:'::::::>::x:>::: :-:':':.;;;:Š glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva občine vrhnika LETO XI ŠTEVILKA 100 JUNIJ—JULIJ 1983 Občinski štab je ob dnevu civilne zaščite pred domom JLA pripravil razstavo opreme in nekaterih tehničnih sredstev. Tega dne so si krajani lahko ogledali tudi novo zaklonišče. Ob tej priložnosti pa so na krajši slovesnosti izročili tudi zlati znak civilne zaščite Venčeslavu Poglajnu z Verda. Za dan vstaje v Razorsko dolino Obveščamo borce, aktiviste in občane, da bo praznovanje dneva vstaje slovenskega ljudstva 22. julija v Razorski dolini v petek, 22. 7. 1983. Dopoldan bo strelsko tekmovanje na tarčo »srnjaka« in »glinaste golobe«, od 12. ure dalje je srečanje borcev in aktivistov NOB in ljudsko rajanje. Za jedačo in pijačo je poskrbljeno. Prevoz za starejše bo zagotovljen izpred hotela Mantova. Vabi: ZZB VRHNIKA LD VRHNIKA Vsem pripadnikom tankovskih enot ob njihovem prazniku— Dnevu tankistov iskrene čestitke. Skupščina občine, družbenopolitične organizacije in Uredništvo Še so možnosti zaposlovanja ži Iji lih tih ek irai ko eč ) s' lin ga za . 1 se iki. ko lla. am >o- io- od «- or- a.' ■e la /a ev jd repo an riift le-'i.' Eden od poglavitnih ciljev družbenoekonomskega razvoja je prav gotovo ustvarjanje možnosti, v katerih bi lahko vsak za delo sposoben prebivalec uveljavil svojo pravico do dela z družbenimi sredstvi ter pravico do samoupravljanja in s tem prispeval k razvoju družbe in zagotavljal svojo socialno in materialno varnost in s tem tudi vseh delovnih ljudi. Ta cilj prepočasi uresničujemo, ker ne izkoriščamo v celoti vseh prirodnih, proizvodnih in drugih danosti. Podcenjevanje tega problema ali neizrablja-nje možnosti za intenzivnejše produktivno zaposlovanje, zlasti mladih kvalificiranih delavcev vseh stopenj znanja in strokovnosti, ki objektivno so, lahko tudi v naši občini privede do socialnih problemov in s tem do nezadovoljstva v delu mlade generacije. Delavci, ki so zaposleni, so s svojim delom dolžni ustvarjati materialne in druge pogoje za polno zaposlitev generacije. Socialna pomoč, ki nadomešča del dohodka iz dela, istočasno pa po-hrieni dodatno obremenjevanje zaposlenih, je lahko le nujna in trenutna rešitev. Uresničitev Pravice dela kot najvišje stopnje socialne varnosti je predvsem odvisno od stopnje gospodarske aktivnosti vseh subjektov združenega dela in dela z delovnimi sredstvi v osebni lastnini, od intenzivnosti prizadevanj za odpiranje novih razvojnih možnosti — zlasti z medsebojnim povezovanjem, razvijanjem različnih oblik drobnega gospodarstva in še posebej s pospeševanjem proizvodnje za izvoz, zlasti na konvertibilna tržišča. Na razpravi o gradivu za problemsko konfe-•enco je bilo ocenjeno, da so v naši občini *natne možnosti za zaposlovanje novih generacij delavcev zlasti: V intenzivnejšem zaposlovanju v proizvodnji, na delovnih mestih v neposredni proizvodnji in 'istih, ki so na rast proizvodnje neposredno vezana v panogah, kjer trenutno primanjkuje de-'svcev. (Te so že nakazane v poročilu o pogovorih v TOZD.) Predvsem so možnosti intenzivnega zaposlovanja v tisti proizvodnji, katere '*voz je mogoč in dohodkovno zanimiv. V vseh delovnih organizacijah, ki so v zadnjem času znižale število delavcev v proizvodnji , ki so se namesto usmeritve k večji