Pavialnl franke v driavl SHS. MT Poiamezna žtev. 1 krono. 168. itev. V Llubllani, v nedelio 25. iuliia 1926. Leto IV. Ishsja razen pcndeljka ib dneva po prazniku Via k dan opoldan. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica It. 6;!., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1‘20. Uradni ^zglasi, poslano ter notice isti prostor K 1'60. večjem naročilu popust. GNsiio iugosEov. sccIieBne - demobratfisie stranke, Telefonska St. 312. Naročnina: Po poiti ali z dostavljanjem na dom za celo ieto K '240, za pol leto li 120, za četrt leta K 60, za mesec K 20. Za Nemčijo celo leto K 312, za ostalo tujino in Ameriko K 360. Reklamacije za list so poštnine proste. Upravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št.8/L, Učiteljska tiskarna. tScman francoskega pisatelja Lerouxa 1« Skrivnost »Rumene sobe PriSne 1. avgusta izhajati kot podlistek v „NAP£tUU“> Ivan Podlesnik: Gospodarska kriza. K članku »Vladna dobrota-sirota«. i ga ie Driobčil včerajšnji »Slove-ep« iZDod oeresa e. Janko Jovana. a'mi bo dovoljeno nekai pripomb. uo meseca aprila 1.1. oa od lanske ^seni so vse aDrovizaciie. žitni za-^ in gospodarske zadruge trpele len ^?manj*lo vagonov. drugič ni bilo razpojož-«ve gotovine. tako. da so bili ravna-"i vseh teh zavodov neprestano in . zahtev no mlevskih izdelkih .. v Mariih groženj. Misel torei. da la* zav°dov delal v šneku- '*Vne namene, ie izključena. Natal 9* večina teh zavodov ie de-a i)Ti moki cele zimske in oomlad-„ ,ni.esece ~ v izgubo. Že ob priliki v unieea občneea zbora ie »Nakupovalna zadruga« povedala svoiim čla-l0jn. (Ja ie doplačala v ieseni 1.1. nad "°i milijona kron na mlcvske izdelke. ?er ril mogla in ni hotela tako oovi-evati cene moki kot ie rastla od ted-, ®.*.° tedna cena pšenici. V času. ko « »Ha Dšenica v Banatu že po K 10. femofoTponKsaCirpa<< daiaIa b-e’ bruhmn $ni Ravno pred iz- *>i bila + ,c^eziyca>'skeGra štraika pa kim t ° sZ,tni ^avod« kot »Nakupovalna« primorana ceno moki ZVigati. Takrat se ie pa pričelo. Železničarski štraik nam ie zadeval sionne vagonov drago na-sijijiier.e pšenice in koruze. Vsak naften človek bi pričakoval, da bo ,J skoraj enomesečnem ukinienem rometu na železnici nastalo vseobče °nianikanie mlevskih izdelkov. Te-mi na ni bilo tako. temveč pokazalo sfc ^'so za'0!?e- ampak — in Tako pri velemlinih. trgovcih * Da *U(li Pri konzumentih. V istem n Da se ie zgodilo še nekai druge-FtVuCeri.e začele naenkrat padati. nrr^Ta . ®anat- Zagreb. kupci in vsei a^C'-' t1a^' 'n *11'> l»udie. skratka ie 7 far ’e v žiUl 'n nioki. nam ■>w,aJrleval°- da bodo cene do nove TriSo™11!' , , luniia Driš! > n, t,da 150 m0Ka meseca dil cndIiMa "a K 20._. pa se ie zK0~ eleže £ ReI^adu so našli Au-Drenrui S,° vzeli svinčnik v roke m eonm/ * .nata,lčno vse {isoče VRr ostal Dsen‘ce 'n kortize. ki nam bo esJ**3 letos za izvoz. Letina bo Da taka. da že desetletia ne. Posledica tega ie bila. da so Dtišli naenkrat na dan nešteti vagoni Dšenice. koruze, moke itd. in — cela vrsta altmlstič-nih ustanov se ie nahajala ored ne-varnostio cosoodarskesa orooada. primer g. Jovan, ki ceni škodo samo pri koruzi na 20 milijonov kron. Takoi. ko smo začutili pretečo nevarnost, smo se obrnili do vlade za odpomoč. Pismene, brzoiavne rrošnie. intervencije ministrov, do-slancev in odposlancev pokrajinske vlade Žitneea zavoda itd. vse smo spravili na noše. — Beliirad na le premišljeval in sklepal. Ministri so sklenili, načelnik ie spozabil« sklep zapisati, zato so morali ministri zopet sklepati in načelnik ie zonet zavlačeval SDolnitev sklepa. Po dol-srem. dolgem času ie oa — »vlada izkazala dobroto« in »samo« eosno-darske oreanizacife so dobile izvozna dovolienia. Oddahnli smo se. pobrali naše kovčeke in hiteli v deželo naše rešitve — na »stradajoči« — Dunai. Toda zooet razočaranie: Dunai se ie smeial nam in naši koruzi. Medtem ko so miniSfil V Belgradu sklepali o naših prošniah in ie načelnik vlekel za nos ministre in nas. so nas na na Dunafu Drehiteli trtrovci iz Banata in Srbiie (ker so dobile izvozno dovoHenie »samo« srosDodarske organizacije). Romuni. Bolgari in Amerika. In mi in naša koruza? Na vratih velikih aorovizacii in tvrdk smo našli lepake; »Maisangebote werden nicht angenommen«. Adiio! Ne'; Že nismo izgubili korajžo. Če ne Doide z zdravo, oolde pa morda s pokvarjeno koruzo. Sai imamo tudi te nekai in spomnimo se tudi. da ie bilo že pred mesecem uradno razglašeno. da ie izvoz nokvaric-ne koruze prost proti plačilu predpisane carine. Imeli smo srečo. Prodali smo nekai vagonov. Takoi brzojavim domov. da nai se Dokvariena koruza odpošlie. Toda zooet smola. Dobili s?no odgovor, da v Špiljah še ni sestavljena uradna komisiia. ki nai koruzo oregleduie. če ie zdrava, ali ne. Po več kot enem mesecu še ni bilo komisije. Torei čakajmo na komisijo in Doskusimo medtem prodati ieč-men. Tudi iečmen smo prodali. Pa smo imeli zoDCt smolo. Dovolien izvoz starega ječmena ie bi! razglašen v »Službenih Novinah« dne 24. junija in sicer, da ie dovolien samo do 30. iuniia. Ker Da ta list ne izhala v »Kranju« temveč v Belgradu. smo iz našega »Uradnega lista« zvedeli šele 5. iuliia. da je bil dne 26. junija dovolien izvoz ječmena — do 30. iuniia. Srečen tisti Belgraičan. ki Je znal izrabiti »šoanungo« 4 dni! Torei. zdaj še zadnia rešjtev — Dšenična moka. Kdo bi si Dred dvema mesecema, ko so nas konzumi. ženske in moške deDutaciie »štur-male« za moko. mislil, da bomo do tako kratkem času že »hausirali« z moko do »lačnem« Dunaiu! Prodali smo le nekai vagonov. V pomirienJe tistih slovenskih mlinov in trgovcev, ki nimaio izvoznic (ker iih imaio »samo« zadruge), novem, da smo prodali tako — da nismo niti »skoz prišli«. Dunaiu ie danes Amerika ceneia in bližia nego Jtigoslaviia. Dunai se nam smeie. ko vidi', da tonemo v masti in vinu in se dušimo v moki... Leo samomor! Poidimo domov, moko smo prodali. Utruieni od letania in peliania do veselo-lačnem Dunaiu začnemo moko— izvažati. Mlin ie začel tovoriti moko v vacrone. mi oa smo začeli hoditi zopet križevo not — izvoznic. »Privredno finansiiski komite do-neo ie odiuku: Prodaia u inostran-stvo može se izvršiti samo uz plačama carine i osisniranie valute... Zakliučak u inostranstvu mora odobriti Centralna uprava n Beogradu... telegrafskim putem ... Po likvidaciii izvoza imate nodneti sve račune Centralnoi upravi.. « To izeleda navidezno r-recei nedolžno. ampak novemo. da ie poteklo ravno 14 dni oredno ie bilo vse toli- ko izpolnjeno, da so odšli prvi vagoni. Pot le krvava in težka. Radovedni smo. kako bomo »skoz prišli« v Belgradu z lirami, katere smo morali zasigurati. Ampak človek v Jugoslaviji se mora vsemu privaditi — čeprav izor. va težko gre. Prav nič se ne bomo čudili, če bo milijonska izguba go-SDodarskih organizacii Dovečana še z miliionsko izgubo pri kurzu — zdrave valute, brez katere Belgrad ne more živeti. Tako se tudi prav nič ne čudimo da cene pšenici in moki v zadniero tednu — zopet rasteio. Mlini in veletrgovci so Doskočili že nad eno krono. Banat nas zopet oreplavlia z brzgiavkami o rastočih cenah pšenici. Vso nesramnost banaškeea či-futa. ki ima svoio žitno irgovino v rokah. označuie nismo, katero smo preieli te dni iz Zombora: »Die billl-gen Zciten sind voriiber, man muss sich \vieder strecken nach der Deeken. Die Preise sind seit einiaren Tagen horrend gestieaen. Zagreb ist nicht massgebend dass sind lauter Flaumeier und falls es zu einem Oe-schšfte kommen solite, verlangen die gleich mehr. Die Fechsung ist so schlecht, wie seit 1897 nicht. Die Marchen von guter Fechsung lassen Sie laufen. schmeissen Sie die Leute hinaus. die von Billigkeit bei Weizen und Mehi reden...