Feltnlna pliftmu t getovttl Leto IX«, st. S1 (»jutro" st. 298 a) Upravuistvo Ljubljana Knafljeva 6 - Telefon St 8122 3123, 3124, 3125. 3126. Znseratn) oddelek: LJubljana, Selen« burgova uL — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor Grajski trg 7. Telefon St 2455. Podružnica Celje Kocenova ulica 2. — Telefon St 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-srartnerja Ljubljana, torek 27« decembra 1938 Ponedeljska izdaja »življenje in svet" Cena 2 Din Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva ul 5 Telefon flt 3122. 3123 3124. 3125 ln 3126. Ponedeljska tzdaja »Jutra« iznaja vsak ponedeljek zjutraj. - Naroča se posebej in velja po poŠti prejemana Din 4.- po raznašal-clh dostavljena Din 5.- mesečno. Maribor Grajski trg St 7. Telefon St 2455. Celje. Strossmayerjeva uL L Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. ITALIJA ZAHTEVA IZPOLNITEV V Italiji pričakujejo, sporazuma iz 1. 1935? zadeve za urejene Rim, 26. dec d. Listi mnogo razpravljajo 0 odločitvi italijanske vlade, da odpove sporazum s Francijo, ki je bil sklenjen svojčas med Mussolinijem in Lavalom. Pri tem ne gre za odpoved kakega pravno že uveljavljenega dogovora, ker ni bil sporazum iz L 1935 nikoli ratificiran. Cl. 7 tega sporazuma pravi izrecno, da je njegovo uvel javi jen je odvisno od izvršitve ratifikacije. V pravnem pogledu se zato italijanski odločitvi ne more oporekati. Vzroki zanjo tudi niso bili pravnega, temveč političnega značaja. Italijanski listi so že ponovno izjavili, da so postali dogovori iz 1. 1935 brezpredmetni, ker je Francija, ki je s takratnim sporazumom priznala Italiji pravico do svobodnega postopanja v Abe-siniji, pričela izvajati proti njej sankcije, zadnje možnosti, da bi se sporazum uveljavil, pa so izginile zaradi zadržanja Francije glede na špansko državljansko vojno. Francosko sodelovanje pri sankcijah je pomenilo sovražno dejanje proti Italiji, s podpiranjem republikancev v Španiji pa se je Francija prav tako postavila na protiitalijansko stran. Zato ne more biti več govora o prijateljskem raz-nerju med obema državma, ki je bilo dogovorjeno 1. 1935. Za bodoči razvoj odnosov med Francijo Italijo bodo izredno važne posledice se-; njega italijanskega koraka Italijansko-! incoski odnosi, ki so bili od 1. 1935. za s? lo urejeni in so vsaj temeljili na nekak- 1 m modusu vivendi, so zašli sedaj po m en ju tukajšnjih političnih činiteljev avte latsko v novo fazo, za katero more biti it odajna samo londonska tajna pogodba iz L 1915., ki je bila med Rimom in Pa-ri w edina obvezna pogodba pred sporazumom iz 1. 1935. V Londonu sta Francija ir. Anglija l 1915. obljubili Italiji, da bosta ' primeru zmage nad Nemčijo teritorialni vojni plen razdelili tudi v njeno prid. V £1. 13 te tajne pogodbe je bila določena tudi razdelitev kolonialnega plena. Anglija je izpolnila svojo obljubo s tem, da je odstopila Italiji deželo Jubo Francija pa je šele L 1935. pristala na korekturo meje v Južni Libiji in sicer na področju Tibestija, na odstopitev otoka Du-meire nasproti obale francoske Somalije v vzhodni Afriki in na nekatere manjše teritorialne prednosti v severni Afriki. Italija ni nobenega Izmed teh puščavskih ozemelj v severni Afriki zasedla in se tudi dejansko ni polastila otoka Dumeire. Zato smatrajo sedaj v Rimu kot pravično in potrebno, da se odnošaji med obema latinskima državama urede na novi podlagi, in sicer v smislu londonskih obveznosti Francije iz svetovne vojne. Gre za kolonialne zahteve Italije ali pa enakovredne kompenzacije. Kakšne zveze Imajo te zahteve z italijanskimi aspiracijami v Tu-nisu. Sueškem prekopu in Džibutiju, o katerih se v zadnjem času mnogo razpravlja v javnosti, še ni razvidno, vsekakor pa se pojavlja novi problem kot izredno zapleten in težaven. Zelo varno je tudi vprašanje, koliko je italijanska pobuda v zvezi s politiko osi Rim - Berlin in zlasti z nemškimi zahtevami po kolonjiah. Italija zahteva nove kolonije V tukajšnjih diplomatskih krogih pričakujejo na podlagi poročil iz Pariza, da bo francoska vlada odgovorila na italijansko noto v torek ali sredo. Francoski odgovor pričakujejo z velikim zanimanjem. Kakor napovedujejo, bo francoska vlada v svojem odgovoru kategorično opozorila, da smatra sporazum iz L 1935., ki ga proglaša Italija za neveljavnega, kot podlago za kakršnekoli nadaljnje razgovore, ker so bila 9 njim likvidirana vsa sporna vprašanja med Francijo in Italijo. Razen tega bo po trditvah pariškega dopisnika »Gazette del Popolo« francoska vlada sporočila italijanski, da v morebitnih pogajanjih za ureditev francosko-italijanskih odnošajev ne more sprejeti v proučitev kakih novih italijanskih zahtev. Za končno ureditev medsebojnih odnošajev bo Francija upoštevala Italijansko željo, da se prično pogajanja o gotovih vprašanjih, ki pa v nobenem primeru ne smejo prizadeti suverenosti Francije in kompromitirati teritorialni status quo na Sredozemskem morju. »Giomale d1 Italia« je mnenja, da francoski odgovor po dosedanjih informacijah ne bo onemogočil nadaljnja izmenjave na-ziranj med Parizom in Rimom. List pobija francosko trditev, da je Francija že s pogodbo iz 1. 1935 izvršila vse obveznosti, ki so bile dane prej Italiji, in tako tudi obljube glede odstopa gotovih kolonij, kakor je bil Italiji obljubljen z londonsko pogodbo iz 1. 1915 Zato bo morala v pogajanjih s Francijo postaviti Italija zahteve, naj obsegajo teritorialne kompenzacije na jugozapadu Libije vse področje Tibestija. Razen tega bo zahtevala razpravo o vprašanjih Tunisa, Džibutija in Sueškega prekopa. Po poročilih italijanskih listov iz Londona ni izključena možnost, da se bo tar-koj po izročitvi francoskega odgovora na Italijansko noto pričela podrobna izmenja-oa misli med Parizom in Londonom, dabd se Chamberlain ln Halifax že pred odhodom v Rim točno poučila o francoskem »tališču. Iz tega sklepajo italijanski listi, da bo morda Chamberlain na sestanku z Mussolinijem nastopil kot posrednik. Y kolikor ee dotlej ne bo mogla določiti da bo odgovor francoske vlade na odpoved odklonilen, ker smatra Francija vse sporne — Chamberlainovo posredovanje v Rimu podlaga za pričetek francosko-italijanskih razgovorov, se bo mogla po mnenju »Tribune« doseči med Chamberlainovim obi-kom v Rimo. Danes izročitev francoskega odgovora Pariz, 26. dec. d. iN a sououii seji ministrskega sveta so predvsem razpravljali o francosko-italijanskih odnosih in o italijanski odpovedi sporazuma iz 1. 