proizvodnji začele zapirati pred novimi delavci ter tako *ačele monopolizirati delovna mesta oziroma "Varovati socialno varnost«, zaposlenih pred novimi delavci. V organizirani akciji za notranje prestrukturi-ranje, ki bi omogočilo, da nekateri že zaposleni Prevzamejo druge naloge, v OZD ali v drobnem Gospodarstvu, ter s tem odpro možnost za zaposlitev nezaposlenih. Potrebno je prestrukturi- ranje iz suficitarnih v deficitarne poklice. Razviti akcijo za hitrejši razvoj kmetijstva. Zoperstaviti se je treba prevladujočem mišljenju, da je zaposlitev le delovno mesto v industriji oziroma družbenih dejavnostih. Razviti akcijo za zaposlovanje prek razvoja drobnega gospodarstva — družbenega in zasebnega — v skladu s potrebami industrije, prebivalstva in izvoza. Ugotoviti, kaj lahko prispeva drobno gospodarstvo, da se poveča izvoz oziroma nadomesti uvoz. Na tem se moramo angažirati občinski odbor medobčinske gospodarske zbornice, sindikat, Obrtno združenje, Komite za gospodarstvo občinske skupščine in krajevne skupnosti ter ZSMS. V tej zvezi predlagamo, da občinska skupščina in njeni organi prevrednotijo politiko do drobnega gospodarstva ter njegov razvoj stimuliramo z ugodnejšimi pogoji za odpiranje obratov ter s primernejšo davčno politiko (na to je Obrtno združenje že nekajkrat opozorilo). Z akcijo za pretehtanje vseh možnosti za skrajševanje delovnega časa ob istočasnem povečanju obratovalnega časa, naprav, zmogljivosti in opreme, zlasti v težjih delovnih razmerah. Tu bi lahko koristili različne kombinacije, ki omogočajo večjo zaposlenost, zlasti pa boljšo izkoriščenost proizvajalnih sredstev, izboljšanje pogojev dela delavcev, kot so: — večizmensko delo (delo v eni izmeni tudi v občini narašča); — skrajšan delovni čas na določenih mestih in panogah, seveda kjer je za to interes; — prehod iz ene 8-urne na dve 6-urni izmeni, kar pomeni povečanje obratovanja za 4 ure. Z odločno akcijo med mladimi usmerjati interes pri vpisu na tiste poklice in v tiste šole, ki bodo v perspektivi odločilno prispevale k večji in produktivnejši proizvodnji ter k polni zaposlenosti mlade generacije. Na razpravi je prevladalo mnenje, da je zaposlovanje novih generacij kot eno temeljnih dolžnosti sedanje generacije delavcev vsake OZD in skupnosti. Zavzemati se moramo za to, da bodo delavci ta vprašanja v svojih samoupravnih in delegatskih organih stalno obravnavali in reševali z vidika konkretnih prizadevanj za uresničevanje možnosti, ki so bile nakazane. Vprašanja zaposlovanja ne moremo prepuščati le SIS. Obstoj le-teh ne osvobaja odgovornosti organov občinske skupščine in organizacij združenega dela. Zaposlovanje mora biti sestavina planov vseh samoupravnih organizacij in skupnosti. Menili so, da morajo ta vprašanja postati sestavni del programa in delovanja zbora združenega dela občinske skupščine. Zbor naj spremlja aktivnost vseh pristojnih, zainteresiranih in odgovornih organov, organizacij in skupnosti pri uresničevanju opredeljenih ciljev gospodarjenja z vidika zaposlovanja. To mora biti sestavni del razprav, ocen in zaključkov o rezultatih gospodarjenja. Narodni heroj Tone Vldmar-Luka je ob odkritju spomenika ognjenemu krstu Šercerjeve brigade zbranim spregovoril o tem dogodku. Svojstveno — kakor on zna — je orisal okoliščine in bitko samo, zato