13. DECEMBRA — §TEV. 48 3A STRAH PREDSEDNIK MOZIRSKE OBCINE TOV. ANTON ZUPAN: Nflčpt razvoja občine bodo pripravili sveti Maprosili smo predsednika mozirske •bčine tov. Antona Zupana, ki je ob le- tošnjem Prazniku republike bil odliko- ran z Redom zaslug za narod II. stop- nje, za kratek razgovor. Tovariš Zupan sicer ni hotel govoriti • eebi, toliko raje pa je načel pogovor e delu občine: Predvsem nas zanima, tovariš pred- sednik, kakšen je načrt razvoja mozir- ske občine, ki ga bo v prihodnjih le- tih ljudski odbor sp rova j al v življenje in s pomočjo vseh občanov realiziral? Perspektivni načrt občine v podrob- nostih ni izdelan. Naše mnenje je, da je treba podrobnejšo izdelavo programa občine najprej zaupati posameznim sve- tom. Sveti bodo v bližnji bodočnosti izdelali daljše programe za svoja pod- ročja, te programi pa bodo potem pred- ložili ljudskemu odboru v razpravo. Mi- slim, da bo le na tak način (če bodo sveti v sodelovanju z organizacijami, društvi in gospodarskimi organizacijami pripravili predloge) bodoči načrt raz- roja občine realen, dovolj obširen in življenjski. Kot ste že rekli, tov. predsednik, so glavne smernice za bodoči razvoj obči- ne že znane. Brez dvoma bodo tudi sve- ti na osnovi teh znanih dejstev sestav- ljali tudi svoje programe. Bi nam ho- teli povedati na kratko o teh glavnih Dcklogah občine za bodoče leto? V bodoče bo treba i)osvetiti večjo po- aomost in nuditi več možnosti razvoju treh poglavitnih panog gospodarstva v naši občini. Le-te so: Lesna industrija, turizem in izkoriščanje rudnih boga- stev. Kot vidite, sta poleg obstoječe les- ne industrije ostali dve panogi res stvar bodočnosti in dajeta smer raz- širitvi naše gospodarske dejavnosti. Medtem ko bo treba lesno industrijo pri nas le razširiti in dopolniti, smo v po- gledu razvijanja turizma pravzaprav šele pri začetku, v pogledu izkoriščanja rudnih bogastev pa še celo. Ni treba posebej poudarjati, da bo razvoj teh dveh panog odvisen v nrmogočem tudi od višjih forumov. Razvoj turizma si ne moremo zamisliti brez rekonstruk- cije ceste skozi Zgornjo Savinjsko do- lino, medtem ko izkoriščanje rudnih bo- gastev terja prav tako investicijska sredstva, ki jih občina sama ne bo mogla zbrati. Toda raziskave so poka- zale, da je vredno odpreti rudnik pre- moga v Rečici ob Savinji, saj je tam premog boljši kot je velenjski in tudi zaloge mnc^o obetajo. Nadalje imamo možnosti razviti kemično industrijo. Ta- ka dejavnost je deloma že v Ljubiji. Le-tam bi postopoma opustili lesno pre- delovalno dejavnost in se posvetili predvsem pa živinorejo in sadjarstvo, ščanje bentonitnih plasti je že pri za- četku. Kakšen razvoj predvidevate na pod- ročju kmetijstva? Te naloge bodo uspešno reševale za- druge in kmetijsko-gozdarska poslovna zveza. Toda na tem področju bo treba nekoliko spremeniti potek razvoja. Do- slej se namreč vsi, tako posamezni kmetje, kot zadruge in poslovna zveza, preveč ukvarjajo z lesno trgovino. Pre- več sicer ne bi mogel reči, toda ker se ukvarjajo skoraj le zgolj s to vejo, je vprašanje razvoja kmetijstva vendarle enostransko. Z ene strani je sicer to razumljivo, saj je zaslužek pri lesu mnogo večji. Toda treba bo razviti tudi druge panoge kmetijske proizvodnje, predvsem pa živinorejo in sadjarstvo. Vse kaže, da bodo sveti v vaši občini imeli obilo dela in vrsto problemov, ki jih bo treba rešiti. Kakšno je vaše mne- nje, so vaši sveti dovolj močni za tako pomembne