« O teh v zadnjem času rastočih cenah bomo še govorili. Za danes samo tole: vsled krivde merodainih faKtoriev v Belgradu stoie vse naše gospodarske organi-zaciie in aDrovizaciie Dred krizo, ki zna postati usodepolna. Brez ozira na vse driisro bj bilo treba naiti modus da bi se prizadete organizacije strnile v obrambo svoiih interesov. Dr. M. Korun: Neodvisnost sodnikov? Stanovanjsko vprašanje na Slo- 1 venskem in posebno v Ljubljani polili že tedne Dredale naših listov: vnra-šanie. ki ie eminentno sociialncga značaia. ie dobilo do zaslugi — recimo vseh strank — oolitični značai in je vaba na volilnem trnku posebno s neodvisnih« okrog »Večernega Lista«. O. dr. Gosar, poverjenik za soci-ialno skrb ie izdal svoi čas danes že vsem ljudem dobro poznano stano-vanisko naredbo št. 166 (takozvano »milijonarsko«) z izvršilno naredbo vred. katere namen ie dober in ki gotovo v momentu izdania ni imela ni-kakeea demagoškega namena. Meni se zdi ta naredba nojnanikiiiva. ker pogrešam v niei določb glede potreb LISTEK. ^sim Gorltij; Pripovedke, (Poslovenil Fran Pogačnik.) II. Gcmii, na malem trgu pred postajo, ve iZl)ra,a žtcvilna množica naroda, naj-Ui> “Bavcev, a tudi mnogo solidno obleče- Stol ° re^'lli*1 ^'a ninožice e ^lani municipija, nad njihovimi glava-v,ie težka, umetno s svilo obšita bar n'1 zastava> a P°!eg nje vihrajo razno-z'11* prapor* delavskih organizacij. Blešči la 1 lt0 prevez> sP°n !n irakov, šelesti svi-s0 . “akoi poig!rSiio retje se razlegajo slovesno razpoloženega ljudstva. kra ac* niiinl, na visokem piedestalu, stoji S°^a ^°'uni^a> sa"ia^a ki ic mnogo fovaj r vcrovaI> in—zmagal, ker je ve-!>otei —Udi SC(Ja^ zrc na ! Povsod veselo vznemirjenje, praznični obrazi, vlažne dobre oči, In ponekod že otroci stavkajočih žvečijo kruh. »V naših časih na to nismo mislili!* govori starec s ptičjim nosom in črno cigaro v zobeh. s A je tako preprosto« . . . »Da, preprosto in pametno!« Starec je vzel cigaro iz ust, pogledal na njen konec, vzdihnil in otresel pepel. A potem, ko ie zagledal poleg sebe dva otroka iz Parme, očividno brata, je obraz srdito spačil — onadva sta ga resno pogledala — potisnil klobuk na oči in razprostrl roke; otroka sta se pritisiiivšl sc drug k drugemu splašila in stopila korak nazaj, starec pa je nenadoma počepnil in glasno zakikirikal. Otroka sta se zasmejala in teptala po kamnu z golimi petami, on pa je vstal, popravil klobuk, odločil, da je storil vse potrebno in se nestalnih nog odpravil proti domu. Grbava in siva ženska z obrazom jage-babe in trdimi sivimi kocinami na upad' lem podbradku stoji pod soho Kolumba in — plaka, otirajoč si rdeče oči s komcem obledelega Sala. Mračna la pohabljena je tako čudno osamljena sredi razburjene množice ljudstva. S plešočim korakom koraka črnolasa Genuezka, vodeč za roke otroka kakih sedem let v lesenih cokliali in v sivem klobuku, visečim do ramen. Dete maje z glavico, da bi pomaknilo klobuk na zatilnik, a ta mu le pada na obraz, žena mu ga sname z drobne glavice in visoko vzmahnivšl z njim poje in se smeja, dečko jo gleda, skloni glavo brez smeha, nato poskoči, želeč doseči klobuk — in oba izgineta. Visok človek v usnjatem predpasniku in z golimksilnimi rokami drži na ramenih šestletno deklico, sivo kakor miš, in se pogovarja z Zensko, ki koraka poleg njega in vodi za roko malčka, rdečega kot ogenj: »Razumeš, ako se to vzredi . . . Težko nam bo priti do živega!« Globoko, glasno in zmagoslavno se smeja in dvigajoč svoje malo breme v sinji zrak kriči: Evviva Parma-a!« Ljudje sc razhajajo vodeč in noseč s seboj deco, na trgu je ostalo le pogaženo cvetje, papirčki od slaščic, vesela gruča fakinov in nad njimi plemenita postava človeka, ki je odkril novi svet. A iz ulic se, kakor iz ogromnih tromb, prijazno izlivajo veseli kriki ljudi, idočili naproti novemu življenju. ga. ker sodišče ni izreklo v stanovanjskih zadevah svoje nepristolno-sti. H koncu članka pozivlia poverjeništvo za sociialno skrb. nai se ne pokori odredbam sodišča — kar bi značilo anarhiio v državi — ki si io gotovo tudi »Slovenec« ne želi, Ob istem času pa so zapazili očividci posebno aerilnost pri poverjeništvu za Dravosodie. Poverienik Fon se ie baie začel zanimati za te stanovanjske pravde, nieffov onroda dvorni svetnik Babnik ie iskal stanovanjske akte in celo predsednik dež. sodišča g. dr. Papež se ie baie za stvar zainteresiral. Tako ie napočila nedella 11. lu-liia 1920. Tega dne predpoldan Je imel isti senat (se. dež. s. sv. Levič-nik. dež. s. sv. Bulovec in dež. s. nad-sv. Žužek), ki ie dne 9. avgusta 1920 sklenil izdati začasne odredbe, selo. pri kateri ie sklenil, da zavrne vse stanovanjske pravde in prekliče že izdane in sklenjene začasne odredbe. Vsak človek ie zmoti podvržen tn tudi gg. sodniki: vendar oa bi bilo v interesu neleda pravosodstva in v tem slnčaiu tudi prizadetih gg. sodnikov samih če bi ne bili svole zmote z dne 9 iuliia 1920 popravili dne 11. iuliia 1920. torej en dan po »Slovenčevem* č’anku od 10. Juliia 1920! Ta okolščina in na od verodostojnih očividcev nam zatrievana nervoznost na ooverienišfvu za oravo-sodie 10. iuliia 1920 nam daie misliti! Odkrito povedano, boiimo se. da poide tud* neodvisnost sodnikov, ki ie eden temeHev nravne države, rakom žvifsrat — na Balkan, če se taki — slučaji ie v bodoče oonavllaio. Po molem skromnem mneniu tudi utemeljitev senatneea sklepa z dne 11. juliia 1920 ni posebno srečna. Zdi se. kakor bi bila ooroiena na hitro ln — iz zadrege. V bistvu se namreč glasi tako. da sodišče ni opravičeno nresoditi. če fe citirana naredba štev. K* izdana zakonitim potom ali ne in bi taka nresoia pri sedai še nedoloče-aem državnem nstroiu pristoiala oblasti, ki bi se imela šele postaviti upravnim nr.tom. -- Op sodniki so očividno prezrli čl /. — oo moiem mneniu - vendar še veHavnf*ea državneva osnovnega zakona z dne 21. decembra 1867. ki o^avi da moraio sod;šča razsojati o v»1i?.vnosti navedb Tudi to zakonsko dnlnč’1o le eden temeliev oravni državi kar ie vsal na napiriu bila Avstriia kar pa naša država — žali-bog — še danes ni! IJtemeHitev trg. sodnikov torei nt posrečena in ie — nevarna: zato io v tei obliki obžalujemo. ka;ti naUi b zamoHi drtivo bolišo. da daio svo iemu v teku dveh dni spremenjenemu nravnemu naziraniu izraza! — Tako ie torei dnbro mišliena stanovanjska naredba šf lfi6 rreko pn-lit'ke nrešla v nravosodie in zašla na not. ki io v oosdedu nezavisnosti sodnikov obžalujemo. O šolski upravi. Interpelacija nar. predstavnika dr. Dragotina Lončari* in tovarišev na vosnod ministra prosvete v Beleradu Oosood minister! Dne 27. marca .1919. leta ie bil pred preiskovalnim komisariem Višiega šolskega sveta v Ljubljani zaslišan kot priča nrof. dr. Josip Mencei v nekem disciplinarnem oostooaniu zoner profesoTia Adolfa Robido. Priči se ni označil Dr. Jos. C. Oblak: im Cankar dol Mik ii drugi.