so ga vsi z zanimanjem poslušali. Na Pokojišču in pri Štampetovem mostu pomnika zmagam »Posnosni in srečni smo, ko lahko po 39. oziroma 40. letih na istem mestu, kot tedaj borci naših slavnih divizij zremo proti mogočnim lokom Štampetovega mostu. Toda naše misli niso prežete z željo, da bi ga porušili, marveč, da bi zgradili čimveč novih in še trdnejših mostov, ki nas bodo povezovali iz naše preteklosti v prihodnost. Ta prihodnost pa bo seveda v .mnogočem odvisna od nas samih. Tudi znto smo sfi danes zbrali na tem mestu, da bi ponovno izpričal; našo pripravljenost za nadaljnji boj in spopade, ki nas čakajo«, je ob odkritju obeležja pri Štampetovem mostu dejal predsednik občinske skupščine Andrej Vidovič. To obeležje je oblikoval Bojan Što-kel. Na Pokojišču, pa je bila pred 41. leti prva bitka Šercerjeve brigade in temu uspešnemu »ognjenemu krstu« borcev je namenjeno obeležje, ki ga je oblikoval Ivan Seljak-Čopič in je bilo odkrito za Dan borca. Predsednica občinske konference ZSMS Alenka Mele je v govoru poudarila: »In prav sedaj, ko zremo na kraj kjer se je odvijal ta boj in premišljujemo o hrabrosti borcev se moramo zavedati, da tudi nas boj še čaka. Sicer ne s puškami ampak z dejanji. Z odločnostjo vsakega izmed nas, da ohrani to kar so nam prav ti borci in še mnogi drugi pridobili. Kar so nam priborili mnogi znani in neznani borci na čelu s tov. Titom med vojno, leta 1948 in v času graditve nove Jugoslavije. Boi še traja in prav zdaj je spet potrebna hrab'ost in odločnost. Hrabrost zato. da se soočimo z novimi težavami ter odločnostjo pri premagovanju le-teh« Ob odkritju obeh obeležij je pripravil Milorad Borčič tudi razstavo ohranjenih fotografij teh brigad, ki jih je pozneje podaril osnovni šoli Borovnica. Velja še dodati, da je bilo pri obeh obeležjih opravljenega tudi veliko prostovoljnega dela. Pri štampetovem mostu se je izkazala delovna brigada Drča, na Pokojišču pa krajani Borovnice in Pokojišča. Veliko pa so prispevale tudi delovne organizacije. | »Odkritje spominskega obeležja vsem trem uspešnim napadom štirinajste, petnajste in osemnajste dl-| vizije na Štampetov most, pomeni našo oddolžitev junaškim borcem za njihova velika zgodovinska dejanja,« je ob odkritju obeležja poudaril Andrej Vidovič. Vse nared za žetev Kmetje Iz KZ Vrhnika so se že lani vključili v republiško akcijo za kruh In sladkor. Ustanovili so žitno strojno skupnost, kupili kombajn, posejali pšenico in v juliju mesecu želi. Z odkupom tržnih viškov pšenice, oziroma z zamenjavo le-te s koruzo so ne le izpolnili obveze, ki jim jih je družba postavila, ampak celo presegli načrtovan odkup za 30 odstotkov. Setev pšenice jeseni 1982 je zajela še širši krog kmetov, tako da je pospeševalna služba s kmeti sklenila 45 pogodb za setev na 32 hektarih. S tem so sprejeli obvezo o oddaji 64 ton pšenice. Danes smo tik pred žetvijo, zato bi radi seznanili kmete, pa tudi druge občane o načinu odkupa pšenice in poteku žetve. Kmetje, ki so sklenili pogodbo o oddaji tržnih viškov pšenice oziroma zamenjavi pšenice za koruzo, morajo na 1 hektaru zasejane površine obdati najmanj 2 toni pridelka. odstotkov od cene pšenice. Razlika med ceno pšenice in koruze bo ob dobri kvaliteti pšenice približno 3 dinarje. Torej bo dejansko cena kmetove pšenice, ki jo bo menajl za