na Tržaški cesti pri km 2.5 ob 9. zjutraj. V Novi vasi triurni obligatni odmor In glavni cilj na Dolenjski cesti pri km 3, kamor dospejo tekmovalci med 4. in 5. uro popoldne. Prijatelji, vedno bolj se razvijajočega motociklistiškega športa, se vabijo k startu in cilju. Po prihodu vseh tekmecev na cilj, skupna vožnja na prijateljski sestanek v hotel »Tivoli«, D©pi§L SLOVENSKA BISTRICA. Tukajšnja podružnica Slov. plan, društva je na svojem izvanrednem občnem zboru, ki se je vršil dne 8. t. ffi. v gostilni Novak izvolila zopet za načelnika znanega turista In ljubitelja narave g. sodnika Voduška, za podnačelnika g. Karola Tomšiča, za tajnika bančnega ravnatelja g. Pavla Bremca in za blagajnika vodjo hranilnice g. M. Sajka. Podružnica šteje 56 rednih članov in izkazuje nad 14.000 kron društvenega premoženja. Novi odbor si je nadel nalogo, v svrho izboljšanja družabnih razmer !a spoznanja naše lepe gorske okolice prirejati vsaj po enkrat mesečno skupne izlete prenoviti stare in napraviti k važnejšim razglednim točkam nove markacije. Istota-ko se je konštatirala potreba zasigurati že v letošnji sezoni s pomočjo podružnice v Rogatcu na Boču vsaj zasilno kočo. Istega dne se Je ustanovilo po inicijativi* vi tukajšnjega Vojaškega poveljnika g. majorja Kojiča v hotelu Beograd podružnica Rdečega križa, za katerega se ie pokazalo od strani tukajšnjih dam m gospodičen brez izjeme narodnosti in stanu veliko zanimanje. V nedeljo 10. t. m. se vršečo proslavo razvitja sokolskega naraščajevega praporja je poselilo lepo število sosednih naraščajev in članov Iz Pragerskega, Ptuja, Ormoža, Maribora, Konjic itd. Razvitje praporja, vrli nastopi vseh naraščajnikov, impozanten pohod po mestu, kakor defiliranje pred praporjem je napravilo na posetnike globok utis. Opazilo se pa Je, da je tokrat sokolska slavnost bila po domačinih in kmetskem ljudstvu slabo obiskana, čegar vzrok pa je iskati le v zadnjih dogodkih. Pozno v noči tega dne Je bilo napadenih po pijanih vojakih tukajšnje garnizije več posetnlkov sokolske prireditve, nekaj ss, vračajočih meščanov iz dežele in celo policija. Napadalci so Že pod ključem bi vrše se stroge preiskave. Gostilničarju In posestniku Franju Raz-boršeku je bila zopet ukradena večja vsota denarja. Tat je bil o domačih razmerah dobro poučen, ker je odnesel denar medtem ko so vsi spali, iz spalnice nemoteno. — Kosovo pri Prištini. Naš naročnik-kolonist nam piše iz sela Kosovo pri Prištini: Pet slovenskih družin je dobilo zem-mljo tu okrog sela Kosova. Obdelujemo jo, kakor se pač da. Jesensko žito kaže prav lepo, gre že v klasje In je dobra žetev jeseni zagotovljena. Spomladanskega žita smo posejali vsak naseljenec po 3 ha, vendar smo zelo v skrbeh, če bomo sploh kaj pridelali, ker je silna suša. Odkar je skopnel sneg, smo imeli samo enkrat dež. — Glede zemlje pa moram reči, da sem jo dobil premalo, kajti 5 ha mi nikakor ne zadostuje, da bi mogel preživljati svojo družino, ki šteje poleg mene, ženo in 7 otrok. Napravil sem prošnjo na ministrstvo za agrarno reformo, da ml da še nekaj zemlje, da bom mogel preživljati svojo družino. Velike skrbi nam povzroča naša deca, ki je brez šole. Vsi si zelo želimo, da bi nam dala država potrebni materijal, sezidali bt pa šolo sami. Ce nam država ne da kmalu šole in učitelja, potem so naši otroci izgubljeni, ker bodo duševno popolnoma zaostali, — Cim dobimo Šolo, bomo tako] ustanovili čitalnico In še druga društva, pevsko, sokolsko itd., ker vemo, kako blagodejno vplivalo ta dfuštva na občaao In na njihovo medsebojno razmerje. Ljubljafia, sreda 13. junija. IZDAJALSKI DOLARJI. Invalid Ivan Senekovič, doma od S V, Lenarta, je služil v Begunjah pri Cirknlci kot organist in občinski tajnik, imel je mož že neprilike radi nekega čeka na 100 dolarjev. Zadevo je preiskavala ljubljanska policija, vendar nm niso mogli takoj do živega. Med to preiskavo je mož kot tajnik v Begunjah zopet ogoljufal občino za 10.050 Din, napravil še nekaj nerednosti in pobegnil v Ljubljano, kjer je bil aretiran. Na policiji, kjer so ga hoteli zaslišati zaradi omenjene dolarske zadeve, pa je obtoženec uradniku, ki ga je vprašal: »Saj veste zakaj smo vas prijeli!