* (Konec.) Tudi v njej vidimo celega Cankarja, ves njegov* duh, njegovo globoko satiro, njegovo globoko psihologijo, filozofijo, skratka drzen polet njegovega duha. Ni delo, ki bi bilo dostopno omejeftemu filistru. Niti tega si ne upam trditi, da le vsak povi»rečen zemljan, ki ne razume skrite in globoke satire, pravilno tolmaCl. Že zlodej sam, ki nastopa v farsi, !e mistična figura, ki Jo Je Cankarjev genij obdal z neodollivo demonično silo. Ali eno s! upam zapisati, trditi in zagovarjati: Da je spisal to delo tujerodec, bolj ali manj slavnega Imena, dosegel bi ž njim zmagoslaven efekt. Nič ni lažjega kakor iskati ta najti na kakem delu kako malenkostno hibo bolj ali manj tehničnega značaja. Menda ga ni umotvora na svetu, ki bi bil brez njih Ali eno Jo, za kar gre pri resničnem umotvoru: ali nosi celotno delo pečat, ki Je utisnjen de!u resničnega umetnika vseh ali ne . . » In najboljši komentar je pač ta, ki ga je Ciankar pisal vse’m umotvorom v svoji nesmrtni »Deli krizantemi«: »Ideja plane v dušo, z njo plane tisoč obrazov, tisoč zapletkov, s» Izlušči Idejo, predmet pričevanja, ampak se !i le povedalo splošno, da bode zaslišan v neki disciplinarni zadevi. Sredi zasliševanja ie preiskovalni komisar vladni svetnik dr. Fran Skaberne stavil priči nekai vprašani tudi glede prof. Rudolfa Orošlia. In na tei pod-lasri ie potem predsednik Višiega šolskega sveta službeno naročil prof. Orošliu. nal toži zaradi žallenia časti prof. Dr. Menceia. Pri sodni obravnavi ie zatrovarial preiskovalni komisar stališče, da ie dotična vprašanja -lavil iz svoje radovednosti in brez zveze z disciplinarnim slučaiem prof. Robide, a obtoženec le poudarjal. da ni vedel, kai vse ie bilo predmet niegove zaslišbe. ker se mu to ni povedano ne v vabilu, niti med zaslišanjem. Pri prvi sodni obravnavi pred okrainim sodiščem v Liubliani dne 24. oktobra 1919. leta ie bil prof. dr. Mencei obsolen. a pri vzklicni obravnavi pred deželnim sodiščem v Liubliani le bil dne 30. decembra 1919. leta oproščen iz razloga, ker ni mogel smatrati, da niegovi inkriminirani iziavi glede prof. Orošlia ne spadata v okvir niegovega dolžnega oričevania in ker ie to. kar ie trdil kot priča, tudi dokazal. Prof. doktor Mencei ie nato dne 12. februarja 1920. leta zaradi svoie rehabilitacije, ker se ie bila afera zanesla tudi v dnevne časopise, napravil vlogo na deželno vlado, ki do danes ni rešena. Vprašam gospoda ministra: Ali ie pripravlien izposlovati ori poverie-ništvu za uk in bogočastje v Liubliani. da se vloga nrof. dr. Menceia meritorno reši in da se za bodoče načelno onemogoči postopanje, ki materiialno in moralno škoduje prizadetim profesorjem? Politični pregled. + Novi komunistični Ust v Zagrebu »Novi Svijet«, kf je izhaja dvakrat v tednu, le zanimiv radi svojih Ijutih poiemik s cen* truinaško strujo hrvatskih »komuniste«, Ki Jih vodi znam sccijaiist Radoševič. n ki se zbirajo okoli svojega lista »Nove Istine«. »Novi Svijet« hneniie centrpsmške soclja-llste »dezerterje* in »renegate« in jim obljublja »težak obračun« Kako na dru^i strani drastično označujejo centrmaši svoje hiper-komunistične tovariše Markoviče, Fa-biJančiče itd., bodi y primer sledeča izjava centrumaša Demetroviča: > *Na vukovarskem kongresu je zmagala skrajna levica s svojo revolucionarno frazeologijo, vsled katere pa se seveda — po stari navadi —■ nikakor ne sme pričakovati nobenih revolucionarnih dejanj.« — Radoševič pa pravi o komunistih: »Politika skrajne levice Je politika fraze in revolucijonarstva v besedah. dr \3ega pa ne.« Mi to stvar le beležimo, ker smo o komunističnih »doslednostih* (predvsem pri nas v Sloveniji) že več kot preveč pisali, tako da je naše delavstvo, ki je pazno zasledovalo razvoj dogodkov že od prvega početka razkola med proletariatom, že zdavnaj uvidelo, da naši jugoslovanski komunisti niso proletariata nikdar ujedinjavali, temveč razdvajali, uvidelo pa tudi, da so komunisti na vukovarskem kongresa proletariat ie enkrat razcepili In ga nameravali še tretjič razcepiti s tem, da so sklenili, razcepiti tudi strokovne organizacije. Mislimo, da ni treba več dokazil, da so bile trditve komunistov na komunističnem shodu v »Mestnem domu« v Ljubljani »o popolnem ujedinjenjn proletariata na Vukovarskem kongresu« slepilo za naše delavstvo. + Apaška kotlkia Io dva zvona. Z ozirom na izjavo, ki Jo Je podala liubljanska deželna vlada Nemški Avstriji glede vzrokov, ki so napotili Jugoslovane, da so zasedli Apaško kotlino, ne da bi izpraznili očisU Jo, zaluči v kot vseh tisočero obrazov In zapletkov, zakrčl Ideji najbližjo, gladko pot, brez ovinkov, mostov in plotov — to je umetnost, to Je delol Vsaka beseda, ki Jo napišeš, mora takorekoč dišati po tist* poglavitni Ideji, drugače le beseda nepotrebna; vsak obraz, ki ga pokažei, mora imeti v očeh, na licih, na ustnicah izraz tiste ideje — drugače je nepotreben ... Ali Je umetnik umetnik, ali ni; sredi med umetnikom in neumetnikom ni ničesar* . . . In ta pečat nosi, kakor sleherno Cankarjevo delo tudi »Dolina Št. Florjanska«. f Tako stojimo danes pred dejstvom, da stoji danes tudi Cankar - dramatik v naši in morda tudi celi Jugoslovanski literaturi nedosežen. In vedno boli se potrjuje tista teza, ki Je vzdignila toliko prahu: da čim več časa bo preteklo, tem večji bo stal Cankar pred nami. In to velja še posebej glede Cankarja - dramatika, čeprav mu tega današnla oflcijelna kritika še noče striktno ln brez ovinkov priznati ... Vzprlčo tega, kar sem videl, slišal la bral, sl usojatn trditi, zapisati ln zastopati sledeče: Ena naJJepšlli uprizoritev v letošnji sezoni Je bila gotovo uprizoritev duhovitega Lavedanovcga dela »Dvoboi«. Ali da Je spisal »Dvoboj* slovenski dramatik ln spe-cijelno naš Ivan Cankar, našli bi na njem y*e polno hib ln napak: * tehničnem ta Radgone, ugotavlja dunajska vlada sledeče: Jugoslovani niso izpolnjevali mariborskih dogovorov, posebno ne Člena o svobodnem tranzitu na železniških progah Špilje-Rad-gona in Spilje - Gradec ter člena o politični upravi in sodstvu. Avstrijska vlada je ponovno intervenirala v Parizu radi neredno-sti, ki so se godile z jugoslovanske strani na demarkacijski črti. Tudi trditev, da Jugoslovani ne morejo izprazniti Radgone In Spilja, predno se ne zagotovi svobodni promet, ne velja, predvsem Tadi tega ne, ker Je Avstrija pripravljena, da uvede o te! stvari pogajanja. Trditev glede Izjave avstrijskega zastopnika je popolnoma napačna. — Ljubljanska vlada je na to odgovorila, da omenjena trditev glede Izjave Itd. Itd v celoti tii h pačna in gi^ae očitanja, rta so Jugoslovani kršili neprestano mariborske dogovore, da ni imela Nemška Avstrija upravičenega povoda, pritoževati se radi uprave ln postopanja naših čet, ker so to le malenkostni incidenti, kakor se dogajajo ob vsaki meji in so posledice začasnih razmer. Isto pravico bi imel! tudi mi z ozirom na dogodke lanskega leta. — Mi pa pravimo: Vrag vzemi vsa diplomatična zavijanja! + Bankrotstvo srbske radikalne stranke. Nekdaj, in deloma še danes tako vplivna stranka srbske buržoazije, radikalna stranka, propada In razpada na vsej črti. V Srbiji se nad ljudskimi masami danes že ne sme več pojaviti noben agitator te najreak-cijonarnejše srbsko - Junkerske stranke, ker sicer bi mu slaba predla. Srbski kmet obrača tej stranki hrbet; ravno tako Je v Vojvodini, Bosni in Hercegovini, kjer so kmetje na svoji lastni koži občutili reakcionarnost te stranke, ki jim Je odjedla ? milo, ki jim pripada po agrarni reformi Na Hrvat-skem in v Slavoniji je sloves te stranke tudi že preminil Iz prav istih vzrokov. Bankrotstvo te stranke ie zapečateno; to potrjuje tudi dejstvo, da so se tekom minule povojne dobe v Srbiji ustanovile razne nove stranke In strančice, da se dalje list radikalcev »Srbski narod«, ki Je izhajal v Zagrebu, odrekel radikalni stranki. Ni čuda potem, da se radikal, s klerikalci ln hrvat-skimi zajednlčarjl vred z vsemi štirimi branijo volitev, ker so si svesti konca svoje »slave«! + Izjava madžarske vlade. Zastopnik madžarskega poslanika dr. Gratza, oprav-nik Masirovich, je Izročil avstrijskemu državnemu tajniku za zunanje posle dr. Ren-nerju nastopno izjavo madžarske vlade: Madžarska vlada je vzela z ogorčenjem na inanje, da Je bil Beii Kunu po zahtevi ruske sovjetske vlade omogočen odhod. Državni talnlk dr, Renner ie Masirovlchu tako-le