koruzo približno 20 dinarjev. Upamo, da bo odkup letošnjega pridelka pšenice normalno tekel. Če ne bo škode zaradi toče, si lahko nadejamo še večji odkup tako, da kmetje iz KZ Vrhnika pripomorejo doseči ali celo preseči načrtovan odkup 64 tisoč ton pšenice v SR Sloveniji. Pšenica na Vrhniki tudi čez 10 let ne bo predstavljala pomembnejšega dela tržnih viškov naših kmetov, saj je usmeritev na naših tleh prav gotovo živinoreja, za katero so boljši naravni pogoji in bodo žita še nadalje le kultura, ki se bo počasi spet uvrstila v njivski kolobar in s tem pripomogla k splošni povečanosti rodovitnosti tal. Na žetev se je žitna strojna skupnost že pripravila. Kombajn je v popolnem voznem in delovnem stanju. Goriva za žetev bo dovolj, saj Stanje v cestnem gospodarstvi Deiegati SIS za ceste SR Slovenije smo se na obeh dosedanjih sejah skupščine seznanili v glavnem s celovito problematiko našega cestnega gospodarstva. Novi zakon o cestah sicer nalaga upravljalcem velike obveznosti, ki pa so zaradi nenehnega zmanjševanja sredstev v veliki meri neuresnlčljive. Predvsem je problematično redno vzdrževanje in varstvo cest, saj je za leto 1983 predvideno le 1,75 milijarde (pred dvema letoma: 2,15 milijarde din). Pri tem je potrebno upoštevati tudi izvajanje zimske službe, ki letno pobere skoraj polovico razpoložljivih sredstev. Zamenjava pšenice za koruzo se bo vršila na odkupu KZ Vrhnika Jelovškova 7. Kmet dobi za 1 tono oddane pšenice 1 tono koruze in še denar v višini razlike od cene pšenice napram koruzi, ki pa je v razmerju 1,3:1. Ocenjevala se bo kvaliteta oddane pšenice in to laboratorijsko s tem, da pšenico vzroči na odkupnem mestu pospeševalec. Jugoslovanski standard zahteva, da je v pšenici 13 odstotkov vlage, 2 odstotka primesi, hektolitrska teža mora biti najmanj 76. Če pšenica odstopa od postavljenih norm in je slabše kvalitete (preveč vlage) se ta odbije pri ceni, ki je letos 14 din za drugo klaso, v katero bo verjetno rangirana vsa pšenica po-žeta v Sloveniji. Na uradno določeno ceno kmetu pripada premija v višini 1 din in še dodatna premija, ki jo kmet dobi ob sklenitvi nove pogodbe in ob nakupu mineralnih gnojil za jesensko setev 1983. Stroški odkupa znašajo 6 obstajajo majhne rezerve goriva D-2 v sami KZ Vrhnika ter pri kmetih. Cena delovne ure kombajna je določena in znaša 3.000 din s tem, da se premiki ne obračunavajo. Zagotovljenih imamo tudi del nadomestnih delov za kombajn, za primer loma med potekom žetve. Za delo s kombajni sta usposobljena dva kombajnista. Oba Gutnik Andrej in Susman Janez sta hkrati tudi člana strojne skupnosti. Ob tej priliki bi prosil vse kmete, ki imajo posejano pšenico, da upoštevajo vrstni red žetve, katerega bo določila komisija, da upoštevajo napotke pospeševalca in kombajnista, ki bosta na terenu. Želja vseh kmetov je gotovo ta, da bi bila pšenica čim boljše kvalitete, torej z manjšim odstotkom vlage, zato s pričetkom ne bomo hiteli. Posevki tistih kmetov, ki so sklenili pogodbe o oddaji tržnih viškov so zavarovani v primeru toče. J. D. Stroški za enostavno reprodukcijo v cestnem gospodarstvu naj bi znašali v tem letu 6,75 milijarde din, vendar je ugotovljeno, da bi po sedaj znanih virih (takse za motorna vozila in del cene motornih goriv) zbrali le okoli 2,6 milijarde dinarjev. Razkorak