naloge in bodo odraz druž- benega upravljanja v življenju občine? Tudi pri nas smo se dolgo zadržali pri razpravi, če naj bi bili sveti številč- no močnejši ali ne. V korist širine družbenega upravljanja bi vsekakor bi- lo, če bi bili sveti močnejši po številu članov. Toda pozneje smo se le morali zediniti, da pri nas sveti ne bi bili tako številčni. Imamo svete celo s petimi člani. Tu so nekatere težave čisto tehničnega značaja. Nepravilno bi bilo, če bi bili člani svetov predvsem iz ožje- ga področja občine. Da pa bi bili so- razmerno enako zastopani vsi predeli občine, je skoraj nemogoče. Mozirčani imajo na primer boljše zveze s Celjem kot pa Solčavčani z Mozirjem. Ce bi bili sveti številčno močnejši, bi se zelo po- gosto zgodilo, da bi bile seje nesklepčne. Seveda pa bomo morali najti obliko, da bo sodelovanje množičnih organiza- cij, podjetij, društev in volivcev tesnej- še kot doslej. In končno, kakšno je sodelovanje množičnih organizacij z občino? Sodelovanje množičnih organizacij ter društev je zadovoljivo. Prepričan sem, da bo to sodelovanje še pristne j še in da bo občina v tem pogledu delo pri reše- vanju najrazličnejših problemov uspeš- nejše in lažje. Predsednik občine Mozirje Anton Zupan Za poživitev ljudsko prosvetnega dela SVET ZA KULTURO IN PROSVETO JE ZASEDAL ... V torek se je zbral k svoji prvi redni seji novoizvoljeni svet za kulturo in pro- sveto OLO Celja. Ker je glavna naloga sveta predvsem aktivirati in popularizi- rati kulturno-prosvetno delavnost na ob- močju celjskega okraja, se je tudi prva seja sukala največ okoli problematike naših kultumo-prosvetnih ustanov ter nezultirala v perspektivi njihovega na- daljnega razvoja v naslednjih petih letih. Svet je pretresal probleme arhiva, glasbene šole, muzeja in Studijske knjiž- nice ter povsod ugotovil nevarnost stag- nacije zaradi pomanjkanja primernih prostorov. Pri gledališču se je izrekel za večji ix>udarek na kvaliteti, pri spome- niškem varstvu pa zja ixxicrta(nje turi- stičnih vrednot našega spomeniškega sklada, brez katerega bi turizem izgubil enega svojih glavnih elementov. Posebno je svet poudaril ^potrebo F>O ustanovitvi založniškega podjetja, fci bi prevzelo nadaljno izdajo »Celjskega zbornika« ter oskrbelo izdajo del raznih celjskih kulturnih in znanstvenih delav- cev. S tem (bi izpolnili veliko vrzel v kul- turni delavnosti celjskega območja. Svet se je tudi zavzel za ustanovitev umet- nostnega paviljona v adaptirani cerkvi sv. Duha, saj bi ta adaptacija po približ- no lO-krat cenejši poti privedla Celje do primernega razstaivnega paviljona, brez katerega si nadaljnih likovnih razstav skoraj ni več mogoče misliti. Obsežno je svet obravnaval tudi delo- vanje Okrajnega sveta Svobod in pro- svetnih društev Cedje ter posebno nagla- sil potrebo po večji pozornosti do ljud- skih knjižnic kot izvorov globlje narodo- ve kulturne in tudi svetovnonazorne za- vesti. Posebej so obravnavali ix>vabilo okra- ja Maribor k sodelovanju pri ureditvi znane turistične in speleološke postojan- ke Hude luknje. K tej akciji bo nekaj sredstev prispeval tukaj šni referat za spomeniško varstvo, saj si>ada Huda luknja k prirodnim zanimivostim tega dela Slovenije in kot taka pod spomenii- ško varstvo. Končno je svet pozdravil tudi odločitev, da se končno vendarle postavi šemi>eterska rimska nekropola, ki bo gotovo ena najmočnejših kulturnih atrakcij celjskega okraja. S sklepom, da se v bodoče močneje