odgovoril: Proti tej izjavi naj spomnim madžarsko vlado na dve točki. Prvič se mi zdi, da so na Madžarskem vspričo toliko-kratne menjave vlad pozabili, da Je Avstrija priznala Beli Kunu azilsko pravo in sicer na podlagi pogovorov pred padcem madžarske sovjetske vlade, ki so se vršile tukai na Dunaju med antiboljševlškimi in konservativnimi madžarskimi krogi ter avstrijsko vlado ob intervenciji zastopnikov antente, da se prepreči krvava katastrofa v Budimpešti. Drugič mora izjaviti, da ravna današnja madžarska vlada s Člani poprejšnje vlade na Madžarskem, ki so, kolikor se spominjam, morili se s Češkoslovaško ln Romunijo, da ohranijo Madžarski njeno posest, kot z zločinci. Te možje pa vlada neke druge države, namreč Rusije, s katero želimo živeti prav tako v miru kakor z Madžarsko In katera razpolaga vrha tega z več 10.000 vojnih ujetnikov, visoko ceni, postopa ž njimi kakor z zavezniško vlado in stavi njih svobodo kot predlog za povratek vojnih ujetnikov. Eno in isto dejstvo se tedaj z dveh strani popolnoma nasprotno presoja. Avstrija nikakor nima volje, v tem sporu razsojati, a se tudi noče spora udeleževati hoče samo varovati interese svojih državljanov. Sicer pa je vsa zadeva vsled odpo* tovanja prizadetih brezpredmetna idejnem, vsebinskem oziru. Našlo bi se, da nam dramatik nudi neverjetne situacije, nemogoče, med navadnimi ljudmi nenavadne dialoge, nemogoče zapletljaje, da nastopajo osebe tedaj, kadar jih pisatelj ravno potrebuje itd. V '»Dvoboju* nastopajo aristokratski ljudje, ki so tudi po duhu aristokrati, zato se tudi njihov nenavadni dialog giblje na višini, na kateri se ne gibljejo navadno tudi ljudje te vrste. Komu bi prišlo na um očitati radi tega Lavedanovem delu hibe in napake! Cankarju pa so se, češ: njegovi liudie ne govorijo vsakdanje, — kakor da na svetu sploh ni ljudi, katerih duševni nivo Je višji, katerih horizont je širil in katerih dialog se radi tega povzpne nad vsakdanjo plitkost. Njegove drame se hoče kritizirati raz neko doktrinarsko stališče in jih odpraviti z običajnimi frazami o »medlosti« in meglenosti. Seveda ostane pri tem marsikaj nerazumljivega in nerazumljenega. Zato se ne čudim, da se včasl koncentrira kritika celo na vprašanje, ali je Cankar prav storil, da Je nazval svoje dramsko delo farso ali komedijo, igrokaz ali dramo. Z eno besedo: hoče se ga po vsej sili spraviti pod rubriko a, b in c ... Pa Je ta hudomušni Cankar dal v svet »Lepo Vido« in sploh nt označil tega svojega dela kot posebea »genus«, ter [e na ta S Tudi bnržoazlja bojkotira Madžarsko! Budimpeštanski listi prinašajo vesti, da se je obrnila madžarska vlada na ameri-kanska podjetja s prošnjo večjega državnega posojila. Odgovor se je glasil, da ne dobijo Madžari niti najmanjšega bora, dokler bo krmaril sedanji sistem. Ravno tako so naslovila različna madžarska društva v Ameriki sedanjemu budimpeštanskemu županu nezaupnico, v kateri pravijo, da jih ni volja, pomagati režimu, ki se opira na teror. Madžarsko klerikalno nasilje končuje — z dolgim nosom! + Izjave bolgarskega vladnega predsednika o odnošajlb Bolgarije do Jugoslavije. Bolgarski minister Bakalov se le glede odnošajev Bolgarije do Jugoslavije izrazil: To je vprašanje, ki nas boli. Vedno sem bil za prijateljstvo z našimi sosedi. Tudi Stam-boiinskl st je zavzemal za idejo federacije z Jugoslavijo. Vem, da bolgarsko ljudstvo ne goji nikakršnih mrženj do Srbov, žal pa je treba konstatirati, da srbski politični voditelji nočejo seči nam prijateljsko v roko Kljub temu pa bomo mi vedno še delovali za zbližanje med Bolgarijo in Jugoslavijo in za balkansko federacijo . . . + Zastopniku sovjeaske vlade v Rimu Je italijanska vlada priznala posebne predpravice, ki jih uživajo navadno diplomatični agenti. + Zedinjenje čeških socialističnih Strank poroča, da poziva tajništvo češkoslovaške socialistične stranke vsa vodstva češkoslovaških socialnodemokratskih strank k združitvi v enotno fronto. Italijanska buržovazija proti delavstvu. Nemiri v Rimu. — Delavske zmage. Zbornica obsola divianie nacliona-Hstov. Trst. 2.i. (Izv. nor .V V kratkih poročilih sem Vam že Javil o velikih nemirih in izgredih, katere so povzročili in organizirali povsod enaki volni dobičkarji in hulsfeači. ki se v ■Italili splošno nazivlieio »fašisti«. Ta politična frakciia ie povsod v taktiki enaka. V Trstu napada imetie drugih državlianov. v Rimu oa huiska in organizira pogrome proti delavstvu in niihovim kulturnim inštitucijam. V Trstu so »fašisti« razdeiali Slovencem kulturno zbirališče, v Rimu pa tiskarno in uredništvo glavnega socialističnega glasila »Avanti«. Na včerai$n»i seli ie ooslanska zbornica v R;mu najodločneje obsodila div-laštvo in besne naoade na sociiali-stična poslanca sodr. Modtglianiia in della Setta. Zlasti prvi sodrug je bil znatno ranien in oreteoen. ker ie hotel vršiti svojo poslansko dolžnost in se na licu mesta informirati o posto-oaniu policijskih oblasti, ki so bife nri pretepu delavcev povsem pasivne. Ob 3. popoldne ie bila včerat otvoriena zbornica tn zbornični Dred-sednik de Nicola te slovesno izjavil: »Po seii so včerai odšli nekateri tovariši do tiskarne lista »Eooca«. da se informiraio o nekaterih vesteh, ki so prišle v zbornico o dogodkih pred tiskamo. Poslanca Modierliani in della Setta pa sta bila napadena in težko ranlena tako. da ne moreta vršiti svojega parlamentarnega dela. Dogodke moramo globoko obžalovati Sem tolmač edinstvene misli zbornice in odločno ter slovesno orotesti-ram proti takim težkim nasilnostim in izgredom, ki niso nam v čast, amoak onečaščaio oolitični boi. (Viharno odobravanje*) Za niim ie iziavil ministrski predsednik Giolitti stališče vlade nanram tem dogodkom ter ie novdarial da ie vlada že odstranila vse politične uradnike, ki niso zabra-< nili izgredov pred Avantiiem in da' zlasti globoko obžaluie naoade na socialistične poslance. — Iz poročil soc, poslancev posnemamo, da so razni! oiicirii pretenali stavkuioče delavstvo. Včerai ie mirno končala splošna' delavska nrotestna stavka. Pred delom ie bil v dvorani Delavske zbornice shod vseea delavstva, katerega se ie udeležilo nad 10.000 delavcev. Vlada ie noslala velikanski varnostni kordon. Stražam in številni kavaleriji ie povelieval cretieral Amesrlio. Shod ie traial oovsem mirno. Po shodu i_0 skušala policiia zborovalce razgnati. Tn je prišlo do viharnih protestov. Delavske žene so se s svoiimi otrocj vrgle ored orednie straže ter so za-branile naskok kavaleriie. Na^ treu Marije Jeruzalemske, kier ie bil iaven shod ie bil prozen krik in vrisc* Naciionalicfi so začeli žvižgati in °a' danih ie b:!o več strelov. Nekateti nociionalisti so metali razne ore<^“ te z oken na delavsko novorko. >"’0 ie več »fašistov« aretiranih. _ . Trst 23. Po vseh večiih mestih ut industrijskih centrih Italije so se tekom včerajšniesra dneva vršili Številni delavski manifestaciiski shodi. Tako v Milanu. Bologni. Florenci i® Benetkah. V Benetkah je nrišlo na Murkovem trsu do krvavih spopa-' dov med delavsko množico in naetio-' nalisti. Bilo le več Hudi ranienih. Poljska predlaga premirje. Varšava. 22. ob deveti uri zve6cf> Ministru zunanjih ooslov Čičerint« ’ Moskvi! Poiiska vlada ie vzel» *~ /narie dejstva da ie ruska sOvietsK® vlada v svoiem odgovoru itn H ** tn iziavila. da soreime one tnrovflB nredlove itatere naslovi nanio 1»®°®* •.redno noliska vlada. V želfi. kar na’“ oreie oreorečiti vsako nariaHiut oreil-vanie krvi In vzoostaviti mir. nred« la^a noliska vlada ruski sovlet*« vladi takoišnie nremirie In otvotf*®* mirovnih oovaiani. Pogole za or®* mirfe oošlie hkrati vrhovno novel’* n»efvo ooliske armade vrhnvn5m veliništvom sovjetskih armad. nieha. minister zunaniih ooslov v ooliski vladi. Varšava. 