med predlogom in dejansko možnimi sredstvi je tako zelo velik. Nasprotno pa so za razširjeno reprodukcijo sredstva v glavnem zagotovljena in sicer za dela, ki so že v teku (npr.: grdnja AC Naklo—Ljubljana, gradnja ljubljanske južne obvoznice). Posebno velik problem skupnosti povzroča plačevanje tečajnih razlik, saj so se najeta posojila Mednarodne banke za obnovo in razvoj uporabila tudi v druge namene, odplačuje pa jih cestno gospodarstvo. Cestarji zato pravijo, da naj tečajne razlike plačujejo tiste OZD oziroma banke, ki so si s tako pridobljenimi dolarji precej pomagale. Težava pa je v glavnem v tem, ker sedaj nihče ne ve ali ne pove končnih porabnikov teh dolarjev. V skupnosti je ugotovljeno, da znašajo tečajne razlike več, kot bo letos mogoče nameniti za redno vzdrževanje cest. Na drugi strani pa so problemi tako težki, da povzročajo na nekaterih odsekih omejitve hitrosti ali prenehanje prometa za tovorni promet. Iz navedenega je razvidno, da so si upravljalci cest pridobili le pravice po določilih zakona o cestah, obveznosti ostalih pa so ostale neuresničene. Na sejah smo delegati posta- vili vrsto zahtev za enakopravnejši položaj zbiranja sredstev za vzdrževanje lokalnih cest, ker se sredstva iz leta v leto zmanjšujejo, problemi pa povečujejo. Odgovor naj bi dobili na skupščini konec junija, ko bo obravnavan plan za leto 1983. Problematika v cestnem gospodarstvu občine Namenski finančni viri za vzdrževanje lokalnih cest (od prodajne cene bencina in plinskega olja ter cestnih taks) se že iz leta 1980 zmanjšujejo. Za leto 1983 sta nam uprav-Ijalca cest in ostalih kolektivnih naprav posredovala plan v vrednosti 17.149.575,00 din, izvajanje zimske službe pa ocenjujemo na 3.700.000,00 din, kar skupaj znaša 20.849.575,00 din, brez večjih rekonstrukcij oz. popravil. Realno pričakujemo, da bomo letos zbrali naslednja sredstva: 2.000.000,00 din sredstev od prodanega goriva in plinskega olja, 2.050.000,00 din pristojbin za uporabo javnih cest, 7.050.000,00 din zbi sredstev iz dohodka 0,f (osnova BOD), ki ga bodo U! rili delavci, zaposleni v naši čini. Zbrana sredstva v 11.100.000,00 din porrt tako le cca 50 % realizacijo grama Samoupravne komi no-cestne skupnosti. Povišanje prispevka iz hodka za 0,26% (osnova j smo v tem letu namenili za v zevanje, plačilo tokovine ob gistralni in regionalni cesti | vzdrževanje krajevnih cest* čini (ključ: tekoči km cest v Po sklepu skupščine Sli ceste SRS je v teku vredno! cest in objektov ter predvii ponovna kategorizacija lok cest s predajo v upravljanje' nemu podjetju Ljubljana in fl tegoriziranih cest Komunaln podjetju Vrhnika ter ostalih nih površin. Nalogi morati dokončani do konca leta. Na osnovi polletnega čuna bomo ponovno pre vse prihodke, jih uskladili z nimi zmožnostmi ter opre njihovo uporabo do konca upoštevajoč pri tem že prii vano zimo 1983/84 in s0 letni plan. Pri tem pa nam morali upravljalci predložil tančen program za oprav teh dejavnosti. Menim, da prihodnost ni področju ni nič kaj obetavn bomo morali uporabnik upravljalci oz. izvajalci gosp riti z denarnimi sredstvi či' cionalneje. ks log Seminar sindikalnih aktivistov Na osnovi programa dela odbora za SLO in DSZ pri Ć skem sindikalnem svetu Vrhnika je bil 14. junija 1983 organ* seminar za predsednike osnovnih organizacij