List 47. \ • » » » np v lecaj LYIIÏ ♦ i in Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 50 vin., za četrt leta 1 krona 80 vin. 50 vin. > po Ijani se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin., za trikrat 30 vin. Za prinašanje na dom v Ljub Oglase (in se rate) vzprejemlje npravništvo Dop naj se pošiljajo uredništvu „Novic \ Ljubljani 23. novembra 1900 tem smo vsi jedini » nas Slovence ravno taka nesreča da je češka obstrukcija za kakor obstrukcija in ni ga na Slovenskem politika bila nemška Zoper obstrukcijo. stopal nazor, da naj j za naši poslanci češko obstrukcijo podpirali. Ali načeloma obsoditi vsako obstrukcijo, to Minolo sobtto sta izšla volilna oklica obeh slo- PoIitifino. Slovenci nismo toliko močni ni venskih strank na Kranjskem Oba - — «v,.* one - --------------— —da bi mogli kdaj oklica govorita tudi voditi obstrukcijo zoper ves sistem, kakor delajo to Čehi o parlamentarni obstrukciji, a vsak zavzema glede nje zg°di se Pa lahko, da bodo tudi naši poslanci kdaj pri » drugačno stališče Oklic narodno-napredne stranke pravi sil j eni poslužiti se tega orožja Načeloma zastop obstrukciji, toda če smo vsi proti našim poslancem ne bila nobena ----------r----j^r U TI » jjZJ ^aotup- ' ' ^vwawiivvuu IIKJ u niki druzih slovanskih narodov naj vežejo naše poslance druSa Pot odprta in bi šlo za kako stvar, ki je za nas najtesnejše vezi, pred vsem z zastopniki češkega naroda. vita,nega pomena, bi morali v najskrajšanem slučaju tudi Upamo pa v zavesti nesle da bodo tudi poslanci tega naroda postopali da moči malega slovenskega rodu slovenski poslanci obstruirati ne vsega, kar brez nevarnosti čeških bratov, in da prenese orjaška premoč sam rekel zbornico , da kaka Gospod on tako obstruiral te moči brez popolnega oslab-ljenja nikakor ne mogle prenesti neplodne parlamentarne obstrukcije". nega jezika predloga » o uvedenju Povše je nekoč če bi prišla pred nemškega držav- loma Oklic katoliško narodne stranke pa i jedenkrát za vselej Oklic katoliško-narodne stranke pa pravi: Zahte- si je stranka zvezala roke, varno od naših bodočih poslancev, da morajo v tem tre- Pos,anci te stranke ni samo nače-obsodil obstrukcije, s čimur nego naznanja tudi, da bodo v prihodnjem državnem notju v prvo vrsto postaviti domoljubna čustva, ki navda- vsemi si,ami P<™agali zaprečiti obstrukcijo Čeh zboru z ov. jajo katoliški slovenski narod notri do zadnje koče da Prepričani smo > da si morajo vse svoje moči postaviti v službo avstrijske dr- popolnoma v svesti, kaj je s žavne ideje, ideje širne skupne domovine vseh narodov čani smo tudi> da bodo njeni poslanci katoliško-narodna stranka tem naznanila, in ki so žezlom tako srečni da živijo pod slavnim habsburškim tako postopali, kakor določa oklic to novem državnem ime pa je prva naioga naših poslancev v , da vsak poskus, z nova ovirati bo per Čehe ako j prepri-V državnem zboru začeli da bod zboru obstrukcijo nadaljevali stvarno delovanje državnega zbora Doslej so vse slovenske stranke stale na stališču silami zaprečiti - --------s- — pomagajo z vsemi da češke obstrukcije ne smemo podpirati, pa tudi ne Prizadevati si morajo a vso odločnostjo pobijati. Tudi slovenski poslanci katoliško-narodne stranke /inn ' Mn r> «vt M___X _ ___i «« . 5 J__V _ 1 • A • ... J pa tudi ne da se vrnejo redne razmere v naše in se tako ljudstvu in državi ustavno življenje so se držali tega in postopali v tem smislu, držeč # m m Î zopet odpre vir plodovite zakonodaje v prid Pri tem vzgleda češkega plemstva se In to stališče je tudi Nam se stališče jedino pravo, toliko bolj, ker so Čehi jedini naši j ki ga je zavzela glede obstrukcije niki, jedini podporniki naših narodnih zavez prizadevanj narodno-napredna stranka zdi pravilno, stališče katoliško- jedini pomočniki v borbi za naše narodne ideale narodne stranke pa skrajno nesrečne, če tudi ne dvo« stališčem jako zadovoljna dva m mimo, da bodeta s važna faktorja Ako tem sedanje j Slovanom strstvo in nemška katoliška stranka slovenski poslanci zapustili to stališče, ako vladi in nemškim klerikalcem v korist začeli boj zoper neprijazno mini- Čehe, bi to slovensko delegacijo popolnoma izoliralo in bi slovenski narod izgubil vsako pravico zahtevati, naj ga Čehi še kdaj podpirajo v njegovih prizadevanjih. vsestranske podpore, ni toliko pojemanje njenih dohodkov » mej dice Čehi in Slovenci bi bila pretrgana, in kake posle ampak v večji meri rast njenih neogibno potrebnih to imelo za nas, si lahko vsak sam predstavlja, stroškov. Njeni zavodi se namreč množe, in tako se širi Nam se sploh čudno zdi, kako je mogla katoliško- njen delokrog. To znamenje » da družba ne umira » narodna stranka zavzeti tako določno stališče glede taktike prihodnjih poslancev. Katoliško-narodna stranka se poganja za ohranjenje skupnega kluba vseh slovenskih i hrvatskih in maloruskih poslancev, pri tem pa določa taktiko, ne da vedela če bodo drugi slovenski î vatski in maloruski poslanci s tem tudi zadovoljni. hr- Na- predni slovenski poslanci gotovo ne bodo pritrdili tej taktiki, hrvatski tudi ne, poslanci katoliško-narodne stranke bodo torej osamljeni. Ne zdi se nam verjetno da vo Jilni odbor katoliško-narodne stranke ne bil tega sam spoznal, verjetnejše se nana zdi, da se sploh ne meni za druge poslance, ker se ne misli po njih ravnati » ne misli udati sklepu večine skupnega kluba » nego hoče hoditi svoja pota. drugimi besedami: Katoliško narodna stranka se je sprijaznila z mislijo, da razbije na narodni podlagi stoječ skupni klub slovenskih in hr- vatskih poslancev, naj se potem že združi z klerikalci v jeden klubčič. klub ali pa si osnuje svoj nemškimi posebni Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani vsem svojim podružnicam. Pridne hčerke so materi veselje in podpora. Raz- na kropljene po svetu bivajo z materjo v tesni zvezi. Raduje se mati, ako čuje o njih, da se lepo razcvitajo in krepko razvijajo. Kadar je pa v potrebi, sme se zanašati njihovo pomoč. družba sv. Cirila in Metoda v Ljub-podružnice, razkropljene po vsem Taka mati ljani ; hčerke so slovenskem ozemlju. Družba sv. Cirila in Metoda želi ostati v dobrih in hudih dnevih v najožji dotiki s svojimi podružnicami. - Dva vzroka jo nagibata, da danes prav vsem družnicam pošilja pričujoče pismo, pričakuje pa prav od vseh ugodnega odgovora. Prvi vzrok je po-tudi po- vejmo kar naravnost potreba iz katere jo more re pa šiti le vsestranska krepka podpora. Drugi vzrok ta, da namerava po novem letu izdati „Vestnik", v terem bi rada ka- W t # svetu pokazala svoje ljube hčerke, vse svoje podružnice brez izjeme lepo opravljene in dobro urejene. Ne govorili resnice i ko tožili ? da ampak živi in krepko živi, če tudi deluje brez hrupa in bolj na tihem. Ustanovljene zavode mora družba vzdrže- pojema vati da se opustili ; kaj rekli Slovenci! težko je tudi odboru glavne družbe neugodno reševati toliko nujnih in dobro podprtih prošenj za