22. Vrhovnemu pov^”' r:štvu sovjetskih armad! O'0go\tf‘ iaioč noti. ki io ie poslala danes d$ 22. Iuliia noliska vlada ruski soviej' ski vladi o takoišni ustavitvi sovražnosti na vse? fronti in odoošiliatvi laških izvedencev elede določit^0 oremiria nričakuiemo odgovora d® 25. Iuliia ob treh ziutrai In menim®-da bi se sestanek naiorimerneie vršil na voinl črti Varšava-Moskva njed Baranovičl In Brestom Litovskim-kier se fronti sečeta. Načelnik gene* ralne^a štaba noliske armade, divi" ziiski general Roszmagomski. ______ (Vesti LDII.) ITAIJ.IA ANEKTIRA NEKATERE PRIDOBI JENE POKRAJINE. Rim. 2X Italiianski ministrski pre^ sednik Giolitti ie poslanski zbornic« predložil zakonski načrt, po katerein se kralievi dekret o ratifikaciii saint germainske mirovne oogodbe iznre' meni v zakon. Zakonski načrt Q°“ oblašča vlado k oonolni izvedbi •B«-rovne oogodbe. tziavlia no st main.ski mirovni oo^odbi in sled^fc, dodatkih Italiii Drisolena^fČjsca za intreeralne dele Italile način zmešal štreno svoječasnkn kritikom. »Alt je hudoben ta Cankar«, je vzkliknil tedaj dr. Tominšek. Ali Je imel pravi A Cankar Je vkljub temu zmagal, In danes ga ni modernejšega slovenskega pisatelja, ki bi se bil mogel odtegniti vpHv** Cankarjevega demonskega duha tn njegove genialne besede. Tako tudi NovaCan. Novačan ie Izrazit Cankarjanec, ki se ka2* kot tak zlasti v svoji »Naši vasi«, ki je krepko delo. Pa tudi v »Velej!«. Nočem trditi, Ja Novačan Cankarja naravnost posnema. Toda veščemu očesu vpliv Cankarja tudi v »Veleji« ne more oditi, zlasti v dialogu in raznih refleksijah. »Interesentan pojav« Je imenoval naš kritik »Velejo« ter pristavil, da bi se »Veleja« dala popraviti in ji s tem pomoči do zmagovitega uspeha. Naj mi ne zameri prijatelj Novačan, ako sem skromnega in odkritega mnenja, da »Velela«, kakršna Je, tudi popravljena ne bi dosegla tega, česar kritik od nje pričakuje. Manjka ji tiste harmonične celotnosti in zaokroženosti, tisti pečat, ki ga nosi sleherno delo Cankarjevega dramskega genija. Je pač prvi poizkus. Dočfm Cankarjevi ljudje govore sicer nenavadno, a psihološko globoko premišljeno, pade Veleja (tako zlasti v dijalogu z Bogatinom, pa tudi v situaciji) v — take ne-mogočnostl, da konečno ne prodr* tudi kot celota, - ,v’ ” " , . , .. delce FinŽ- Vldell smo lani tudi »Kristalni grad«. , . , . znana. Nad » ftal Pre* ^ slej edina zma*ovit - naš Cankar. Videli pa smo tudi skromno delce Finž-garievo »Verigo«, ki seveda nima niti a »Velejos, niti s »Kasijo«, niti s »Kristalnim gradom« nobene sorodnosti, nobene stike niti v žanru niti po vsebini, a reči moram, da ji Je bil prisojen razmeroma največji uspeh. Pisatelj Finžgar nam Je ponudil Iskreno to, kar premore In ki ne reflektlr* na več . . . Bil sem te »Verige« bolj veseli kot marsičesa drugega na tem polju. Pa se je pisalo o tej Igri, da Je njeni napaka to, da se radi take malenkosti, ka* kor je veriga ne more razviti taka tragika Kdrr pa pozna naše kmetske ljudi In kmete sploh, pa bo moral reči, da Je veriga pri' merotna še »precejšen« vzrok, ker v resni-l so še dosti manjše malenkosti povod Se vso tragičnejšim zgodbam na tem traglkomičnen* svetu-------- Upam, da nam bodoča sezona pole* Cankarja prinese zopet kaj novega. Vseka' ko pričakujemo, da se uprizori cel ciklu* Cankarjcvili dramskih umotvorov. Da je to mogoče, so nam pokazali na — Štajerskem, kjer je pokazalo občinstvi — skoro bi rekel — presenetljivo ra?um®* vanje Cankarja in niegove umetnosti. — > Stev. 168. st------------- Pf A P R E J. S Iran 3. / Matto 1< uoorabi itatlian^kih zakonov v novo pridobljenih ozemltih in predvideva enakopravnost teh zakonov z rmimi. ki veliaio sedai v teh ozemliih. 1TAUIANSK1 NACI.IONALISTI V DALMACIJI NE MIRUJEJO. Solit. Ponoči so bili zopet italiia-liaši na delu ter so s črnilom pomazali Narodni dom. Radi teea barbarskega čina vlada med Drebivalstvom veliko ogorčenie. Policiiske oblasti so nod vzele vse Dotrebne ukrene, da se preprečita morebitne demonstracije oroti Italijanom. Obenem so uvedle preiskavo, katere usneh ie bi!, da so bile aretirane osebe, ki so osnmliene. da so povzročile to novo izzivanie. S Korčule noročaio. da so italiianaši nod varstvom italiianskeera vniaš*va priredili velike nrotislovan-ske demonstracie. Zažeali so občinski slT^‘ ’e vs'e^ požara močno oo-sKodovan UaliiansVo voiaštvo ie re-.^a1r0(^n' dom. na ktereea so izobeS,h ttaliiansko zastavo. J™ UANSKE PERSEKUCUE rROTj si ovencem V ZASEDENEM OZEMLJU. Trst. 22. Kakor doznavamo. so P? u.tem zasedenem ozemliu. tudi na w>Kih pričeli Italijani zanirati Jugoslovane. Tako so zaprli zadnie dni v •mišim na otoku Krfcu žunnika Muti?!® katerega so odneliali v Trst ter o! .a Albaneža ir Ivana Fabilaniča-^kuriča. katerega so odneliali kara-^lierii v iečo na Krti. ORŠKO-TURŠKA VOJNA. Pariz. 2?. Po ooročlih iz Carigrada noroča grški generalni štab. da so etske čete s podnoro andeškecra orodovia. med katerim sta se naha-1? (*ve ve^i bolni ladii. tiri resrlifu in Rodostu žlomile turški odoor in zasedle navedeni mesti. — 1 urki so zbežali oroti severu. Orisi izkrcavam dalie svoip čete Haag. 23. Holiandsch Nieuws Pureau poroča: Kakor iavlia dopisnik »Dailv Exoressa« iz Carigrada. Je turska vlada nreiela obvestilo, da *o Ork; zasedi! Odrin Pred umikom so Turki mesto zaoalTfi Most med Čataldžo in LUile Bureaom ie ooru-- ?en. Sofija. 23. Minister za zunanie onSle nriobčnfe nnto v kateri iziav-la da ohrani Boleariia pri doeodkih k: se sedal odisrravaio v Traciii do-nolno nevtralnost. LITVINSKA IN SOVJETSKA RUSI IA. Kovno. 22. Litvanska brzoiavna agentura noroča* Da se orenrečiio vsi konflikti med ltvansko vlado in ruskimi četami, ki se nahaiaio na ozemliu. izpraznienem po Poliakih »e zahteval litvanski minister za zunanie stvari od moskovske vlade da sorelme gotove nogoie. Po teh oo-g°iih bi ruske čete ne smele prekoračiti demarkaciiske črte ki bi io •norali skupno določiti obe voini vodstvi. Civilna uprava bi morala oooolnoma v rokah litvancev. — "usi bi smeli porabliati samo one orometne proge ki so iim v voia-kem oziru neobhodno potrebne. 1 Loyd GEORGE O SAMOSTO.T-NOSTl irske. u>ndon. 23 p** . j •sl.instva »TraHp n .SDre^mu odD^‘ Llovd OpJI , lJnion« je iziavil voliti Irct/i t* i *e nriDravHen. do-nod nn«, ? kakr^no.koII vladavino seftavn S 0stane dežela, trotov britanske države in da se „ vendel britanske države in da °'irani samostojni režim v lugoza- B°J! na irskem se nadaljujejo, 23. Med unionisti in sin-jainovci so se začeli zopet boii Vodstvo se ie moralo posluževati °?ožia. Mnoeo oseb ie ubitih in ramenih. Izvirna poročila. STAVKE V TRSTU. 'Trst. 23. V Trstu le izbruhnila "filošna stavka voznikov, težakov in *'ansnortnih delavcev. Stavka doslei ®°teka povsem mirno in brez vsa-Ke?a incidenta. TRŽAŠKO delavstvo za RIMSKE TOVARIŠE. Trst. 23. V znak protesta proti •fiVlim nacionalističnim napadom in azdeianlu tiskarne »Avantiia« so si-noci priredili tržaški železničarji in •fmvaiski uslužbenci velikanski tet v ‘Delavskem domu«. Na prb-.