Zveze sindlK in člane odbora za SLO in DSZ pri predsedstvu Občinskega dikalnega sveta Vrhnika. Lahko rečemo, da je bila udeležbi zadovoljiva. Nadaljevanje urejanja cest in pokopališča Na zboru občanov na Logu konec maja so obravnavali poročilo o delu organov njihove krajevne skupnosti in ga sprejeli. Dogovorili so se za nadaljevanje asfaltiranja cest po referendumskem programu. Sklenili so, da bodo ceste In odseke asfaltirali po predvidenem programu — pogodba z SCT je sklenjena za 188 milijonov dinarjev. Za ta dela so od SKOCES-a dobili premostitveni kredit, sredstva, zbrana s samoprispevkom pa bodo nakazovali sproti vsak mesec. Ko so obravnavali problem pokopališča, so se dogovorili, da takoj začno z nadaljevanjem del. Soglasno so bili sprejeti naslednji sklepi: , — vsako gospodinjstvo na Logu da 1.500 din solidarnostno za postavitev vežice in ureditev prostora; —• vsak, ki želi parcelo (enojno ali za žaro) dodatno plača 2.500 (lahko v časovnem razmiku) in mora opraviti 20 delovnih ur. Ura je 100 din. S tem imazagotovljeno parcelo, do prvega pokopa, nakar se bo povečala ekonomska najemnina, ki se bo sproti določala za daljše obdobje; — za dvojno parcelo se doplača še 2.500 din; — dogovorjeni sta dve načeli: IPM DO »IKO« LJUBLJANA TOZD »IPKO PODPEČ« Kamnik pod Krimom 142 61352 Preserje Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas: STRUGARJA — pogoji: poklicna kovinarska šola, zaželene delovne izkušnje. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba IMP DO IKO, TOZD IPKO Podpeč, Kamnik pod Krimom 142, 61352 Preserje, 8 dni po objavi. O izidu izbire bomo prijavljene kandidate obvestili v 30 dneh po končanujn zbiranju prijav. TOZD ima organiziran lasten avtobusni prevoz na relaciji: Ljubi Jana --Brezovica — Podpeč — Kamnik pod Krimom 142. ' .J načelo neizbire parcel in načelo enakosti parcel in ureditve; — kdor ne bo sodeloval z delom, bo pa kasneje želel imeti grob, bo plačal polno revalorizirano ceno, vključujoč tudi 20 ur dela; — kdor bo sodeloval z več kot 20 urami dela, se mu posebej plača; — v sklopu ureditve pokopališča se poišče prostor za namestitev križa; — kdor je že vplačal določen znesek (to je evidentirano), se mu bo vplačilo obračunalo. V zvezi z vodovodom pa so bili sprejeti sledeči sklepi: — vodovod mora poslovati na ekonomskih načelih in se samostojno pokrivati; — cena vodarine se poviša, takoj na 10 din za 1 kub. m in se obračunava od zadnjega od-birka naprej; — dosledno je potrebno pobirati zaostalo vodarino od nerednih plačnikov; — prva prostovoljna akcija bo zamenjava cevi od trgovine do trafo postaje v Molah takoj, ko se bo zbral denar za nakup cevi. Kdor iz Mol ne bo mogel sodelovati pri akciji osebno, lahko sodeluje s plačilom delovne ure po 100 din; — vodovodni odbor mora v 14 dneh pripraviti plan svojega delovanja, izražen v prihodkih in odhodkih. Predvideti je potrebno tudi novo razbremenilno zajetje; — nadaljevati z akcijo na SKIS-u o možnosti kontroliranega priključka na Bevški oziro-mam vrhniški vodovod; — zaradi pomanjkanja vode se uvede omejitev porabe in sicer: — do nadaljnjega ni dovoljeno zalivanje vrtov ter prati avtomobilov, zalivati zelenic in podobno. Uvodno besedo je imel Cicmil Obrad, predsednik odbora za SLO in DS pri Občinskem sindikalnem svetu Vrhnika, nato