GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. 0 31- ILTo^w- 18, aprila 1900. Leto "VTtT* I] i Italijani strajkajo. Milico skUcali pod orožje. ^ Sergant milice ustreljen. Pretirana časniška poročila mnogo kriva napetim razmeram. Vsa poročila o nameravauem liasiUtvu z diuamitom iu orožjem od Btraui štrajkujočih Italijanov ob Crotou nasipu v WeBtcheeter countyu so izmišljena, je rekel italijanski glavni konsul v New Yorku eiguor P. C. Branchi. Slednji je naznanil podjetnikom kakor tudi državnim razsodnim komisarjem, da Štrajkarji ne nameravajo rabiti sile, ampak zahtevajo le malenkostno zvišanje uborue plače in so celo pripravljeui opustiti zahtevo glede osemurnega dela, samo ako jim zvišajo plačo na od 31.25 na $1 50 na dan. O tem pa podjetniki nečejo nič vedeti, marveč skieuili so s svojim političnem orodjem, šerifom Westchester countya in njeg >vimi de-putiji prouzročiti izgrede, da bi našli povod pozvati milico in pod varstvom bodal poslali skabe uu delo. Celo governor Roosevelt je postal orodje podjetnikov, kajti dal jo povelje, da dve sotniji milice f odrineti v nedeljo proti nasipu. Strajkarji so se v soboto ves dan mirno zadržali. D& so se na griču vtrdili iu z puškami iu revolverji oborožili ni res, tudi ne, da bi bili komu pretili s ustreljenjem kakor •o poročali lažnjivi in podkupljivi dopisovalci kapitalističnih časnikov. Pomožni šerifi, kteri patrulirajo v okolici Crottou nasipa, da varujejo blaženo lastuiuo podjetnikov pred italijanskimi štrajkarji bo bili velikonočni dan sami uzrok razpora med delavci in kapitalisti. Ljudje so v miru in ves> lju praznovali velikonočni praznik. Zjutraj so šli • svojimi ženami in otroci v cerkev, potom pa so se zabavali na prostem i raznimi igrami, ali le žali na solnci. Le malo njihovih rojakov je sedelo v gostiluici ,Little Italy', kjer so pili pivo ali vino in kvartali. Pri pridigi med božjo službo je njihov duhovnik omenil tudi štrajk in izrazil upauje, da bi se preprečilo prelivanje krvi iu se štrajk razsodnim potom končal ua miren način. Jeden njihovih vodjev je rekel po pridigi: ,,Naj le pridejo briči in vojaki podjetnikov, storili jim ne bodemo ničesar, kar bi opra- Razmotrivanje pod črto. l'iSc Free Lance. (Konec.) Zjed. države pač ni primorala potreba ali sila, da so segle po španskih kolonijah. Zmaga Špancev na Kubi,'Porto Rico iu na Filipi-nah velja Zjed. države do sedaj več sto milijonov. Bog vč koliko milijonov bode še veljalo, predenj se podvržejo filipinski otoki. Kaj je vendar toraj gonilo Zjed. države v to, da so podvzele tako drago podjetje, ktero jim nikake odškodnine ue cbeta? Ne moremo si druzega misliti, uego, da je to angleški vpljiv pro-uzročil. Anglija vč, dajo ves evro-pejski svet sovraži, ona sluti, da bode prišel čas, ko se bode to sovraštvo praktično pokazalo, če bodo le odnošaji to pripustili. Da se obrani laglje navala evropejBkih držav, je Anglija vse diplomatičue tile napela si Zjed. države kot za-vezni k a pridobiti. vlčevalo udrihati ali streljati na nas. • ▼ Pozvauje milice ni provzročilo v položaju nikake spremembe. Vedno vojaki ui bodo tukaj ostali, in ako se jim ne bode posrečilo provzro-čiti krvavega izgreda, potem nas tudi ne bodo mogli pregnati od tod". Razun dveh sotnij pešcev je tudi 100 konjikov dobilo povelje na prvi poziv odriniti proti štrajkarji. Vsak vojak vzame seboj kuhinjsko posodo, kar kaže, da bode ,,izjemni stan" alj ,,vojna" dalj časa trajala. Šotori iu živež za tri dni je že na poti. Na gričih blizu Crottou nasipa straži sedaj milica z nabitimi pu škam, v rokah, pripravljena ustreliti vaacega štrajkujočega Italijana, kteri bi se predrzuil priti blizu nasipa. Razun vojakov preži 200 de-putyjev z dolgimi gorjačami pa tudi z revolverji v žepih. Dalje je tudi švadrona konjiče na potu proti Crotton nasipu. Poziv vojakov in deputyjev proti ubogimi, za svoje pravice bojujo-čimi italijanskimi štrajkarji, ničesar ne opravičuje. To je sramotno postopanje oblastij, predvsem brezvesten čin šerifa, kterega v prvi vrsti zadene krivda, da je veled navzočnosti vojakov in deputyjev prišlo do prelivanja krvi. Ves štrajk od začetka pa nam zopet prav jasno kaže, kako Be poslužujejo kapitalisti vseh uradnikov države, milice, policajev, šerifov itd. kakor bi bili v istiui v službi kapitalističnih ožemalcev. V tem slučaju je iir^o kakor beli dan, da uiso pozvali milice, da bi preprečili izgrede, ali prelivanje krvi, marveč Italijane oplašili in gnali zopet na delo. Ko so superintendeiita Golds-borougha vprašali, kdaj bodo zopet pričeli delati, je rekel, da je vsa zadeva izročena generalu Roetu, kteri bode edino o tem določil. Toraj bode „vrli general" posloval kot delovodja podjetnikov, samoumevno na državne stroške, dokler bode bosom posrečilo dobiti škabov, ali pa štrajkarje tako ustrahovati, da bodo konečuo šli zopet uu delo. Vsak vojak nad štrajkarje poslane milice ima (50 nabojev v pasu in imajo seboj vso ,,vojno" opravo. Poročevalci iu šerili pa tudi vojaki so se nadejali bitke, ko so se vojna krdela z vso vojski no previdnostjo bližala italijanski naselbini. Toda namesto bitke kazal se je prišlecem ves drugačen prizor. Videli ee štrajkarje, toda ne s puškami in revolverji v rokah, ampak s kita- rami in mandolinami sedeti pred svojimi hišami. Sprejeli so došle voj*ke z godbo. Odbor štrajkarjev je prišel k šerifu in mu zagotavljal, da štraj kujoči Italijani niso nikdar nameravali kaj poškodovati, ali komu kaj žalega storiti, ter obljubili so tudi v bodoče se mirno zadržati. Govornik od bera je rekel pozneje proti nekemu poročevalcu. Mi nočemo niti z vojaki, niti deputyji imeti kaj opraviti. Ljudje bodo štrajkali, dokler ne dovolijo njihovih zahtev, ker menijo, da zaslužijo več uego $1.25 na dan iu še od te uborue plače jim odteguejo 50 centov na meBec za bolnišnico. Sedaj zahtevamo samo 25 centov na dan večjo plačo, kar je vendar zelo skromna zahteva. Kakor že omenjeno, je v mestecu italijanske naselbine vse mirno. Celo ko so vojaki korakali skozi mesto, je le malo ljudi prišlo iz svojih hiš, samo šolska mladež je hitela iz svojih razredov, ko je korakalo vojaštvo mimo šolskega poslopja. Prvi mrtvec vsled prihoda milice pri Crottou nasipu provzročmih nemirov je B^ržaut Robert Douglas od 1. peš polka. Sicer se še ne ve, kdo ga je ustrelil, za briče kapitalistov pa je že iz „ višji h uzrokov" sigurno, da je bil morilec štrajkar. D' glasu in njegovi vojaki so stali na straži, ko ga je zadela krogla iz bližnjega gozda. Smrtno ranjeni je umrl malo minut pozneje. Douglas zapušča ženo in dvoje otrok v Mount Vernonu. Predno je prišel v Ameriko, služil je v britiški armadi. Pri milici se je vsled tega dogodka takoj pokazala poživinje-nost, da sedaj prete vsem štrajkar-jem s krvavim maščevanjem. Tovarno zaprii. T r o y, N. V.t 15. aprila. Mnogo let že obstoji velika tovarna tvrdke Burden Iron Co., ktero so te dni vprvič radi pomanjkanja surovine morali zapreti za nedoločen čas. Kakih 1000 možje ob delo. Nesrečo sta hotela videti. N e \v 11 a v e n, 14. aprila. Predvčerajšnjo noč so zasačili dva 141etua dečka, ko sta pod viaduktom na Kimberley Ave. valila velik kamen na železnični tir iu tudi druge zapreke nanoBila na železniški nasip. Ravno sta dovršila svoje zločinsko delo, ko ju je zasačil policaj in od-vedel v zapor. Na vprašanje, zakaj sta nameravala zločiustvo, sta odgovorila, da sta že večkrat čitala o železuičuih nesrečah in hotela jeden krat isto osebno videti. Republikanska stranka, ktera je sedaj ua krmilu, ktera je ščit kapitalistov, borzijancev, anglomania-kov iu drugih spakov, je približanje Anglije prijazno sprejela. Brez dvombe obstoji med tema dvema vladama neka skrivna zveza za slučaj, če bi bila Anglija zapletena v vojsko s kako velevlastjo. Ko v jeseni pride volitev novega predsednika Zjed. držav, bode ameriški narod izgovoril svoje mnenje o tej zadevi. Najbrže bode takrat ameriško-angleška skrivna pogodba splavala po vodi. Mogoče pa je, da bode že prej treba ameriškemu ljudstvu pokazati, kako postopanje ono zahteva od washingtouske vlade, če se pričakovano vojevanje angleške vlade z drugimi evropejBkimi že pred jeseni začne. Po vsemu svetu je zrak politike tako z elektriko napolnjen, da je potreba le male iskrice, da vsplamti peklo svetovnega vojeva nja. Na svetu je samo jedna država, ktera je v položaju Anglijo z orožjem prijeti. To je Rusija, ktere oboro- žena roka zadene lahko Anglijo na suhem — v Indiji. Anglija je Rusiji vedno nasprotovala in rusko srce zavre togo te in srda, če se spomni, kako je v zadnji rusko-tur-ški vojni Anglija zaprečila vhod zmagovalne ruske armade v Carigrad. Francija bode vsekako na strani Rusije. Francija je bogata, močna je na suhem in na morju in boljega zaveznika si Rusija ne more želeti. Kako pa je stauje Nemčije nasproti temu političnemu položaju evropejskih držav? V interesu nemškega naroda je, da se svetovna moč Anglije omeji in zmanjša, drugače nemške našel-bi ne v ptujih delih sveta ne bodo mogle napredovati, ravno tako ne nemška obrtuija in trgovina. Najprej so Rusija, Fraucija in Nemčija ene misli v tem : Britanija se mora ponižati. Ker so ie velike' države jedne misli, nema nič pomena kaj ugibajo diplomatje druzih eyropskih držav. Zanimivo bode, kakoee bode oso-da Avstrije v Bplošui svetovni ho- Zrtve požara. Pri požaru ob Newtown Creeku v \\Tilliamsburgu je bil jeden mož usmrten in dva smrtno poškodovana. Ogenj je nastal v štirinadstropnem lesenem tovarniškem poslopju tvrdke W. Knappman & Co. Trije možje so stali s cevmi na vspenjači za premog in skušali istega rešiti. Vstrajali so, dokler se ni pričela majati streha in potem skočili 60 čevljev globoko na tlak. Takoj nato je plamen prodrl streho. Od požara je bilo prizadetih pet tvrdk, kterih skupna škoda je približno $75.000. Kupila „zeleno blago". George W. Trotter in David Mac Cossky iz Knoxville, Tenn., sta padla v pest sleparjem s6 „zelenim blagom". 