« začel praviti nepričakovano o slepariji, ki jo je izvršil kot tajnik v Begunjah. Tako je mož neprevidno in po nesreči izdal policiji svoj zločin, glede katerega bi ga po izjavi župana ne bili niti tožili, ker so del ogoljufane vsote že odborniki založili. Tako je danes obtožen Senekovič, da je kot občinski tajnik v Begunjah dvignil pri davčnem uradu v Logatcu 10.050 Din, katere je plačal Viktor Meden kot najemščino za občinski lov, Ta denar je obtoženec dvignil 25. julija, izdal pa se je na ljubljanski policiji šele 12. septembra. — Celo stvar pa je Izpeljal Senekovič tako-le: Župan mu ie izročil pobotnico za dvig zneska, z naročilom, da jo pošlje okr. glavarstvu, ki jo izroči davčnemu uradu v svrho nakazila zneska. Mož pa je okrajšal to poslovanje, ki je trajalo včasih tudi do 3 mesece s tem, da je šel sam V Logatec in dvignil denar. S tem je preslepil župana. Obtoženec, ki je bil pred vojno pek, ranjen v vojni, v invalidski šoli v Gradcu postal organist brez izpita, je priznal, da je denar na omenjeni način dvignil, zanikal pa je namen goljufije. Hotel pa je priznati svoj čin, toda ne županu, ki mu je bil baje politični nasprotnik, marveč celemu odboru, za kar pa ni našel prilike. Obljubil je, da bo odplačeval to samovoljno posojilo v mesečnih obrokih po 500 Din. Obtožen pa je bil tudi, da je napravil pri trg. PeneŠu v Mostah okrog 510 Din dolga in odšel. Prilastil pa ši je tudi okrog 112 Din članarine in naročnine za invalidsko društvo. Zadnji dve obtožbi obtoženec zanika, češ, da je denar res porabil, toda V namenu, da ga povrne. Obtoženec se je zagovarjal tudi s slabo plačo. Imel je mesečno 450 Din plače, 107 Din invalidnine, dobival je nekaj od bire, imel postranske zaslužke tajnika v bogati obmejni občini in poleg tega prosto stanovanje z vrtom. Drž. pravdnik dr. Mastnak je ugotavljal, da je obtožeiec fta zvit način dvignil denar in ga porabil zase. Namen prilastitve dokazujeta jasno_ njegova pretkanost in zvito postopanje. Prizna, da je kradel, goljufal In poneverjal, vendar pa Vedno brez namena, napraviti komu škodo. Zagovornik dr. Sajovic trdi, da obtoženec ni tako črn. Vojni Invalid je, ki je bil vedno v službi. Zanika namen goljufije, zvite pretveze hi ugotavlja, da si ni bil svest kazenskega dejanja in se da zadeva poravnati civilnim potom. Porotniki so vprašanje krivde potrdili z 11 glasovi, nakar je bil obsojen Ivan Senekovič na 2 leti težke Ječe, povrniti mora vse Stroške in plačati občini 10.050 Din, vračuna pa se mu v kazen preiskovalni zapor od 12. sept. 1922. PREMIŠLJEN DETOMOR? Dne 27. aprila je našla neka ženska RakoVniškem bajarju v cunje zavito, mrtv novorojeno dete moškega spola. Preiskal sta otroka sodna zdravnika dr. Travne in d r. N o v a k in ugotovila, da Je bilo de te zdravo rojeno, popolnoma doraščeno i bilo za življenje sposobno. Vzrok smrti j bila zadušitev. Kot detomorilko so zapr današnjo obtoženko Justino Koželjevo, služ kinjo pri poš. in trgovcu Jebačinu na Do lehjski cesti Obtoženka je priznala, da Je otrok njer da ga je vrgla res v vodo, trdila pa je, d je bil otrok mrtev rojen in povedala tako le: Prav nobenih znakov nisem čutila, — t je njen Že četrti nezakonski otrok, iznie katerih je bil prvi mrtev rojen, dva pa ž) vita — Ko sem kuhala zajutrk, me je na padlo. Z detetom v krilu sem šla v svoj sobo in položila dete rta posteljo. Otrok r zajokal, zavila sem ga v spodnje krilo In ■ cunje. Nisem Čula diha otroka. Prepričan sem bila na prvi pogled, da