razširjevanje že obstoječih šol (na pr. enorazrednice na Muti v dvo-ali trirazrednico), za zboljšanje tu in tam premajhnih ali sicer neugodnih šolskih prostorov in za razne druge ki se podpore > vse merijo na otetje slovenske dece i potaplja v nemški in italijanski povodnji. In vender je moral v svoji zadnji seji dne 11. oktobra ker se srcem odbiti mnogo takih prošenj î ker ka it za to leto že do sedaj 2669 . krvavečim blagajnik iz-kron primanjkljaja, ta pomanjkljaj pa se do konca leta še znatno povikša, ako se ne pomnože prispevki v teh poslednjih dveh mesecih letošnjega leta. Izredni večji darovi, kakor volila, številnejše po- jako na izrednosti se nikdo ne more zanašati. kroviteljnine in dr. bi sicer družbi uprav sedaj dobro došli. Družbi najzanesljivejša opora so podružnice. Prav mnogo jih 5 redno delujoče leto za letom vestno pobirajo in glavni družbi pošiljajo doneske svojih udov t sklicujejo shode, snujejo poučne' ali zabavne sestanke i imajo lepo urejeno in delavno načelništvo, pridobivajo novih udov in o svojem delovanju pravočasno obveščajo odbor glavne družbe. Vsem tem se glavni odbor iskreno zahvaljuje in jih stavi drugim podružnicam v izgled. Nekaj podružnic pa je v svojem poslovanju neko liko zastalo. Nekatere že dalje časa niso pobrale letnih doneskov od svojih udov, druge ne sklicujejo zborov, ne obnavljajo o pravem času svojega načelništva in ničesar ne poročajo glavnemu odboru. Vse to je lahko razumljivo iz raznih okolščin. Slovenci imamo mnogo narodnega davka in dela i da včasih ne moremo vsemu kaj. Zato noče glavni odbor družbe sv. Cirila in Metoda nikomur očitati premajhne požrtvovalnosti in delavnosti. Prosi pa vse rodoljube in zlasti svoje podružnice, naj takoj zbero de moči, da družbi, ki je danes na več krajih pogoj na- šega narodnega obstanka, v sedanji potrebi prihite pomoč. Marsikateri ud ene ali druge podružnice na ko vplačal svoj letni prispevek, času opomnil, marsikdo bi se v družbo kdo nagovoril, ali ko ga rad kdo v pravem upisal » ko ga bila v njegovi bližini kaka de Zato prosimo vse podružnice, naj zanimanje za družbo sv. Cirila in Metoda. Marsikatero lavna podružnica, koristno društvo je že zamrlo, ker je prvotni ogenj navdu- v tem dvojnem smislu požive svoje delovanje, da namreč pobere kolikor mogoče tudi zastale doneske svojih udov šenja zanje prehitro ugasnil ; za družbo sv. Cirila in i Metoda pa po 151etnem obstanku še vedno gori mnogo jn da skušajo pridobiti kar največ novih družabnikov. blagih src, napolnjenih z ljubeznijo do milega sloven skega naroda in do nedolžne mladine. Nekatere podružnice pošiljajo vsako leto v primernem času kakega zanesljivega slà s plačilnimi listki (pobot- Vzrok, da je družba sv. Cirila in Metoda prišla v nicami) do vseh svojih udov, da pobere letne doneske. zadrego in je prisiljena prositi svojih podružnic nujne in Ko pošlje blagajnik nabrane prispevke glavni družbi í odšteje stroške za.tacega pobiralca. To postopanje popol noma odobravamo menda je do mala najshodneje ; ^BH rJi^^A^j^tffrll^Btfuj L-'-ž m'r¥i "Sil kIÎ* i? -iSr1 tudi je priporočamo povsod, kjer ne morejo člani naših 86Ï * 9E JePfeS^HSPI » b . ' (Jj^pBfj. T podružničnih odborov do družbenic ali družbenikov. (Konec prih.) Vojna v južni Afriki se nadaljuje še vedno. Buri se bore v raztresenih četah, a delajo Angležem silno preglavico in mnogo škode. Te gverila-vojne pač še dolgo ne. bo konec. Prezident Krůger je dospel v sredo v Marziljo. Kakor se potrjuje, se mu je posrečilo, rešiti vse transvaalske državne ar- • » hive in tudi državni zaklad, znaša 20 milijonov. « •» Politični pregled. Notranji položaj. Mej vlado in mej Cehi obsto- ječe nasprotje se je zadnji čas silno poostrilo. Vlada pritiska na vso moč, da se mora iz notranjega uradovanja na Češkem odpraviti zadnji sled češčine, in ker se praški višjesodni pred- Nemško, madžarsko in slovensko 99 Svoji sednik temu pritisku ni hotel udati, je odstopil. tem je prišel češki minister Rezek v jako neprijeten položaj, zakaj svoj im u vse javno mnenje pravi : ali nima ta minister prav nič vpliva in ne more preprečiti zoper Cehe naperjenih sklepov vlade, Vzemi katerikoli nemški časopis v roke, v vsakem potem naj odstopi, ali pa se ga sploh nič ne vpraša, in potem najdeš ali milih tožba ali pa ostrih napadov na „slo naj tudi odstopi. Tudi sicer jako previdno češko plemstvo vengkj šovinizem", češ Nemci na gospodarskem polju ne začelo je energičnejše nastopati. Tako je te dni vodja češkega plemstva deželni maršal knez Jurij Lobkovic pri otvoritvi Češkega obrtnega muzeja imel govor, v katerem je odločno in ostro obsodil narodnostno politiko sedanjega ministrstva To je znamenje, da se velevplivni češki aristokratje pripravljajo na energičnejše nastopanje zoper vlado. poznajo narodnostnih gesel, dočim smo Slovenci na polje narodnega gospodarstva zanesli geslo „Svoji svojim a » torej politično oziroma narodnostno geslo. Volilno gibanje se razvija čedalje živahnejše. V raznih kronovinah se vrše sedaj volitve volilnih mož Vse kaže, da bodo nemški radikalci nekaj mandatov pridobili, socialni de-mokratje pa nekaj mandatov izgubili resnici pa so razmere vse drugačne, kakor jih slikajo nemški časopisi in v resnici nas Nemci, kar se tiče šovinističnega nacijonalizma na polju narodnega go-spodarstva še daleč prekašajo. Avstrijski Nemci so tega šovinizma ravno tako prešinjeni, kakor Nemci „v rajhu". Deželni zbori se snidejo, kakor ministrski svet v sredo sklenil, mej 15. in 20. decembrom, a zborovali bodo Pru8ija meče neštete milijone skozi okno > da na nekaj dni. V češkem deželnem zboru hočejo tudi deklaracijo nadvojvode Frana Ferdinanda na razgovor spraviti. Nesloga mej Čehi. Mej mladočeškimi voditelji sta dve struji. Jedna, radikalnejša, hoče, naj se nadaljuje obstrukcija, druga je proti obstrukciji. Tej Poznanjskem s pomočjo nemške kolonizacije zatrla poljski živel in Poznanjsko premenila v nemško provincijo. V času, ko nemški industrijalci in lastniki rudnikov in pre- » % magokopov bridko tožijo, da primanjkuje delavcev, v tem stoji na času izganja nemška policija slovanske delavce kar tru- na vsak način čelu bivši predsednik mladočeškega kluba dr. Engel. Sodi se, moma ali jih vsaj šikanira na vse načine in to zgolj iz da v slučaju, če se mej tema frakcijama ne doseže spora-fumljenje. se utegne mladočeški klub razcepiti na dva dela. Hrvatska. Te dni se 9 sešel hrvatski deželni zbor Opozicija namerava spraviti na razgovor vprašanje o bosanskih železnicah in pa deklaracijo nadvojvode Frana Ferdinanda nemškega nacijonalnega šovinizma, če tudi ima industrija od tega veliko škodo. Ako že ni izhajati brez inozemskih, obrtnikov, trpe v Nemčiji rajši nenemških delavcev in švedske, italijanske in celo arabske ali kitajske delavce, Zlasti napram laškim, arabskim in glede prestolonasledništva. Ban je obljubil, da se ta deklara- kakor pa slovanske ci j a predloži hrvatskemu