1. aprila sta dobila pismo s ponudbo bankovcev ,.tako dobrih kakor pravi", prav po nizki ceni. Trotter in njegov prijatelj McCos-sky sta prišta miuoli torek v New York in se nastanila v Cosmopolitan hotelu. V petek zjutraj ju je tam obiskal mož in ju odpeljal v hotel Andrew v Long Island City in ju tam seznanil z drugim možem. Vsa družba se je potem podala v ueko hišo blizu Wallabout Basina, kjer je Trotter dal jednemu možu dobrih S3<0 in dobil za nje kakor običajno zaprt zavoj, v kterem bi moralo biti za $2000 bankovcev. S svojim zakladom sta šla moža v Jersey City in na kolodvoru Pennsylvania železnice odprla zavoj, v kterem je bile 24 pravih bankovcev ovitih okolu zavitek papirja. Policaj, kteri je moža opazoval, ju je odvedel na policijsko postajo, kjer sta pripovedovala zgoraj popisani dogodek. „Holland" za mornarico. Washington, 13 aprila. Oddelek mornarice je podpisal pogodbo s „Hollaud Submarine Torpedo Boat Co.", da bi povečali brodovje z nekterimi ladijami omenjene tvrdke. Po pogodbi plača vlada $150.-000 za ,,Holland". Dalje se zaveže vlada za vsako nadaljno takošno ladijo kakor je ,,Holland" plačati §170.000, teda ladije morajo biti ravuo tako velike, kakor je nova „Hollaud", ktera je večja kakor stara. Družba se zaveže varovati vlado proti kterikolim zahtevam radi škodovanja patentov in prodati vladi za od cenilne komisije določeno ceno vse patente, ktere vporablja pri gradeuju ladij, ako bi iste vlada zahtevala. Družba se nadalje zaveže dati zvedence, da bodo urili moštvo ladij. Družba je položila 890.000 poroštva zsl dovršeuje podmorske ladije. Iz delavskih krogov. matiji razvijala. Položaj Avstrije in Turčije je v svetovno-političnem koncertu jako kočljiv in meglen. Ali bodo avstrijski Nemci enkrat pripadli k Nemčiji in bode Avstrija postala madjarska država, raztezajoča se po balkanskih jugoslovanskih pokrajinah? To je mogoče, če se to zgodi, ne bode taka država mogla dolgo obstati. Kaj se bode zgodilo z slovenskimi deželami? Kam j'h bode vrgla osoda? To ni odvisno od diplomatov, državnikov in raznih poslancev — slep slučaj bode to dognal. Nadejati se smemo, da bodo Zjed. države modro se ogibale ptujih političnih spletkarij ; nadejati se sme mo, da bodo še dalje ostale prebi« žališče onih, ktere tarejo v Evropi skrbi za obstanek in življenje; nadejali se smemo, da bode naša vlada — bodisi te ali one politične barve — dala prebivalcem naših novih kolonij slobodo in neodvisnost iu upamo, da bode narod ameriški napredoval vedno bolj v omiki ig, sreči. Premogarski štrajk poravnan. T e r r e Ilaute, Ind., 13. apr Zastopniki premogarjev in podjetnikov so podpisali pogodbo glede plače, ktera ostane v veljavi do 1. aprila 1901. Delavci bodo šli najbrže jutri ali v ponedeljek zopet ua delo in začetkom prihodnjega tedna bode 8000 premogarjev zopet pri delu. Premogarji ue zahtevajo tedenske plače dokler ne bode potrjena dotična državna postava in se zadovolijo kakor popreje s polu mesečno plačo. Glede smodnika so podjetniki privolili sledeče: ,,Pravica, kupovati smodnik v prostem trgu je premogarjem dovoljena, toda za menjavo cene podjetniki uiso odgovorni." Ako se bodo cene smodnika zvišale, pot^m bode pre-mogarska zadruga zgradila tovarno za izdelovanje smodnika. Splošen štrajk premogarjev- Cumberland, Md., 15. apr. Vse kaže na to, da bode v osredjn premogarskih krajev v West Virgi-niji nastal splošen štrajk. Ti pre-mogokopi so lastnina štirih tvrdk. V dolenjem delu, ob meji Cumberland okraja, je 5000 prem garjev pričelo štrajkati iz simpatije za svo-je štrajkujoče tovariše in aosode. PoseBtuiki premogokop ->v so z-l» razkačeni radi vsp>ha premogarskih agitatorjev, kuri bodo najbrž« pre govorili premoga rje vse ok< lic^, da se pridružijo štrajku. Posestniki prete svoje premogokop^ z deskami zabiti in svoja naročile, ir.očiti tvrd-kam v druzih pokrajinah. Premogarji pa se s takim pretenjem ue dado preplašiti, ampak poslali so agitatorje na vse kraje, da še ostalih 2000 mož, kteri bo še ostali pri delu, zvabijo v tabor štrajkarjev. 0 štrajku telegrafistov. Atlanta, Ga., 13. aprila. Štrajk telegrafistov Southern železnice se razširja. Predsednik unije železniških telegrafistov je s položajem zelo zadovoljen. Oa trdi, da je 900 mož ostavilo delo, in da je oviran promet Southern železuice. Osobni poštui in brzovlaki imajo od jedne do pet ur zamude in za vsako zamudo pošte mora železniška družba plačati vladi veliko odškodnino Tovorni vlaki so popolnoma ustav-Ijeui, kar prouzročuje družbi ogromne stroške. Dosedaj je že železniška družba toliko na zgubi, da bi s tem lahko jeduo leto zvišala plačo svojih telegrafistov. Pogumna ženska. Državni detektiv iz Patersoua je v soboto zjutraj pripeljal v jetniš-nico vHackensack, N. J., vjetnika, kteri je oropal 401etno vdovo Marijo Schulze. Žena stanuje v Oak-landu, šest milj zapaduo od Pater-sona, kamor se redno vozi na trg. Ko se je v četrtek nekoliko pozneje vrnila domov, našla je dva moža, ktera Bta kradla v njenem stanovanju. Roparja Bta napadla ženo, jo suvala, privezala ua stol in jej za-pretila s smrtjo, ako bi poskušala kričati na pomoč. Nato sta si lopova pripravila dobro večerjo, vzela ženi iz žepa §18 iu pobeguila z ropom. Sosed, kteri je o polunoči šel mimo, je oproBtil ženo vezi. V soboto zjutraj seje peljala žena zopet na trg v Paterson, vzela pa je seboj revolver, ako bi slučajno naletela na roparja. Imela je tudi vspeh, kajti pri prodaji regrata je zasačila poznanega lopova. Urno je skočila raz voza in mu uastavila revolver pred glavo. Ropar je od strahu padel na kolena in prosil za življenje. Takoj se je nabrala okolu njiju veliko ljudi in zgodaj omenjeni detektiv je zločinca prijel in odvedel v zapor. Tudi njegovega pajdaša upajo sedaj kmalu dobiti v peat. Borzijanski manever. 22 tovarn zaprli. Dvaindvajset k trustu American Steel & Wire Co. »padajočih tovarn so dne 16. aprila nakrat zaprli iu mnogo tisoč delavcev je radi tega zgubilo zaslužek za nedoločen čas. Tovarne so zaprli radi pomanjkanja dela in ker imajo preveč izdelanega blaga. Z mnogo bvaliaauim blagostanjem v tej stroki je toraj že pri kraju in kar še pride — kdo more to vedeti! Zaprli so tri tovarne v Jolietu, III.: tovarno v Anderson, Ind.; Pittsburg, Pa.; liraddock, Pa. j Newcastle, Pa.; DeKalb, 111. ;Waw-kfgan, III.; North Chicago; Cincinnati, O; Evanston, Ill.;St.Louip; v Clevelandu dve; Salem, O.; Fin-lay; San Francisco; Newburg, O.; Cra wtordsvi 1 le, Ind.; Everett,Washington in Iron Mountain, Mich. Razuu zgoraj navedenih uzrokov je najbrže še več druz»h bolj važnih. Prvič boj med glavnimi delničarji za višje gospodarstvo, kteri so se radi tega razcepili v dva tabora. Drugič pa, da bi istočasno spečali število zvodenelih delnic. V dosego tega namena igrajo sedaj na Wall St. navadno igro, da cene nekaj časa znižujejo. Na VBak način pa ;iumeravajo glavni matadorji trusta zopet dobiti plen. Prišla ie spomlad Spomlad, najmičnejši letni čas je prišel. Trobentioe m druge nežne cveti j ice zopet klijejo iz zemlje, ktero je dosedaj pokrival sneg kakor bi prve hotele poslušati žvrge-lenje škrjanca. S temi sigurnimi preroki spomladi se veseli VBak zdrav človek kadar pride spomlad. Otožui so vkljub temu ie oni, kteri trpe vsled kake bolezni in so zato izdali velike svote za ničvredna zdravila, ktera njihovo bolezen le še shujšajo. Oni ne ved6 kako zdravilo je potreba rabiti, da dosežejo zopet neprecenljivi zaklad človeštva — čvrsto zdravje. V Zjediuje-uih državah izdelujejo nekteri zdravila na zelo površen način. Zato naj bi se vsak prepričal, ako rabi prava zdravila za svojo bolezen. Sleparji ne bi mogli kopičiti tako ogromna bogastva, ako bi se ljudstvo ne dalo tako lahko speljati. Kdorkoli trpi vsled neprebavlji-vosti, ktero izhaja od slabosti prebavnih organov, ali od bolezni na ledicah ali mehurju, naj poskusi Trinerjevo amerikansko krepilno zdravilo,: grenko »vino (Tri ne rs Amencaa Klixir of Bitte Wine) priporočeno od mnogo odličnih mož. To vino je izvrstno zdravilo za zgoraj omeujene bolezni. Narejeno je iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč. Na prodaj po^veeh lekarnah, ali pri izdelovalcu: JOSEPH TRINER, 437 W. 18. St. CHICAGO, ILL. Seveda... misliš vsako pivo je '.obro — Večinoma je tudi . . . . Toda... ako si kdaj pokusil SUPERIOR STOCK pivo, potem veš da je boljše , nego dobro. — lito je NAJ- , BOLJŠE......' Bosch Brg. Co. i LAKE LINDEN, - - - MICH. I PRODAJA SE POVSODI % SODCEKIH IN STEKLENICAH. ■ Entered as second class matter at the New York, N. Y. Post office October 2. 