poudari kulturno življenje v našem okraju, da se podpre znanstvene težnje posameznikov lin da se posebno popula- rizira ljudsko-prosvetno delovanje, je svet zaMjučil sfvojo sejo. CJ Kamen na kamen palača... hiša do hiše mestna četrt... Kdor vsak teden ne pride na »otok«, ni na tekočem kar se tam dogaja. La- ni so na njivah ob Ljubljanski cesti ob tem času sekali zeljne glave, danes je ves ta prostor p>ozidan. Vse nekdaj do- mala prazno i>odročje, kjer so stale majhne utice za vrtnarsko orodje, in ki so ga mestni otroci s pridom imenovali »prerija«, danes seka ravna Trubar- jeva ulica. Na eni strani dvostanovanj- ske vile in potem vrstne hišice, ki so dale streho štiridesetim družinam, na drugi strani bloki. Bloki, ki so komaj do prvega nadstropja zrasli iz tal, bloki, na katerih okinčane smrekice oznanja- jo »likof« na polovici, in bloki, kjer že stanujejo ljudje. Od Ljubljanske ceste do Trubarjeve ulice, od tu do Savinje »kamen na kamnu« — hiša do hiše. STANOVANJA SO — STANOVANJ NI... Tisti, ki čakajo pred stanovanjskim uradom, lahko kar oči pasejo. Tu so stanovanja, toda stanovanj ni. Ob Sa- vinji gradijo zasebniki v zadrugi, na oni strani podjetja in ustanove. Ko se tloris komaj šele pozna nad kletno plo- ščo, so že bodoči stanovalci tu: Tu bo stala omara, tam postelja... Tisti, ki delajo pri velikih podjetjih, imajo upanje, češ, tudi naši bodo gradili. Upanje imajo tudi oni, ki lahko igrajo s kartami: Vi meni stanovanje, jaz vam moje strokovno delo ... Taka množica novih hiš, toda stanovanjska kriza je ne- nasitno žrelo. Stanovanja so, in čez noč, spet ni stanovanj. V dveh letih je zra- sla cela nova četrt, na stanovanjskem uradu pa se število prosilcev ni zmanj- šalo. Prioritetna lista ne premore niti enega odkljukanega imena ... DRUGO LETO STANOVANJA NAPRODAJ? Med Reharjevo hišo in vrstnimi hi šicami ob Trubarjevi ulici lahko te dr vidite globoko jamo. Voda je v njej. Ka lep bazen. Tu bo prihodnje leto »po gnal« pod oblake deset nadstropij pr\ celjski nebotičnik. Stolpnica bo imek 40 stanovanj. Dvajset dvosobnih, dvai- set trisobnih- To bo tudi prva celjska hiša z dvigalom. V pritličju bo k stolp- nici priključeno trgovsko krilo. Trgo- vina z mešanim blagom, zelenjavna trgovina, prodajalna kruha in mleka in morda tudi mesnica. Stolpnico je začel graditi Biro za stanovanjsko iz- gradnjo, ki gradi tudi 16-stanovanjski blok, ki pa je zgrajen že do plošče. Biro za stanovanjsko izgradnjo je ustanovljen po vzorcu Zavodov za sta- novanjsko izgradnjo v Ljubljani, Ma- riboru, Karlovcu in na Reki. Biro bo zbiral sredstva za gradnjo, gradil bloke in prodajal gotova stanovanja. Ta sta- novanja bodo lahko kupila podjetja in ustanove, ki ne premorejo denarja za graditev celega bloka. Spet eno upanje več ... Biro je ustanovila mestna ob- čina. Ogrevajo se zato, da bi v okviru tega biroja gradili vse velike bloke. MEJNIK MED STARIM IN NOVIM CELJEM... Načelnik oddelka za gradnje pri mestni občini tov. Vudler mi je poka- zal zazidalni načrt »otoka« in Lise. To je edino, dokončno rešeno zazidalno področje v Celju. »Vsaka gradnja iz- ven teh meja«, p>ravi tov. Vudler, »je dvomljivega značaja.