otrok ni živ Zvečer sem vrgla dete v bajar. — Gospo dinji nisem povedala, ker je sama boiana 1 ... f??1,8®. za s'uŽbo in hotela stvar pri kriti. Skrbelo me le, tri sem že Imeia, ii tudi za očeta vem samo, da mu je ime Jo za, kako se piše, pa nett vem. Po zasliševa nju obtoženke in prič je stavil senat porot nikoth 3 vprašanja, in sicer, če je tako rav nala 2 otrokom, da je ob porodu nastopili smrt, ali če je pustila otroka poginiti s teni da je nalašč opustila nuditi mu potrebno po moč in pa vprašanje glede prikrivanja po roda. Drž. pravdnik je poudarjal, da je ob tožil Koželjevo iz najmilejšega Stališča h detomora, kajti možen bi bil navaden umor ker je obtoženka zjutraj rodila, zvečer p: vrgla otroka v vodo In se ne ve, ali j: vrgla mrtvorojenega zadušenega ali živega otroka v vodo. Za detomor govori njene smotreno postopanje. Orožnikom je izjavila prvotno: »Ne rečem, da bi bil mrtev, ampak zajokal ni!« Zagovornik dr. Kr e j Čl je pojasnjeval dvojne detomore, in sicer slučaje, ko je dete zadavljeno, zakopano ali zabodeno, druge pa, ko najdejo dete brez poškodbe in znakov nasilja. Pri tej preso' treba previdnosti. Opisuje na dolgo položaj zapuščene nezakonske, revne matere in poudarja, da je treba vse razumeti ca se lahko vse odpusti. Pri tem slučaju zuna njih znakov ni. Predlaga oprostitev Drž pravdnik ugotavlja, da pomanjkanje ’ zuna-njih znakov nasilstva ne Izključuje deto-mora. Porotniki so prvo glavno vprašanie za nikali z S glasovi, potrdili pa soziOelal sovi drugo vprašanje, nakar je bila obsoie-na Koželjeva na 1 leto težke ječe! Vkazen se ji računa zavarovalni in preiskovalni za-p°[ od 2J-apri!a letos. Senatu je predsedo- hni «nd d.l;tSVPs dr’^aiser- votanta sta bila sod. svet. Eb eri (popoldne mesto njega sod. svet. Vehovar) in sod. Ma-c a r o I, „ -IPto156 vršita dve obravnavi obe radi goljufije in bo zadnji slučaj glasom obtožnice jako obsežen. izaajaia svoje glasilo. Vse predpr bile že v teku in prva številka 1 iziti že v kratkem. Medtem pa }e tok ministrstva za notranje zadeve Janje Usta prepoveduje. Mariborska porota. Maribor, sreda 13. junija. 29 letni hlapec Alojzij Repnik iž Zgornje sv. Kungote je prišel pričetkom letošnjega leta s svojo materjo kot delavec na posestvo Franca Vudlerja v Poličko vas. Repnik pa se je kmalu izkazal kot surov in nasilen mož, ki je svojo okolico večkrat ogrožal. 24. marca t. 1. so pri Vudlerju klali. Pomagal je tudi hlapec Repnik in dva soseda posestnika Vudlerja. Ker pa je bil Repnik precej neroden, so mu odkazall drugo delo, zaradi tega je bil tako razjarjen, da je Vudlerjevemu sosedu Baumannu, ki se mu je smejal, zasadil nož v prsi. Baumann je prestopil še nekaj korakov, nato pa sa je zgrudil in umrl na notranjem izkrvavenju. •Repnik je skušal pobegniti, vendar pa so ga domači ujeli in ga izročili orožništvu. Pri današnji porotni razpravi se je moral zagovarjati zaradi uboja. Priče njegovih navedb, da je izvršil svoje dejanje v pijanosti, niso potrdile. Zato je bil obsojen na 8 let težke ječe. 29 letni Franc Hribernik, špediter v Me. ži je imel v Dravogradu špedicijsko tvrdko z nekim Antonom Tkalcem. Ta pa je koncem decembra meseca lanskega leta izstopil iz tvrdke, ki jo je na to Hribernik vodil na lasten račun. Po njegovih izjavah je uspeval izprva jako dobro, kasneje pa mu je zaradi raznih omejitev v prometu in zaradi deviznih odredb podjetje pričelo pešati. Potreboval pa je denar, da je izplačal svojega prejšnjega družabnika. Razen tega je po izpovedbah prič tudi sam živel precej razkošno. Meseca februarja t. 1. je tvrdka Egger in drug poslala mariborski tvrdki Martin razno blago. Ta tvrdka je poverila ocarinjenje Hriberniku. Obenem je nakaza-, la tudi fakturno vrednost 10.497 dinarjev, da jih odpošlje tvrdki Egger na Dunaj. Razen tega je tvrdka Martin nakazala Hriberniku tudi