1893. »GLAS NARODA". List slovenskih delavcev v Ameriki. Izdajatelj in urednii: Published by F. 8AKSER. 109 Greenwich St. New York City. Na leto velja list za Ameriko $3.—, «a pol leta..............$1.50, £a Evropo za vae leto . . .gld. 7.—, „ „ „ pol leta . . . . „ 3.60, t „ „ čatrt leta . . . „ 1.76. V Evropo pošiljamo list skupno dve številki. „Glas Naroda" izhaja vsako sredo in soboto. GLAS NARODA" („Voice of the People") Will be isued every Wednesday and Saturday. Subscription yearly $3. Advertisements on agreement. Za oglase do 10 vrstic Be plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnoBti ■6 ne natisnejo. Denar naj se blagovoli poslati po Mon »y Order. Pii spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo nasi Dvnika. Dopisom in pošiljatvam naredite aaBlovom: „Glas Naroda", 109 Greenwich St. New York City. Kakor je bilo pričakovati. Kakor je bilo pričakovati, se pričenja vprašanje delavskih plač pri gradenju new-yorškega pre. dora vedno bolj potiskati v vzadje. Vedno je treba obdržati pred očmi kako ogromen dobiček sedaj zahteva kapital, posebno, ako se naravnost udeležuje pri takošnjih podjetjih. Tako nizke kakor so splošne obresti, tako visokega dobička se nadejajo kapitalisti pri podjetju. Vsaj vendar smelo trdimo, da od onih 35 milijonov dolarjev, ktere plača mesto za gradenje predora, špekulira glavni podjetaik McDonald najmanj na H do 2 milijona v svoj lastni žep utakniti in primerno za njim stoječi finančni sindikat. V približno jednakim primerju hočejo tudi drugi podpodjetniki pri celu ,,nekaj zaslužiti". Tu se pričenjajo sitnosti in zakasnenje, kajti že sedaj pravijo, da gre sklepanje potrebnih podpodjetij le počasi od rok. V proračunih podpodjetnikov nastopi namreč plača delavcev kot glavni faktor in ker tu obstoje gotove uredbe glede delavskih pogodb pri mestnih kontrak-tih, dajejo ti podpodjetuikom povod, da stavijo v svojih ponudbah visoke zahteve, kar jih pa ne bode oviralo poskusiti vse mogoče iaog-niti se onih nadležnih določil. Tu imamo tri nasprotne faktorje: Podjetnik McDonald in njegovi denarni možje, kteri hočejo imeti glavno žetev; podpodjetniki, kterih zahteve nikakor niso skromne in — delavci, kteri zamorejo k večem zahtevati v mestu običajno unijsko plačo. In ta unijska plača delavcev kakor uborna je tudi v primeri z dobičkom podjetnikov je tem previsoka in daje naravnosten povod, da se delo pri gradenju predora za-kasnuje. Ako bi bilo podpodjetaikom mogoče se izmuzati krajevnim delavskim pogojem, potem bi imeli proste roke, posebno ker vlada velikansko tekmovanje brezposelnih. Delavsko blagostanje v deželi je tako veliko, da je na razglas o pri-četku dela pri velikem predoru od vseh krajev privrelo tisoče in tisoče brezposelnih, kteri so se nadejali tu dobiti delo. Seveda tega najbrže niso vedeli, da je tudi brez njih v New Yorku toliko brezposelnih, da bi lahko gradili dva predora. Lahko si mislimo, da so take okolnosti le ugodne namenom podjetnikom, kteri si bodo gotovo na vse kriplje prizadevali odstraniti vse meje, ktere bi jih morda ovirale znižati zaslužek svojih delavcev. Otvorjenje razstave. Pariz, 14. aprila. Danes so otvorili svetovno razstavo v navzočnosti 14,000 gostov, kteri se niso mogli nagledati raznovrstne krasote onih stavb, med kterimi se kaj odlikovalo amerikansko razstavno poslopje. Bilo je krasno pomladansko vreme, da si lepšega Parižani niti želeti niso mogli, ko je predsednik Loubet spremljan od Willeranda, ministra trgovine in Picarda, glavnega komisarja razstave, dospel na razstavni prostor. Razun imenovanih bili so navzoči glavni uradniki razstave, diplo-matični kor, senatorji, poslanci in 14,00C povabljenih gostov. Dame in prijatelji visokih dostojanstvenikov so zasedli prostore na posebnih galerijah. Ko je predsednik Lcubet stopil v poslopje, zapel je pevski kor marseillaiso. Potem je trgovinski minister Millerand formelno izročil razstavo deželuemu glavarju, čestital glavnemu komisarju Pi-cardu in njegovemu štabu k vspeš-uem trudu in se zahvalil zastopnikom zvunajnih vlad za sodelovanje njihovih dežala. V svojem odgovoru je rekel Lcubet med drugim, da želi Francoska s to razstavo pospešiti prijateljstvo med narodi, da človeški napredek kaj kmalu zmaga zmotnjave in sovraštvo. Nato je francoski pred-seduik proglasil razstavo otvor-jeno. Mesto je že prenapolnjeno z ob iskovalci. Jutri bode razstava v prvič občinstvu odprta. V svoji polni krasoti pa bode razstava komaj pred mesecem dni, ker še niso vsa dela izvršena. Posebno je treba opomniti, da kdor Bedaj pride v Pariz kot gost razstave, naj nikar ne pozabi napolniti svoje žepe z denarjem, ker v Parizu je sedaj velika dragina. Dopisi. Iz Gomez pad el v vodo. SantiagodeCuba, 15. apr. Na potovanju v svojo staro domovino Santo Domingo je general Maximo Gomez danes zjutraj sem doBpel. Prebivalstvo ga je sprejelo slavnostno, toda ne tako navdušeno kakor ob prejšnih prilikah. Pri izkrcanju je geneTala pozdravilo 35 članov mornarskega kluba. Pomol, na kterem so stali ljudje, se je podrl in veliko število osob med ujimi tudi Gomez, je padlo v vodo, toda okolustoječi bo vse rešili. Mnogo Filipincev poklali. Manila, 16. aprila. Oddelek konjiče je zvabil blizu Benguezu 180 vstašev v past, kjer so poklali 53 Filipincev in 24 vjeli, drugi pa so ubežali. Na strani Amerikancev je bil samo jeden mož ranjen. Devetdeset španskih vjetnikov, ktere so oprostili iz Tayabas, glavnega mesta pokrajine jednakega imena, je daneB zjutraj sem dospelo. Podporočnik Howze poroča, da je 300 z mausercami oboroženih Filipincev včeraj napadlo mesto Batoe v pokrajini Ilocos Norte. Ta napad je veljal vstaše 106 mož, med tem ko Amerikanci niso zgubili ni jednega moža. Montenegro, prejšnji vodja vstašev pri napravah vodovoda pri Mauili, kteri se je nedavno bojeval v okolici Dagu-pana, se je podal. General Wheaton se je danes podal s Bvojim štabom v San Juau Batista na severnem Luzonu, kjer bode nadomestil generala McAr^hura, kteri bode 1. maja prevzel od Otisa višje po-veljništvo na Filipinah. Imperial, Pa., 12. aprila. Tukaj pri nas je smrt obiskala rojaka Frank Mausarjadne 10. apr. in sicer zame zelo nepričakovano. Pokojni Mauser je bil tukaj bolan pet mesecev, dne 10. aprila sva se pa odpravila proti bolnišnici, na kolodvor sva dospela okolu 10. ure, a na vlak morala čakati do ure pnpoludne. Vlak je prisopihal ob svojem času in ravno bi imela na njega stopiti, se je Mausar zgrudil in zdihnil svojo dušo. Mrtvega sem potem spremil do Woodville, tam ga pa izročil vodji bolnišnice. Doma je bil iz vasi Kočevje, župnija Do-orepolje, tukaj zapušča brata; žal, da ga ni videl, ker do zadnjega je vedno govoril o njem; doma na Kranjskem pa zapušča mater in brata, kteri za njim žalujejo; pokojnik je bil star 28 let in od vseh čislan mladenič. Naj v miru počiva. Druzih novic nemam kaj poročati ; delamo hvala Bogu vsak dan. Pozdrav rojakom po širnej Ameriki. Frank Svajgar. Copper Falls, Mich., 13. aprila. Gospod urednik, vem, da seVam bode čudno zdelo dobiti dopis iz tega kraja, ali ker še ni bilo javno naznanjeno, hočem to jaz danes storiti. Pojasniti hočem Čudne razmere, kakoršne so pri nas, zanašam se pa na Vas, gospod urednik, da moj dopis priobčite. Tukaj na tem ljubem Copper Fallsu sem vsega skupaj živel eno leto, a reči moram, ako bi bil z sta-uovanjem in hrano tako zadovoljen kakor sem z delom iu mojimi delovodji, potem bi bil srečen. Tukaj ni lastnikov hiš, vse kar je, je družbeno, ena teh je pri Arnold Mine, in ta je oddaljena tričetrt ure od vasi Copper Falls. V tej hiši sem živel jaz, najemnica pa