pa je o spremembah, ki so nastale s sprejetjem zakona o SLO in DSZ spregovoril Julij Planine, član predsedstva republiškega sveta ZS Slovenije. Prisotne je seznanil tudi s kriznimi žarišči v svetu, spregovoril o stanju oboroženo-sti, predvsem o primerjavi med NATO in Varšavskim paktom, spregovoril pa je tudi o stj naši državi in sovražnih al na Jugoslavijo in njene stavnike v tujini. V drugem delu seminar) varnostni in politični oceni občine spregovoril Jože P< predsednik komiteja za Š DSZ občine Vrhnika. Seminar je bil zaključen < Ijanjem z malokalibrsko pu-je bilo uspešno izvedeno v jaževki«. Proizvodnja v Opekarni je po nekaj mesecih spet stekla. Iz peči od začetka junija spet pri" opeka za katero je veliko povpraševanja. Stanković Zoran, Drenov Grič: »Bilo je lepo. Naučil sem se plavati. Zaposleni smo bili cel dan. Malo mi je bilo hudo, ker z menoj ni bilo mamice. Posebno všeč mi je bilo ko smo šli na ladjo.« Danijela Usenlk, Drenov Grič: »Zelo mi je bilo všeč. Veliko smo se naučili o živalih, rastlinah, školjkah. Tudi meni je bilo hudo po mamici, a so bile tu tova-rišice in mi je bilo laže. Vsi so bili prijazni z nami.« Tomaž Špeh, Vrhnika: »Dobro smo se imeli. Igrali smo nogometno tekmo proti učiteljem in smo zmagali. Vozili smo se po toboganu. Učiteljice in učitelji so nam nadomeščali mame in očeta.« Nataša lllč, Vrhnika: »Hrana je bila dobra. Vsak dan smo se kopali. Dobila sem srebrno in zlato priznanje. V razredu smo se dobro razumeli, vse smo delili kot pravi prijatelji. Še kdaj bi rada doživela tako šolo v naravi« Alenka Krizmane, Vrhnika: »Prima je bilo, šola v naravi mi je všeč. Ves čas smo se igrali ali pa učili. Učili smo se tudi plavati in potapljati. Dobila sem novo prijatefflce. Sedaj bolj zaupamo ena drugi.« Stanovnik Peter, Medlč Edo, Krasnik Matej In Laklč Stevo Šola v naravi Do Fazane, znanega istrskeg mesteca deset kilometrov od Pule, je s slovenske strani najbliže Iz Buzeta. Pred Pulo je smerokaz, ki opozarja, da je od glavne ceste do Fazane le pet kilometrov. Gotovo vas zanima, dragi bralci, Počitniški dom 13. mai. v katerem so imeli učenci četrtih razredov osnovnih šol iz naše občine letos šolo v naravi. Zgodba se torej začne, ko pridemo v kamp. Sprejel nas je vojak — dom je last JLA. Ko smo si ogledali spremljajoče objelete, plažo, čudovito senco pod stoletnimi drevesi, smo se prepričali, da je to res kraj>ki nudi osnovnošolcem čudovit oddih in rekreacijo pa tudi možnost za šolske obveznosti. Dom je letos prvič sprejel tako veliko skupino učencev te starosti, zato je bilo njihovo bivanje pravi izpit za osebje in seveda izpit za sprejem naslednjih organiziranih skupin osnovnošolskih in tudi predšolskih otrok. Šola v naravi je bila zelo natančno organizirana, vsak trenutek vnaprej načrtovan. Posebej je bila poudarjena biologija, kjer so otroci obravnavali morske živali in rastlinstvo teh krajev. Šolarji so pisali dnevnike, urejali stenski časopis, prepevali so in risali, se igrali, pripravili so tudi družabne večere, bilo pa je, kot so povedali učenci, tudi malo matematike. Najpomembnejša kvaliteta take šole je prav gotovo socializacija otrok. Socialne razlike se zabrišejo, ustvari se duh skupnosti, ustvarjajo se nova prijateljstva in se krepijo stara. Posamezniki se osamosvajajo, postajajo bolj