za ocarinjenje blaga primeren znesek. Hribernik |e ocarinjenje sicer izvedel in blago je tudi res dospelo na naslov tvrdke Martin, ni pa odposlal fakturne protivrednosti dunajski tvrdki. Zaradi tega se je tvrdka Egger pozneje obrnila ha tvrdko Martin za izplačilo fakturnega 2neska. S tem pa je prišla poneverba na dan. Hribernik se je zaradi tega zagovarjal pred današnjo poroto ter je bil obsojen na 14 mesecev ječe. Predorske doklade. Z Jesenic nam pišejo: V karavanskem in bohinjskem predoru je zaposlenih ca. 20 železniških delavcev, ki opravljajo progovzdrževalna dela v imenovanih predorih. Delo v teh tunelih ie izredno naporno in se nikakor ne da primerjati 2 delom izven predora. Osemurni delavnik se raztegne redno na 10 ur, ker rabijo delavci za pot na kraj dokazanega jim dela in nazaj po eno uro, katera se jim ne prišteva v delovni čas. V tunelih se nahaja stalno dim lokomotiv, katerega morajo delavci Vdihavati, razen tega delajo v vednl mokroti, ker kaplja v tunelih stalno voda, tako da ne trpi vsied tega samo njegovo zdravje, marveč tudi njih obleka, katero vsied tega delavci hitreje obrabijo, nego zunaj. Vsied slabe razsvetljave in vednega dima jim opešajo pred vsem oči ,in trpe njih pljuča, tako da postajajo predčasno delanezmožnl Razven navedenega je tunelsko delo zvezano še z nešteto drugimi neprllikatni, katerih nimajo delavci izven tunela. Železniška uprava je že svoječasno uvaževala vse te okoliščine in je vsied tega določila za delo v imenovanih predorih takoimenovano predorsko doklado, ki je znašala takrat 70 vinarjev na delavnik. Ta doklada je sicer ostala, vendar ne pride pri današnji draginji niti v poštev. Avstrija in Italija, ki Imata istotako v zgoraj Imenovanih predorih zaposleno osobje, sta tunelske doklade draginji primerno zvišali Zahtevamo od merodajnih faktorjev, da pridejo tem trpinom čimpreje na pomoč s tem, da se jim zviša predorska doklada vsaj na 10 dinarjev na delavnik. Kakor smo izvedeli, Je tudi glavni odbor NRS na Inicijativo krajevne organizacije NRS Jesenice ukrenil vse potrebne korake, da se tej upravi-, čeni zahtevi ugodi. Borzna poročila. B e o g r a d, 13. junija. Devize: Lom don 417—0, Pariz 580-684, New York 90 do 0, Ženeva 1625-0, Solun 240-0, Milan 420—0, Praga 270—271, Berlin 0.10—0.105, Dunaj 0.1265—0.127, Bukarešta 45.50 do 46.50, Sofija 97—98, Budimpešta 1.20-1.25, Bruselj 0—508. Valute: francoski franki 580, drahme 230—240, levi 96-97. Zagreb, 13. junija. Devize: Berlin 0.118—0.124, Dunaj 0.125—0.1285, Bukarešta 45—47, Italija, izplačilo 418—425, London 420—422, New York, ček 90.50—91.50, Pariz 580—587.50, Praga 272—374.50, Švica 1620—1640. Valute: dolarji 89—90, avstrijske krone 0.127—0.128, češkoslovaške krone 267—269, 20 kron v zlatu 340—0, lire 418—0. Z a,F r.e b > junija. (Priv.) Devize. New York 90—91.50, Pariz 5.80—5.875, Švica 16.20—16.40, London 420—422.50, Dunaj 12.50—12.85, Praga 273-274.50, Budimpešta 1.18—1.24, Bukarešta 45—47, Ita-bja 418-425, Berlin 9.75—10.10. — Valute. Dolarji 89—90, češke krone 2.67--» 2.69, italijanske Ure 418—0. C u r i h, 13. junija. Berlin 0.0058, New York 556.75, London 25.69, Pariz 35.70, Milan 25.85, Praga 16.61, Budimpešta 0.0775, Beograd 6.20, Sofija 6.30, Varšava 0.008, Dunaj 0.00785, avstrijske krone 0.00785. Praga, 13. Jutlija. Dunaj 4.65, Berlin 2.95, Run 156.80, avstrijske krone 4.62, lire 156.75, Zagreb 37.625, Budimpešta 88.50, Pariz 216.25, London 153.875, New York 33.80, Curih 602.75, Beograd 37.75. Dunaj, 13. junija. Devize. Beograd 784—7S6, Berlin 0.68—0.74, Budimpešta 9.15 —9.25, Bukarešta 363—365, London 327.200 —327.800, Milan 3286-3294, New York 70.985—71.136, Pariz 4544—4356, Praga 2120—2126, Sofija 811—813, Curih 12.755-12.785. — Valute. Dolarji 70.650— 70.950, levi 790—794, nemške marke 0.68— 0.80, funti 325.500—326.500, francoski