« Novo zazidalno področje obsega ves ogromni prostor med Ljubljansko cesto in Savinjo ter med Sušnico in Ložnico. Ko bo zgrajen most pri Reharjevi hiši, se bo odprlo gradbeno področje onstran Savinje v Liscah. Tam bodo spet vrstne hiše in bloki, vse tja gor, kjer se cesta proti Petričku stisne ob vodo in strmi breg. Na vsem tem ogromnem prostoru ne bo porušeno nič drugega, kot verjetno stavba kina »Dom« in »Ojstrica«, pač, proč pridejo tudi hišice med Ojstrico in »Agroservisom« in Semečeva hiša. Kjer je zdaj dvorana in letni kino bo visoka stolpnica za mejnik med starim in novim Celjem. Tu je nekoč stala tu- di mestna mitnica. Na prostoru sedanje »Ojstrice« bo velik hotel z veliko dvo- rano za društvene prireditve, na Serne- čevem vrtu pa nova stavba za mestno občino. Od tu naprej pa stanovanjske stavbe, bloki, veliki in mali, trgovine, servisi itd. Kako dolgo je še do tega? Ne preveč. Saj je nova mestna četrt »Otok«—Lisce skoraj do polovice že pozidana. Bo ta- krat (traja lahko samo še nekaj let) stanovanjska stiska nasičena. Optimisti pravijo da bo, pesimisti spet, da ne. c. k. Takole globoka je jama, v katero bodo »vsadili« deset nadstropno stolpnico. Na vodni gladini se zrcalijo fasade novih blokov na »Otoku«. Mnogo malih a pomen^^bniti problemov SO PRED DNEVI REŠEVALI NA SEJI OBČINSKEGA ODBORA IN SEJI SVETA ZA GOSPODARST VO ObLO ŽALEC Sprejet je bil odlok o formiranju skladov pri kmetijskih zadrugah iz sredstev od razlike v ceni za prodani hmelj. Po odloku bi od vsakega kilo- grama prodanega hmelja zadruge pre- jele 45 dinarjev marže in 145 dinarjev za investicijski sklad in sklad za su- šenje hmelja. Govorili so tudi o priključitvi »Elek- trožage« Gotovi je h gradbenemu pod- jetju »Gradnja« Žalec, o ukinitvi go- stilne »Ob križišču« v Žalcu, ker nima pogojev za obstoj in o reorganizaciji trgovske mreže s tem, da trgovine kmetijskih zadrug v Grižah in Prebol- du preidejo v splošno družbeni sektor. Pekarna v Žalcu bi nujno potrebo- vala 1,800.000 dinarjev investicijskega kredita. Ker občina zaenkrat nima to- liko denarja, so sklenili, da se pekama priključi kakemu drugemu podjetju, in to tistemu, ki bo ponudilo najboljše pogoje. Oddvojitev trgovin iz dejavnosti kmetijskih zadrug in njihova vključitev v splošno družbeni sektor je v neka- terih krajih zelo težavna stvar, saj na primer v Braslovčah in Polzeli zadruge ne dajo lokale za trgovino, češ da jih rabijo za reprodukcijski material. Sejmski dnevi so ostali tako, kot je doslej običajno. Mesnica in klavnica v Šempetru se mora čimprej likvidirati, ker znaša izguba 71.000 dinarjev. Li- kvidacija ne bo občutno prizadela pre- bivalstva, ker ima »Planina« v Šem- petru svojo prodajalno mesa. Na seji so sklenili, da se čimprej uredita prodajalni kruha na Polzeli in Preboldu. Besede so tekle tudi o pred- logu zbora volivcev v Žalcu, da naj bo ob sobotah popoldne v Žalcu ena trgo- vina odprta. Prošnji bodo ugodili na ta način, da bo v prihodnjih mesecih v Žalcu ena trgovina z non-stop odpi- ralnim časom. V šentjurski otieini so izvolili nove svete Na nedavni seji ObLO v Šentjurju pri Celju so ix>trdili občinski statut. Kakor že prej komisija, tako se je tudi občinski ljudski odbor odločil, da ne bo imel pbd- fxredsednika. Določil je tudi število kra- jevnih odborov, ki jtih bo v šentjurski občini deset. Ti bodo imeli od 7 do 9 čla- nov. Krajevni odbori bodo v Slivnici, Ehramljah, Ponikvi, Prevorju, Loki, Ka- lobju, Blagovni, Šentjurju, Plančni in v Dob ju. Oba zbora sta izvolila nove svete. Tugomir Voga bo vodil svet za gospo- darstvo, inž. Vladislav Najžer svet za družbeni plan dn finance, Franc Spolenak vet za splošno upravo in notranje za- deve, inž Anton Jenšterle svet za kmetij- stvo, Janez