1935. Zunanji minister Bonnet je predložil v odobritev odgovor na noto italijanskega zunanjega ministra dana, ki sporoča, da italijanska vlada ne smatra več sporazuma, ki je bil sklenjen med Lavalom in Mussolinijem, za veljavnega. Kakšen bo odgovor, ki ga bo jutri ali pa v sredo izročil francoski poslanik Francois Poncet italijanski vladi, je še popolnoma ta jno, more pa se domnevati, da bo sestavljen v smislu stališča, ki so ga francoski diplomatski krogi zavzemali do poslednjega časa. čeprav sporazum iz L 1935 ni bil uveljavljen. so vedno smatrali, da so likvidirana vsa sporna vprašanja med Francijo in Italijo, zaradi česar more francoska vlada sprejeti samo na znanje odpoved sporazuma, ki je vzpostavil v francosko-italijanskih odnosih status quo ante, Bonnet je poleg tega poročal na seji o razgovorih, ki jih je nedavno imel z angleškim poslanikom v Rimu Ericom phippsom v zvezi napovedanim Chamberlainovim obiskom v Italiji. Ministrski svet je soglasno odobril njegov ekspoze. V zvezi z odpovedjo italijansko-franco-skega sporazuma iz 1. 1935 poudarjajo v francoskih diplomatskih krogih, da so ta sporazum v Italijanskem parlamentu in senatu meseca maja 1. 1935 soglasno odobrili. V italijanskem parlamentu je glasoval j zanj i-Oi« poslancev, v senatu pa je bil odobren z ogromno večino 236 glasov proti 7. Priprave za Chamberlainov obisk v Rimu Rim, 26. dec. d. V vil-. Madama, ki je rezervirana za sprejeme uglednih go«tov. že pripravljajo vse za prihod angleška .a min-predsednika Chamberlaina in zunanjega ministra Halifaxa Chamberlain in Halifas bosta prišla v. Rim 11. januarja popoldne, odpotovala pa bosta 14. januarja Chamberlain se bo vrnil v London, dočim bo Halifas odpotoval v Ženevo da se udeleži zasedanja sveta Društva narodov. Grozna železniška nesreča v Rumuniji Zaradi napačno postavljenih kretnic sta trčila Skupaj dva potniška vlaka — Okoli 100 potnikov ubitih, nad 300 ranjenih Francova božična ofenziva v Kataloniji Francove čete so zasedle 600 km2 katalonskega ozemlja in zajele 7000 republikancev Burgos, 26. dec. d. Francove čete so pričele v petek na katalonski fronti ofenzivo, ki so jo že dolgo časa napovedovali, ki pa je republikance presenetila, ker so jo pričakovali za poznejši čas. Po kratki topniški pripravi so Francove čete predrle republikansko fronto na štirih mestih. Da bi ofenzivo nemoteno pripravili, so Fran cove oblasti v zadnjih treh tednih popolnoma zaprle m^je med nacionalno Španijo in inozemstvom ter je bil tudi vsak poštni promet nemogoč. ObpriCetku Francove ofenzive na katalonski meji se je čulo grmenje topov s fron te pri Segreju do francoske meje. Kakor poročajo, se ofenziva razteza od Sorta do Balaguera na severni katalonski fronti. Ofenziva na fronti pri Ebru se je pričela na črti Leride, Mequinenza in Mora del Ebro. Kot cilj ofenzive označujejo obalno mesto Tarragoro, kjer 90 se že pričeli pripravljati za obrambo. V ostalem se zdi, da ofenziva bolj napreduje v južnem odseku pri Ebru kakor na severu, kjer je preskrba čet .zaradi velikih snežnih sajne-tov zelo otežkočena. Barcelona, 26. dec. d. Po uradnem poročilu se nadaljuje Francova ofenziva v odseku Trempa in Serosa. Operacije Francove vojske so podpirala letala, topništvo ln tanki. Na področju Segreja so Francove čete nekoliko napredovale, vendar pa so imele velike izgube. Boji se nadaljujejo pri Majalsu, Sarocu Torebasi in Mardeca-nu. Pri Trempu postajajo boji čim dalje bolj srditi. Velik uspeh generala Franca Pariz, 26. dec o. V prvih dveh dneh ofenzive so Francove čete ujele 7000 re-pub ikancev rer osv.: • le t>wt.' ki > katalonskega ozemlja Kakor poročajo francoski listi, je Franco pripravil svojo ofenzivo v vseh podrobnostih in v največji tajnosti Za ofenzivo sta bili pripravljeni dve motorizirani brigadi kot napadalne čete. Dr. Sto jadinovič in dr. Korošec v inozemstvu Beograd, 26. dec. AA. Predsednik vlade in zunanji minister dr. M.ian Stojaainovič je odpotoval s snočnjim brz.m vlakom v inozemstvo, kjer bo ostal čez božične praznike. Na železniško postajo so predsednika vlade spremili prometni m nister dr. Mehmed Spaho, minister za gozdove in rudnike Dobrivoje Stošovič, gradbeni minister dr. Miha Krek, vojni minister ar-mijski general Miljutin Nedič, notranji min ster Milan Acimovič, poštni minister Franta Jovanovič, bivši minister Djura Jankovič, večje število senatorjev, poslancev in osebnih prijateljev dr. Stojadinoviča Min. predsednika in zunanjega ministra dr. Stojadinoviča bo za njegove odsotnosti zastopal po ukazu kr. namestnikov prometni minister dr. Mehmed Spaho. Ljubljana, 26. dec. AA. Min. predsednik dr. Stojadinovlč je nekoliko po 10. uri dopoldne potoval skozi Ljubljano v inozemstvo. Spremlja ga šef kabineta g. Protič. Beograd, 26. dec. AA. Z jutranjim sim-plonskim ekspresom je odpotoval v inozemstvo. kjer bo ostal kratko dobo, minister n. r. dr. Anton Korošec. Na želez-n ško postajo so ga spremili minister dr. Mehmed Spaho, gradbeni m nister dr. Mi-ha Krek, notranji minister M. Acimovič, minister n. r. Dimitrije Magaraševč, šef kabineta predsedništva vlade dr. Jovo Markov č in najbližji dosedanji sodelavci mi-n:stra dr. Korošca. Nj. Vis. knez namestnik je odlikoval ob priliki včeralšnje avdience ministra n. r. dr. Antona Korošca z redom Karadjordjeve zvezde I. stopnje. Bukarešta, 26. dec. o. V noči na božično nedeljo sta trčila skupaj na železniški postaji Frakaceia - Etuleja na progi Galac - Besarabesk dva potniška vlaka. Zaradi izredno močnega sunka sta se razbili obe lokomotivi in 7 potniških vagonov. Po dosedanjih podatkih je bilo pri nesreči ubitih 80 ljudi, ranjenih pa 254. Nesreča se je pripetila, ker so bile kretnice napačno postavljene. Čim je generalna direkcija zvedela za katastrofo, je takoj poslala na mesto nesreče dva posebna vlaka s potrebnim sanitetnim materialom. Večino ranjen- cev so prepeljali v bolnišnico v Bol-gradu. Bukarešta, 26. dec. o. (Štefani) O železniški nesreči na božični večer v Rumuniji so se zvedele še naslednje podrobnosti: Pri nesreči je bilo ubitih okrog 100 potnikov, ranjenih pa nad 300. Ranjenci so po večini oficirji in vojaki, ki so potovali domov na božične dopuste. Ze itak težavno reševalno delo je otežkočal še silen mraz. Oblasti so odredile zaradi te nesreče takojšnjo aretacijo postaje-načelnika v Galacu. še vedno na lastnih tleh Rožična poslanica prezidenta dr. Hache prebivalstvu čsL republike Praga, 26. dec. d. Predsednik republike dr. Emil Hacha je na bož.