franki 4485—4515, lire 3352.50—3367.50, dinarji 775—779, leji 373—375, švicarski franki 12.660—12.720, češkoslovaške krone 2103—1 2113, madžarske krone 8.50—8.70. Berlin, 13. junija. Dunaj 136.90, Budimpešta 12.56, Milan 4513.50, Praga 2937.50. Pariz 6244, London 453.862, New York 98.503, Curih 17.605.50, Beograd 1077. Zahlmlte s useli irniTloH JUTRANJE NOVOSTI! Gospodarstvo Zakon o zavarovanju prot! toö. Skoda, kä 5c povzroča toča, saore postali za našo agrarno državo zelo občutna, kajti vsled nje ni prizadet samo poljedelec sam, temveč tudi država, kajti na eni strani se H manjša gospodarska rentabilnost, ki more odločilno vplivati na njeno veljavo v inozemstva, na drug! strani pa mora biti pripravljena, da priskoči na pomoč poškodovancem z denarjem iz državne blagajne, V stremljenju, da prid« tem neugodnim pojavom vsaj deloma v okom, sklenila je vlada, da predloži narodni skupščini načrt za zakon o zavarovanju proti toči. Pred nami leži sicer le izvleček tega načrta, vendar so iz njega razvidne glavne smernice. ?rl vsaki pokrajinski oblast! se osnuje državni zavod za zavarovanje proti toči- V ta zavod plačujejo poljedelci letne prispevke kot zavarovalne premije. Ako pobije toča, se škoda na pridelkih oceni in v denar-eu povrne. Sredstva za to odškodnino naj tol -V prvi vrsti nudile redne zavarovalne premije. Za slučaj, da bi ujme popolnoma izčrpale blagajno zavarovalnega zavoda In bi še vkljub temu škode ne bile poravnane, se osnuje pri ministrstvu poljedelstva stalni državni fond 100 milijonov dinarjev. kojega obresti se saj stekajo r rezervni fond in iz tega rezervnega fonda bi se dopolnjevale škode, v kolilcor jih ni mogoče kriti z rednimi dohodki zavarovalne institucije. Razen tega bi se v rezervni fond nalagali tudi preostanki blagajn, ako bi jih škode ne izčrpale, in še razni dragi izredni dohodki Dobrota snujočega se zakona je tedaj v tem, da se omilijo težke gospodarske posledice, ki jih povzroča toča, pri tem pa bi se državna blagajna ne obremenjevala neposredno, ampak sredstva zbirajo zavarovanci sami in si pomagajo medsebojno. Načrt zakona pravi tudi, da državna uprava lahko prepusti zavarovanje proti toči zasebnim zavodom. Z zavarovanjem proti toči se pečajo zavarovalnice že sedaj; ali bo s podržavljenjem tega zavarovanja uveden monopol, da bodo torej zavarovalnice ta posel zgubile in bo H to zavarovanje splošno obvezno, tega v načrtu ni najti. Zavarovalnice bi z ukinjenjem tega poslovanja ne bile prehudo prizadete, ker jim baje ne prinaša posebno lukrativnih uspehov. Na drugi strani pa, ako bi se jim po monopoliziranju vendar prepustilo zavarovanje proti toči, bodo najbrž tudi zahtevale, da jim bo na razpolago državni rezervni fond, ako bi škode in stroški presegali dohodke. Ta zakon bo segal jako globoko v gospodarske odnošaje nase agrarne države; zato je pričakovati, da ga bosta zakono- dajni odbor in parlament temeljito proučila. Izvedencev ta strokovnjakov imata na razpolago ne-!e v Beogradu, Zagrebu in Liub-ijani, ampak zlasti tudi v češkoslovaški republiki. Tudi naša javnost naj bi dobila priliko seznaniti se z detajli načrta, predao postane sako«. ■■ , TRQOVINÄ X Seim v Kradm Iz Kranja nam poročajo: Tukajšnji sejm II. t m. ja bil jako živahen. Prignalo se je precej goveje živine, zlasti pa je bilo mnogo mladih prašičev na prodaj. Goved je šla iz rok v roke po 40 do 56 kron kg na živo vago. Mlade prašičke, stare po 6 tednov, so plačevali po 1000 kron ta više. Največ kupcev je bilo iz zgornje savske doline, Bohinja, a tudi več Slovencev iz naše in avstrijske Koroške je bilo med kupci. Prodajalcev mladih prašičkov je bilo največ te domžalske in kamniške okolice. Dobro kupčijo so napravile tudi trgovine t železnino, kjer so kmetje kupovali kose in srpe za bližnjo košnjo in žetev, ki bo vsekako