saboru, a bržčas ne bo mogel svoje kitajskim delavcem in obrtnikom se doslej nemški šovi obljube izpolniti, kajti ministrski predsednik Széll je v nas- protju s to obljubo izjavil v ogrskem parlamentu, da se deklaracija hrvatskemu saboru ne predloži, češ, Hrvatska je del Ogrske in je s sklepom ogrskega parlamenta ta zadeva tudi zanjo urejena in dognana. nizem še nikdar ni oglasil, to pa zategadelj ne, ker stoje tuji delavci na nižji kulturni stopinji kakor nemški, ker nemški narodnosti niso čisto nič nevarni, in ker je tudi „standard of life" Nemčija. Socialni demokratje prepusti jedno mesto Te dni se je sešel nemški državni zbor. nemških delavcev, ker so zahtevali, To se ni naj se zgodilo stranke rekle, da zategadelj ne, ker bi se jim v predsedstvu in sicer so druge soc. demokrat ne teh tujcev veliko nižji kakor pri neprecenljivega pomena za polju sago nemških kapitalistov. Nemški šovinizem na narodnogospodarskem hotel pokloniti cesarju Velika razprava se je vnela o nemški se zrcali tudi še na drug način. Prosluli „katederski ekspediciji na Kitajsko, ki stane že doslej 152 milijonov mark. socialisti" so se v zadnjih letih prelevili v nemške naci-Vlada se je izrekla zoper razdelitev Kitajske. Za prihodnje jonalce najhujše vrste. Adolf Wagner, Schmoller, Weber, dni je napovedana velika razprava o podkupljivosti berolinske policije. Srbija. Razni listi so poročali, da se je mej srbskim kraljem in njegovim očetom Milanom dosegla poravnava, čemur pa se oficijalno odločno oporeka. Sering in drugi teh kateder socialostov oznanjajo, da se mora vsa vzhodna Nemčija brezobzirno in s porabo naj-večje krutosti germanizovati. Kaj pa avstrijski Nemci, ki s tako ogorčenostjo Francija. — Združeni reakcijonarci so poskusili strmo- postavljajo naše geslo » Svoji svojim a na sramotni oder ? glaviti sedanje ministrstvo s tem, da so obdolžili, da pro daja odlikovanja. Ta poskus se je izjalovil, in zbornica izrekla vladi zaupanje Poroča se, da pripravlja vlada za konski načrt glede konfiskacije premoženja cerkvenih kongre-gacij, katero premoženje znaša nad tisoč milijonov frankov. Ti Nemci izvršujejo na vseh poljih narodnega go spodarstva z veliko brutalnostjo tisto geslo, ki je mi največ samo z besedami oznanjamo, na katero pa vsi tako radi pozabljamo. Nemec se dosledno ogiba slovan skega trgovca in obrtnika, samo da mu ne da kakega Tako ima vsaka vas brane za čiščenje travnikov. Travniki krajcarja zaslužiti, vse svoje potrebščine kupuje pri rojakih in od Slovana to i česar drugod ne dobi v se z umetnimi gnojili gnojijo. Pro hektar dobijo v teh vaseh 50—60 meterskih stotov sena in otave. (To pri- službo jemlje samo Nemce in nemškutarje, da, celo dekle bližno dajejo tudi naši najboljši travniki.) Če se voda na in hlapce išče mej Nemci in le kadar jih tam ne dobi, travnike napelje j dobijo Nemci do 80 metrskih stotov tudi mej Slovani. na hektaru. Povprečno dobijo v Nemčiji 29 metrskih Pomislimo dalje i kakšen namen imata „Siidmark" stotov sena in otave na hektaru. V Friedrichstalu se po m • __ « ravnokar ustanovljena „Siidmarkische Volksbank", rabi na leto za 3000 mark umetnih gnojil, v Hagsfeldu namen, z nemškim denarjem podpirati nemške trgovce íii 1000 mark. Te tri vasi pa kupijo na leto v Karlsruhe obrtnike, ki žive mej Slovenci, ter jim omogočiti pride slovenska trgovina m obrtnost v nemške , da roke T za 33 tisoč mark gnoja iz stranišč in hlevov. Ti stroški se jim povrnejo. V vsakem hlevu v teh vaseh stoji in se tako prepreči narodnogospodarsko osamosvojenje glav goveje živine. Veliko svežega mleka prodajo v mestu Slovencev. Karlsruhe. Zadružno tamošnje mlekarstvo porabi vsak Tacih in jednacih dokazov se da navesti še mnogo dan 700—800 litrov mleka za surovo maslo. Zraven re m vsi oznanjajo na ves gla s da so Nemci v izvajanju dij j izborne pasmi prascev za trgovino in prešiče do masti. nacijonalizma na narodnogospodarskem polju tisočkrat Najmanjši kmet v teh vaseh kupi na leto za 30 brezobzirnejši in krutejši kakor Slovenci, da smo tlačani tudi na tem polju podobni ovcam, Nemci pa volkovom mark boljše klaje, (Kraftfutter) iz oljnarn, pivovarn tri vasi na leto za 40 tisoč mark. 100 Vse Obrtni j ske raznoterosti. Dobavni razpis kr. trgovinsko ministrstvo poroča trgovski obrtniški zbornici da ravnateljstvo kralj bel gijskih državnih železnic v Bruslju razpisalo ponudbeno razpravo glede dobave železniških pragov iz hrastovega vega lesa Ti kmeti tičijo popolno v denarnem gospodarstvu, naturalnega ni več sledu. Te vasi proizvajajo za veliki trg in kupujejo na velikem trgu. Kmeti teh treh vasi kupijo in povžijejo na leto 670 metrskih stotov sladkorja. To stane 45—50 tisoč mark. Na jednega človeka pride 17 kil. buko- 17 kil. (V drugi Nemčiji 8 kil.) Kave se povžije na leto 1901 in 1902. Pismene ponudbe zato se lahko 145 met. stotov v vrednosti 60 tisoč mark, na jeden takoj vlože na naslov »1 Direction de Voies et Travaux, rue de Louvain 11, Bruxelles." Natančnejša pojasnila se dobe v a kile. Oblačijo n Bureau central des renseignements concernant les adjudi 1 cations" in Brussel, rue des Augustins 17 Za izvoznike kr trgovinsko ministrstvo poroča trgovski in obrtniški zbornici, da vsled mnogih izjav, katere Lloydov upravni svet poslal c. kr. pomorskemu oblastvu v Trstu, izvozniki (eksporterji) iz ekonomičnih razlogov v obče želodec 3Vi v drug} Nemčiji pa 21/ se ti kmeti moderno. Za obutev izda jeden 70—80 mark za obleko 100—120 mark na leto. Zajutrek teh kmetov obstoji iz kave z mlekom in sladkorjem in iz sveže žemlje. Kava je čista, nič cikorije. Okolo 10. ure dop drugi zajutrek: kruh in nekaj klo ne skrbe do za varno in solidno zavijanje blaga base ali tudi sira in po leti sadni mošt. Opoludne juha » namenjeno za prekmorski izvoz. Posebno naj se tukaj ome ki so bile z malimi izjemami srednj morale odkloniti kot sočivje 1 salata in v bogatejših hišah 1 imajo še nijo pošiljatve papirja pa tudi prav slabo zavite, tako da so neprikladne za prekmorski prevoz v direktnem prometu manj pa kot primerne, za promet, pri katerem se večkrat pre laga. slabih hektare zemlje 5krat, v manj premožnih 3krat na teden meso. V nedeljah volovsko ali telečje meso. V božiču se v vsaki hiši zakolje svinče. Po leti se kupuje meso pri V zadnjem času so se tudi ponovljeno čule pritožbe o mesarju. Nekateri zakoljejo po prešiče » da imajo tudi ojih tovorih žeblj sodo so bili z ozirom na njih znatno težno veliko preslabo zaviti Trgovski in obrtniški zbornici je došlo poročilo, da razpisalo teljstvo državnega premogokopa v Perniku (Bulgarija) ponudbeno razpravo, ki se bo vršila 29. novembra za dobavo lesa. po leti meso. Majhne hiše zginjevajo, lepe prostorne hiše se v teh vaseh zidajo. Po večjem so te hiše jednonadstropne. jedni hiši stanuje oseb Izredna snažnost v Približna vrednost dobave 1900 pri okrožni finančni prefekturi v Zofiji, se bo pri omenjenem premogokopu potreboval v letu 1901. 