^stnem shodu ie bila soglasno sore-‘3 Protestna resoluciia in izražena rnost z rimskimi sodrugi. Novice. •— Minister Ninčič se tožarl. Dr. Mom-Cilo Ninčič, minister za trgovino in industrijo, je vložil tožbo proti beograjskemu listu »Republika« radi vesti, da ie dr. Ninčič zakrivil tihotapstvo s sladkorjem, ko se je vračal s Sokolskega zleta v Pragi. — Posebni pravni odbor pri deželni vladi v Bosni in Hercegovini je izdelal načrt kazenskega zakona za Bosno in Hercegovino, ki bo v kratkem poslan pravnemu sveta v ministrstvu za pravosodje. — Nova železnica v črno goro. V spremstvu inženierja Kuzmanoviča je^ odpotovala v Užice komisija ameriških m^e" njerjev, ki bo proučila ozemlje med ViSe-gradom in Mikšičem, na katerem so bo gradila železnica, ki bo vezala Orno goro z ostalimi železnicami. — Seton Watson odpotoval iz Jusosla-vlie. Dne 21. t. m. je preko Broda in Zagreba odpotoval v Pariz in dalje v London znani angleški publicist Seton Watson. \ Sarajevu je bival tri dni. Razen za politične informacije, ki si jih ]e ta nag prijatelj nabral v Sarajevu, le porabil čas za humano delovanje. S svojini prijateljem Woodhouse-lem, članom angleške misije v Nišu, le Imel s kompetentnimi osebami nekoliko konte renc radi pomoči siromašni in nepreskrbljeni decl v hercegovinskib okrožjih. — Kot razsodnik pri razdelitvi donavskega brodovja določeni ameriški polkovnik Hynes skliče v kratkem na Duna! tehnične delegate Jugoslavije, Češko - Slovaške. Bolgarije, Grške, Rumunlje, Nemčije, Avstrije In Madžarske, s katerimi se bo posvetoval o načinu razdelitve ladij. — Zagovornik polkovnika Aurela Stromfelda. bivšega šefa generalnega štaba bivše madžarske rdeče armade, ki je bil. kakor znano, obsojen na tri leta težke ječe, ie prijavil proti razsodbi ničnostno pritožbo. — Povoljna žetev. Ministrstvo trgovine in obrti ie dobilo od okrožnih uprav Iz Stbile, Macedaniie, Bačke In Banata podatke o žetvi, ki so razmeroma povoljni, a v številkah prikazujejo sledeče približne po datke: V Srbiji In Macedoniji ostaja okrog 20.000 vagonov pšenice In koruze za izvoz Dal Je en hektar povprečno 300 do 2000 kg Bačka In Banat Izkazujeta 22.000- vagonov pSenice In 44.000 vagonov koruze Od tega odpade 21.000 vagonov za pasivne kraje, a kot višek za izvoz ostarie 4S.OOO vagonov Iz Hrvatske in Slavonije ni še nobenih po datkov. Slovenila, Dalmacija, Bosna. Hercegovina in Črna gora so pasivni kraji. — Proti draginji. Na Francoskem so nastopili kmetovalci sami odločno proti temu. da bi vlada določata ceno žitnim pridelkom na previsoko svoto Podpirajo jih pri njihovi akciji delavske strokovne zveze. — Naši kmetje naj sl vzamejo vzaled v francoskih drugih; le tako doseženo pravilno padanje cen. ki tvorijo danes naš greh In našo sramoto. — Največja brezžična postaja na svetu Je ona, ki so jo dokončali te dni poleg Bordeaux-ja. ima 8 stolpov, kateri merijo vsak po 240 m tn imajo po 550 000 kg teže. Žice zavzemajo površino 1500 m dolgos i proti 400 m širine. Električni vali se bodo razširjali 12.000km daleč, t. J. več kot polovica zemeljskega okrožja. —Raoul Villanl, ublj.-lec Jaures-jev je bil aretiran. Pečal se je s plemenito obrtj.i veriženja. Kakor znano, so ga svoj čas izpustili, češ, da ni »normalen«. — Stavke v Španski? Po zadnjih vesteh Iz Bilbao-Ja posnamemo, da ie vlada med Španskim delavstvom veliko razburjenje, ki utegne roditi nove stavke. — Finske strokovne organizacije so imele ta mesec prvi kongres v Helsingfordu. Iz poročil Je razvidno, da se finsko strokovno gibanje krepko razvija, navzlic tisočerim preganjanjem, ki so Jih morali prestati finski sodrugi s strani belih gardistov. Od leta 1910.—1916. se je bilo gibanje razmeroma počasno (15.346—41.804 članov); toda v revolucijskem letu 1917. je poskočilo število organiziranih udov naenkrat na 160.695 organiziranih delavcev. Potem je prišlo leto trpljenja 1918 : 90.000 delavcev so zaprli beli buržoaziji, 3Q.OOO so pobili ali jih je umrlo na lakoti, drugi so bili razpršeni. Komaj 20.000 članov je ostalo do prvega četrtletja 1919. No, danes Jih štejejo organizacije že okroglo 60.000! — Delegati so Izvolili šodr. Valsanena kot predsednika Federacije. Dnevne w®stL AH res magistrat pomaga navijati tržne ceno? 2e večkrat so tako poročali ljudje, ki bi Jim človek veroval. Danes smo zopet prejeli od neimenovanca poročilo, da so pripeljali iz Banata precej sadja. Banatsko sadje so hoteli prodajati po 4 K kilogram. Na protest ljubljanskih branjevcev pri tržnem uradu pa se ie določilo, da se mpra banatsko sadje prodajati po 8 K kilogram. Če je to res, no potem pa res zasluži taka odredba pošteno brco. Če sc branjevci boje konkurence, naj delajo z manjšimi dobički; sploh so pa že itak preveč obogateli. Brezplačna vožnja za begunce. Trst, 23. Generalni civilni komlsarljat Je razglasi) odlok o brezplačni vožnji za vračajoče se begunce, katerega glavne točke se glase: 1. UbožnI begunci imajo v svrho vrnitve pravico do brezplačne vožnje v mejah zasedenega ozemlja v III. razredu a 25 ks prtljage. 2. Za ubožne begunce se imajo smatrati tisti, ki so ob času svojega begunstva uživali državno begunsko podporo, a med tistimi, ki se vračajo iz drugih dežel, oni, ki se po svojih sredstvih za življenje lahko smatrajo enaki beguncem z državno podporo. 7. Ubožni begunci imajo tudi pravico do brezplačne voznine in ležarine za svoje stvari in pohištvo. 11. Olajšave, ki veliaio za stvari ubožnih beguncev, veljajo tudi za njihovo živino. 12. Ubožni begunci, ki se vračajo iz Avstrije ali Jugoslavije, bodo nadaljevali vožnjo obenem s stvarmi, pohištvom in živino do končne postaje. Ta lahko izroči prizadetemu stvari, pohištvo In živino, ne da bi iztirjala voznino in leža-rino, ako prizadeti predloži izjavo vzorec C To izjavo izdaja okrajna politična oblast na podlagi listin, katere si morajo vračajoči se begunci preskrbeti na konzularnih ali vojaških zastopstvih v Inozemstvu. Izjava vzorca C se priloži k prevozni spremnici in železniški urad jo vzame namesto plačila. 14 Naknadna povrnitev potnih stroškov, ki Jih je imel vračajoči sc begunec, se ne dovoljuje. Opomin poverjenikom in delegatom. (Iz krogov pomožnih slug m drugih drž. uslužbencev.) V službeni pragmatiki z dne 25. ianuaria 1914 so bili določeni tudi dooiisti za pomožno os^bie in pogodbeno nastavhene uslužbence, prvi so pisarniški pomoč-tVki in pomožni sluge, drugi oa davčni iztirievalci. Ako hoče kdo^ gori omenienih imeti v letu oar dni dopusta mora vložiti prošnlo kolekova-no s 4 kronami in poleg tega še za rešitev prošnie priložiti kolek za 8 K oziroma 2 dinarla. potem mu ie milostnim potom dovolieno od gospodov noverienikov in delegatov 8 dni doousta beri celih osem dni v enem letu v demokratični državi kakor ie Jugoslaviia Oospodie poverieniki. deleeati in drugi državni uradniki rredlacaio samo kdai in koliko hoče-io dt nusta brez k oteka in iim je tudi dovolienih naimanie 14 dni. višiim pa do 6 tednov, če oa hoče pisarniški pomočnik, pomožni sluea in davčni izterievalec 8 dni donusta v celem letu, oa mora žrtvovati 12 K v Kole-kih. Kie ste demokrati? In če ie dovolim tisti 8 dnevni donust. ie oač le delni posebno nri slugah, zakai cluga ni tistih osem dni običaino doma. mora žena biti odgovorna 7,a kliuče uradnih prostorov in biti vratarica in če ne stol- (Habtacht) pred uradnim predstojnikom oa ie ioi. Vprašamo gospode poverienike in delegate, za-ka* to? Zakal ni za vse enako, vsa! smo vsi uslužbenci ene in iste države* Zakai so izvzeti pomož.ni sluge, davčni izterievalci in oisarnjški pomočniki? Vsai tako te v modi pri financi. Ker so za vsako malenkost naredbe nai se izda tudi za to naredba da so prošnie za dopust oisarni^kh pomočnikov nomožmh slug in davčnih izterjevalcev koleka proste, ali pa nai se odpravi to in nai se tudi dovoli vsem 14 dnevni donust. V7emimo za primer privatne uslužbence pri raznih podieti'b in trgovinah: tudi trg. pomočniki imaio svoi donust. ki iim pristoia. ne 'da bi svoiim gosoodar-eim plačali kolkovino. ali na kuharice in drugi posli dobivalo dooust brez vsake prošnie in koleka. Torai go-spodie čas te že. da postanete