hvaležna, zakaj lepi so travniki in polje. X Tečaji na novosadski produktni borzi dne II, junija 1923, Cene za 100 kg: pšenica bačka 430, ječmen bački 285, oves bački 288, koruza bačka 257, moka št. 0 645, pšenični otrobi 130. X Povečanje našega Izvoza, Iz Izjave, ki jo je podal finančni minister dr. Stojadi- fiovlč v Narodni skupščini sledi, da se je naš izvoz v zadnjih mesecih silno povečal. Naravno, da ima poleg drugih koristi za naše narodno gospodarstvo od lega velikega izvoza tudi država svoje dohodke. V štirih mesecih so znašali carinski dohodki pri izvoznih carina!) 131 miliionov Din. DENARSTVa X Posojilo 3tJ0 milijonov francoskih frankov. To posojilo, o katerem smo že svoj čas' pcročah, je sedaj sklenjeno pod zelo «godnimi pogoji. Obrestovalo se bo po 5% ter je vračljivo v desetih letih. Porabilo se bo za nabavo raznega materijala. X Naraščanje obtoka bankovcev v nekaterih evropskih državah. V zadnjih tednih meseca maja je narastel obtok bankovcev v Nemčiji za 977.10 milijard mark ter znaša sedaj 8563.75 milijard. V Avstriji je naraste! obtok bankovcev za 253 milijard na 4837 milijard avstr. kron. V Madžarski se je povečaj za 7.6 milijard na 119.2 milijarde, v Franciji za 354.84 m talonov aa 36J40.9S0.000 frankov. X italijanska podpora Trstu., Iz Trsta poročajo: Italijanska viada je dovolila letni znesek pet milijonov lir, da se poveča blagovni promet Trsta z državami v zaledju. Na podlagi tega dodatka so se znižali tržni stroški in ležarina s takojšnjo veljavo za 20 do 40%. DAVKI — CARINE, -J X Novi carinski pravjjaik. Iz Beogratr, poročajo: V -ministrstvu financ se je v zmi-siu odločbe gospodarsko-Iinančnega komiteja izdelal pravilnik o postopanju pri carinjenju blaga v tretjem pasu. Pravilnik stopi v veljavo bä. junija. Določena je komisija z& izvedbo tega pravilnika. - RAZNO. X Madžarska reciprociteta. Praški ve* lesejm je poslal kakor v vse druge dežele-tudi na Madžarsko propagandni materija* za svojega budimpeštanskega zastopnika, V vseh državah so carinski uradi propagandni materija! P. V. V oprostili carine, samo na Madžarskem so naložili na lepake In. brošure tako visoko carino, da budim-peštanskemu zastopniku ni preostajalo drugega nego propagandni material — odk?©* niti. Da je s tem P V. V. prizadeta velite, škoda, je pac umevno. Lepaki in rekiamzö materijal budimpeštanskoga velesejma %t> pa uvaža v češkoslovaško republiko prost ckrinsklh pristojbin ter ga Cehi po žeift Madžarov širijo in nalepljajo, kar se vz prihodnjič ne bo več zgodilo, zakaj te mo džarske nevljudnosti ne bodo kar čez noč pozabili. Glavni aređnlk: Ivan Podržat Odgovorni urednik: Miha Gaberšek« Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani. Vselovod Mihailovič Garšiat Mađežđa Mkolafewiia« Romaa. >' Nadaljevanje, - Ona me pogleda z nenavadnim izrazom začudenja, pomešanega z nekakim trpkim čustvom. *— Zakaj je pa ne bi poznala? vpraša, — Učila sem se marsikaj. Pozabila sem sedaj mnogo, ko živim to življenje, a kljub temu se spominjam še jadrsičesa. Takih stvari pa ni mogoče pozabiti — Kje ste se učili, Nadežda Nikolajevna? — Zakaj vas zanima to? Ce je mogoče, leačniva. Nenadoma se ji je Szpremenil glas: Izprego-»ovorila je te besede odsekano in močno, kakor je govorila včeraj Bezsonovu. Obmolknil sem, vzel iz omare modro obleko, Sri sem jo že davno sam selil, čepico in drago, kar spada k Šariotinemu kostumu, in jo poprosil, naj stopi v drago sobo in se preobleče. Komaj sem utegnil pripraviti vse potrebno za delo, se je že jtudi vraUa, Pred mano je stala moja slika. — Ah, moj Bog, moj Bog, — sem dejal trepetaje. — Kako lepo je to, kako lepo je to! Povejte, Nadežda Nikolajevna, ali se nisva videla že kdaj preje? Drugače ni mogoče tega razjasniti. Vedno sem si predstavljal svojo sliko takšno, kakršni ste vi sedaj. Zato mislim, da sem vas moral