je Slovenka B. B., doma blizu Metlike. Imel sem že več mesecev v družbeni kempi vso hišno in kuhinjsko opravo, ktero sem kupil od prošlega sotrudnika, zato sem se podal 1. t. m. s par drugimi možmi v to kempo, da si sami kuhamo in tako ceneje preži vimo. To naše početje pa ni dopadlo tej imenitnej, od dobrega kruha preobjedenej ženski, tako hudo jej je razburilo njene živce, da ni samo proti meni in drugim na tiho jezo in žalost pokazala, ampak upala se nam je glasno groziti, da nas bode vse te, kteri smo proč šli, ob službo spravila in celo v obraz se nam je drznila reči, da bode prišla kempo zažgat. Od sebe nečem govoriti, ako bi me zamogla Bpodriniti ali ne, ker sem kot rokodelec in zidar stanovanje in delo opustil ob-jednem in našel boljši zaslužek na Calumetu, ne vem, ako bode njena mogočna beseda tudi tako daleč segla' in me ob to službo spravila ali ne? Ako se pa kterim mojih sotrudnikov zaradi nje kaj zgodi, vem pa predobro, da se bodo znali na pravem mestu oglasiti in zadevo te imenitne ženske bolj natanko obelodaniti, ter se ne bodo dali odsloviti kar tja v en dan na njeno voljo. Nevem pa tudi kako zaslugo si je stekla ta ženska pri gg. uradnikih, da bi na njeno željo mogel vsak proč, ako ni njej po volji, ali ni pri njej na hrani. Za sedaj naj bode to dovolj, ako jej pa ne bode to prav, naj se pa oglasi, ker vedno lahko zagovarjam to resnico, ktero sem tukaj navel in mi lahko 50 prič potrdi, ako bi bilo potreba. Fr. Pehlenk. Leadville, Colo., 10. aprila. Danes imam naznaniti rojakom po širnej Ameriki žalostno novico, ktera se je tukaj pripetila 14. marca v rudokopu Ibex; ubilo je namreč Štefana K o č e v a r j a , doma iz Lipovca, župnija Semič. Tukaj zapušča žalujočega brata in dve sestri v stari domovini pa očeta. Pokoj-uik je bil jako dobrega srca. Da je bil tudi obče priljubljen, dokazal je njegov velik sprevod, kteri je bil v nedeljo dne 18. marca popoludne ob 2. uri iz cerkve sv. Jožefa; na čelu sprevoda je igrala godba žalo-atinke. Bodi mu žemljica lahka. John Ergo. Vojna med Boerci in Anglijo. Pomoč za Brabanta. Tretja divizija muhitina pomoč. London, 13. aprila. General Chermside je danes dospel s tretjo divizijo do Reddera^urga. Kako nalogo ima ta divizija, censor ni dovolil poročati, toda kakor hitro je dospelo poročilo o boju v Dew9ts-dorpu, vedelo se je, da Chermside hiti na pomoč kolonijalni armadi, ktero Boerci pri Wepeneru že pet dni nadlegujejo. Polkovnik ^Dal-getty se pri Wepeneru še vedno ustavlja Boercem in ker je Roberts v torek poslal pomoč, nadejati se je hude bitke, ali pa se iBta že vrši. Ali wal North, 12. aprila. Danes in včeraj so imeli Boerci v bojih pri Wepeneru velike zgube in prosili pri Rouxville taborujoči 700 mož močni oddelek za pomoč. Ogleduhi poročajo, da so videli jokati mnogo boerskih žensk. Boerske partrulje jahajo vsak dan od Rouxville proti Dewetsdorpu, kjer se je danes boj nadaljeval. Mnogo v okolici Btauujočih Boer-cev se pridružuje omenjenim patruljam iu se po noči vračajo zopet na svoje farme. Bloemfontein, 12. aprila. Vsled sem dospelih poročil so Boerci hudo napadli polkovnika Dalgettya pri Wepeneru, toda Angleži so jih z velikimi zgubami pognali nazaj. Boerci so potem odnehali in se umaknili proti severu. verno iz Kimberleya. Boerski oddelek pod poveljništvom generala Delareva pričakuje Methuenovo armada med Hoopstadom in Baal reko. Roberts pripravljen. K a p s t a d t, 16. aprila. Vojni maršal lord Roberts je dovršil svoje priprave za nadaljevanje vojevanja. ter se bode najbrže v četrtek pričel pomikati proti Kroonetadtu. Na razpo'ago ima S0.000 mož broječo armado konjiče in pešcev na konjih. Ker ostane več nego 15 000 mož v Oranje državi iu Kap ki loniji, bode Roberts lahko varoval svojo vezno Irto, ne da bi moril zmianjšati glavno armado. Wepener središče bojevanja. London, 16. aprila. Wepener je še vedno središče bojevanja v južni Afriki, toda poročila od tani ao zelo redka. Iz Kapstadta se je poročalo ,,Telegraphu", da je general Brabant Boerce hudo pretepel, vjel veliko število nasprotuikov in uplenil več topov, toda to poročilo še ni uradno potrjeno. Število Boercev pri Wepeneru cenijo na 7000 mož. V Oranje državi so Boerci na novo osuovali več vojnih krdel. Iz Bloemfonteina se poroča, da se tam neprenehoma pripravljajo za pomikanje proti Trans-vaaiu in kupičijo razuovrstne vojne zaloge. Slovensko služkinjo sprejme podpisani in plača od $10 do $15 na mesec, služba je stalna. Obrniti se je na : - J. M. Lawrence, Aldridge, Mont., Park Co. Osodepolne posledice. Geneva, N. Y., 15. aprila. V petek pre i osmimi dnevi be je gospa Edvard Pendle zbodla z iglo v levi palec. Za rano se ni brigala, toda kmalu se je pokazalo zastrupljenje krvi in palec so morali odrezati. Kmalu potem pa je vsa roka tako rotekla, da so zdravniki svetovali Boerce brez mnogih težav po krat- , , . . o ^em> uaJ pusti vso roko odrezati pri Angleži imajo 225.000 mož London, 13. aprila. Roberts je princu Walesu brzojavii, da upa kem vojskovanju premagati. Sedaj cenijo britiške vojne moči v južni Afriki na 225.000 mož, od kterih potrebuje Roberts 75,000 za svoje pomikanje proti Pretoriji. Ostala armada bode varovala njegovo zvezno črto in vendar ostane Bullerju šo 40.000 mož za voj«vanje v Natalu. Ko je Roberts dospel v Bloemfontein, imel je 50.000 mož. Od tistega časa je dospela osma divizija 11 Anglije, 11. divizijo pa osnovali iz manjših oddelkov. Mirovni poslanci. London, 14. aprila. Splošno se govori sedaj o mirovnih poslancih, kteri so ravnokar dospeli v Haag. Njihov namen je Evropi dokazati, da je Anglija sklenila transvaalsko vojsko dolgo pred Kriigerjevim ultimatom. Kot dokaz ima komisija seboj nič manj nego 250 dokumentov. Glavni dokazi obsegajo od nekega majorja angleškega generalnega štaba iz delaui ničrt za napad Transvaala in Oranje države, kterega je Bulier ob Tugeli zaman izvršiti poskušal; potem popolna korespondenca pred vojsko med predsednikom Kriiger-jem in Steijnom, med sir Alfred Milnerjem in kolonijalnim tajnikom Chamberlainom; tretjič ob-orožalni načrt„angleških teritorijev v južni Afriki; četrtič pismo Cecil Rhodesa Bvojemu agentu v Pre torij i; petič pisma in brzojavi, ktera so našli pri vjetih kakor tudi mrtvih in ranjenih angleških častnikih. Komisarji bodo le malo tednov ostali v Evropi, ker se hočejo podati še v Washington iu bode komisar Fisher oddal McKinleyu posebno pi mo. Zelo dvomljivo je, ako bodo komisarji z navedenimi dokazi pri oblastih kaj opravili, istotako je dvomljivo, ako bodo njihovi ugovori pri portugalski vladi kaj koristili. Ako se jim pa posreči volilno borbo za predsednika izkoristiti za Bvoje namen?, potem je mogoče da kaj dosežejo. Angležem g r 6 slabo. Pretoria, 15. aprila. Uradni razglas poroča, da se pri Wepeneru vršš hudi boji. Burgherji so uplenili 400 volov, konj in mul. General Froneman je pretepel angleški oddelek, kteri je,bežal proti Wolver-poortu. Boerci še vedno oblegajo polkovnik Dalgettyev vojni oddelek v Wepeneru. O hudem streljanja se poroča iz Fourteen Streams Be- i rami, ako hoče rešiti življenje. Ker žena v to ni dovolila, prerezali bo meso prednje roke in odtrgali kost. Strašne bolečine so bile uzrok, da je žena prezgodaj porodila. Otrok je kmalu potem umrl, pa tudi mater je včeraj rešila smrt grozovitih bolečin. Velik sneg v Adirondacks. U t i c a, N. Y., 14. aprila. Jamee Galvin, kt ri ee ravnokar povrnil iz Olde Forge, p rot a, da v oni okolici leži štiri čevlje debel sneg v gozdovih. Mnogo jelenov je poginilo, ker nikjer ne najdejo hrane. Partnerji krmijo jelene, kteri prihajajo do n i h ■ • v i h stanovanj kakor domača živali. Ptuji gostje so skoraj ravno tako krotki, kak"r druge far-marske živali. Na nekterih farmah so poleg krav videli v hlevih krasne jelene pri jaslih. V gorečem žrelu. Pittsburg, 14. aprila. Več premogarjev, pravijo od dva do 16, je zaprtih v Essen premogokopu št. 3 ob Hazeltine postaji. Od vseh strani obdaja nesrečnike plamen in dim. Včeraj jih dosegel ogenj, proti kteremu se bojujejo vso noč, med tem, ko se pred vhodom rudo-kopa vrše obupni prizori. Državni nadzornik premogokopov iz Idle-wooda je na pozorišču nesreče in goji le malo upanja, da bi kdo od po plamenu zaprtih dospel na površje. Dim in plini so najbrže izvršili že svoje smrtno delo. Essen premog«.kop je 14 milj od tod ob Pittsburg Chartiers tfc Yjugbioghe-ny železnici. Glavo so našli. G ran by, Mass., 13. aprila. Glavo umorjenega farmerskega delavca Kaminskya so našli v kleti pod skednjem na Monroe Keithovi farmi, kjer je bil izvršen umor. Ka-minsky je v miuolem marcu pisal pismo poljskemu duhovnu, v kterem je ugovarjal proti Umillianovi poroki, češ, da ima ta ženo na Poljskem. To pismo, tako sklepa policija, je prouzročilo sovraštvo in naposled umor. Turčija noče plačati. Washington, 14. apr. Turška vlada noče plačati obljubljenih S90000 odškodniue za posestvo amerikanekih mfsijonov, kteri so bili razdjani 1. 