času primerno demokratični in moderni in odpravite te stare metnde katerih ie največ pri financ!. l rizadeti! Dovoz jugosl. novčanic. Iz Belgrada Javlja LDU, da so iz Pariza prepeljali tri vagone jugoslovenskih kronsko-dinarskih novčanic. Na ta način bo dana možnost Narodni banki, da preskrbi svoje podružnice z večjimi vsotami denarja, ki so potrebne za pričetek dela. Zanimivo je, da so se vagoni z Jugoslovensklm denarjem vozili skozi Trst ravno tedaj, ko so bili na vrhuncu italijanski napadi proti J^^venom Samo v sled energičnega posredovanja tamošnje.a francoskega konzula, na katerega so se obrnili za pomoč spremljevalci vagonov, se je posrečilo, da niso m.lIjoni jugoslovan-' skega denarja postali plen trzašk.h tolp V Bački In Sremu že skoraj ne čutijo več vojnih posledic. Letina je tako dobra in cene tako nizke, da se človeku kar stoži po teh srečnih deželah. Naj govorijo številke- V Novem Sadu velja 1 kg paradižnikov 70'v, kumare 20 v kos, strok mlade koruze 60 v zelje kg po 1 K- krom?ir P* kg po 1 krono! Po najnovelših raziskovanjih ležita Srem in Bačka v čudežni deželi Jugoslaviji. Tudi I jubljana leži v Jugoslaviji, ampak ta mora biti druga, ker na ljubljanskem trgu dobiš 1 kg krompirja za 2 K, kumare pa tudi po 2 K kos. Hišni posestniki. k» ima!° Podstrešja, ali dru-e prostore, ki bi se dali prirediti za stanovanja ter bi bili pripravljeni dovoliti, da se to zgodi pod primernimi pogoji s tujim kapitalom, naj to takoj sporočijo državnemu stanovanjskemu uradu. Hišni posestniki se ob tej priliki opozarjajo, da v smislu § 6. naredbe 166 glede novih stanovanj ne veljajo določbe o varstvu najemnikov. — Poverjeništvo za socialno skrb. Umrlo je v LJubJjanl v tednu od U, do 17. t. m. 31 Oseb, rodilo pa se jih Je 35, _ Zahvala. Stavbena podjetnika gospoda Emil in Rudolf Tonnies sta napravila na čast delavstva, ki je pri njima nepretrgoma deset let v službi, veselico in jih obdarovala. Obema gospodoma se tem potom iskreno zahvaljujemo. Vemo, da so take prireditve, kakršno sta napravila omenjena gospoda, pri nas redke, in če bo podjetje tudi v bodoče naklonjeno delavstvu in njega delovodje, bo delavstvo znalo ceniti to naklonjenost. Ubinjenje poštne nabiralnice Leše in razširjenje selske službe pri poštnem uradu Brezje. Z dnem 31. julijem 1920 se ukine poštna nabiralnica Leše ter razširi pri kr. poštnem uradu Brezje s 1. avgustom t. L dostavljanje poštnih pošiijatev po selskem pismonoši še na sledeče vasi: Leše, Visoče, Vačiše. Dostavljanje v Lešah se bo vršilo vsak dan razun nedelje, v Visočah in Vadl-šah ob ponedeljkih, sredah in petkih. Produktivna zadruga čevljarjev za Slovenijo naznanja svojim članom prodajo usnja v ponedeljek, dne 26. julija ob 3. uri popoldne, Spodnja Šiška 30. k Za oslepele vojake Je daroval g. Rafko Thaler Iz Škofje Loke znesek 3200 K kot preostanek »škofleloške pogače« na veselici na Koslerjevem vrtu. Za dar se v imenu slepcev zahvaljuje: poverjeništvo za socialno skrb. Ministrska kriza. Beograd, 23. Min. predsednik ui*. Vesnič je imel daljši sestanek z načelnikom demokratske zaiednice Ljubo Davidovičem, pri čemer sta izmenjala svoje misli o političnem položaju ter se sporazumela, da demokratska zajednica čimprej svoje zahteve glede vstopa v novo vlado pismeno predloži. Demokratska vlada je formulirala svoje zahteve takole: 1. Realizira naj se stara vlada dr. Vesniča, ki naj bi v parlamentu izvedla volilni zakon, mirovne pogodbe, zakon o vojni odškodnini, dvanajstine, na kar nai hi se izvedle volitve. 2. 2e povodom sestave nove vlade naj bi se določil dan volitev v konstltuanto. ki naj bi se vršile v novembru 1.1.3) Izvoz letošnje žet.e naj bi bil v večjih kontingentih svoboden. Demokrati so nasprotni i.. .ovitvi središnje zadruge za izvoz. 4) Pokrajinske vlade v Zagrebu, Ljubljani in Sarajevu naj bi postale uredniške in naj bi se nevtralizirale. Ako bi na to parlamentarna za«ednica ne pristala, zahtevalo zase demokrati v Zagrebu oodbanstvo in poverjeništvo za uk in bogočastje, v Ljubljani poverjeništvo za notranje stvari in prosveto ali socijalno skrb. Kar se tiče agrarne reforme, naj bi no. a vlada storila potrebne priprave za končno rešitev tega vprašanja, ki naj bi ga izvedla konstituanta ali redna narodna skupščina. Uvedla naj bi se agrarnoreformna administracija ter izvršil popis in cenitev vseh veleposestev. Vse te zahteve bodo še danes sporočene dr. Vesniču. Belgrad, 23. Glavni odbor radikalce stranke je imel sejo, na kateri se je vršila razprava o členu 15 volilnega zakona (aktivna in pasivna volilna pravica učiteljev). Večina članov glavnega odbora radikalne stranke je bila mnenja, naj se člen 15 vrne parlamentarnemu odboru ter sprejme v parlamentu tak, kakor ga je predlagal Stojan Protič, ali pa se na} pasivna volilna pravica odreče tudi ostalim državnim uradnikom, zdravnikom, inženirjem, sodnikom in profesorjem. Kar se tiče izvoza, smatra glavni odbor radikalne stranke za potrebno, da se onemogočijo lanski pogreški in ne ponovi špekulacije z Izvoznicami. Glede preosno-ve pokrajinskih vlad je sklenil glavni odbor, da zahteva za predsednika pokrajinskih vlad v Ljubljani in Zagrebli pa se naj uredi sporazumno z Narodnim in Jugoslovanskim klubom. Razvrstitev političnih uradnikov naj bi se rešila sporazumno v kabinetu samem. Belgrad, 23. V političnih krogih v Belgradu smatrajo za gotovo, da bo dr. Milesko Vesnič bržkone že do ponedeljka sestavil koncentracijsko vlado. »v na gon (Vesti LDU.) VESNIC OBVLADA POLOŽAJ? Belgrad. 23. »Tribuna« lavlla: Akcija ministra -Davidoviča in dr. vesniča ie uspešna. Vesnič le zmožen. da kroti strankarske strasti in da izvrši nalogo, ki so mu loobole-stransko Poverili, namreč da konsolidira zdravo politiko. OJAČEN.1E D’ANNUNZUEVm ČET? Zagreb', 23. Iz Bakra iavliaio. da ie došel včerai na Reko bataljon alpln- cev brigade Sassari. ki ie bil te dni iz Rima premeščen v Trst. Ž nlim ie došlo tudi topništvo. To niso deser-terii in potemtakem ie bilo D Annun-ziiu poslano oiačenie. kar znači. da so1 niegovi legionarii priznani za redno voisko. Tako ie situaciia izoremetiie-na. ker Reka sedal ni zasedena no deserteriih. nego sedal vrše tam službeno oblast regularne italiianske čete. Vsak dan se vežba 300 arditov z Reke na Hartinščici. V Čavlie ie došla težka artilieriia Okoli Marinca koplieio Italiiani strelske larke. Pridno se vežbaio v strelianiu. samo da orikriieio pravo namero. Dosedai so odredili, da se izžene iz Reke 800 iu-coslovanskih družin. Vsak trenotek! nrihaiaio v Bakar novi izgnanci, med niimi so tudi bolniki, ki so iih Italiiani vrgli iz bolnice ter izgnali. l.LOYD GEORGE O KOMFE RENČI V SPAI. London. 23. V poslanski zbornici fe povzel za besedo ministrski predsednik Llovd George in le podal iz-iavo o konferenci v Soali. Nato io ooozarial na uspešno akciio grških čet. ki so razjasnile položai. Glede bližnlega odenta ie Llovd George onozarlal na veliko važnost tega vzemlia ki le bilo doslei pod turškim gospodstvom. Upa, da bodo Turki mirovno pogodbo podpisali, ker so bodo uverili. da le to naibolie. ako hočelo ohramti suvereniteto nad or.emlii. katera iim priznava mirovna pogodba. Ministrski predsednik te nato govoril o medzaveznistcih dogovorih glede obnovitev in iih ie odoi braval. Glede premogovnega dogovora !e iziavil da le pogodba, ki ta odobravalo rudaril, za orldobivanle premoga zaveznikom mnogo ugod-nelša od vsakršnih prisilnih odredeb, Olede razorožitve Nemčlle ie oo* Doudarial. da računalo zavezniki s tem. da bo oddalanle orožla meseca septembra končano, ker bi kasne!