198.000 frankov. Varščina znaša 9900 frankov. Natančneji dobavni pogoji, cahier des charges itd. se lahko pogledajo ob delavnikih pri omenjenem finančnem oblastvu. teh hišah vsaki hiši je boljša soba, v katero otroci ne smejo 1 kmet pa î če si čevlje prej izzuje tej sobi tudi zofa tej sobi ima kmetica svoje najlepše reči, to je njeno svetišče. Tudi preproge se v njej naj dejo. Zlate prstane ima vsak par, drsalnice vsak mladič istotako tudi žepno uro. Ob novem letu 1894 se je samo 1 v Blankenlochu 1209 vizitnic razposlalo trgovskim pri jateljem. Razven verskih knjig imajo samo v malem Fried- političnih časopisov, razven tega pa še richsthalu 76 Tri bogate vasi (Konec.) Kmet v navedenih vaseh seje žito, ki se je kemično dosti leposlovnih. Strokovne časopise kmetijstva ima vsaka hiša. Na razstavah so ti kmeti zmagovalni tekmeci Dr. Hecht piše: » Prebivalstvo teh vasi se v tem sto preiskalo na čistost Vsaka vas ima stroj za čiščenje žita letju podvojilo, blagostanje vsacega posameznega in občine se je še hitreje pomnožilo, prej prav nizke potrebe so se f Letnik LVIII Stran 457 pomnožile, povekšale; vse prebivalstvo se je duševno visoko povspelo". » Sram î beži, beži njega sram?" Slovenci imamo dosti v boljšo zemljo, kakor Kdo je neki ona gospica? « ba denski kmeti. Naše kmetije obsegajo 10, 20—30 hektarov Imamo Trst, Gorico, Ljubljano, Maribor, Celovec, on »Tudi jaz bi rada vedela. Prav tako ošabna, kakor Tako pomiluje me je nekoč pogledala. Vem da sta ve govorila o meni Pa nič naj se ne boji lika mesta in dosti manjših, kakor Celje, Novomesto, v utegne nji prav tako prigoditi, kakor meni » katerih živi po 80 uradniških družin. Tudi imamo dosti bode skoro naveličal mogoče se Tudi nje se knapov, ki morajo živila kupovati. Železnice so in jih bo s časom še več. Ledu se doma lahko dobi z malimi stroški za mlekarstvo. Morebiti ni za fino sadje boljših krajev na svetu in ni obnebje in zemlja tako ugodna i morebiti še prej nego mene u n noč! u Le pomiri se, Vikica, in dobro spavaj! Lahko ; „Lahko noč, mama! Jutri dalje « Vika se urno kakor pri nas Za najfinejšo marelico in najboljšo vo ščenko ali češpljo je vse ugodno. Koliko tisoč, da mili jonov kron bi samo sadjereja pri nas ljudstvu na leto nesla. Če izsušimo samo okraj mokronoški in kostanjeviški razpravi, razmetajoč obleko od jeze po sobi. Dolgo ni mogla zaspati. Kovala je naklepe, naklepe proti Vilku. Toda slednjič si je morala priznati da vsega tega, kar si je izmislila, vender ne bo smela grozne (zadruge za izsušenje so že zdavno francoski in nemški, belgijski in danski okraji snovali), dobimo toliko sladke krme, da razpošljemo lahko samo iz slov. krajev mleka in njega-produktov za tri velika mesta s 60—100 tisoč prebivalcev. Samo imenovana dva okraja imata več travnikov, kakor vsa Gorenjska. Loček, loček, ta pa ne izredi ne dobre krave, ne dobre mrhe danes Slovenci nismo čez naturalno večjem ven. Na slov. Štajerskem so v vinogradstvu moderni povedati Vilku. Maščevanje je prisegla neznačajniku, a maščevati se mu ne bode mogla dosti. To jo je zabolelo tako » da jo je zopet posilil jok Jokala in vzdihovala dokler ni zaspala » 9 dan » fl 4 4 ' r: «M Skozi žalužije na oknih se je že svetil najlepši je bilo, tako nepopisno ko se je vzbudila Hudo kmeti » pridelkih še gospodarstvo po v nekaterih krajih na Koroškem po malem hudo. Ni se precej spomnila zakaj. Slednjič se vender , tuja plesalka, koša zmisli na si nočni večer Vilko nca vsega se spomni boljši živinorejci, na Gorenjskem isto t ali po večjem še ulovi tiči naš kmet v starem obdelovanju. Da kak krajcar , vozari daleč za trgovce, ali fužine za mali denar; če bi računil, kar se zraven živina trpinči, oprava pohabi. kar sam porabi na potu in raztrga, bi takim za- redko salni mizici čital nihče Opravi se, celo sama, kar se zgodi pri nji kaj zajuterka se ne dotakne prav nič Sede P* da mu napiše slovo, slovo, kakoršnega še ni Napiše list in ga prečita. „To ni nič, to ga samo ujezi. Ganiti ga mora ■ Raztrga list. Jame pisati a novega i služkom figo pokazal. Veliko se jih oglasi za take vožnje in lesni trgovci in drugi se smejejo, ko dobijo tako ceno neSa> kakor Je biI oni> temveč rahlega, tožečega ne tako robust vožnje. Doma pa ta zaslužek nič ne zaleže. Gnojnica se » pri nas pretaka po cestnih jarkih. Vsa ta izgubljena se sama sebi Ta bode", pravi dokončavša. Prečita ga. Zasmili toliko j gnojnica je na Slovenskem na leto vredna da ne zajoka zopet dablja » če se prispo z vrednostjo kupljenih umetnih gnojil » t do To ni maščevanje 300 ne ujema se z mojim sinočnim tisoč gold. Ptice, ki gosence pobirajo, redko kmet varuje vedenjem. Menil bode, da mi je kdo ve kako žala pogina. Koliko tisoč gold, vrednosti se s temi dobrot nicami kmetskega gospodarstva pogubi. Pa bom šel v Ameriko, je stereotipni govor, ko kmet vidi, da ne gre naprej z njegovim gospodarstvom. Potem pride pohabljen s par sto gold, domov in zdaj je še ta moč, njegova osebna delavska moč pri zlodju na slovenski kmetiji! Raztrga tudi ta list. Napisala bi bila najbrže še tretjega, a zdajci je zapel hišni zvonec. Vika pogleda skozi okno in ugleda voz, stoječ pred hišo. Skoro nato vstopi služkinja in pove Viki, da želi mati, naj pride precej v vsprejemno sobo. Luči i več luči je treba Vika se pogleda v zrcalu in odhiti za služkinjo. zastane sapa, ko ugleda Vilka, prihajajočega po skoro koridoru. Hipoma pozabi vse, kar se mu je bila name nila povedati. Komaj si je nekoliko opomogla iz zadrege, ko je že bil v sobi. Košarica. » Izvolite sesti a i pravi gospa. Spisal Ček (Konec.) „Nekoliko le, milostna, zakaj mati in sestra me sem » Ali si ga videla j kako pričakujeta. Prišel danes na počitnice. Že včeraj bi bil moral oditi da se poslovim, ker odidem ošabno nama nasproti? njima, je potem sedel pa sem ji vender pregovoril, da sta še ostali do danes » tu in sta šli sinoči z menoj na ples « » Res, imenitno si ga zavrnila. Sram ga bilo » menda". Na plesu sta bili?" vpraša Vikina mati osupla. Tudi Vika je zardevala in prebledevala. v Da. Hotel sem vama predstaviti, a mati je 1. majnika 1878. želela » da rajši ne i ker bila preveč utrujena od Prvi maj nik i krasen dan » dan lepote dan lju potovanja". » Vaša „Da, mati in mama na plesu? sestra mojdtt. u i I I » Sestra, vaša « bežni, a meni dan, dan spominov. Nehote mi uhitevajo misli nazaj v mlada leta, v majnik mojega življenja. Kakor razstrlo sliko gledam pred seboj detinjo dobo svojo. Vedno sva se igrala skupaj, on je bil jako močan, jaz » Da, moja plesalka je bila sestra, ki odšla še pa slaběji i bled bolehav mladenič. Verij prijatelj moj 1 pred počitkom. Pričakujeta me obe spodaj v vozu i oditi moram, pardon! a brat moj, kje si? Samo tebi sem veroval, samo tebe sem jedino ljubil. Mamica mi je umrla, ko sem spolnil jedva » Veliko krivico je vam storila moja hčerka, gospod Vilko". » Da veliko, milostna, preveliko; poravnati se ne