čni večer govoril po radiu prebivalstvu češkoslovaške republike. V svojem govoru se je manj bavil s političnimi zadevami kakor z božičnim razpoloženjem po bolestnih dogod-k.h, ki jih je doživela zadnje mesece češkoslovaška republika. Med drugim je izjavil: Veselo božično razpoloženje, ki temelji na stoletja stari tradiciji, nam ne more odvzeti žalosti ki jo čutimo vsi, in mi ne more dati pobude da bi skušal zbuditi tolažljive upe v bodoča leta, vendar pa so tudi svetle iskre v tem našem nacionalnem mraku: še vedno stojimo na svojih lastnih tleh, kakor smo stali več kakor tisočletje. Imamo še nadalje svojo lastno državo, ki jo pred komaj čotrstoletjem še nismo imeli. Po velikem viharju, ki nas je tako hudo omajal, smo še vedno zbrani skupaj in delamo. Po hudi krizi, ki se je lotila našega sožitja s Slovaki ln karpat-skimi Rusi, našimi brati, smo se znašli skupaj in moremo dobre volje živeti skupaj. In končno se je pokazalo, kar tudi ni majhnega pomena, da smo usodne tedne znali preživeti v dostojnem miru, strnjeni in brez razkroja v obupanosti. V vsem tem vidim zadosten vzrok za vero, da bodo naši narodi, čeprav močno omajani, živeli dalje, ker so njihove korenine zakoreninjene globoko in trdno v lastnih tleh. Ni danes čas, da tolmačim naloge za bližnjo bodočnost. To je pred nekaj dnevi storil predsednik vlade v zakonodajnih zborih, pri čemer ni prikrival, kako mnogo velikih težkoč ter nevarnosti imamo še premagati. Božič je praznik družine, staršev ln otrok. Očetje, ki jim delo ln splošne skrbi mnogokrat tedne in mesece branijo, da spregovore prisrčno besedo s svojimi otroci, so ob tem času družinam bližji. Ce razmišljajo o tem. se morajo zavedati, da bi njihovo življenjsko delo ne pomenilo ničesar, če bi ne bilo nov:h generacij, za katere je delo očetov podlaga boljše In srečnejše bodočnosti. Ta zavest je njihovo plačilo za izvršeno delo ter obenem pobuda za novo. vztrajnejše delo. Tudi slovaškemu narodu je kakor češkemu prineslo preteklo leto bolestne izgube, vendar tudi uspeh, za katerim je stremel. Gotovo je veTk dobiček za našo državo, če se slovaški bratje v naši državni zvezi morejo počutiti zadovoljne. Zbuja j nam ne samo pomirjevalno, temveč tudi j vzvišeno čuvstvo, če vidimo, da čutijo vo-[ dilni č nitelji slovaške dežele tudi svojo polno odgovornost. Vesel sem, ker nameravajo stvarno, častno in pravično za češkoslovaški narod v zapadnem delu države rešiti pomembno vprašanje Cehov na Slovaškem. Moremo upati in tudi verujem, da pomeni letošnji bož č pričetek novega bratstva med obema plemenoma in sem zato z veseljem sprejel povabilo slovaške Napad na orožnike pri Mariji Bistrici Beograd, 26. dec. AA. Dne 24. decembra je okoli 23.30 večja skupina kmetov, ki so bili precej razgreti od pijače ter so prišli iz okolice v Marijo Bistrico k polnočnici, napadla s treli, kamenjem ter koli orožnike, ki so se tedaj mudili v svoji orožniški postaji. Ta skupina kmetov je pobila tudi vsa okna na tej zgradbi Poveljnik orožniške postaje jih je v imenu zakona pozval, naj se razidejo. Napadalci ga niso hoteli poslušati, pač pa so se ob nedovoljenih vzklikih poslužili ponovno orožja, napadali dalje orožniško postajo in orožnike, ki so bili po predpisih svoje službe primorani uporabiti orožje. Takoj zatem so se napadalci razbežali. Pri tem spopadu je bil eden ubit, ranjenih pa pet, izmed katerih je pozneje eden v bolnišnici umrl. Višji uradnik banske uprave ter višji orožniški častnik sta bila takoj poslana na kraj napada, da ugotovita dejansko stanje. Seja administrativnega odbora skupščine Beograd, 26. dec. p. Seja administrativnega odbora narodne skupščine je sklicana 31. t. m. Administrativni odbor tvorijo še člani bivže narodne skupščine. Važen pravilnik za denarne in zavarovalne zavode Beograd, 26. dec. a. Finančni minister je izdal na osnovi uredbe o ustanavljanju rezerv in rezervnih fondov pri zavarovalnih podjetjih, ustanovah socialnega zavarovanja, denarnih zavodih in zadružnih organizacij pravilnik o izvajanju te uredbe. Pravilnik obsega 30 členov in stopi v veljavo, ko bo objav jen v »Službenih novi-nah«. (Podrobnosti bomo še prinesli). Delo glavnega volilnega odbora Beograd, 26- dec. p. Glavni volilni odbor je doslej definitivno pregledal volilne izide iz Beograda. Zemuna in Pančeva, dravske, vrbaske, vardarske ln moravske banovine. Nekatere sekcije ao delale tudi preko praznikov. Pričakujejo, da bo delo glavnega volilnega odbora končano do konca meseca. Harakiri zaradi bolezni Varaždin, 26. dec. o. Včeraj Je mesar ln veleposestnik iz Varaždina Ivan Dugač-ki izvršil, harakiri. V svoji mesnici si je z mesarskim nožem prerezal trebuh. Prepeljali so ga v varaždinsko bolnišnico, kjer so izvršili operacijo, vendar pa je umrl. Samomor je izvršil, ker je bolehal na arteriosklerozi. deželne vlade, naj preživim del božičnih počitnic v slovaških gorah. Prav tako so tudi naši bratje v Karpat-skl Rusiji doprinesli velike žrtve za splošni mir. Skupne žrtve so nas zelo zbližale ter so utrdile zveze, ki nas vežejo. želim njim kakor tudi vse naši državi, da bi dokazali s svojo avtonomijo, da delajo v polni meri za svoje lastno dobro kakor tudi za republiko. Svoje zaključne besede Je prezident dr. Hacha posvetil skrbi za begunce ter je pozval vse prebivalstvo češkoslovaške republike, naj se pridruži pomožni akciji zanje. Uredba o političnih strankah na češkem Praga, 26. dec. d. Vlada je sklenila, da objavi po božičnih praznikih uredbo o političnih strankah na podlagi pooblastilnega zakona. S to uredbo se ureja strankarsko življenje na Češkem in Moravskem. Obenem je bilo med osrednjo vlado in slovaško deželno vlado dogovorjeno, da se bo enaka ureditev uveljavila tudi na Slovaškem, vendar pa še ni odločeno, ali naj s« sličen zakonski predlog predloži meseca januarja slovaškemu deželnemu zboru v odobritev ali pa naj izda uredbo o političnem strankarskem udejstvovanju slovaška deželna vlada na podlagi pooblastilnega zakona. Uredba o političnih strankah pravi: Politične stranke se morejo osnovat! le z dovoljenjem vlade. Ce namerava kaka skupina ustanoviti politično stranko, mora osnovati najprej pripravljalni odbor najmanj 50 članov. Ta pripravljanl odbor mora predložiti notranjemu ministrstvu prošnjo, da mu izda dovoljenje za osnovanje stranke. Vlada izdaja dovoljenje po svobodni presoji. Politična stranka sme pričeti svoje udejstvovanje šele po primerni objavi dovoljenja v uradnem listu. Stranke bodo v bodoče pravne osebe In si morejo pridobivati pravice in obveznosti ter se lahko tožijo pred sodiščem. Po novih določbah bo morala politična stranka objaviti svoj program in svoj organizacijski statut Svoje delo bo smela razvijati le v okviru tega statuta. Imena političnih strank bodo pravno zaščitena. Nobena druga stranka ne bo smela nastopati z enakim ali sličnim imenom, da bi ne prišlo, zlasti pri volitvah, do kakšnih zamenjav. Člani političnih strank bodo smeli biti le polnoletni češkoslovaški državljani. Vlada ima pravico do razpusta strank. Razpust stopi v veljavo z objavo v uradnem listu. Pravne posledice razpusta bodo iste, kakor so bile po zakonu o strankah iz L 1933, ki sedaj ni več veljaven. Zaplenjeno premoženje razpuščene stranke se