videti kjerkoli. Vaše lice se mi je neopaženo vtisnilo v spomin----------Povejte, kje sem vas videl? — Rje bi me mogli videti. Ne vem. Do včerajšnjega dne vas nisem srečala. Začnite, prosim. Postavite me, kakor je treba — in potem slikajte. Prosil sem jo, naj se postavi na mesto, popravil ji gube na obleki se nalahno dotaknil njenih rok in jim dal brezmočen položaj, kakršnega sera sl vedno predstavljal in stopil k platnu. Stala je pred mano.,. Tudi sedaj stoji pred mano, tu na tem platnu... Gleda me kakor živa. Tudi Jsti žalostni in zamišljeni pogled ima. Isto mrtvaško potezo na bledem licu, kot tisto jutro. Izbrisal sem vse, kar sem bil načrtal z ogljem na platno — in narisal Nadeždo Nikolajevno. Potem sem začel slikati. Niti preje, niti pozneje, nikdar mi ni šlo delo tako hitro in uspešno od rok. Čas je neopaženo brzel in šele po preteku ene ure sem pogledal na lice svojega modela in zapazil da se bo zdajinzdaj zgrudila od utrujenosti. — Oprostite, oprostite mi... sem dejal, jo popeljal z vzvišenega mesta, na katerem je stala in jo posadil v naslonjač. — Docela sem vas izmučil. — Nič, je odgovorila, bleda, a smehljaje. — če sl hoče človek zaslužiti kruh, mora tudi malce trpeti Smem 15 pogledati? — je rekla in pokimala z glavo proti sliki ki je še ni mogla videti — Gotovo, gotovo! *— Ah, kako mazanje!,,, vzklikne. — Nikdar še nisem videla, kako Izgleda slika, ko jo začne delati umetnik. In kako zanimivo je to!... In veste, že v tem mazanju vidim, kaj mora biti iz tega,.. Dobro sliko ste zamislili, Andrej Nikolajevič... Potrudila se bom, storiti vse, da bo uspela.,. kolikor pač zavisi od mene. — Kaj pa morete narediti? — Povedala sem že včeraj.,. Napravila bom izraz. Lažje boste delali... Hitro stopi na svoje mesto, dvigne glavo, povesi bele roke, in njeno lice je Izražalo vse, o čemer sem sanjal za svojo sliko, Tu je bila odločnost hi tuga«^ponos in strah, ljubezen in hudobnost,.. — Tako? — vpraša ona, — Ča tako, potem bom stala, kolikor le želite. — Boljšega rai ni treba, Nadežda Nikolajevna; vendar težko vam bo ohraniti dolgo časa ta izraz. Hvala vam.. Sicer bomo pa videli. Do tega je še daleč... Izvolite, prosim, zajutrkoväti z menoj .v. Dolgo se je branila, a slednjič je le pristala na to. Moja dojilja in' reditehica Agaua Aleksejevna je prinesla zajutrk. Prvič sva se vsedla skupaj za mizo. Koiikokrat se je dogajalo kasneje!.., Nadežda Nikolajevna je jedla malo In molče; očividfto ji je bilo tesno. Nalil sem ji v čašo vina, ki ga je izpila skoro v dušku. Rdečica še zaigrala na ajeafe bledih licih. — Povejte, —- vpraša nenadno, — ali že dolgo poznate Bezsonova? ■ Nisem pričakoval tega vprašanja. Ko sem S» spomnil vsega, kar se je zgodilo med menoj i» Bezsonovom radi nje, sem postal zmeden. — Čemu ste zardeli? Sicer je pa vseeno; samo odgovorite na moje vprašanje, — Že dolgo. Ižza detinstva — Je li dober človek? i— Da po mojem mnenju je dober človek. Pošten ja mnogo dela in je zelo nadarjen. ŽM v dobrih odnošajih s svojo materjo,' . yX — Ali ima mater? Kje? Dalje prihodnjič: ■ ■B MU OGLASI: Cen» oglasom do 20 besed Din 5*—; vsaka nadalina beseda 25 para, t davščino vred. BOB lmm\ i ji duceta poštom franco đucai bla SO*- šalje miiekarna Sun ja. I Mail streljana ^Schlessh&Ue) • stanovanjskim vosom, orodjem Itd. se ugod-ao proda. Resni reflektanti naj •• obrnejo na naslov: Anton Kopecky, Mehanična streljana, Ejubljana, Tivoli, Tpioo, dobro vpeljano z mešanim blagom In opremo v sredini mesta Maribor» — pozneje tudi stanovanje — se proda. Dopisi pod „Eksistenca“, na podruž-aioo .Jutranje Novosti“. Maribor. Kresna nova vila * lepim vrtom in prostim stanovanjem v Ljubljani se ugodno proda. Vprašati pri društvu hišnih posestnikov. Dunajska c. 17 od 4.