osem let. Oče moj, bogat posestnik v starem Zakotju, brigal zame, preveč je imel opravka . . . se igrala se m dosti Dopuščal mi » da vsa se družila » da sva da več. Menda umejete » da potem, kar se je zgodilo skupaj pogovarjala se, trgala pisane cvetke i lovila i nimam več opravka v tej hiši. Poljubim roko! Na vas gospica, pa si ohranim za spomin košarico. osupli Srečno Počasi je odšel Vilko, mati in hči pa sta urne ribice v potoku. Oklenil sem se kmetskega sinu z vsem svojim srcem. Ni mi branil oče, da bi celo jedenkrát objel ga, videč, kako da sva si draga drug druzemu. , da je Ko strmeli za njim sem odšel v šolo, preprosil sem očeta » ta košarica!" vzdihne Vika in se spusti zopet gem ga zopet pri sebi. šel Verij z menoj, da sva se zopet šoli me skupaj učila. Imel y jok . . . branil slabotneža Do- Iz strijčevega dnevnika (Zapisal Fr. Kraljič). Vroče je bilo tisto popoldne, ko sem sedel v hladni senci pod kostanjem in sanjaril Bog ve kaj vse. Nadležne mušice in muhe, katerim tudi ni ugajala prehuda vročina, zbrale so se pod kostanjem v obilnem številu. Ne- zbirale na beli jagničevi mizi zlobnih, bojaželjnih tovarišev, pomagal mi povsodi. končala sva študije. Odhajal je v svet, verjemite meni so tekle solze, kot mi » umiral oče. Tudi tu se je kazal on starega moža. Krepko mi je stisnil roko in se posvetil hitro obrnil Odšel m ni ga nazaj On se zdravilstvu, ter dovršil v kratkem izpite z odliko Po- nosno sem gledal nanj! Čestitam Verij Le naprej svoje delo t se i mirno so letale in krog velike mesarske muhe, katera jim je nekaj pripovedovala, vsaj tako se je meni dozdevalo. Le jedna, po vsej sili si je hotela pridobiti sedež na mojem nosu najbrže, da je bila socialistinja, kajti zletela je iz mo jega nosa, naravnost v sredo skupine in se zapodila na Lepo zadačo si si izbral, posvetil si sebe in vanje v prid človeštva. In jaz? Jaz sem ostal doma. Bolehen in slaboten, kot sem, pohajam doma, ogledujem obširna posestva, ki sem jih podedoval. Truden prihajam zvečer domu, a ne diši mi ne jed ne pijača. Željno štejem sekunde in minute, a ne morem zaspati. Kdo je temu kriv? Ne vem! pripovedovalko, potem pa zopet drzno na moj nos, kot Jaz gotovo ne Morebiti mati? Težko da » vsaj živela hotela reči: „Tu sem varna, le naj pride katera druga bi tu sem, gotovo jo zapodim je mogla našteti do tri moji pesti. tako sveto, tako pobožno. Oh mati, zakaj si mi že umrla » prevarala se je. Predno že brcala in godrnjala v Vedno bolj mi izginja tvoja draga i podoba, tvoj proseči obraz, ko si umirala otožno mila Oh zakaj, zakaj si umrla? Ne, ne Ne morem več pisati, preveč „Tako sitnica", sem rekel, ji prikrajšal peruti in jo vrgel tja v zbornico. To so se vsule tovarišice nanjo. mi tolče po sencih. Kakor kladivo Razbiti mi hoče redno glavo Morebiti bom pisal pozneje t » Fran poglej kaj neki tu notri zavito?" zmotil 4. junija 1878. me je oče iz mojega opazovanja Ljubljeni Verij D Pokažite!" sem rekel in prijel za zarumenel za Kaj zmenoj i me vprašaš v zadnjem pismu ! Saj vitek. Prereza! sem vrvico in odvil papir črno usnje veš Prav pridno napredujem v bolezni Nervozen vezana knjižica se mi je pokazala. Radovedno sem odprl in mislite si moje presenečenje. Bil je to odlomek, dne v nika materinega očeta. do skrajne meje, slab stvor, sestavljen iz samih živcev. Da me vidiš, bi menil, v meni se pretaka mesto rudeče krvi, gosta rumena mešanica. In kaj še novega! Velika » No ) kaj je?" je vprašal oče, menda opazil iz zaročil z angeljem v ženski po prembo na mojem obrazu. n To so ujčevi spominki". novica ! Tvoj Ivo se dobi. Da; Verij pravi pravcati angel j je moja Ida Sedaj te vidim, kako se pomilovalno posmehuješ meni i češ 1 čemu treba meni bolniku, žene Da » tako & rekel oče, in čelo se mu je na- bolnik potrebuje bitja, katero bi mu streglo i gubančilo. podaja grenka zdravila v usta. Povem naj i , da ravno katero mu kako sem Jaz pa sem začel slastno brati. Takoj na prvi se zaročil Temnico, saj veš oni gradič tam v strani strani je bilo zapisano. „Odlomki iz mojega življenja". Evo Vam jih: HS $ ? od mojega, prejšnja lastnina Skovinova i prišel neki Nemec, baron Waldern. Tu sem videl prvič sestro nje govo zaročenko svojo Ido . i svojo zunanjostjo i s vlada že veliko let boj mej Slovenci Lahi, izloči svojim demoničnim očesom me Jeden pogled njen, načinil me gori popolnoma očarala. skega političnega in sodnega okraja in priklopi gradiščanskemu ». v- njenega roba. Ves se tresem, po meni vse vre in kipi, kadar sem tam na obisku. Io kako je zabavna ! Vedno ve pripovedovati mične dogodbe, katerih je že tu doživela med našim rovanju dne 2. decembra prevzel ljudstvom . . . dobil najvišjega potrdil Poročil se je brambovski naiporočnik gosp. Fian z gospč. Zofiijo Valentinčičevo. Govor v spomin Prešerna pri slavnostnem zbo- predsednik „Slovenske bolj pa » kot vse drugo, očaral me je Matice" gospod profesor Fran L njen božanski stas, njena ponosna hoja in kretanje. In danes, danes je oni srečni trenutek, ko sem jo dobil za-se, ko smem imenovati ta biser svoj. Popoldne sem šel v Temnico, da je nekoliko razvedrim. Deželni komite za mednarodni kongres zoper alkoholizem se je dne 17 t. m. konstituiral. Ta odbor ima sledeče ude: Ludovik marki Gozani, deželnovladni svetnik. Peter Grasselli, deželni odbornik Sama dr. J. Kopři mestni fizik. dr. 0. Krajec zdravstveni asistent, dr. J Krek sedela Ida na vrtu in brala „Werthers Leiden" pro Sam ne íesor bogoslovja, dr. Alfred Mahr, okrajni zdravnik, dr. Danilo ne vem, kako sem se predrznil Idi povedati i da jo ljubim. Oh kako sem se tresel v tem trenotku, čakaje Maj; Polj advokat, Fran Podgoršek, policijski svetnik Aloj odj dež. prisilne delavnice, dr. Ivan Robida, ordi svoje usode. Zarudela je, se nasmehnila in pogledala s svojim demoničnim očesom ... Ta pogled me je zmešal narij deželne bláznice, J. Višnikar, sodni svetnik, dr. Fran Zupane, deželnovladni svetnik. Gospa Irma Poláková je te dni gostovala v popolnoma Privil sem jo k sebi in jo hotel poljubiti na Zagrebu in dosegla jako lep uspeh. Hrvatsko časopisje izreka njene valovite črne lase Zmaknila je glavo in njene bi se gospa Poláková angažirala za zagrebško polne ustnice so se pritisnile mojim. Oh Verij i te ustnice, ta vroč, žareč poljub je strašen Pišem ti mnogo o Idi, a nje nisem še orisal. Ona je vitka, visoka, bolj obilna. Črni valov ti nekoliko željo gledališče Slovensko trgovsko društvo »Merkur« ima dne 25. t m. v „Narodnem domu" svoj občni zbor. Notarska zbornica. Minolo nedeljo so v Ljub kodrasti lasje se spuščajo po lepem, pravilnem sičnem obrazu. Nos je liki grških boginja. mamljivo vabeče ustnice so rudeče » oris oh da bi bil slikar, skusil kla- la ustnice, te Slab je moj jo orisati in sicer nice pa zborovali kranjski notarji. Predsednikom notarske zbor- bil zopet izvoljen gosp. Ivan Gogola, za odbornike dr Bežek A Komatar Lenček Plantan polne dr. Poznik Orožen