1895 pri klanju v Armeniji. Turčija je že dvakrat obljubila plačati omenjeno odškod-□ino ; slednjič pred^ odpotovanjem amerikauskega p-slauca O. Strausa iz Carigrada. Od tistega časa je že minolo šestnajst mesecev in vlada Zjed. držav sedaj neye, kako bi prisilila Turčijo, da plača zahtevano odškodnino. Med tem časom pa je predsednik McKiuley odklonil re-siguacijo Strausa in dopust ~8l*id-uj^ga le podaljšal na nedoloče^fas. Preprečili zaroto. Chicago, 14. aprila. Serif Martin in šest od nog do glave oboroženih deputijev straži jetnišnico v Watseki, 111., ker se boje, da bi tolovaja ,,Jimmy" Dunlapa ne oprostili njpgovi tovariši. Šerif in njegove moštvo mislijo, da so Dunla-povi prijatelji zvedeli kak sprejem jih čaka, ako bi ga skušali oprostiti in radi tega opustili namero. Policijskega načelnika je obiskala neka ženska in mu pripovedovala, da je poslušala dogovore za izvršitev zarote. Vrata jetnišnice so nameravali zdinamitom razstreliti in umoriti stražo, ako bi se upirala. Dunlapa so zaprli 24 marca t. 1. v tukajšnjem mestu. Mož je 60 let star in jeden onih roparjev, kteri so Northampton banko oropali skoraj za $2,000 000 v bondih in vrednost-J nih papirjih. I3il jeobsojen v 211etno * jIa s 11S0 potniki. „La G ase ogne", 15. aprila iz i/ I Iayre s 1050 potniki. ,,St. Germain", 15. aprila iz Havre s 564 potniki. t,Pretoria", 16. aprila iz Hamburga s 2039 p itniki. ,, Milanu", i(">. aprila i/ Hamlnirga s 595 potniki. „Belgravia" 17. aprila i/ Hamburga s 117S potniki. ,,Kensington", 17. aprila iz Antwerpena. ■Dospeti imajo: Bremen" i/ Bremena. „KaLser Wilhelm II.", i/ Genove. ,, Amsterdam" i/ Rotterdam.!. ,,Teutonic" i/. I.iverpoola. ,,Kaiserin Maria Theresia" iz BrBmeoa. „Palatia", iz*l Iamburga. „St. Panl" iz Souihamptona. „I.a Tourame" iz Havre. O d p 1 j u 1 i so: ,,Lahn", 17. aprila v Bremen. ,,Oceanic", iS. aprila v Liverpool. ,,New York", iS. aprila v Southampton. ,,\Vesternland", iS. aprila v Antvverpen. Odpljuli bodo: ,,1-a Gascogne", 19. aprila v Havre. ,,Khein", 19. aprila y Bremen. ,,Columbia", 19. aprila v Hamburg. ,,Pretoria", 21. aprila v Hamburg. ,, Amsterdam", 21. aprila v Rotterdam. ,,Kaiser Wilhelm II", 21. aprila y Genovo. ,,Kaiserin Maria Theresia", 24. aprila v Bremen. ,,St. Paul", 25. aprila v Southampton. ,,Kensington", 25. aprila v Antvverpen. ».Teutonic", 25. aprila v Liverpool. ,,La Touraine", 26. aprila v Havre. ,, Bremen", 2b. aprila v Bremen. } h Paru 5k listki so dobiti po izvirnih cenah pri FR. SAKSER & CO.. IG9 Greenwich St., New York. Jugoslovanska Katoliška Jednota. Sedež v ELY, MINNESOTA URADNIKI: Predsednik: Jožef AgniČ, Box 266, Ely, Minnesota. Podpredsednik: Josip Pezdibc, 1024 South 13th St., Omaha, Neb.; L tajnik: Ivan Govže, Box 105, Ely, Minnesota;) II. ,, John Globokar, Box 302, Ely, Minnesota; Blagajnik: Matija Agnič, Box 266, Ely, Minnesota. x PREGLEDOVALCI KNJIG: John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota; John PreSirn, Box 286, Ely, Minnesota ; John Lovšin, Box 291. Ely, Minnesota. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika I van Govžeta, Box 105, Ely, Minnesota. Društveno glasilo je „GLAS NARODA"- Evropejske in druge vesti. Pariz, 12. aprila. Gruf Luber-Bac in baron Edvard pi. Rothschild sin barona Alfons Rothschilda, sta se danes dvobojevala s sabljami. Baron Rothschild je bil ranjen na desni roki, kar ga pa ni oviralo se vrniti domov k zajutrku in popoludue šetati po boule-vardu. D u n a j, 12 aprila. V Klappay, vasi s kakimi 700 prebivalci okrajnega glavarstva Raudnitz na Češkem se je zopet p"greznila zemlja. Šestdeset hiš je bilo porušenih. K sreči noben človek ni bil usmrten. Bero lin, 12. aprila. Bero-linaki magistrat je odločil 50,000 mark za okiučanje c«st, skozi ktere se bode vozil cesar Franc Jožef, ko pride na obisk. Tudi so^ nameravali na pariškem trgu postaviti slavolok iu tam pozdraviti prišlega avstrijskega vladarja. Tu se š ri vest, da se bodeta začetkom junija sešla cesar Viljem in car Nikolaj II. povodom krsta ruske in nemške križarke v Dan-cigu. _ Pet rog rad, 14. aprila. V Moskvi kroži vest, da hoče ruski car ua velikonočno nedeljo izdati krožnico na Veliko Britanijo s pre tenjem, ako boerski vojski ne naredi konec, bode Rusija zasedla Kabul in Herat v Afghauistanu. Istočasno bode izdal povelje, da noben rezervist ue sme dobiti neomejeni dopust. Slednjo uredbo je tudi lahico pripisovati velikim vojnim vajam v osrednjih pokrajinah kjer bode po letu zbranih 200,000 vojakov. Velikih vojnih vaj Be bode udeležil tudi nemški cesar Viljem. Bero lin, 14. aprila. Vesti iz Rima, da Italija namerava zapustiti trozvezo, vznemirja vnauj urad. Ta namen Italije pripisujejo francoskemu upljivu, kteri baje vporablja, poseben zaklad, d* podpira iu pospešuje v zgoraj ome-njeui namen agitacijo v italijanskih časopisih. Petrograd, 15. aprila. Včeraj se je vršila konferenca med zastopniki ruskih bank in fiuančuega ministerstva. Ravnatelj kreditnega oddelka v finančnem miui-sterstvu se je v imenu finančnega ministra Witta oficijelno izrazil, da so vse vesti o ruskem oborože vanju in pripravljanju za vojsko le izmišljene. Petrograd, 15. aprila. Ko je prišel car v Moskvo na obisk, je bilo vse mesto na nogah. Carje dal povelje, da ob njegovem prihodu ne smejo vojaki zaprti ceste. Danes se je podal carski dvor in veliko število dostojanstvenikov iz Kremlin palače v katedralo. Ti Boče ljudi je gledalo sprevod. Ker je bila to še le druga prilika, da se je car udeležil velikonočnih slav-nosti v Moskvi, krožile so po časopisih vznemirjajoče vesti. To je dalo povod, da je finančni minister povabil skupaj bankirje iz Petrc-grada in jim zagotovil, da se na političnem polju ni pripetilo nič izvanrednega. l—fuill* tvoje težko zaslužene H lull IS denarje, ako se pri IBIUII pošiljanju denarja v staro domovino obrueš na Frank SakBer, 109 Greenwich St., New-York, kteri da za 820.37 100 kron, ali za $40.74 200 kron = 100 gold, poštariue pa je 20 centov. Postreže najhitreje in najsolidneje. Drobnosti. Detomor. 28. marca popoldne je praznil Franc Vernik, hlapec pri Petru Medicu, cerkovniku pri sv. Kriitofu grebeuično jamo na dvorišču in je našel v guojnici mrtvpga otroka žonskega spola. Cerkovnik je o tem obvestil policijo. Na lice mesta došli policijski zdravnik dr. Illuer je konstatiral, da je bil otrok pred časom rojen in je silovite smrti umrl. Imel je razbito glavo. Kdo je vrgel otroka v jamo, se dosedaj še ni dognalo, pač pa je policija že na sledu neusmiljeni materi. Brez dvoma je mogel nekdo otroka vreči v jamo, ki je bil v hiši pri cerkovniku dobro znan, da ga ni pes, ki je na dvorišču blizu jame priklenjen, napadel. Dutična jama je s težkim pokrovom pokrita, in se izpraznuje le vsako spomlad. Truplo otroka so prenesli v mrtvašnico. * * * Detomor- Iz St. Jakoba na Koroškem pišejo: V petek dne 23. marca so našli šolarji v šolo grede pri Po-kereah v snegu zakopano mrtvo dete. Otrok je ležal kakih par mesecev zmrznjen v snegu, in šele ko je sung •^kopnel, so ga našli. Dete je kakih 8 al i 14 duij staro, in je bilo gotovo živo zakopano v sneg, ki se je bil okoli malega živeta prec»j raztajal. Odkod je, se tukaj zastonj ugiba, ker iz soseščine ni; ali ga je kaka nesrečna mati prinesla iz mesta, ali pa ga je vrgla od sebe kaka vlačuga * » * Nenadoma nmrl. Dne 19. marca ,e prišel na Savo, politični okraj Radovljica, v gostilno Janez Ferja-ua mož, ki je zahteval pol litra vina in mesa. Preduo pa je naročeno povžil, zgubil se je nenadoma in takoj mrtev obležal. Poklicani zdravnik je izpovedal, da je nastopila smrt vsled srčne kapi. Pravijo, da je bil umrli hlapecPeter Rihteršič iz Dolenje vasi, občina Selce. * * * %afjejn je umorilo. 22. marca -cjutraj so našli ua Trati, postaja Skofja Loka, dninarja Urbana Tri-lerja iz Virmaš, šele 35 let starega, mrtvega na kupu sipe, ki je pri pravjena za zidanje. Umorilo ga je preobilo zavžito žganje.—12. ma^ca zvečer pa je našla neka ženska v gozdu Zakrajčiču pri Zali, politični okraj Litija, 641etnega posestnika Antona Strleta iz Osredka nezave-■Jtuega ležati na obrazu. Umrl je 6ez malo minut, ko so ga prinesli domov. Pil je v Št. Vidu žganje ter si ga še na pot vzel pol litra. Toraj žganje ga je umorilo. * * * I)va konja utonila. 