likvidira ter prebitek zaseže v korist države. Prostovoljen razpust stranke ne preprečuje, da ne bi prišlo kasneje do uradnega razpusta % ureditvijo vseh tozadevnih i posledic. , Madžarska obžaluje obmejne incidente BratlsJava, 26. dec. d. O obmejnih incidentih 20. t. m. je Izdal slovaški tiskovni urad naslednje poročilo: V zadevi incidentov, ki so Jih povzročile madžarske teroristične tolpe v občini Sla-nec in treh drugih občinah okraja Prebi-šova na slovaško-madžarskem obmejnem ozemlju, smo zvedeli, da je odpravnik poslov češkoslovaškega poslaništva v Budimpešti dr. Fisa v petek zvečer protestiral pri zastopniku madžarskega zunanjega ministra dr. Vornleja v imenu češkoslovaške v'ade zaradi dogodkov v Slancu. Zastopnik madžarskega zunanjega ministrstva je izrazni svoje obžalovanje. Naslednjega dne je dr. Fisa ponovno obiskal dr. Vornleja, ki mu Je zagotovil, da bodo dogodki v Slancu predmet stroge preiskave ln da bo madžarska vlada v primeru, če bo ugotovila krivdo na madžarski strani, strogo kaznovala vse krivce. Zato je zunanji minister v Pragi v sporazumu s predsednikom slovaške vlade odredil češkoslovaški razmejitveni komisiji, naj obnovi prekinjena pogajanja. Madžarski konzul v Bratislavi Je v soboto izročil zastopniku predsednika slovaške vlade izjavo, v kateri zagotavlja, da bo uvedena stroga preiskava o vseh incidentih, ki so se pripetili v zadnjih dneh na ozemlju, ki Je pripadlo Madžarski po dunajski razsodbi, in da bodo krivci kaznovani. poskrbljeno je tudi bilo, da se slič- ni incidenti ne bodo več pripetili, če pa se bo to zgodilo, bodo odgovorne madžarske oblasti nastopile z vso strogostjo. Madžarska vlada hoče s temi ukrepi dokazati, da želi ustvariti dobre sosedne odnose a Slovaško. To izjavo madžarske vlade so v vladnih krogih sprejeli z velikim zadovoljstvom. Kakor se je zvedelo, je madžarski notranji minister v soboto odpotoval na zgornje Madžarsko, da bi na mestu prei-skal povzročene incidente. Tudi slovaški propagandni šef Mach je odpotoval na zgornje Madžarsko, da bi se informiral o položaju tamošnjega prebivalstva. O Incidentih v Slancu ln okolici ae je zvedelo, da so pri tej priliki madžarski teroristi, madžarsko vojaštvo pod poveljstvom nadporočnika Muranyija vdrli na slovaško ozemlje. Pri spopadih s prebivalstvom sta bili na slovaški strani ubiti dve osebi in dve hudo ranjeni, na madžarski strani pa jih je bTo 5 ubitih in 14 več ali manj hudo ranjenih. Odvedli so tudi slovaškega kmeta Štefana Bočkaja. Jugoslovensko veleposlaništvo v Bukarešti Beograd, 26. dec AA. Z ukazom kr. namestnika je bilo povišano poslaništvo Jugoslavije v Bukarešti na stopnjo veleposlaništva. »JUTRO«, ponedeljska izdaja 2 Torek, 27. X2t 1638. Čehi so Izgubili svojega največjega pisatelja Karel čapek je umrl na božični dan Iz Prage je dospela presenetljiva novica: Na sam božični dan je umrl svetovno znani češki pisatelj Karel Capek. »Ceskč slovo« je v božični številki priobčilo vest: 3>Pisatelj Karel Capek je tik pred božičnimi prazniki zbolel za vnetjem pljuč. V soboto dopoldne je bilo njegovo stanje resno. Vsi. ki ga poznajo ln ki so jim njegove knjige, njegovo odl.čno pero prav ob božičnih praznikih tolikokrat pripravile radost in tolažbo, goreče želijo, da bi bolnik srečno prestal nevarnost.« Zal da se te želje niso izpolnile. Dan na to je veliki predstavitelj sodobne češke literature podlegel bolezni, ki se je zahrbtno razvila iz navadne hripe. Življenje Karla čapka Rodil se je 9. januarja v Malih Svate-njov.cah na Češkem, šolal se je večidel v Pragi in dosegel na Karlovi univerzi doktorat iz filozofije. Bavil se je s češko filozofijo ln izdal na začetku svoje knj žev-rte poti zanimivo filozofsko knjigo »Pragmatizem ali filozofija praktičnega življenja« (1. 1917.). Kmalu na to je pričel skupaj s svojim bratom Josefom, ki se poleg pisateljevanja bavi tudi s slikarstvom, izdajati leposlovne knjige. Oba brata sta se kmalu uveljavila v povojni češki literaturi, vendar je Karel kmalu nastopal samostojno, le tu in tam je spisal kakšno knjigo z bratom Josefom, medtem ko se je Josef bolj uveljavljal v slikarstvu; šele v zadnjem času je zopet razširil svoje pisateljsko delovanje. Dr. Karel Capek si je za poklic izbral novinarstvo. K temu ga je vodil isti nagib, ki v veliki meri označuje tudi njegovo pisateljsko delo: vplivati na občinstvo, dajati š:ršim množicam ideje in pobude za razmišljanje in za plemenitejše čuvstvovanje. Dolga leta je deloval v praškem uredništvu »Lidovih novin«, kjer so izhajali njegovi vedno duhoviti in zanimivi sestavki, ki jih je list priobčeval večidel kot kurzivo na prvi strani. S svojim žurnalističnim delom je dal enega najvzornejših vzgledov, kako je lahko pisatelj izboren novinar, ne da bi bil zato v manjši meri pisatelj-umetnik. Karel Capek in Ferd. Peroutka sta v povojnem češkoslovaškem tisku postavila ln razvila tisti stil novinarstva, ki ga je pri Ceh h začel Karel HavPček-Borovsky. Capek ni bil samo odličen kramljalec in duhovit komentator raznih pojavov ln dogodkov, marveč tudi izboren reporter. Prijatelj T. G. Masaryka Znani so bili Capkovi pisateljski stiki s prezldentom Osvoboditeljem, dr. T. G. Ma-sarykom. Iz teh stikov so nastali Capkovi znameniti »Pogovori s T. G. Masary-kom«. ki so prevedeni v mnoge jezike, tudi v slovenskega. Morda ni nihče tako globoko razumel Masaryka kot človeka, državnika in misleca, kakor njegov mladi prijatelj dr. Karel Capek. Usoda je hotela, da ga je preživel komaj dobro leto, čeprav je bil štirideset let mlajši od svojega vzornika ln mojstra. Karel Capek je tudi kot žurnalist in publicist mnogo ln uspešno deloval za interese svoje domovine in vzdrževal obsežne stike z inozemskimi pisatelji ln publicisti. Dramatik in pripovednik Ena Izmed prvih knjig Karla Capka je bila dobro izbrana in prevedena antologija francoske lirike, ki mu je nastala, ka- kor sam pravi v uvodu, ob grmenju topov pred Verdunom. L. 1918. je izdal skupaj z bratom Josefom zbirko »Krkonošev vrt«, ki vsebuje kratke povesti ln kramljanja Tudi knjiga »žareče globine« nosi Ime obeh bratov Prvo Karlovo samostojno de-lo je zbirka filozofskih proz »Božja muka«, ki Ji je sledila dolga vrsta knjig, saj se je Karel Capek kmalu uvrstil med naj-plodovitejše češke povojne pisatelje. Njegovo delo obsega dramatske spise, pripovedno prozo (romane, novele. Črtice) ln esejistično prozo s potopisi in feljtoni. Kot dramatik si je pridobil svetovni sloves, saj je le malo kulturnih dežel, kjer ne bi bili uprizorili vsaj enega Capkovega dela. Posebno slavo mu je prinesla uto-pistična igra »R. U. R.