© znal biti noložal nevaren. ZA ZVEZO MED NEM&JO IN RUSIJO. Dunal 23. Kakor poroča »Neues Wjener Abendblatt«. ie sporočil zastopnik sovletske vlade v Berlinu. Kopp. v oomgovoru z urednikom »Rerliner Tageblatta«, da ruske čete nikakor ne bodo prekoračile nemške mete. Rusiia hoče stopiti z Nemčito v; neposredni gosoodarskl promet Zaradi tega mora na vsak način z nfo> živeti v mini. Dan »Svobode* bo 15. avgust« 1920. Priredi ga naša kulturna organizacija' »Svoboda« v velikem obsegu v Ljubljani. Dopoldne bo manifestačen shod s preda« vanjem o pomena izobrazbe, popoldne se bo pa vršila velika gozdna veselica v bli-lini mesta. Opozarjamo vse podružnice, ki so Ze prejele okrožnice o tej prireditvi in Jih še dobe, da store vse, da bo ta naša prireditev najlepše uspela. Iskren pozdravi Odbor. Iz stranke. Shod nsnfarske podružnice v ŠoStanlu se bo vršil v pondeliek dne 26. t. m. ob pol 5. uri popoldne v prostorih gosne Brežnik. Ker le shod zelo važen, nai se ga udeleži vse delavstvo! Prireditve. Glasbena Matica. Pevski zbor Glasben« Matice naznanja vsem pevcem in pevkam, da se vrši skušnja za koncert na Bledu v torek 27. t. m. ob 8. uri zvečer. — Odbor. Šolnino zdravilišče »Rlkll« na Bledu priredi 1. avgusta na Bledu veliki koncert »Glasbene Matice« I* Ljubljane s sodelovanjem—pevskega zbora nad 100 pevcev irt pevk. Čisti dobiček Je namenjen podpornemu fondu »Glasbene Matice« in v olepšavo Bleda. k ŠPORT IN TIJR1STIKA. Grazer Amateure - Ilirija. Danes in jutri 24. In 25. Julija vsakokrat ob 19. uri se vršita na prostoru Ilirije dve internacionalni nogometni tekmi med prvimi moštvi graških »Amateure« in Ilirijo. — Graški »Amateure« so drugi najboljši klub v Gradcu, igrali so proti \Vlener Sportkluhu z 0 : 3 ter zmagali nad Oraško Oermanijo z 5 : 2, tako da bode Iliriji jaka opasen nasprotnik. Vstopnina: sedeži po K 16.—-, 12. ■, stojišča K 6.— za člane in dijake (toda le v predprodaji) K 3.—. Predprodaja vstopnic sa vrši od petka naprej za oba dni v drogeriji Kanc, Zidovska ulica in pri tvrdki Svetla, Mestni trg. Tekme se bodo vršile ob vsa> kem vremenu. Blagajna se odpre vsakokrat ob 18. url. K fzdalateli: Ivan Mlinar. Odgovorni urednika lak- Vehovec, Velika izbira izgotov-ljene obleke vseh vrst za gospode, dame in otroke. Zaloga vsakovrstnega blaga za moške obleke, površnike in suknjo, daljo vata za krojačev kosih in na metre. \f Ustanovljeno 1903, Ljubljana, Dunajska cesta 15 Teiefoa inl. Siev. 3 MsHESOFU Rszerve 1JSO.GOO H P Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev JF jM iz tovarne v Linču. Ustanovljena 1.1867. Vezenje poiikja brezptalno. Pisalni stroji Adler44. Ceniki zastonj in Iranko. Kolesa iz prvih tovaren. Diirkopp, Styria, Waffenrad. Začasno znižane cene! ki uživajo SiF©ti53£k© varaes?, ter se lahko uporabljajo za plodonosno r.aložbo kapitalov občin, cerkva, ustanov, sirotinskega denarja itd. Denar je najvarnejše naložen, ako si kupite zastavnice hipotečnega zavoda v Mariboru, katere se visoko obrestujejo in za katere jamčijo pupilarnovarno vknjižena posojila. Ker se iz^a samo omejeno število 4'/a % n i h z a s t a v n i c, ® je treba iste pravočasno zasigurati. Zavod stoji pod stalno državno kontrolo in je edini zavod te vrste v Jugoslaviji. 6U IM! Pohiitvo. Mi zastoj! Spalne, jedilne in gospodske sobe, kuhinjska oprava, podložld modroci, otomane, spalni in dekoracijski divani, postelje, omare, mize in stoli iz mehkega in trdega lesa, železne postelje in umivalniki ter vse vrste lesenega, železnega in tapeciranega pohištva v vsakem .slogu od proste do najfinejše izvršitve po - - - jako nizkih cenah pri tvrdki za pohištvo Karol Preis, Maribor, Stolni trg 6 slamnate torbice (cekarje) predpražnike; vse različne slamnate izdelke, priporoča gospodom trgovcem in cenjenemu občinstvu v obilno naročbo 314 FRANJO CERAR. Ifivama sMkro v Stcliu. p. Esinlala pr! Ljubljani. Glavno zastopstvo zn se vzame v najem. Cenjene ponudbe na upravo „Napreja“ pod „20“. Zavod za tehnične in elektrotehnične naprave Cementne cevi, cevi za vodnjake 1 m svetlobe, grobnje oklepe, stebre za vrtne ograje, stopnice iz umetnega kamna i. t. d. nudi po najnižjih cenah. F. Banda & drug Karlovška cesta 8. Ljubljana. 397 Vojnovič & Cie Ima tvrdka THE I1EX C©., Ljubljana po K 60 za kg dokler traja zaloga. Odjem najmanj eno vrečo, do 10 vreč, večje množine ceneje, oddaja: lnctnn tovarna: trgovina: Gllnce it. 6. Teleton it. 43. Dunajska c. 22. Tel. it 466. Prvo ustanovljeno podjetje te vrste v Sloveniji, katero je izgotovilo v svojem 12 letnem obstoju že nebroj električnih, telefonskih in drugih naprav. Prevzema in izdeluje s svojim razširjenim obratom enake naprave v vsaki velikosti, popravi in obnovi stroje vseh vrst. Pri elektromotorjih in Dynamo strojih napravi poleg novih omot tudi nove zbiralnike (Koiektoren). V prodajalni nudi veliko in bogato zalogo krasnih lestencev, svetilk, električne kuhalne plošče, samovare, likala, pivogrelnike, električne preproge, telefonske in zvonilne naprave. V zalogi vedno veliko množino žarnic razne napetosti. Zgoščila: Asbest, Klingerit v ploščah in strmenih. Inštalacijsko blago na drobno in debelo. Cene dnevne. &cicnbtirgova ni. 7/1. in Gradišče lO, JOS. ZIDAR, Ljubljana Juž. železnica rabi za delavnico Maribor Napravo električnih central, napeljavo luči, telefonov in zvot ter vsa popravila te stroke izvršuje točno in vestno tvrdka elektrotehnični zavod v Ljubljani Krenova ulica štev. 1& V poštev pride samo prvovrsten strokovni špecijalist. Prošnje je vložiti osebno pri načelniku strojnega oddelka obr. ravn. už. žel. v Ljubljani, Belgijska vojašnica. Naro čajte „NAPREJ gggss Zensko zdravilišče šss toplice DOBRNA pri Celju poprej NEUHAUS bei Cilli Akroterma 370 C izredno bogata na radiju in ogljikovi kislini. Nadomestuje v polnem obsegu Franzensbad. Izvanrcdni uspehi pri ženskih in živčnih boleznih, bolezni srca, ledvic, slabokrvnosti, revmatizmu, protinu in vseh pojavih oslabelosti. Termalne naravne ogljikove kopeii, termalna pitna voda, žclczr.ati vrelec, masaža, električne, solnčne in zračne kopeli, ter kopeli v vročem zraku Kraten park, smrekovi gozdovi. Dlvni izleti. Nikdar megleno 1 Vojaška zdraviliška godba. Se3ija ntaj.ohlcbor. — Prospekti zastonj pri upravi kopališča. najboljše in najcenejše se povsod dobi. Julio MelnI d.d Izdeluje kristalno sodo, Prva mariborska to-rj sveče in toaletno milo. varna mila Maribor. Mrnfm Tičar jT©v®riti§it©i@i©fi@ = Ljubljana = papirji Sei<8®festsrg@va ulica. ;; in razgl@dni€ !! v Jugoslovansko delniško družbo preosnovano podjetje naznanja cenjenemu občinstvu zopetno otvoritev Ljubljanske podružnice na Aleksandrovi cesti štev. 1. v hiši Jadranske banke. Svoje prejšnje cenjene odjemalce prosimo nadaljne naklonjenosti in se priporočamo za nadaljni obisk. Ljubljana. J. MEE&L, d. d. alstar in draguljar LJtJfeSJStta KiišcriEva si J priporoča svojo za nova dela in popravila vsake vrste, kakor tudi za p o zlato-vanje in posrebrovan je. V zalogi ima zlatnine in srebrnine, poročne prstane po vseh uzoreih in merah, uhane i. t. d. Kupuje tudi zlato in srebro ter plačuje po najvišjih cenah, ali pa izmenjava za novo blago. Cenilne J@rin@ne rca EresM PPi P£«Ju je pričela z izdelovanjem torbic in drugega galanterijskega bla? ga iz najfinejšega usnja. V zalogi ima tudi prvovrstne gamaše lastnega izdelka. Naročila se izvršujejo po najnižjih cenah. rezan, tesan, okrogel, kupuje 126 „SiWERM društvo lesnih indusldlaltev dravske doline 1$ m sl švicarske, 2 vrsti iaška arrerikanske in francoske « v različnih velikostih, sortirano in posamezno razpošilja poeenši od 8 kg jn Več po pošti in železnici Tisk »Učiteljske tlskarue'!_y Ljubljani,