21. marca proti 10. uri zvečer je začul posestnik Martin Kovačič iz Mešečje vasi pri Raki klice na pomoč. Kojeprihitel iz hiše, je videl kakih dea^t metrov sredi zelo narasle Krke človeka, borečega se z valovi. Kovačič je poklical brodnika Rohrmauna, ki je takr j prihitel in sta oba skupaj veslala v malem čolnu potapljajočemu se človeku na pomoč. Prav v hipu, ko so mu že pojemale moči, sta ga ^rabila in potegnila v čoln. Rešeuec ie bil 501etui posestuik Martin Slovenec iz Dolja pri Št Leuardu poleg Brežic. Na poti domov je na vozu zaspal in konja sta zašla v Krko, kjer sta utonila. Škode ima Slovenec za 500 krou. Ukraden križ, 9. ali 10. jan. je bil v cerkvi Srca Jezusovega v Ljubljani ukraden s stranskega oltarja meden križ z božjo podobo, vreden 28 kron. Policija je zasledila sedaj ta križ pri Evi Kamnarjevi v Bohoričevih ulicah, katera gaje kupila od neke Lize Zamazekove za jedno krono, ker je sedaj pobegnila iz službe, ko je izvedela, dajo je policija iskala. * * ¥ Uravnava 3Iirne. V svrho oddaje kopanje zemlje pri uravnavi Mirne pri Pi^avcah, občine St. Rupert v pror lčunjenem znesku 4438 K vršila se je dne 9. aprila ob 11. uri popoludue v Pijivcah javna dražba. * * * Žalostni konec botrinje. Ponedeljek, 26. sušca dopoludue, sta uesla Gmajuar, posestnik ua Višev-ku pri Sv. Trojici," fare moravške in njegova žena otroka svetotroji-škega cerkovnika v Moravče h krstu. Po opravljenem krstu sta pila pri „Kavki" v Moravčsh botri njo skoro do večera. Ko sta hotela oditi iu sta stala že v veži sporeče se Gmajuar z nekim drugim pivcem, sprime se ž njim, a tako nesrečno, da padeta • >ba na Btrmih stopnjicah v klet, kj^r si Gmajuar tako pretresel možgane, da je na mestu umrl. * * * Ljnbezniv gost. V Lescah je neki. Jožef Olivotti prenočil v neki on-dotni gostilni. Pijančeval je z nekaterimi fanti, potem pa prišel trkat na vrata spalnice, v kateri sta ležali dve natakarici. Ker mu ni6ta odprli, pri oknu iz prvega nadstropja in /.bežali. Olivotti jih je ovadil, da •*ta mu ukradli 2000 kron, a izkazalo se je, da je mož v pijanosti izgubil denarnico, katera seje našia za njegovim kevčegom. * * * S Pivke se piš- ,S!ov. Narodu": Pred dvema letoma dngtglj smoei težavo, da se nam je dovolila za! preložitev ceste Knežak. Trnovo podpora in sicer od strani države ui dežele. Podpor-znaš toliko — če se ne motimo 16 000 gld. — da bi se cesta r toni denar . m skoro lahko izgotovila. Dovoljene bo bile p jdpore, kakor rečene, pred dvema letoma, toda voziti moramo še vedno po starih klancih, ki so seveda v zelo slabem stanju. Čeravno je bila lanska zima tako ugodna, se stvari niso lotili. Delavci so hoteli čez zimo v Dalmacijo in na llrvacko dela iskat. Zakaj ne bi pridržali teh doma? Vemo, da bi veak od teh raji doma še za slabšo plačo delal, kakor da bi šel po svetu. Kaj vendar Čakajo gospodje, ki imajo stvar v rokah? Sliši se, da jim dela preglavice, kje denar — v gotovini — dobiti, ker podpore dobe seveda v štirih letnih obrokih. Za Boga, saj imate podporo obljubljeno in na te se vendar dobi posojilo, katerega obresti bi toliko znašale, kolikor znaša seči ij vzdrževanje stare ceste. Sicer pa tudi tega ni treba, ker prevzame podvzetnik rad delo v roke, če so dovoljene podpore. Preduo smo dobili podpore se mam je tako mudilo, a zdaj ?' Modus vivendi v Istri. Pogajanja mej laško večino in slovansko manj-šiuo so se izjalovila. Laški Deželni poBlanci so imeli včeraj v Po-reču shod, na katerem so sklenili, da se o slovenskih predlogih niti ne posvetujejo, češ da so tako pretirani. Raznim listom se poroča, da se Lahi že pripravljajo za volilni boj, ker pričakujejo, da vlada deželui zbor vsled tega sklepa razpusti. * * * Ljubimca rešila iz ječe. „Nar. No-vine" poročajo, da so neki delavki v M. Gradbachu zaprli ljubimca. Dslavki Be je ljubček tako smilil, da so je zmuznila v jetuišnico v Rheyd-tu ter se skrila pod posteljo ječar j a. Tam je čakala, da je šel ječar spat in da je zasmrčal. Potem je vzela ključe in poiskala ječo svojega ljubimca, katerega je izpustila na svobodo. A že drugi dan so orožniki dognali, kdo je izpustil zaprtega delavca. Poiskali so torej dekleta in jo zaprli. Ko pa je ljubimec zvedel, da se mu zaprli rešilko, je šel sam v ječo, kjer sta sedaj oba, ljubimec iu ljubimka. * * * Poredno. Gospica (ko je prišla k fotografu iskat slike): „Te slike so zelo podobne I'4 — Fotograf (čuteč se pohvaljenega): „A!i ni res, gospica?'* — Gospica: „Da, toda ne meni, pač pa moji etsri materi P' Stajerski'dezelnrzbor. Slovenski deželni poslanci bo po dolgotrajnem vestnem posvetovanju soglasno sklenili z ozirom na skrajno brezobzirno in krivično postopanje nem-Škonacionalue večine deželnega zbora in deželnega odbora zoper slovenski narod na Spodjem Štajerskem tako v narodnih kakor kultu-relnili iu gospodarstveuih zadevah, 30 zborovanja deželnega zbora ne več vdeleževati, ter bodo ta svoj sklep b posebnim oklicem na svoje volilce pojasnili. * * * Orožnika napadel. Na Svečnico je peljal orožnik Košak iz Cerovca pod Gorjanci potepuha Gabrijela Jurica iz Doljan. Potepuh pa je orožnika vrgel ob tla, mu vzel orožje ter ga težko ranil. Orožje je oddal potepuh županstvu v Doljanih ter izginil. Orožuištvo ga je iskalo povsod, a brez uspeha. Pozneje se je Jurica v Zagrebu sam javil. * * * Podpora Haložanom. Vlada je haj nakazala graškemu namestni-5tvu 60.000 gld, da jih razdeli kot podporo siromašnim Haložanom. Tudi se bo storilo vbo da se obnove opustošeni vinogradi. Listnica uredništva. Rojakom ^odpošljemo sedaj za $20.37 100 kron avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. G.J.E-o, Leadville, Colo. Za take dopise nikdar ne zahtevamo plačila in nam je popolnoma po godu, ako nam rojaki naznanjajo take vesti iz slovenskih naselbin. Pozdrav. Dopis iz Albany priobčimo pri-hi idnjič. Vina na orodaj. Dobra rndeca in ^rua vina p 40 finim whi skeyem in izvrstnimi smodkami. Tudi imam lepo urejene prenočišča; ako kdo Bem pride in ne vd kam, naj se le pri meni ogla> si, in zadovoljen bode z vsem. Moj Baloon je le tri bloke od postaje (dipe). JOSEPH PEZDIRTZ, I 1024 South 13. St., Omaha, NeU ggfrgg^ggg f . cju'tl X^Ou'^CXj'il CAj'tj-O'^ 'Joti CAj^-CJO^ Os^t^^cXs^^Xj^Pc Samo za mozke. Zavitek uzorca nove iznajdbe hočemo poslati vsakomu, kdor naznani svoje ime in naslov. Popravi zdravje in moč življenja v kratkem času. Zavitek uzorra čudodelnega 7drayila pošljemo po pošti Vsakomu zastonj, kdor piše na State Medical Institute. Taza-votl je ozdravil toliko mož, kteri so se več let upirali proti duševni in telesni bolezni, pro-u/ri>či-m v zgodnji moSkidofoi, da ie sUl^nil ra/deliti zastonj zavitke za p<•skušnjo med one, kteri j>o nje pišejo. Zdravljenje se vrši doma in vsak mož, kteri trpi vsled kake sj-oine '.iliosfi — izvirajoče <>d lnhkomišljenega žiylje-nja v miad«'Sti, kur pospešuje zyu'.Mi moči in spomina, bolečine v križu in nezmožnost spolnih organov, se sedaj lahko sum zdravi doma in tudi ozdravi. Zdravilo ima čudodelen prijeten in ozdravljiv učinek, kakor bi tekla naravnost do obolelih del« iv, daje moč in raz-vitek kjer sta najbolj potrebna. Ozdravi vsako bolezen in odpravi vse neprijetnosti pro-vzročene po večletnem prezi-ranju naravnih zakonov, in dokazano je, da ozdravi vsak slnčaj. Piši na State Medical __ Institute, 530 Electron Building, Ft. Wayne, Ind., po zavitek uzorca, kterega pošljemo zastonj. Zavod se trudi doseči velik del onih mož, kteri ne morejo zapustiti svojega doma, da bi se podali k zdravniku. Prosti uzorec jim bode pokazal kako lahko je ozdraviti spolno slabost, ako se rabijo prava zdravila. Zavod ni omejen. Vsakemu možu, kdor nam piše, pošljemo prosti uzorec v skrbno zalepljenem navadnem zavitku, da nihče drugi ne ve kaj je notri. Piši nemudoma! Tii FTboHs:-, Prikazen o bBlue Rock potoku. (Povest iz Idahe.) (Konec.) ž tresočo roko je zgrabil Bili Ste-men revolver in sprožil — jeden pok — in v istem trenotkn je slišal bolesten krik in videl prikazen zgruditi na tla. Trenotek je Btal stari mož kakor okamnjen, potem pa je hitel vun k nepremično ležeči živalski postavi. S tresočo roko je tipal po dlaki, koža se je premikala, razdelila in iz prednjih nog sti zdrsnili dve Človeški roki in potem je bil videti tudi bled ženski obraz, obraz njegove hčere. ,,Lydia I" je zakričal stari mož s hripavim glasom. ,,Otrok — o moj Bog — ustrelil sem te.'4 Nobeden glas ni prišel raz pol odprtih ustnic in oči so ostale zaprte. Stari mož je vzel žensko v svoje naročje kakor bi bila malo dete, in hitel ž njo kolikor je mogel proti svoji hiši. Ko je našel vrata zaprta, butnil je z nogo tako hudo v nje, da so se odprla. Potem je hitel v sobo, v kteri je njegova hči preje stanovala in položil nepremakljivo telo na posteljo. Nato je tekel v sobo po svojega hlapca. Tu se mu je kazal prizor, kteri bi ga bil pri druzih okoliščinah prisilil v smeh. Patrik je ležal