«, ki Jo je Osipfiest prevel v slovenščino. Prav tako so mnogo igrtli v Evropi in Ameriki dramo »Iz življenja žuželk«, ki jo je spisal skupaj z bratom. Nadaljnje njegove znane drame so: »Stvar Makropulos«, »Adam Stvarnik«, »Bela bolezen« in »Mati«. Nekatere so uprizorili tudi v Ljubljani: zadnja, ki smo jo videli pri nas, je bila »Bela bolezen«. katere vsebina bo po septembrskih dogodkih mars;komur še jasnejša, kakor mu je mogla biti prej. Iz pripovednih spisov je triba predvsem omeniti trilogijo romanov: -Hordubal« (znan tudi po filmu). •»Izpodnebmk* ln »Vsakdanje ž!vljenje«, dalje zbirke povesti »Mučne povesti«. »Pove«" z enega žepa«. »Povesti z drugega Sepa« romana »Tovarna Absolutnega« in »Krakatit« in »Vojna z močeradi*. Izmed esejističnih spisov naj cmenimo v tem hipu predvsem sijajno spisane potopise, zlasti »Angleška pisma«, »Slike s Holandskega«, Izlet na Špansko« in »Pot na sever«. Potopise je sam ilustriral z zanimivimi risbami. Karla Capka bi lahko označili kot enega najznačilnejših literarnih izpovedovalcev in oblikovalcev Masarykovega humani-tetnega realizma. Prav kakor Masarykje bil tudi Karel Capek usmerjen na zapad, zlasti v anglosaški svet. Izpovedoval in branil je vero v človeka in človeštvo, v duha in v napredek. Ali ni značilno, da je umrl sorazmerno Se mlad v času, ko se zdi, da so te 'deje mrknile in ko na njegovi domovini Se leže temne sence nedavnih dramatičnih dogodkov?! S Karlom Capkom je Ccška izgubila svojega največjega sodobnega pisatelja in najznačilnejšega lzpovedovaica svoje zapadnjaško usmerjene demokracije. Kandidat za Noblovo nagrado Karel Capek je bil najresnejši kandidat za Nobelovo nagrado, k čemer ga je poleg človekoljubnega značaja njegovih spisov vzposabljalo tudi dejstvo, da so njegova dela prevedena v vse svetovne jezike. Francoski pisatelji so letos na Araganov predlog poslali v Stockholm spomenico, da naj se letos podeli Nobelova nagrada Karlu Capku. Predlog je podpisala velika večina pomembnejših francoskih književnikov, med njimi Gide, Duhamel in drugi. Predlog pa je prispel prepozno, ker so se švedski akademiki med tem odločili za Buckovo. Smrt je sedaj onemogočila, da bi dobil vsaj prihodnje leto kot prvi Ceh to zaslužno svetovno odlikovanje. Prekinila je mnoge njegove načrte ln zavila kulturno Češko v žalost. I SHIRLET TEMPLE v prekrasnem filmu herojstva požrtvovalnosti indijske brigade Vaša ljubljenka, kot angel miru in sprave b l ČUVARJI INDIJE I KINO SLOGA, tel. 27-30 ob 16., 19. in 21.ni Letos je bil pravi božič LJubljana, 26. decembra Tako res pravega božiča sikoro ne pomnimo. Tik pred prazniki nam je nasulo belega pršiča na veliko radost mladine, zlasti pa smučarjev, ki so že tri zime po vrsti ostali v Ljubljani brez snega. Na božično soboto barometrovo stanje sicer ni obetalo idealnega vremena in res smo imeli v nedeljo odjugo, da je postalo v mestu rao-krotno, a smučarjev tudi južno vreme ni zadržalo doma; oprtali so si »late iin dile« pa hajdi v breg. 2e popoldne pa je jelo spet narahlo snežiti in kazalo je, da bomo dobili novo plast snega. Nenadno pa je zavel oster vzhodnik, ki je preko noči temeljito razgnal oblake in davi se je rodilo krasno solnčno jutro, kakršnih malo diživi-mo pozimi v Ljubljani. Planine so se lesketale v solncu, zrak je bil čist in prosojen, živo srebro pa je zdrknilo precej globoko pod ničlo in smo beležili okrog 7. zjutraj —10° Celzija. Čez dan pa je solnce tako teplo prigrevalo, da je bilo kar prijetno. Na Golovcu, na Rožniku, v Podutiku, na Katarini, zlasti pa v Žlebeh. ki so postale najpriljubljenejše zimsko zletišče, je kar mrgolelo smučarjev in brhkih smučark. Vse je uživalo, vse se rad o val o lepega jasnega zimskega tLne, ie bolj pa smuke, ki je bila res idealna. Seveda je bilo pod Rožnikom in tudi drugod na vseh položnih holmih in hribfiki polno vesele, neugnane mladine, ki se je radostna sankala. A tudi drsalci so prišli na svoj račun, saj je bilo drsališče SK Ilirije pod Cekinovim gradom zLasti danes na Štefanovo gladko kakor zrcalo. Med prazniki je bil tudi velik potniški promet. Najživahnejše je bilo na Gorenjskem, kamor so jo ubrale trume smučarjev. Pa tudi priljubljeno Polževo na Dolenjskem je imelo zadovoljiv obisk. Božični večer na pokopališču menda še nikoli ni bil tako lep kakor letos. Kljub snegu, ki ie na debelo pokril grobove pokojnih, je bilo na sveti večer pravo romanje na pokopališče Vsi so nosi-li majhne smrečice, okrašene s svečicanr tli pa vsaj zelenja, d« ga položijo na gre bove svojih dragih. O mraku je na pokopa lišču zažarelo na tisoče drobnih lučk. Tram vajska proga do pokopališča k Sv Križu i pač pripomogla, da je bil tolikšen obisk. Gledališče in kinematografi Ljubljančani, ki so ostali doma, so polnili gledališča in kinematografe Gotovo je, da si je gledališki blagajnik zadovoljen mel roke. saj sta bili obe gledališči oba dneva polni Zlasti mnogo posetnikov je privabila »Traviata«. v kateri je imela glavno vlogo Gjungjenčeva. Polni so bili kakor redkokdaj kinematografi, ki so imeli tudi >es lepe sporede. Izreden je bil zlasti naval na Elitni kino Matico, kjer poje slovita Macdo-i naldova. A prav tako velik krog oboževal-' cev ima simpatična Wes®lyjeva, ki igra glavno vlogo v filmu »Zrcalo življenja« v Unionu. Večina predstav je bila razproda- na. »Ptički pojo kakor v maju" Pod to devizo so priredili naši gojitelji ptic pevk za božične praznike tekme va^ nje žlahtnih vrvivcev, združeno z razstavo kanarčkov. Razstava na ženskem učiteljišču je bila otvorjena na božično nedeljo dopoldne s kratkim nagovorom župana dr. Adlešiča, ki je pohvalil stremljenja društva in mu obljubil tudi v bodoče svojo pomoč. Obanem mu pa je nakazal 800 din podpore. Tajnik g. Kelnarič je nato na kratko orisal pomen društva in njegovo skrb za ptice pevke kakor tudi za ptice v prirodi. Razstavljenih je okrog 120 kanarčkov v treh razredih, ki so v nedeljo pcpoldne nastopili tudi pred mikrofonom. Krilati drobni pevci so res odlično prepevali, tako da so ob njih žvrgolenju uživali vsi, ki so poslušali radio. Pokazalo se je, da imamo mojstre za gojitelje ptic pevk im da res lahko tekmujemo z našimi vrvivčki na mednarodnih razstavah. Rezultati tekmovanja so bili naslednji: Skupina A, mladinska vzgoja: Štefan Gojzniikar, Ljubljana 330 točk (nagrada srebrn lovorjev venec — prehodno darilo-in velika zlata kolajna); 2. Omahna Franc Ljubljana318točk (velika zlata kolajna); Pri ljudeh visoke starosti, ki trpe na lerednem iztrebljanju, nudi često naravna Franz-Josefova grenčica. užita redno 3- -4 žlice dnevno skozi 8 dm. za beljeno čiščenje in s tem trajno olajšanje Zahtevajte povsod Franz-Josefovo vodo Osi re« » li D » Najlepši pevski ln ljubavnl par: JEANETTE MAC DONAJLD in NELSON EDDY v velikem šlagerju sezone, simfoniji romantike ln ljubezni zapada. Radi ogromne dolžine filma so predstave ob 16., 19. ln 21.16 uri! — KINO MATICA 21-24 pesem o z otem 3. Piskar Lojze, Ljubljana, 297 točk (mala zlata kolajna); 4. Francki Alojzij,Ljubljana, 255 točk (velika srebrna kolajna); 5. Jugovic Jurij, Ljubljana. 