Rauter svet za prosveto, kulturno in telesno vzgojo, Oton Pun- gartnik svet za šolstvo, Milan Grasseli svet za delo, Jože Ceh svet za zdrav- stvo, Štefan Stor svet za socialno var- stvo in varstvo družine. Občinski ljudski odbor je na tej seji imenoval tudi šefe šestih krajevnih ura- dov. Končno je sklenil prevzeti Zadružni dom v Šentjurju, s tem da prevzame in- vesticijski kredit v višini 6 milijonov din ter obveznost za uporabljena obratna sredstva v višini 5,700.000 din. Na prošnjo odbornikov bo odbor posredoval pri SAP Celje, da bi na progah Celje—Planina in Celje—Loka uvedli še en avtobus. Vsaki gospodarski organizaciji je potreben Gospodarski koledar 1958 Uredništvo »Nove proizvodnje«, gla- sila Zveze društev inženirjev in tehni- kov LRS že od leta 1953 dalje izdaja aa vsako leto Gospodarski koledar. V dosedanjih petih letih so si Gospodar- ski koledarji utrli pot v prav vse naše gospodarske organizacije. Brez posebne reklame je uredništvo tudi za leto 1958 pripravilo Gospodarski koledar. V njem bodo objavljeni članki o vseh naših industrijskih strokah, o kmetijstvu, gozdarstvu, gradbeništvu, prometu, tr- govini in gostinstvu, obrti, komunal- nem gospodarstvu, vsi izpod peresa na- ših najbolj razgledanih gospodarskih strokovnjakov..Med drugimi so prispe- vali važne članke tov. Zoran Polič, Ju- lij Beltram in naši državni sekretarji gospodarskih resorov. Sleherna gospodarska stroka bo v Gospodarskem koledarju 1958 našla vse polno novegla, zanimivega, poučnega, tako da bo Gospodarski koledar 1958 nujno potreben ne le vsaki gospodarski organizaciji, marveč tudi vsem, ki so zaposleni v gospodarstvu. Gospodarski koledar 1958 bo izšel na ca. 500 straneh, oprema bo luksuzna in umetniška. En izvod bo stal 1000 din. Naroča se pri Upravi »Nove proizvod- nje«, Ljubljana, p. p. 407, Trubarjeva ulica 15, telefon 32-472, tekoči račun 60-KB-1-Z-1142. Celje se v lepem številu odziva cepljenju Prvo cepljenje proti otroški ohrome- losti je pri starših v našem mestu na- letelo na lep odziv, saj so se nekateri tereni cepljenju odzvali skoro 100 od- stotno, če izvzamemo primere, ko za- radi bolezni otroci niso smeli biti cep- ljeni. Nad vse pričakovanje pa je bil lep odziv pri dojenčkih do 1 leta sta- rosti, kar je dokaz, da se starši v polni meri zavedajo posledic te strašne bo- lezni. V Celju je bilo doslej od skupnega števila 4702 predšolskih otrok cepljenih proti polyomielitisu 4049 otrok. Otroci, ki zaradi obolelosti za gripo to pot niso bili cepljeni, bodo dobili naknadno po- zive. Skupno z odklonitvijo zaradi bo- lezni je bila udeležba skoro povsod vsaj 90 odstotna. Najlepše se je odzval ter^n Babno—Medlog (97%), Šmartno v Rož- ni dolini (90%), Polule—Košnica (92%), Celje-^sto (90%), Store 80% itd. Do- jenčkov do 1 leta starosti je bilo cep- ljenih 94%, nad 1 leto starosti pa 90%. V teku je že drugo cepljenje in je od- ziv prav tako lep. Imuniteta po drugem cepljenju je 80 odstotna. Tretje ceplje- nje je predvideno junija prihodnje leto. Sele po tretjem cepljenju otrok posta- ne popoln imun za otroško paralizo. Zbor volivcev v konjiški občini Na ixxiročju konjiške občine bodo še razpravljali še o lokalnih problemih ter v tem mesecu po vseh volilnih enotah na ta način seznanili odbornike o naj- zbori volivcev. Poleg poročil in volitev bolj perečih vprašanjih posameznih kra- x»ovih krajevnih odborov bodo volivci jev. Takšna bo stolpnica s trgovinami v pritlirjn« •