—6. ure ali pismeno. p trgovsko naobrazbo poznava-jo2 vse vrste knjigovodstva, aeli primernega mesta, tudi kot tajnik ali blagajnik pri kakem večjem podjetju. Cenjene ponudbe pod „Priden in točen,“ na «pravo lista. poučuje klavir mlajšo začetnice. Naslov v unravi lista. . Tli Blejska Mleta želijo vsled dolgega časa dopisovanja z inteligentnimi gospo-dl. Ponudbe pod „Radost, Mladost In Veselje“, na poštno ležečo Bled 2. Dva dijaka iščeta za prihodnje šolsko leto snažno sobo c dobro oskrbo. Ponudbe na opravo lista pod „Primorca.” 20 vagonov po ceni 560- — K ta 100 kg, franco Sladojevd, proda Gjuro Jelič, Sladojevci, p. Slatina. morska trava. Peter Kobal Kranj, Glavni trg tvornica vseh vrst blaiin Cn žime in morske trave, modroce na peresih. Specijeina tvrdka za izdelovanje klubgarnltur. — Najnižje cene! — Najsolidnejšl Izdelki! — Zahtevajte oferte In cenike I Udre din angleške provenijence, 08-990/0, brezkonkurenčne kakovosti In po zmernih cenah Ima v zalogi zastopnik družbe Val Jurman Celje, Breg 25, Slovenija Trnovski loloj lokal v sredini mesta v zelo prometni ulici se odda v najem z novembrom Ponudbe pod „Dobra trgovina" na upravo Hsta. . želi priti h kaki stari gospej ali h kakemu staremu gospodu za družabnteo. Gre tudi za gospodinjo kakemu gospodu ali kot vzgojiteljica k otrokom brez matere. Cenj. ponudbe na upravo lista pod »Gospodična lOOOv bHancist, s večletno prakso išče službe. Cenj. ponudbe pod „Perfekten“ na upi avo lista. ena prva, ena druga, iščeta primernega mesta za takojšen nastop Kavcija na razpolago. Ponudbe pod „Sobarica" na upravo lista___________________ te dobre rodbine in samo e dobrimi šolskimi spričevali, kateri bi stanoval pri stariših ali sorodnikih ee spiejme takoj ali koncem šolskega leta pri tvrdki R SrermecM. Celje.__________________ išče Službe nadmUDsrj** P°&' mlinarja ali kot prvi mlinar na kakem večjem mlinu. Grem tudi za samostojnega na kak manjši mlin, ali p«, vzamem primernega v najem. lelinli. zanesljivo dekle želi primernega mesta. Cenj. ponudbe pod šifro „Brez doma“, na upravo tista. trinadstropna v sredini mesta Ljubljane ze takoj proda. Poizve sa: Križevniška ul. št. 7/n. ilja bi šla šivat na dom vsak dan nekaj ur za hrano v Ljubljano. Naslov ▼ upravi Usta. dober retušer za Celje In 2 va jena inteligentna operaterja za v Toplice sprejme takoj steli j e „Pelikan" Celje, s 6 konjskih sil, 5-60 m trans-misijona (Rengschmirhengela-ger se proda. Poizve s®; Elsner, Dravograd. Stwailre m v dobrem stanju s 4 sobami, nad 16 oralov zemlje, 15 minut od Maribora se proda. Za kupea stanovanje na razpolago. Cena 270.000 K. Dopisi Studenci pri Mariboru, Zrinjskega ulica št 1 M inkasanta, sluga ali kaj primernega iščem. Zmožen sem 6 jezikov v govoru la pisavi Ponudbe prosim pod „Nujna pomoč" na upravo Usta. I II Maji prevozne, čistilne mlatilnice vseh velikosti, parne in bencinove lokomobile, razne stabilne motorje ta druge gospodarske stroje po celo sniženih cenah. M. Herge, Sr. Lenart, p. Velika Nedelja. ___________________ moško, dobro obranjeno se ceno proda. Poizve se pri M. Poglajen, Glince-Vič 206/L cesta Podrožnik. Zaloga klavirjev In pianinov najboljših tovarn: BOsendorfer, Czapka, Ehrbar, : : Schweighofer, Original, Stlngl 1.1. d. s : [ [JERICA HUBAD, roj. Dolenc, UIIUHIU, Hlinim i 5. | Najcenejše in najhvaležnejše darilo našim malim je: JV[cj zverinjak knjiga s 45 slikami in k tem spadajočim besedilom, za pouk in kratek čas Dl« 5*— J^cji ljubčki živalske slike za naše malčke na trdem močno vezanem kartonu Din 8*—. ftlladi 10 tiskanih predlog' za po* barvanje > akvarel» barvam ali pastel-barvnikl Dl« 3"— Crnipeter staroznana, vesela družabna igra za zimske večera. T igra Din S“—» Vse se dobi v 9J$ • O m:-: Ul t [limite it Pristni naravni mlincev soli s shdhPitn Man po21.-Dinza1kg nudi lekarna dr.G.Pkceli Ljoljii Diia L a»vW?AK0* ^ VRSTNI KROOMIĆHA: fcCŽliĆA čkcujauteu novost»