L. Svetec, namestnika sta Omahen tako orisati, kakor je v resnici, kajti njena mila podoba okraj se Novo politično društvo za kočevski politični ustanovilo v Ribnici dne 18 t. m To društvo mi napolnjuje moje bolno j slabo srce. Moje m;sli so spada v organizacijo katoliške stranke vedno pri nji. Kamor koli grem, povsodi mi sledi njena Novo poštno poslopje sezida poštni erar pri zapelji slika Tako vidiš Ida Samo kadar njo do hodnjo spomlad v Trž V ljubljansko dež. bolnico bilo meseca oktobra sežem, kadar jo bodem smel imenovati svojo, bom srečen, sprejetih 300 žensk in 261 možkih, skupaj 561 bolnikov \ Odgovori kmalu svojemu Ivi Ozdravljenih so odpustili 321, zboljšanih 154 (Konec prih.) pa 18 neozdravljivih Umrlo je 26 bolnikov. Koncem meseca jih je ostalo v bolnici 328 Volilno gibanje na Kranjskem je postalo tako živahno, kakor pač še nikdar ni bilo. Vzrok tej živahnosti tiči v postavi, s katero se je uvedla direktna in tajna volitev* Ljudstvo spoznava pravica Začelo se sedaj kaj je prav za prav volilna o ebne vesti. Glavni učitelj na ljubljanskem učiteljišču gosp. dr. Fran Ilešic in vadniški učitelj gosp. Fr. menovana za člana izpraševalne komisije za svetnik gosp. Vinko je postavljati na lastne noge in se podalo v volilni boj. V zadnjem času je bilo v raznih krajih dežele vse polno shodov. Veliki shodi so bili v St Suh sta črnem vrhu v Gorenjem in Dolenjem Logatcu Rupertu na v Cerkn splošne ljudske in meščanske šole. Ces Skod atelj deželne prisilne delavnice v Messendorfu pri Gradcu je šel v pokoj Matice", gosp. Josip Če Šolske vesti. Bivši konnertni vodj n Glasbene in v Ribnici, manjši pa v Bukovju, v Šent Janžu in drugod Vse kaže, da bo volilna borba velikanska, izid je pa popol noma negotov. 5 postal regens chori na Dunaju Prestop v protestantizem. Dne 11 t. m je v Začasno sta nameščena gosp Fran protestantski cerkvi v Ljubljani vzpričo cele verske občine Praprotnik na drugo učiteljsko mesto v ZatiČini in gospa H Schweikert v Lambertu prestopilo deset oseb v protestantizem. Poroča se, da je lani in letos na Kranjskem že r-i oseb prestopilo k protestantski veri. Promocije. V soboto sta bila na graškem vseučilišču promovirana gosp. Ivan Vrta čni k, c. kr. vladni kon-ceptni praktikant v Ljubljani, doktorjem prava, in g. Ernest Mayer iz škofje Loke doktorjem vsega zdravilstva. Kasacijski dvor je potrdil sodbo nega sodišča, s katero celjskega porot Gostinčar ob bil učitťlj v Grižah pri Celj Fran na dva meseca v zapor i časa celjskih izgredov nemških tolovaj Častno občanstvo poskusil ubraniti ker se je lani za so ga napadli, z «nanemu turistu profesorju načelniku češke podružnice dr. Chodunskemu v je dr. Slov podelila občina Jezersko Polanca nekoliko obstrelil em, ter je trgovskega potnika Frischaufu v Gradcu in Lavantinsko tiskovno društvo v Mariboru Pragi planinskega društva prof. namerava izdajati poučno knjižico, v kateri se bodo razprav Potrjen zakon Cesar zbora kranjskega sprejeti zakon o zlaganju zemljišč potrdil od deželnega gospodarska vprašanja ljala pereča verska, narodna, politična, šolska, socialna in Nepotrjen zakon Kulturni inžener za Štajersko. Deželni zbor goriškem deželnem zboru štajerski je sklenil predlanskim, nastaniti posebnega kulturnega sklenjeni zakon, naj se krajna občina Ločnik, glede katere inženerja. Ta sklep se je zdaj izvršil Stran 460. NOVICE Letnik LVIII Občinske volitve v Mariboru. tretjem rai- Samomor. V Beljaku se ustrelil agent Izidor redu so zmagali socialni demokratje z vsemi svojimi kandidati. Mikula iz Ljubljane. Volitve volilnih mož na Goriškem sc bodo zvršile večinoma že ta teden. V kolikor je posneti listov ima doslej napredna slovenska stranka precej vec volilnih mož kakor Gregorčičeva. Slovenska umetniška razstava v Zagrebu se otvori dne 22. decembra v ondotnem „umetniškem domu". Za trgovce z Nemčijo. C. kr. trgovinsko ministrstvo poroča trgovski i po poročilu c. in obrtniški zbornici, da se zadnjem času kr avstr ogr8k konzulata v Monakovem večkrat pripetilo, da se trgovskim potnikom avstr. trgovskih tvrdk pri kralj, glavnem carinskem uradu v Monakovem ni od- dalo vzorcev blaga, ker imeli predpisanih obrtnih izkazni Vsled tega se trgovci opozarjajo, da preskrbe svojim zastop nikom predpi obrtne izkaznice, da isti ne bodo imeli pri sklep ojih kupčij zamud in ovir. Umrli V Gradcu ie umrl umirovljeni profesor gosp. Viljem Urb dovino V Mariboru umrl ordinarijata gosp. Mihael Breznik upokojeni železniški uradnik gosp ki se je mnogo bavil s kranjsko zgo- ekspeditor knezoškofij skega i je umrl Na Du- Karol V Ljubij Žilič. naju je umrl c kr. gardist gospod Alojzij Lavrič Trbižu je umrl tamošnji notar gosp. H us s. Dobre stare tako radi hvalijo v marši katerem oziru po pravici. Zlasti so se odlikovali prejšnji časi v tem, da so bile življenjske potrebe bolj priproste in bolj naravna. Kaj in živila vse nam razburja zadnji čas naše živce ! Vrh tega vedno bolj razširjeno uživanje upijanljivih in druzih razburljivih pijač! Da temu pogubnemu vplivu kolikor mogoče zastavi pot, nujno priporočamo. naj se bobovi kavi je sama škodljiva in razburja živce, primešava polovico Kathreiner-Kneippove sladne kave, katera je zdravju koristna. Splošno je že znano, kako prijetna in okusna kava se dobi na ta način, in kako pomiija in krepi živce, dočim jih čista bobova kava razburja in slabi. Tega pomočka svojemu zdravju naj nihče ne opustil, zlasti pa bi se ne smela dolgo obotavljati nobena gospodinja, da upelje in porablja v blagor svoje družine zdravo domačo Kathreiner Kneippovo sladno kavo v znanih izvirnih itkih Ustavljena preiskava Anton Lukšič in Ivan Lebarna iz Drake sta bila koncem minolega meseca aretovana, ker sta bila na sumu, da sta sokriva smrti Josip Mirtiča, ki je v Kandiji pri Novem mestu utonil. Preiskava proti njima se ustavila, ker se je izkazala njiju nedolžnost Vlak raztrgal v bližini južnega kolodvora v Gradcu 171etnega Slovenca Fr. Kaca. Ukraden denar je dobila nazaj Marija Makovec, mesarica v Ljubljani. Vzetih jej je bilo 170 kron, čez nekaj dni pa jej je ta denar vrnila neka neznana oseba, češ, da ga la, vsekako jako čudno Skrivnostna smrt. Na Visokem je nenadoma umrla neka vdova Žena je bila malo pred zdrava in močna Zastrupila se je v Trstu 261etna Katarina Bezek, hči mašinista Jožefa Bezeka. Umorjen učitelj. V Tešinu so našli učitelja Schei- umorjenega. Soproga umorjenčeva je priznala, da ga je ). Žena der j a umoril njen ljubljenec posestnik Storch z njeno pomočj in morilca so zaprli Usmrčenje orožnika. Te dni so, kakor poročajo iz Belegagrada, ustrelili orožnika Zvojina Mojsilovica ker je pred tremi leti s svojo ljubico vred na beligrajskem pokopališču umoril neko staro ženo. Statistika obsojencev v Srbiji. Srbsko notranje mcev za leto 1898-1900. 