na kolenih, se prekri-Ževal in v jednomer mrmral: ,,Jezus, Marija in Jožef, bodite milostivi moji ubogi duši." ,,llitro ua konja", mu je zaklical Bili Stemen, „k zdravniku Brownu, naj takoj pride, ali še bolje, vzemi buggy in pripelji ga takoj seboj, priti mora, kajti od tega je odvisno življenje in smrt I" Patrik je skočil po koncu in debelo gledal svojega gospodarja. Ta mu je moral povelje dvakrat ponoviti predno je v svojem prazno-vernem strahu skoraj do smrti oplašeni človek razumel zakaj se gre. m. Bili Stemen je sedel ob postelji svoje hčere, ktera je trdno spala. Kakor bi videl pred seboj bitje, ktero je enkrat poznal, čegar obraz pa se mu je odtujil, zrl je stari mož v bledo in upadeno obličje. Je bil to isti obraz, ktero je pred letom dni videl še tako polno in cvetoče? Potem je zopet mislil na zdravnikove besede, kteri je rekel : „Ne-▼arno? Ne, rana ni nevarna, krogla je šla le skozi mečo desne noge. Toda strah je ubogo ženo tako prevzel, poleg tega pa še v njenem stanu, ko ženska itak ne more mnogo prenesti. In ko je potem premišljeval, kako malo je manjkalo, da ni postal njen morilec, potegnil je z roko čez čelo kakor bi Bi hotel obrisati pot. Nežno je gladil potem suho roko, ktera je počivala na odeji. Sedaj je s tihim vzdihom odprla oči. Dolgo časa eta se nemo gledala oče in hči kakor bi vsak hotel čitati druzega najskrivnejše misli. Potem je mlada žena prijela žuljavo roko očeta in jo pritisnila na svoje ustnice. To je bilo preveč za starega moža. Z glasnim ihtenjem se je spustil na kolena stisnil obraz v odejo in šepetal s hripavim glasom. , ,Moj otrok — kako Bi vendar prišla do tega?'4 Sedaj je premagalo tudi mlado ženo in pričela se je na glas jokati. Trajalo je precej dolgo, predno Bta ae pomirila in še potem nobeden ni mogel govoriti besedice. Nakrat se je mlada žena sklonila po koncu. Poznan glas ji je zadonel na uho. „0h Bog, Tom je tu!" je mrmrala. ,,Prosim te papa ne ovadi me, on ne sme vedeti —41 več ni mogla govoriti, tem bolj pa so prosile njene oči. Takoj nato so se odprla vrata in na pragu je Btal Tom. Starega moža, kteri se je umaknil proti oknu ni opazil, njegove oči bo iskale in našle le ljubljeno ženo in žeje klečal na njeni Btrani in njeno glavo pribtisnil na svoja prsa. ,,Kako Bi mi zamogla to storiti Lydia? Stari Patrik mi je pravil o ranjenju, zdravniku in prikazni vse navskrižem — kaj pa se je vendar zgodilo?4 4 „Nikar ne bodi tako silen Tom44, je rekla mlada žena smehljaje, „vsaj ni tako slabo, veš da me je stari Patrik pestoval, ko Bem bila še malo dete, zato ga je tudi moja mala nezgoda tako ostrašila, da pri belem dnevu govori o prikaznih. Hočem ti povedati kako je vse prišlo. Isto popoludne, ko si zjutraj odpotoval, mi je stari John prinesel pismo iz Boise City, od tvrdke, pri kteri 9i upal dobiti službo, in v kterem je bilo pisano, da je služba že oddana. Ker sem vedela kako strašno bode za tebe varanje, hotela sem ti prihraniti trudapolno potovanje in v moji razburjenosti hitela sem. Hotela sem prositi starega Patrika, da bi se z buggyjem peljal za teboj in te nazaj pripeljal. V moji naglici sem šla po bližnji poti čez grič in ob strmini pri Blue Rock potoku sem padla in si poškodovala desno nogo, toda hudo nikakor ni, Tom, v nekterih dnevih bodem že zamogla zopet hoditi1". Mladi mož je grizel svoje brke in rekel potem: „Ljuba moja, naj-rajše bi videl, ako bi zamogla iti kar z menoj, kajti tu ni prostora za te, ne pod to streho. Toda dobro poročilo imam draga moja. Sreča, da se ti tvoj namen ni posrečil in da sem prišel v Boise City; službe sicer nisem dobil, pač pa po čudnem naključju zvedel naslov mojega prijatelja v Californiji. Zastavil sem tvoj kinč, mu brzojavil kratko moj položaj in čez šest ur dobil sem brzojavno nakazanih 8500; vidiš tu draga moja"!44 Pri teh besedah je privlekel iz žepa polno pest bankovcev kakor tudi kinč, kterega ji je podal rekoč: ,,Tega sem seveda takoj zopet rešil. In sedaj odpotujeva v Califoruijo kakor hitro mogoče; moj prijatelj mi je ponudil službo oskrbnika na njegovih posestvih in potem bode konec najinega siromaštva. — Kaj se mar nič ne veseliš, draga moja?44 Slednje besede ie govoril nekoliko razdraženo, kajti ona ga niti ni pazljivo poslušala. Toda ko je sedaj sledil njenemu pogledu, zapazil je svojega tasta. Brzo se je vzdignil, se formalno priklonil in rekel hladno: „Oprostite gospod Stemen, nisem opazil Vaše prisotnosti, prosim Vas torej oproščenja radi moje navzočnosti, toda mislil Bem, da je moj prostor na strani moje žene. Zagotovljeni bodite, da Vas ne bodeva dalje nadlegovala44. ,,Tom!44 je prosila Lydia polglasno, „govori vendar ž njim dobro besedo!44 ,,K temu možu, kteri te je spodil iz hiše, kakor beračico ? Nikdar I44 Bili Stomen je cukal svoj zavrat-nik in rekel potem: ,,Mladi mož — ne pozabite, da ste mi vzeli najljubše, kar sem imel na svetu. Tudi takrat, ko sem moji hčeri pokazal vrata, sem jej le dobro želel in mislil, da bode prišla nazaj in pri meni ostala. Takrat tudi VaB nisem poznal, in ako priznam, da se vsak človek lahko zmoti, potem bi tudi Vam ne smelo biti težavno se zrnenoj sprijazniti. Pravite, da hočete z mojo hčerjo potovati v Califoruijo — dobro, jaz vaju spremim in ako hočete, Vam ni potreba biti oskrbnik posestev Vašega prijatelja, ampak svojih lastnih, tu je, ako mi dovolite prostorček pod vajino streho iu ako pride vnuk — potem bodem že še za kako rabo pri hiši!'* ,,Papal44 je vsklikuila mlada žena v veselem strahu. Pri glasu te besede in pri ža-reuju njenih oči, bo se mlademu možu odprle oči in vedel je, kaj ima storiti. Brzo je stopil k staremu možu in mu podal desnico. Bili Stemen ga je dvomljivo pogledal, potem pa se je zjasnil njegov obraz, prijel je podano mu desnico in jo srčno stisnil. Francoska parobrodna dražba e Tr Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO - 1NNSBRUK (Avatna). " Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob io uri dopoludne. Parniki odpljujejo iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street: La Gascogne 19. aprila 1900. La Touraine 26. „ 1900. La Bretagne 3. maja 1900. La Champagne 10. „ 1900. La Gascogne 17. ,, 1900. L' Aquitaine 24. „ 1900. Ml-U ' Izvrstno bodo postrežem potniki v hotelu du Trocadero ob obisku pariške razstave. Glavna agencija za Zjed. države in Canado: 32 BROADWAY, NEW YORK Kje je? MARTIN MUŠlC, doma iz Drago-vanje vasi, okraj ^rnomelj, pred petimi leti je bil pri podpisanem na hrani in mi ostal dolžan $67.86 to ga priporoča kot dobrega rojaka Josip Smuk, Box284, Ely, Minn., St. Loub, Co., Kje je? JAKOB STUBLAR, doma iz Dula pri Luži, suhorske fare, star kakih 35 let; pred i6 leti je delal na farmi v državi New York. Kdor ro-jako vč za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti: Josip S t u b-larju, 300 Front St., Leadville, Colo. (2. mj) Palace Meat Market, Jos. Asselin, Prop., 337 Fifth St.-^ Calumet- Mich. Med postom so pri meni dobiti vsake vrste sveže, nasoljene in prekajene ribe, od 6 centov naprej. Polenovka (štokš) po 15 cent. funt. Za velikonočne praznike pa kupite pri meni prekajeno meso. Naša posebnost so kranjske klobase. Tfei Posebno pozornost bodem dajal Slovencem! Slovencem in Hrvatom nazna- ujam, da sem odprl Miners Exchange Saloon, 700 E. Cooper Av., Aspen, Colo. V njem točim izvrstno pivo Denver Milwaukee, od te pivarne sem tudi agent, dalje vsakovrstne žgane pijače, fine smodke, dobiti so dobra jedila in prenočišče. V obilen obisk se priporočam (1-il.) MAT. MAUTZ, lastnik. DOKAZ brzemu, vestnemu in cenemu pošiljanju denarja v star;* domovino po FRANK SAKSER-JU, 109 Greenwich St., New York, so nastopne številke: V prvem četrtletju t. 1. je odposlal 1642 strankam 357.220.28 kron avstr. velj. ali $72.389.46. Te številke jasno vse povedo. Zato naj se Slovenci pri pošiljanju denarjev v staro domovino vedno obrnejo le na FR. SAKSER-JA, 109 Greenwich Street, New York. Kje je? JOHN JUZINA, doma iz Dobravic v metliškem okraju, njegov brat je zvedel, daje pred tremi meseci odpotoval v Ameriko in bi rad za njega zvedel, zato prosi rojake, ako kteri za njega ve, da bi mu blagovolil naznaniti: JakcbJužina 432 7th St. Calumet, Mich. (18) Naznanilo. Naznanjam rojakom, da so mi nekatere povestne kjige pošle, kt-re so označene v mojem ceniku, zato-raj naj blagovoli vsak preje vprašati kake vrste knjig si želi. Molitvenih knjig imam mnogo v zalogi, posebno opozarjam na mehko v šagrin usnje vezank, sedanja cena SI.95, popreje 82 10. V zalogi imam tudi žepne ure. Močno uro z jednottranskim pokrovom pošljem po 84, na zahtevanje tako, da jo lahko vsak pregleda na Express office in plača ako mu ugaja. Ure z Elgin koles ivjem na 7 kamnov pošljem za $6^15, ta cena bode le za nekaj časa ker imam v nakupu mnogo ur. Nadalje imam v zalogi tudi RAZNE URE in verižice. Pri naročbi je treba imenovati, po kterem Expressu kdo želi pošiljate v in je pridejati 25 centov za. Express. MATH. P0G0RELC, 5102 Butler Street,. Pittsburg, Pa. Slovenska babica. MARIJA LUKAN, babica z 20tlet-nim izvrševanjem tega poBla se priporoča Slovenkam v Clevelandu, O., in okolici in naznaujam, da bivam v hiši štev. 63 Oxford St., govorim tudi hrvatski in nemški. Obečam največjo pazljivost in najboljšo postrežbo. Na razpolago imam več dobrih spričeval, (l.mj.) MARIJA LUKAN, 63 Oxford St., Cleveland, O. Ako pošiljate novce v staro domovino obrnite se vedno na FR SAKSER & CO. 109 Greenwich Str., New York. KNAUTH, NACHOD & KUEHNE No. 11 William Street Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice, meniice in delžna pisma. Isposlnje in irterjnje zapuščine in dolgove. Slovanskega naroda sin glasoviti in proslavljeni zdravnik Gk I"V^_3ST zpohieik: sedaj nastanjeni zdravnik na So. EastCor. ioth & Walnut Str., in N. W. Central ^ Park St.. Kansas City, U. S. A. Bivši predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega .društva in jedea najpriljubljenejših zdravnikov zaradi svojih zmožnosti) pri tamošnjem ljudstvu. Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil in prejel diplomo na slovečih zdravniških vseučiliščih v Evropi in v Ameriki / največjo pohvalo, je bil rojen v Samoboru na Hrvatskem ; ima 25letno zdravniško skušnjo Zdravi najtežje in najopasnejse človeške bolezni. Prišel je mlad v to d.Želo, / žulji in brkatim znanjem ni skušnjami je postal predsednik dveh največjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Zaradi tega naj se vsakdo, ki boleha, obrne na gospoda DB. G. IVANA POHEKA. S trajnim vspehom ozdravi: Bolezni na prsih, v grlu, pljučah. glavni in nosni katar, krvne in kožne bolezni, revmat.zem, slabo prebavljanje, bolezni v mehurju, živčne bolezni kronično onemoglost, tajne bolezni, vsakovrstne rane, izraščanje itd OI>AZ^A- Ak° se J® kdo zdravil brez vspeha in videl, da mu nikdo več ne more pomagati, naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svoiesa roiaka Doktoria ivan" \ POHEKA. On je na STOTINE in STOTINE nevarno bolnih c^ ozclravil, ?^bno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu po rodu in krvi. Dr. G. Ivan Pohek se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk In otrok -VSI ONI - katen nemorejo osebno priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, koliko je stara bolezen iu on doposlje zdravilo in navod kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdravljiva, pove to dotični osebi, ker neče, da bi kdo trosil po nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar. V srečni hiši ljubijo godbo. Glasovir za $500 ali orgije za $250 » le malokdo od nas more omisliti, še manj pa igrati nanj. Domačo godbeno skrinjico pa, ktera nadomestuje oboje, si lahko omisli vsakdo. Z njo zamore vsakdo pravilno igrati razne komaue. Godba je urejena na valjčkih z jeklenimi iglami — ne papir, nič kar bi se izrabilo. Ima lepe glasne glasove kak. .r orgije. Igra vse znane napeve in razveseljuje stare, bolne in otožne. Zabava druščine z najboljšimi valčki, polkami, četvorkami itd. Daje godbo petja najnovejših priljubljenih pesem. Popolno razveseljevanje iti zabava za otroke. Z njo lahko igraš nad iooo komadov, kteresi izbereš. P : • >1 no, čudežno glasbeno orodje. Na tisoče spričeval od zadovoljnih kupcev ,,Veliko boljše nego smo se nadejali", tako pravijo. To ni igrala. Tehta s zabojem vred l6 funtov. Lepa g-xlbena skrinjica velja samo $6 00. Isto Vam pošljemo po sprejimu S3 -oo po ekspresu. Agent je zaslužijo denar, ker se lahko pr.»!a. Pošljite z ct znanko za cenik itd. Standard Mfg. Co., 45 Vesey St., New York, P. o. Box Dept. Gl. N. ^te^^.frhMihM^M^MAM^M'*-!'.*............ .M,M'f'M»l''vt'>'<- H'lth .11.". .I.r.i. rf.M. rMiMM tf-H ££ FRANC ČUDEN, | trgovina z urami, srebrnino in zlatenino §£ LJUBLJANA Glavni trg (naspr. rotovž^, ~,UBUANa1| Priporočam rojakom svojo povsodi znann, bogato zalogo vsakovrstnih švicarskih steus u žepnih ar, «f verižic, uhanov in drugih zlatih in srebrnih predme- W tov po najnižjih cenah. Sf Pri naročilih naj ee denar naprej pošlje in eden ff gold, več za poštuino. jg M Ceniki pošiljajo se zastonj poštnine prosto. If bremen Bahnhofgssse stv 29 Bremen. jedina slovanska tvrdka, ktera potnike iz Br emena v Ameriko samo z brzimi in poštnimi parniki po zmernih cenah odpremljuje. Vožnja čez morje traja samo 5 do 6 dnij. Slovenci in Hrvatje ne opuščajte pri Vašem potovanju v Evropo se oglasiti dospevši v Bremen v našej pisarni, kjer si denar najbolje zme-njati .za m vre te, t-r bodite na najboljši način v domovino odpravljeni. Ako bi Vaši sorodniki ali zuanci radi k Vara v Ameriko potovali, tedaj jim pišite, da naj se samo na nas obrnejo; pri nas bodo dobro poučeni, kaj amerikaneka postava zahteva, da ne bodejo vrnjeni in s tem denar zastonj zavo^ili. Oglasila in vprašanja odgovarjajo se v vseh jezikih takoj, točno in vestno. KAREŠ in STOCKI, BREMEN, BAHNHOFGASSE 29. Jacob Stonigh 8j E. Madison St., Chicago, 111. Slika predstavlja uro za dame z dvojnim pokrovom { Koss Case) in so najboljši pokrovi ae zlatom pre-trgujeni (Goldfield) in jamčim za-nie 20 let; kolesovje je Elgin ali Waltham ter velja samo $ to VSAKEMU Kaj govorijo ljudje, kateri so bili ozdravljeni od dr. G I POHEK A KATEREMU PRIDE V ROKE. Svedočim, da sem osebno znan z dr. G. I. Pohekom in vem, da je zdravnik prveca razreda in gentleman neule povesti. Morem ga vsakemu toplo priporočati. Thos. P. White, sodnik sodišča v Kansas City, Kas t • vSfm P?.^"^' da HSfP" dr: Pohek financijelno odgovoren za vse, kar spada v n egov zdravniški poklic: je v,soko cenjen za svoje poštenje in priznan « najboljšega zdravnika v Kansas City. Martin Stewart, občinski blagajnik v Kansas City, Mo., U S \ , JJdr' P,0h,el7 ~ Z,VaŠim Zdravlje°jem biI° strjenega več stalnega zdravja, nego je b,lo to mogoče kakemu drugemu proglašenemu zdravniku storiti. Zato *Tvam W, zahvaljujem. c< q Fo5TEE, S((dnik y Topeka/ , IrnvilJr'Tlf" d- PoVek: _ Za.hvaIju'em ^ Vam za svoje popotno ozdravljenje, Vaša zdravila so najboljša in vsakemu trpečemu jih priporočam. Jos. Lipovac, Rulville Miss Spoštovani zdravnik: —Naznanjam Vam, da sem Vsa zdravila porabil in sem nom ozdravil. Zelo se \ am zahvaljujem, ker sem bolehal 23 let na želodcu in črevih n len, mislil, da ni več pemoči za mojo bolezen. Vaš udani Jos. Zganič, Hastings p , Spoštovani dr Pohek: - Lepa Vam hvala za ozdravljenje mojega revmatizma. nk4 kterega ,em trpel celih 20 let. Jakob Keller, Helena, M?it! Dragi g. dr Pohek: — Naznanjam Vam, da moj sin izgleda čisto zdrav in se Vam lepo zahvalim za Vase vspešno zdravljenje. Steve Marak, Cameron, TekIs ... Dra.Si travnik: — S tem Vam naznanjam, da je moj sin povsem dobil zrak in dobro vidi, ker m na oba očesa nič videl dolgo časa. Zelo sem Vam hvaležen za dobro ozdravljenji c v, . Ben Henderson, Kansas Citv Spoštovani gosp. zdravnik;-Mnogo hyale Vam za ozdravljenje moje težke bolezni! Thom. Jurkovič, Iron Mountain, Mich NASVETE DAJE ZASTONJ! Ne pozabite priloži znamko za 2 ct. za odgovor. Vsa pisma naslovite na: Cr. IVAN POHEK, Post Office Boxes 553 & 563 KANSAS CITY, M0. U. S. - Dame, ktere žele uro kupiti se 5 iim sedaj ponuja lepa priložnost, Ta cena je le za nekaj časa. Na zahtevanje pošljem cenike poštniue prosto. Dobra postrežba in jamstvo za biago, je moje geslo. Za obilo naročb se priporočam z vsem spoštovanjem Jacob Stonich, 89 East Madison Street, Chicago, III. JOHN VENZEL izdelovalec KRANJSKIH IN NEMŠKIH HARMONIK se priporoča rojakom za izdelovanje in popravo. Cene bo primerno nizke, delo dobro in trpežno. Najnižja ceua trovrstuih harmonik je č' 18 do $35 in naprej. Izvršu em tudi na 6 in 8 glasov. Razpošiljam jih s pravico, da Bi jih lahko vsak ogieda na Express Ollice. Glede natau&nejih pojasnil se je pismeno obrniti na: John Venzel, 30 King St., Cleveland, Ohio. JOHN GOLOB, izdelovalec umetnih org-eli se priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK. Cena najcenjšim 3 glasnim od 825 naprej in treba dati #5 ..are" Boljše vrste od $45 do $100. Pri naročilih od 850 do 8100 je treba dati polovico na račun Glasovi bo iz jekla, trpežni za vae življenje. Delo garantirano in prva poprava brexplačno JOHN GOLOB, 203 Bridge Street, JOLIET, IlJinoi«. Spričevala: Silvester Strametz, ravnatelj mestne godbe (Citizen Consolidated Band) DOtrimern da harmonike izdelane po John Golobu imajo čiste, pravilne glasove in se zarnoJ^ ,™ ' biti pri vsakej godbi na iice, trobente ali pikali. K m K aa,oreJ°