252 točk. Skupina B, starejše ptice lastne vzgoje: 1. Gojznikar Štefan, Lj., 327 točk (velika zlata kolajna); 2. Omahna Franc, Lj., 321 točk (velika srebrna kolajna); 3. Baje Franc, Lj. 273 točk (mala srebrna kolajna i. Skupina C, deloma kupljene, deloima vzgojene ptice, odnosno mešane ptice: 1. Omahna Franc 224 točk: 2. Grabifi Gvldo 285 točk; 3. Bitenc Jože. 276 točk. Razstavo si je oba dni ogledalo izredno mnogo prijateljev in ljubiteljev ptic pevk. EktDres-kava 1dn 31. xn. I Vi I I 31. XII. SILVESTROVANJE V GOSTILNI PRI »LOVCU" NA RIMSKI C. Božična obdaritev siromašne mladine na Taboru Kakor vsako leto je tudi letos priredilo marljivo društvo »Skrb za mladino« lepo uspelo božičnico, na kateri je obdarilo 121 otrok obojega spola lz razširjene Ljubljane s toplo obleko, obutvijo in perilom in 17 družin z živili. Obširno levo dvorano Sokolskega doma na Taboru se napolnili številni obdarovanci. Navzočne zastopnike zlasti zastopnika mestne občine g. dr. Svetla ln tnž. Bevca kot zastopnika Sokola I ter mladino in njih roditelje, s katerih obrazov je odsevalo pomanjkanje, je pozdravil agilni predsednik društva g. Miroslav Urbas želeč jim vesele božične praznike Zagotovil jim je, da bo društvo po svojih močeh storilo vse. kar se da v dan. h razmerah storiti, da jim olajša bedni položaj. Zahvalil se Je Sokolu I za brezlačno prepustitev dvorane, godbenemu in lutkovnemu odseku za sodelovanie ter darovalcem, zlasti mestni občini ljubljanski ln drugim, ki so po svojih močeh prispevali ln omogočili da se je obdaritev mogla Izvršiti v takšnem obsegu. Predsednik Je nadalje poudaril, da je bilo treba sicer mnogo truda in dela. vendar naj bo lepa obdaritev vsem v zadoščenje in zavest da so storili dobro delo, ko so sodelovali na kakršnikoli način. V imenu obdarovancev ln obdarovank se je ginjeno zahvalil g. Oblak prirediteljem in dobrotnikom, zlasti pa predsedniku g. Urbasu. Za začetek Je godba odigrala nekaj skladb, predvajana je bila vesela lutkovna predstava in nato se Je začelo obdarovanje. Ginjeni ln s solzami v očeh so se obdarovanci zahvaljevali za prejeta darila in se s hvaležnostjo v srcih razšli v svoje skromne domove. Skromno, večini Javnosti skoro neznano Društvo »Skrb za mladino« v Ljubljani je v teku dvanajstletnega obstoja Izdalo ubožni ln bolehni decl že nad 380.000 din za letovanja ln za božične obdaritve. Svojo nalogo, ki je izražena v Imenu druStva, vrši s pohvalno pridnostjo in nesebično požrtvovalnostjo. Zato zasluži vso pozornost javnosti ln ustanov, katerih naloga je lajšati gorje siromašni ln pomanjkanje trpeči mladini. DORRA KAVA VAM TE POTOFUNA » MOTOHOVA JE ODLIČNA Vodnikov tr« 5. tel 2577. Krekov trg 11, tel 2348. Božičnica šempetrske organizacije JNS se letos ni vršila na običalen način, temveč je predsednik g. Rajko Turk poslal obilna dar i'a v živilih 27 strankam hkratu z božičnimi voščili. Obdarovanci. ki bo-žičnice niso pričakovali, so bili darov izredno veseli. Božičnica za »rometne stražnike Kakor druga leta je tudi letos priredil Avtomobilski klub božičnico za prometne stražnike, kakor je to običaj v drugih mestih Viaeti je, da Imajo naši prometni stražnikj mnogo prijateljev med občinstvom, slasti pa med avtomobilisti, saj so bile košare pred Emono, na Marijinem trgu in na drugih prometnih točkah polne raznih darov. Lep kup daril so zbrai tudi v pisarni Avtomobilskega kluba, tako da so prometni stražniki, ki opravljajo res odgovorno službo, gotovo zadovoljni. Izšla je PROZA OTONA ŽUPANČIČA (IV. zvezek Dei Otona Župančiča) pri Akademski Založbi, Ljubljana, Šelenbur-gova 4 (Palača Croatia, dvorišče). Kronika nezgod Zima in poledica sta že zahtevali prve žrtve. Davi ob 8. so bili reševalci poklicani na glavnopos-tajo, od koder so prepeljali v bolnišnico ključavničarja Henrika Me-kindo, uslužbenega v kurilnici na glavni postaji. Mekinda je š&l po železniški progi proti Zalogu, na nadvozu na Smartinski cesti pa je pripeljal nasproti vlak. Hotel se mu je umakniti, zaradi poledice pa je padel in ga je zagrabila lokomotiva, ki ga je treščila vstran. Dobil je hude poškodbe na glavi in po telesu. Tožil pa je tudi o notranjih bolečinah. Njegovo stanje je sicer resno, vendar, kakor kaže, ni nevarnosti za njegovo življenje. Popoldne pa so prepeljali v bolnišnico delavčevo hčerko Cecilijo Dolenčevo z Brda pri Ljubljani, ki se ji je neki sankač zaletel pod noge in jo poškodoval. Na božični dan so pa morali reševalci na Rudnik kjer so se bili stepli fantje in jo je med pretepom skupil posestnikov sin Rudolf Eberl z Rudnika Dobil je več udarcev po glavi in izbili so mu več zob. Poškodovali so ga tudi po ostalem telesu. V Verovškovi ulici 19 je padla zasebni-ca Tereza Kramerjeva tako nesrečno, da si Je zlomila levo nogo. Enaka usoda je doletela tudi Antonijo Ziherlovo, ženo sluge lz Domža1, ki je doma padla in si zlomila nogo. Obe so reševalci prepeljali v bolnišnico. Maribor čez praznike Maribor, 26. decembra. Božične praznike smo obhajali v znamenju božičnega miru. Če izvzamemo nekaj krvavih fantovskih spopadov, je bila letošnja božična kriminalna kronika hvala bogu skromna. Mariborčani so prebili prvi praznik pretežno doma. Od vseh strani so prihiteli svojci v Maribor, da obhajajo praznike skupno s svojimi dragimi Naval je bil tolik, da so imeli sobotni popoldanski in večerni vlaki precejšnje zamude. K večernemu sobotnemu ljubljanskemu potniškemu vlaku so morali dodati še drugo garnituro Nešteto prevnetih ljubiteljev naših planin in zimskega športa pa se je že v soboto popoldne in zvečer napotilo na vrh Pohorja, kjer so praznovali praznik miru in sloge v žaru zimskega športa. Vse planinske postojanke so bile polne mlajših, pa tudi starejših ljudi, ki so hoteli praznovati božične praznike v blesku zimske prirode V Narodnem gledališču pa Je bila sinoči krstna oredstava operete »Vse za šalo" Gledališče je bilo nabito polno občinstva, ki se je dobro zabavalo in ni štedilo s ploskanjem Predstava je trajala skoro do polnoči Skladatelj g Jiranek ki je tudi sam dirigiral ln Ubretlst Danilo Gorin-šek. ki je bil nosilec glavne vloge sta prejela lena lovorjeva venca. V Sokolskem domu je bila tradicionalna razstava kanarčkov Na božični dan so jo slovesno otvorili ob navzočnosti številnih Mariborčanov ki so znani ljubitelji ljubkih vrvivčkov Prisrčne otvoritvene besede je spregovoril ag'lni predsednik Društva združenih gojlteljev malih živali g Franc Kenič Razstavi kanarčkov je priključena tudi razstava ptičje hrane. Ocena Izbranih pevcev kanarčkov je nastoona v prvi to je A kolekciji (lastni mladi vzeoi) je domlnlral ored«ed-n'k društva g Kenič «t 324 točkami G M^kar je dosegel 291 točk g Pnlko 2R4 točk g Em<»-«ič 24« to?k g Tergl? 