106 ministrstvo je izdalo pregled obsojencev Leta 1898. je bilo obsojenih radi uboja radi požiga 125 oseb. Leta 1899. radi uboj 38 in požiga 68 oseb. Leta 1900. radi uboj rilo obsojencev razbojniŠtva 68 razbojniŠtva 64 razboj ništva 32 in požiga 47 Šte v Srbiji torej vztrajno pada, kar je veselo znamenje Poskušen samomor pred sodnikom. V Trevisu se je preteklo soboto razpravi aretiran v hotelu „Bersaglieri proti Ivanu Pezzi je bil ker je ondi več dni stanoval, a ko je bilo treba plačati račun je izjavil, da nima denarja. Ko pa so po njega prišli karabinijerji, se jim je zoperstavil in jih zmerjal. Sodnik ga je spoznal krivim in obsodil ga na mesece in 20 dni zapora ter plač sodnih stroškov in 140 frankov globe. Ko je Pezzi slišal obsodbo, porabil priliko, ko niso nanj pazili si z ruto tako močno stisnil grlo da bi se bil gotovo zadušil, ako ne za časa priskočil sodnijski sluga in ga s pomočjo karabinijerj gotove í njemu r rešil mrti Zadavila se je s svinčnikom Mala učenka v Guntramsdopu pisala je svojo nalogo s svinčnikom in pri tem si vedno močila svinčnik na jeziku Pri tem je napadel kašelj in svinčnik je potegnila s sapo v dušnik. Vsa pomoc je bila zastonj, četrt ure nato je deklica umrla. Nesreča z automobilom. Pred nekaj dnevi se je vozil pariški bogataš grof Rafael Sahen d" Anvers na auto mobilu z neznansko silo ter butnil cesti. ob zemljo, nakopičeno ob pod se, kjer Voz je priletel s tako silo ob nasip, da je vrgel grofa je ostal z zdrobljenimi prsi. Nekaj dni poprej še je kupil grof automobil za 50 000 frankov. Belgijski kralj je osem dni poprej hotel kupiti automobil, a kralju se je zdel predrag, toda parižkemu grofu ni bil predrag, dasi ga je stal življ Duševni proletarijat na Francoskem. Na Fran coskem 12 13.000 zdravnikov. Samo v Parizu jih 1* in zato so se ljudje zelo čudili tako hitri smrti. Po pogrebu in odgojiteljev okoli 2 500. Skoro 1.200 zdravnikov zasluži manj kot 8000 fr. Parizu je nádalje 3000 odvetnikov. Le 200 jih zasluži nad 10 000 frankov. Sodni uradniki zaslužijo spočetka ie 3 — 4000 fr. na leto. Največ duševnega proletarijata je v stanu učiteljev Profesor na realki zasluži 2 — 3000 frankov. so razdrli njeno posteljo ii Brezsrčen sin. našli v slami novorojeno dete na gimnaziji pa 5000 frankov Prvih je okoli 1.500 Selu na Goriškem neki France drugih okoli 1.800. Učitelj učiteljic je okoli 150.000 M. zgrabil lastno mater in jo tako zavihtel ob hišni vogal, da si je sirota zlomila nogo in poškodovala roko. Iz ljubosumnosti je minolo nedeljo v Zg. Ga-meljnah z gnojnimi vilami udaril Ant. Letnar svojega druga Jan. Dobravca in mu zdrobil črepinjo. Plača znaša 1000 — 1500 frankov. Ravnatelj lužii 1800 2400 frankov Tudi častnikom se godi slaoo. okoli Cela stotniki imajo plačo 3.800 frankov. Upravnih uradnikov je okoli 25.000. Plačo imajo naj ni ž j Vsaj 15.000 trpi po manjkanje. Med umetniki, pisatelji, slikarji, kiparji, glasbeniki Cigana tatova. Logatcu so orožniki prijeli jih umrje v bedi v Parizu 5000 Največji pisateljski za- cigana Franca in Jožefa Hudovoviča, ki sta na sumu, da sta služek v Parizu 5000 frankov na pokradla več konj. 200 kitov so ujeli pri Whitenessu na Islandiji Samomor in ogenj V Goričici se je primerila minoli petek. Prignali so jih s čolni do obrežja ter jih ondi bil ves zaliv krvav. Kite so pobijali z noži kosami, cepini in bati. Vrednost ubitih kitov znaša okoli mi dvojna nesreča. Neki stari berač se je vlegel pod vlak in bil pobili. Kmalu povožen, v Stobu pa zlobna roka zanetila ogenj ki provzročil veliko škodo. lijon goldinarj ! Letnik LVIIL Stran 46L Izgredi v Londonu. Zadnjega oktobra je dospelo v London par sto prostovoJj iz Južne Afrike. Seveda se nabralo ogromno število radovednežev. Množica je vojaški kordon prodrla, in vojaštvo je več ljudij ranilo. Podrl se je tudi neki voz, s katerega so gledali prostovoljce. V nastali gnječi je bilo 140 oseb ranjenih, 4 pa zmečkane. A tudi na drugih krajih so se primerile nezgode. V bolnišnice je bilo 250 oseb so morali takoj operirati! Občinstvo se je vedlo sila surovo. Množice pijancev in tolpe barab so napravile po noči velike škandale. Več sto oseb je bilo aretiranih. Listi grajajo občinstvo, a konstatujejo ob jednem, da so napravili prostovoljci najžalostnejši utis pripeljanih do 2000 ponesrečencev Nesreča na morju Dne 27 m m zadela sta blizo Pulj Osip strijsko-ogrska manjša parnika „Prudente in dva a\ Prvemu zapovedoval Niko Širola iz Ičici in stal ob času sunka na krmilu. Vsled močnega sunka padel je kos prelomljenega jarbola na nesrečnega Širolo in ga v tem Obe Sirolo so mrtvega hipu usmrtil ladj sta hudo poškodovani Nesrečnega pobrali in ga položili v njegovo izbico Ker so se bali da katera ladij ne v puljsko luko Dosedaj še ni dognano tonila kedo so ladj drvili kriv nesreče ki se ure. dogodila krog Železniški unikum. Beira-železnica v južni Afriki zasluži zaradi svojih nenavadnih lastnosti, da se imenuje naj- Čudnejšo na svetu. Potovanje po nji pa ni nikakor prijetno. Pot pelje skozi same močvirnate kraje, kjer je napravljena proga na samih kolih in se takorekoč maje zemlja pod njo; ako pa pride nevarno močvirje, drži njena pot po temnih stoletnih gozdih, kjer je vse polno divjih zverij. Kadar zveri čujejo, da prihaja vlak, začnejo tuliti, pred vsem tigri in levi in videti jih kako drvijo sem in tja. Poleg tega je v gozdu še vse polno kač in vsakovrstne golazni, tako da so popotniki v vednem strahu. Do sedaj je osobni promet na progi krajine malenkosten, a ker pelje železnica skozi velike po- ín mesta, prorokujejo strokovnjaki progi veliko bodočnost. Potem seveda se bodo morale umakniti zveri in dati prostor človeku in njegovim delom. Milijonarjeva rakev Minulo leto umrl le na atlantskem morji milijonar Tomba. Po predpisih so ga seveda morali spustiti v morje. Mati mladega Tomba pa je obljubila nagrade 60 000 kron onemu rakev z ostanki njenega sina bi zamogel iz morja potegniti obrežj rglo d ni svoje oglednike, lijonarju ni bilo sledu Nemirno morje je na brazilijansko rakvi in stara milijonarka je poslala morda katera njenega sina. Toda o mi z umetnim zobovjem. Polnokrvna doga Platta v Chicagu je dobila „Handsome" gospoda Harry-ja pri zobozdravniku dr. O' Connorju osem zob z zlato ploščo, s katerimi more doga jesti in grizti baj kosti Zobozdravnik je rabil štiri tedne, predno je mogel napraviti psu za spodnj čeljust mavčni odliv in po njem ploščo. GO CO \ Tržne cene. V Ljubljani dne 23. novembra 1900. Pšenica rž K 6.80 h, ječmen oves K 6.30 ajda 7.80 6.50 t } proso 7. turški ca 6.50 leča fižol 10. h. Vse cene veljajo za 50 kilogramov. Vsem tistim, kateri so se skozi prehlajenje ali preobilno jed, ali s težko prebavldvo, prevročo ali mrzlo jed ali neredno življenje, želodečno bolezen nakopali kakor: želodečnl katar, želodečnl krč, želodečni bol, težko prebavanje ali želodečno zazližanje, se jim tu dobro domače sredstvo priporoča, kateri izvrstni zdravilni učinek je vže mnogo let izkušenj. To je znano prebavno in kricistilno sredstvo » Hub er t zeliščno i vino. To zeliščno vino je iz izborno zdravilnih zelišč z dobrim vinom pripravljeno ter vtrdi in poživi celi človeški prebavni organizem, brez da bi to kakšno čistilno sredstvo bilo. Zeliščno vino odstrani vsa motenja v krvi in čisti vse slabe soovi v krvi, ki bolezni provzročujejo, in deluje na prenovitev zdrave krvi. Pri pravočasni rabljivosti tega z liščnega vina, se vsaki želodečni bol kar v kali zatre. Zatorej bi se pred vsem drugim močnim in razjedljivim sredstvom. Ni le zdravju škodujejo, rabilo. Vsa znamenja kroničnega (zasta- renega) želodečnega bola so: glavobol, riganje, zgaga, napenjanje, slabosti z bljuvanjem, katera vže po » kratkem povživanju tega vina prenehajo. 2£abasanje in temu slabi nasledki, kot tesnoba kolika, srčno bitje, pomanjkanje spanja, naliv krvi v jetra, vranica in v čreva, se skozi to zeliščno vino hitro in na la ek način odpravi, ker vse slabi snovi iz želodča in črev odstrani. Suhi bledi obraz, pomanjkanje krvi, slabost, so znamenja slabega prebavanja, slabe krvi in bolnih jeter. Pri popolnem slabem teku, razdražljive oslabelosti in slabem čutu, kakor vednem glavobolu in pomanjkanju spanja, odmrjejo taki bolniki N počasi pa gotovo Zeliščno vino pa dá oslabelemu životu novo moč. Zeliščno vino povzdigne tek, povspeši prebav-ljenje in reditev, ter preosnovi in pospeši in zboljšuje napravo krvi, poživi vzdražene živce in preskrbi bolniku nove moči in novo živi enje Mnogobrojna priznanja in pohvalna pisma potrjujejo vse to. Zeliščno vino se dobiva v steklenicah po 1 gld. 50 kr. in 2 gld. v lekarnah v Ljubljani, Litiji, Kamniku, Škofji Loki, Kranju, Radovljici, Idriji, Tolminu, Trebnjem, Novem mestu, Ribnici, Kočevju, Metliki, Črnomlju, Postojim, Ajdovščini, Vipavi. Celju, Sežani, Trstu itd., kakor v vseh lekarnah v Avstro-Ogerskem. Tudi razpošiljajo 3 ali več steklenic po izvirnih cenah na vse kraje Avstro-Ogerske Proti ponarejanju se svari! ^ Zahteva naj se izrecno Hubert Ullrieh-ovo zeliščno vino. lí^** Moje zeliščno vino ni nobeno tajno s-edstvo, taisto obstoji iz: Malaga vino 450,0, vinsko žganje 100,0, glicerin 100,0, rudeče vino 240,0, jerebinkovi sok 150,0, češnov sok 320,0, mana 30,0, sladki janež, janež, helenska korenina, amerikanska krepostna korenina, svedrec, kalmus 10,0. Vse to je skupno. ' i » Pri nakupovanju jesenskega in zimskega se priporoča domača trgovina/ blaga obleke pi talske Ling-arieve ulice Uzorci se razpošiljajo po pošti brezplačno Loterijske srečke ♦ V Lineu dne 17. novembra t. 1 V Trstu dne 17. novembra t. 1 V Pragi dne 21. novembra t. 8, 25, 44, 40, 43 5, 70, 80, 48, 27 19, 81, 55, 5 i < < Blasnikova tiskarna v Ljubljani na liregu št. 12 se priporoča si. občinstvu v zvršitev vsili tiskarskih del, kot : knjige, brošure, okrožnice, naslove na pisma, pisma, kuverte, račune, vizitnice, cenike, jedilne liste, programe za veselice, naznanila (plakate), itd. itd. Tudi izvršuje edina v Ljubljani litografiška dela v eni ali večih barvah. Vse po najnižji ceni okusno in hitro. V zalogi ima mnogo knjig za mladino ter razne muzikalije. Cenik se pošlje zastonj in poštnine prosto. t- ► á s •» = -- • k skrivnost ni vec napraviti si vsakdo doma sam brez vsake priprave in težave najfineje likerje po fran coskem z istemu s pomočjo ekstraktov ? ki stanejo za napraviti po 5 litrOY likerjev: Tropinoyeç, Absinc, Vermut, Ruski pelinoYec, Češki Jiker, Kirael po 80 kr- ; SliYoyec, Rum, Češnje vec, Alaš, Alpski liker po 85 kr. in Konjak, Benedik tinec. Chartreuse, Pilzenski liker po 95 kr. Razpošiljam proti predplačilu v znamkah ali poštno nakaznico ; po poštnem povzetju 10 kr. Teč. Vsaki pošiljat vi pri- denem navodilo, kako se napravi liker. Pre- prodajalcem, če naročijo več blaga mnogo ceneje (20 25) Anton Rukavina Trst. Yia Belvedere št. 23. Doktorja pl. Trnkóczyja preskušena zdravilna in redilna sredstva, preskušena že mnogo let, priporoča in razpošilja lekarna Trnkóezy v Ljubljani, Najceneje se dobivajo y podpisani lekarni, če se naroča po pošti, odkoder se ta zdravila vsak dan na vse strani s^eta z obratno pošto s poštni povzetjem takoj pošiljaj o, tndi celo samo jeden komad z natančnim navodilom o nporabi, * Za štedilne gospodinje, dojenčke, otroke, nervozne, okrevajoče, slabotneže, malokrvne, bledične, za vsakega bolnika, sploh za vsakega se namesto brezmočne, razdražujoče kave in ruskega čaja doktorja pl. Trnkóczya Kakao sla dni čaj priporoča kot tečno, krepilno, zdravo in ___najceneje hranilno sredstvo. Zavojček (četrt kile vsebine) 40 h, 14 zavojčkov samo 5 K, _ * • Dalje se priporoča: Doktorja pl. Trnkóczyja 0(10(^11 f* kapljice. Izborno sredstvo za želodec. Deluje pomir-liriUUCt/liv jujoče, krepilno, bolest utešujoče, tek vzbujajoče, čisti želodec in pospešuje prebavo. Steklenica 40 h, pol tucata 2 K. želodec čistilne. Čistijo želodec, odvajajo T^vncrlliPO odvajalne, želod JM^&M1*^ blato, odpravljaj * • ajo napenjanje in zabasanje želodca brez kakor se to čestokrat pripeti pri drugih krogjjicah. v sen Doiecm, ---------- Škatlja 42 h, šest škatljic 2 K 10 h. 80 h, tri škatlje 2 K. Pocukrene krogljice. Skatlja "Prsni Plućni in kašljev sok ali zeliščni sirup, prirejen z lahko ^ raztvarljivim apnenim železom, utišuje kašelj, raztvarja sliz, lajša bol in kašelj, vzbuja tek in tvori kri. Steklenica 1 K 12 h, pol tucata 5 K. Hranilni uc*ov cvet (protinski cvet, Gichtgeist) priporočljiv JL/A ^jjl-l ®iA ItaI KAII n+ûanînpû loiooinnû rlrrrnûniû vr Vnîr»« VAITO^ je kot boli utešujoče, lajšajoče drgnenje v križu, rokah in nogah, kot novo poživljajoče drgnenje po dolgem hodu in težkem delu. Steklenica 1 K, šest steklenic 4 K 50 h. Tinktura za kurja očesa, p preskušeno sredstvo proti bolestnim kurjim očesom, bradavicam, roženici, žuljem in ozeblinam. Ima to veliko prednost, da je treba s priloženim čopičem bolno mesto zgolj namazati. Steklenica 80 h, šest steklenic 3 K 50 h. IHP** Ker je vedna skrb p. n. ekonomov, poljedelcev, živinorejcev itd. obrnjena na vzdrževanje zdrave in krepke živine, opozarjamo iste posebno na doktorja Varstvena znamka pl. Trnkóczyja redilne pripravke za Doktorja pl. Trnkóczyja živino. (41 9) ZiYinski redilni prašek za no- __tranjov rabo pri kravah, volih in konjih. Že blizu 50 let z najboljšim uspehom uporabljevan, kadar krave nočejo žre ti, in da se zboljšuje mleko. Zavojček z navodilom glede uporabe 1 K, pet zavoj čekov samo 4 K. ŠA f*î 1 re(lilni in krmilni prašek. X it^iHU Varstveno in dijetetično Varstvena znamka. sredstvo za prašiče. Za notranjo rabo, služi za tvorbo mesa in tolšče. Zavojček 50 h, pet zavojčkov samo 2 K. Glasom razglasa visoke c. kr. deželne vlade z dne 18. julija 1899 smejo ta prašek tudi trgovci prodajati. Zahteva naj se pa pri istih samo pod imenom doktorja pl. Trnkóczyja prašičji prašek, pristen samo z gorenj o varstveno znamko. » "i. 1 * •. « - . • y % ê • i mal ♦ : i • 4 L 2k r L Odgovorni urednik: Avgust Pucihar. Tisk in založba: J. Blasnikovi nasledniki.