2*6 točk in g Mlakar 237 točk V drugi kolekcij' P (imnortlran* in «tar<»i$H pevci) 1e odnoepi nalv^č točk g In to VI. g Hnhman 300 g Breznik 300 točk in g Fejoš 204 točke Lepo uspeli božičnici Tvrdka »Jueotekstil. je tudi letos obdarovala svoje delavstvo ln uradništvo z izdatnimi božičnimi darili v bla^u in jestvi-nah. Tvrdkin solastnik g. Vilko Larič je želel zbranim nameščencem in delavcem vesele božične praznike Oblino božičnico je priredil leto? tezen-ski ded krajevni šolski odbor 82 ubo^nih otrok je prejelo darila delno v oblekah ln delno v obuvalu Vsi otroci so bili hkratu postreženi s kruhom in hrenovkami. Krvavi fantovski bitki Med ruškim: fanti se je v noči na prvi božični praznik razvila pravcata bitka. S števiimmi vbodi je obležal v kr^i Ji letni posestnikov sin Leopold Kropin. Manjše poškodbe sta odnesla še Krop: nov brat Janez in neki drugi kmečki fant. Leopolda Kropina so prepeljali v bolnišnico, dočim je Janez Kropin v domači oskrbi Tudi v Makolah pri Poljčanah so se spoprijel: fantje 251etni posestnikov sir £ie-fan Horvat je dobil hude poškodbe po glavi ir. po rokah. Prepeljali so ga v bokiS-nico. Njegovo stanje je zelo resno. Žrtve poledice in drsanja 481etni železničar Franc Stergar, Ki stanuje v Mlinski ulici, je padel na ooledena-llb tleh in si stri desno nogo. — Tuli ir-govka Lucija Schrockova je padla na poledeneli cesti in si zlomila levo nogo. Dalje sta med žrtvami poledice 261etni delavec Josip Pajtler in delavec I^ar Hab-jar ič Prvi se je stri desno nogo rod kolenom, drugi levo nogo v gležnju Prva letošnja žrtev zimskega športa pa je 131etni dijak Anton Slana. Pri drsanju je padel na ledu in si zlomil levico. Zdravi se v bolnišnici. O tem in onem Na podstrešju Avgusta Hedžeta v Cankarjevi ulici 19 so se pojavili vlomilci. Odnesli so razne predmete v vrednosti okoli 1200 din. — Matija K. je svojo ženo tako premikastil, da je morala intervenirati policija, ki ji je Matija K obljubil, da se bo poboljšal. — Usodna nesreča bi se bila skoro pripetila na Meljski cesti 51, ko je služkinja Gabrijela Hercegova kuhala mažo za parkete Ogenj je v trenutku zajel kuhinjsko opremo, vendar se je posrečilo ogenj ugasiti in preprečiti večjo nevarnost Skoda znaša okoli 6000 din. Služkinja je dobila pri tem hude opekline. Nevarne opekline je dobila po vsem telesu tudi 321etna perica Emilija Ratova. Ko je hotela prenesti škaf kropa v pralno kad. je padla in se je krop razlil po njej. Prepeljali so jo v bolnišnico. Nagrobne hijene so se pojavile na po-breškem pokopališču. Z nagrobnega spomenika so odnesle nagrobni svetilki, ki so last lakirnika Franca Drakselbacherja > Koroške ceste Spečega so okradli zasebnika Ivana De-tičkoviča Ko je spal, so mu odnesli praznično obleko. Detičkovič je oškodovan za 1000 din.__ Zdravje Vašik otrok zahteva čisto perilo! C'sto higiensko oprano pa je perilo s terpentinovim milom »OVEN«, ter je Izdelek najstarejše tovarne mila Fock iz Kranja, ustanovljene 1. 1772. Avtobus LfnbHana—Kamnik. Gom" Grad. Ljubno vsle.-l snežnih žametov do na^ daljnega ne obratuje. Železničar žrtev zime Med Rakekom in Planii&o je padel ped vlak, ki ga je povozil do smrti Ljubljana. 26 decembra Žalosten božič je preživela družina železničarja ^avirača Tomaža Božnarja. ki je še zdrav in čil nastopil svojo zlasti pozimi na porno službo, a domov so ga pripeljali mrtvega. V petetk popoldne je sipremljal tovorni ! vlak. a je med Rakekom in Planino neznano kako zdrknil pod vlak, katerega kolesa so ga na mestu usmrtila Eno roko mu je čisto odtrgalo Najbrže mu je na poledenelih stopnicah vagona spodrsnilo, da je izgubil ravnotežje in padel naravnost pod . kolesa. Pokojnik je štel šele 36 let. Bil je skrben oče svojima dvema otrokoma in dober mož svoji ženi, ki so vsi skupaj prav pred prazniki na tako tragičen način izgubili svojega rednika. Božnarjeva družina ima svojo hišo v Obirski ulici v Zgornji Šiški, kamor so prepeljali njegovo truplo. Včeraj pa so ga ob veliki udeležbi zlasti stanovskih tovarišev položili k večnemu počitku. Pokojniku, ki je imel šele pet let službe, bodi ohranjen blag spomin, bridko prizadeti družini pa naše iskreno sožaljel Zaman jo iščejo Zagonetna zgodba Slovenke, poročene z nekim zagrebškim pismonošo Šmartno pri Litiji, 26. dec. Pred pra niki smo poročali o zagonetnem neslanku Marije Benegalijeve, posest-nikove hčerke iz Cerovce v šmarski občini. Pred letom dni se je poročila v Slavonskem Brodu, a se ni več oglasila domov Domači so poslali k njej neko sosedo, pa ji je dejal Marijin mož, da Benegalijeve sploh ne pozna in da je poročen z neko Beograjčanko. Domači so storili vse. da bi ugotovili, kaj je z njihovo hčerjo, pred leti bogato nevesto, ki se je poročila daleč z doma, pa ni zdaj nebene sledi več za njo. Dan pred svetim večerom je šel zdajšnji gospodar na gruntu v Cerovcu g". France Benegali-ja, brat pogrešane Marije v Zagreb. Z njim je potoval tudi komandir litijske orožniške postaje g. Fran Baumkirhner. Komandir ln brat sta se v Zagrebu napotila najprej na poštni urad, kjer je uslužben mož pogrešanke kot pismonoša. Tam sta doznala, da je pismonoša pravkar šel raznašat pošto in da se bo vrnil okrog poldneva domov ter se javil predstojniku svojega urada. Moža sta šla potem na policijsko direkcijo zaradi nekaterih poizvedb. Opoldne sta se vrnila spet na poštni urad, kjer sta pa več ur zaman čakala na vrnitev pismonoše. Zanimivo je vsekakor, da sta čakala potem do poznega večera na pismonošo, ki bi mogel edini podati pojasnila, kako je z Benegalijevo hčerko in njegovo ženo. Toda pismonoše vse do večera nI bilo v urad. V teku dneva sta izvedela oba poizve-dovalca za poslednji naslov pismonoše. Prijavni podatki so navajali, da je bil prijavljen ob prihodu v Zagreb kot samec, stanujoč na Knežiji na zagrebški periferiji. Komandir in njegov spremljevalec sta šla na Knežijo in se javila pri pismonoševi gospodinji. Tam sta izvedela, da je stanoval pismonoša pri njej več mesecev in bil najavljen kot samec. V tem času tudi ni imel nobenega ženskega obiska. Pred tednom pa se je pismonoSa izselil. Kam Je Sel njegova prejšnja gospodinja ni vedela Vzrok preselitve je bil po trditvi gospodinje ta, da je prišla pred tednom dni k nje- mu njegova žena, a gospodinja ne trpi v hiši poročenih mož. Oba poizvedovalca sta šla spet na poštni urad v upanju, da bosta izvedela za novi naslov poštnega uslužbenca. Tam pa niso imeli nobenih novih podatkov. Spet sta morala na prijavni urad zagrebškega mestnega poglavarstva, kjer tudi niso ničesar vedeli o novem stanovanju iskanega pismonoše. Zato je ostalo vse poizvedovanje za stanovanjem pismonoše brezuspešno. Komandir in brat pogrešanke sta se, ne da bi bila kaj opravila, z nočnim vlakom vrnila domov. Pripomniti je treba, da so v teku popoldneva zaman iskali moža Benegalijeve Marije zagrebški detektivi. Zagrebška policija je napela vse sile, da bi razvozlala zagonetno zadevo. Kakor je izjavil eden i izmed detektivov, se mu je v teku dneva javil pismonoša hkratu z neko žensko, ki je izpovedala, da je žena pismonoše in Benegalijeva s Smartna. Detektiv, ki o zadevi še ni bil natačno poučen je vzel to izjavo na znanje. Ker se niti pismonoša, niti ženska, ki Jo je predstavil pismonoša za pogrešano Smarčanko, nista javila na policijski direkciji, odnosno na poštnem uradu, da bi ju soočili s Francetom Benegalijem iz Cerovce, je vsa zadeva izredno sumljiva. Brat France je prepričan, da ženska, ki jo je predstavil pismonoša detektivu, nI bila njegova sestra. Saj Marija nima najmanj povoda, da bi se skrivala pred bratom ln svojim domačim povzročala toliko skrbi. Preiskava se še nadaljuje in se bo zdaj po praznikih zagonetna zadeva razčistila. Pamlad na Islandiji Medtem ko v naših krajih vlada »sibirska« zima, Imajo na Islandiji rajsko pomlad. Temperatura znaša povprečno 15 stopinj nad ničlo in ljudje hodijo okrog v poletni obleki. »JUTRO«, ponedeljska Izdaja 8 poiftoo V snegu ln zimskem veselju Božični prazniki so minili v pravem smučarskem razpoloženju, na Jesenicah pa smo imeli tudi že prvo tekmo Ljubljana, 26. decembra Nič preveč veselo niso tisoči in tisoči prijateljev belega športa pričakovali praznika miru in ljubezni in vsaj dveh najbolj primernih dni za uživanje v zimski prirodi, kajti še dobrih 10 dni pred njim je bilo vse kakor v najbolj prijetni jeseni. Potem je te pritisnil mrzli sever in nekaj dni pripravljal naravo in človeka na novi letni čas, za njim pa je začelo drobiti izpod neba. Sprva sramežljivo in komaj za vzorec, nato pa zmerom bolj in bolj, dokler ni snežno bela odeja pokrila do! in breg. Ne samo v onih prelepih predelih pod gorami, ki se vsako teto najprej odenejo v prelestni beli plašč, temveč vsepovsod, po mestih in vaseh, daleč naokoli po vsej naši prostrani domovini. V prazničnem belem oblačilu je sprejel božič veliko smučarsko armado starih in mladih, ona pa je dvakrat radostna pohitela v njen objem. Tako je letos prišlo — kakor jih je računalo le malo in kakor se redko dogaja v zadnji polovici decembra — da so smučarji svečani božični odmor lahko spet prebili v krasni zimski naravi. Komur se m dato na daljšo pot in v nerodno negotovost, kako bo potoval s prenapolnjenimi vlaki, ta je lahko smučarsko veselje užival skoraj pred domačim pragom. Ljubljana je mnogo smučarjev poslala na Gorenjsko — Planica je že skoraj polna in povsod po Gornji Savski dolini je smučarski živ— žav kakor sredi velike sezone — gotovo pa jih nič manj ni obiskalo naša prijetna smučišča po dolenjskih in zasavskih gr'čih, najbolj preračunljivi — in udobni kajpa tudi deloma — pa so se prav tako zadovoljni in razigrani vračali s snežnih poljan na polhograjskih Dolomitih ali kar okoli Podutika. Kamor ste v minulih praznikih obrnili korak, povsod je z vami, pred vami ali za vami korakal tudi smučar. Velika množina teh smučarjev, na katere smo mislili zdaj, pa prav za prav ne bi smela imeti prostora v tem delu lista, ker so samo po vnanjosti podobni onim, o katerih običajno pišemo in poročamo na tem mestu. To so naši smučarji tekmovalci, mlada smučarska garda, ki goji razne smučarske discipline smotrno, v okrilju svojih klubov in smučarskih sekcij pod vodstvom strokovnih trenerjev z namenom, da bo kdaj — nekatera kmalu, nekatera nikoli, nekatera z uspehom, nekatera tudi brez njega — zastopala naš smučarski šport v borbi z zastopniki ostalih narodov v smučarskem športu. Ta mladina pa v teh praznikih še ni prišla na plan! Bila je sicer prva tamkaj na belih poljanah, videli smo jo hiteti pred ostalimi, toda tudi ona je šele te dni prvič stopila letos na sneg in ji je treba vsaj nekaj dni prvih priprav za nadaljnje delo. Ne bo pa dolgo, ko bodo za njo že postavljena prva znamenja za start ln cilj in prve zastavice za odskok in doskok, da se bo pomerila, kdo je najboljši med njo. Zelo nagli so bili s tekmovalnim sporedom na Jesenicah, kjer so danes na novo preurejeni skakalnici pod Možaki jo že izvedli prvo skakalno tekmo. SK Bratstvo ima samo v svojih vrstah nekaj odličnih zastopnikov iz te stroke, na tekmo pa so prišli tudi številni znani skakači ostalih klubov. Zaradi dobre organizacije in ugodnih snežnih razmer je prireditev v vsakem pogledu uspela. Zdaj bodo vzgledu agilnih Jeseničanov v trumah sledili ostalil Skakalna tekma na Jesenicah Na preurejeni skakalnici SK Bratstva je med seniorji zmagal Albin Jakopič iz Mojstrane, med juniorji pa talentirani Jeseničan, mladi Leon Bukovnik Jesenice, 26. decembra Na novo urejeni in povečani skakalnici SK Bratstva na Jesenicah, ki leži na desnem bregu Save nasproti kurilnice, so bile danes popoldne prve medklubske skakalne tekme. Nenavadno mrzlo je bilo danes na Jesenicah, saj smo imeli zjutraj okrog 16 pod n člo, a še popoldne je živo srebro v senci kazalo — 12 C, toda kljub temu se je zbralo pod skakalnico dovolj občinstva. pa tudi udeležba skakačev je bila prav lepa in za prvo prireditev gotovo častna. Sneg je bil izvrsten, skoraj pre-suh in je kar škripal pod nogami. Nova skakalnica je bila kos stavljenim zahtevam; pokazala je, da je tehnično pravilno zgrajena, kajti vsi tekmovalci so pokazali kljub prvemu nastopu popolno sigurnost, a najboljši dokaz je pač to, da so bili pri 36 skokih le 3 padci. Tekmovanja so se udeležili skakači ra-teške Ilirije, SK Dovje-Mojstrane, SPD Javornika TK Skale in Bratstva z Jesenic. Skakalo je 12 tekmovalcev, in sicer 7 juniorjev in 5 senzorjev. Pri juniorjih je zlasti ugajal mladi Leon Bukovnik, za njim tudi Albert Brun med seniorji pa je še vedno stari »gad« Albin Jakopič, član kluba Dovje-Mojstrana. Favorit Zupan je imel precejšnjo smolo. Rezultati tega tekmovanja ki sta ga ocenjevala Janez Smo-lej in Drago Ažman, so bili naslednji: Seniorji: 1. Jakopič Albin (Dovje-Moj-strana) 144.7 (skoki 26 in 25.5 m). 2. Razinger Tone (Bratstvo) 135.2; 3. Knific Jože (Bratstvo) 121.8; 4. Pogačnik Tone (B.) 97. Juniorji: 1. Bukovnik Leon (B.) 145.9 (skoki 22 in 23.5 m); 2. Brun Albert (B.) 135.3; 3. Razinger Lojze (B.) 132; 4. Rožič Lojze (Ilirija-Rateče) 128.2; Kakor je torej videti, so večino prvih mest pobrali člani Bratstva, zlasti pri ju-niorjih. Rezultati kažejo, da Jeseničani v bodoče ne bodo prednjačili samo v tekih, temveč bodo važno vlogo igrali tudi v sko-' kih. ki so b