gotovi vase. V okviru šole v naravi so načrtovali tudi obisk vojne ladje naše mornarice, katere komandant je ; Stjepan Bodljaj, dolgoletni dober prijatelj Vrhni-čanov. Otrokom je razkazal ladjo in radi so poslušali njegovo zanimivo pripovedovanje. Poseben vtis so na nas naredile pohvale gostujočih otrok. Upravnik Ilija Bokun je zelo zadovoljen z vedenjem mladih gostov do osebja, zelo je pohvalil tudi organizacijo celotne šole v naravi. Posebno je pohvalil vodjo šole Vineta Bizjaka: Del osebja je ostajal tudi po delovnem času, da bi omogočil otrokom čimlepše bivanje. Tako je razumljivo tudi zadovoljstvo naših otrok, da se nadaljuje tradicija obiskov naših otrok v tem lepem mestu istrskega polotoka. V posebno lepem spominu pa bo mladim obiskovalcem ostal poslovilni večer. Podelili so si simbolična darila, stara harmonika v rokah tovariša Zvoneta je zapela v taktih polke. Zaplesali so vsi otroci z osebjem pa seveda vzgojitelji. To je bil včer slovesa, a hkrati tudi o obljuba, da drugo leto spet pridejo osnovnošolci naše občine v ta čudoviti kraj, od koder se vidijo Brioni, kamor je rad prihajal tovariš Tito s svojih dolgih potovanj, misij miru. Prav škoda je, da je na tako organizirano letovanje padla neupravičena senca, zaradi neresnega ravnanja otroka, katerega imena ne želimo zapisati. V trenutku želje po mamici je telefoniral domov. Se pritožil, daje bolan, a da tu ni nikogar, ki bi mu bil pomagal!? Mati je verjetno v trenutku slabosti to verjela—po Vrhniki se je razširila vest, ki ni bila za organizatorje šole niti malo ugodna. Posebno neprijetna je bila tudi za osebje, ki se je za otroke res potrudilo. Zato objavljamo naslednje pojasnilo: V času bivanja v Fazani je bilo v domu zdravstveno osebje, dežurni zdravnik, ponoči pa bolničar. Z otroki je bila tudi dr. Zupanova. V okviru zaščitnih ukrepov je bilo na voljo tudi vozilo, štiriindvajset ur na dan so dežurali tudi vojaki garnizona iz Pule. Želimo, da je javnost pravilno informirana in da imajo organizatorji šole ter osebje doma vsaj zadoščenje ob uspešno organizirani letošnji šoli v naravi. Momir Arsič Vlne Bizjak: Delovni dan na morju je potekal takole: Po vstajanju in umivanju ob 7. uri je bil na vrsti zajtrk. Po zajtrku so učenci pospravljali po hišicah in v okolici do dopoldanskega pouka, ki je trajal 60 minut. Pouk ni bil klasičen kot v šoli, temveč je bil prilagojen bivanju v naravi. Tako so učenci spoznavali obmorski svet na kraju samem, spoznali geografski položaj Istre, na zemlejvidu so začrtali pot, ki so jo prevozili od Verda do Pule z vlakom, spoznavali so rastlinstvo in živalstvo v morskem in obmorskem svetu, pisali domov, dnevnice, poslušali o narodnem heroju Sergeju MaŠeri in Milanu Spašiču, ki sta potopila ladjo, seznanili so se z zgodovino Pule, posebno pa arene, na koncu pa so računali, koliko denarja so porabili iz skupne blagajne za izlete ali vstopnine. Skupna blagajna je sestavljala denar, ki so ga učenci dobili za zbrani star papir. Skupine učencev so skrbele tudi za merjenje višine vode, temperature zraka in temperature morske vode. Sproti so poročale razrednikom in sošolcem, ki so izpolnjevali tabele, 4c. pa je skrbel, da so bile meritve obeležene sproti na frafih, ki so bili sestavni del stenskega časopisa. Po pouku je bila dopoldanska malica, nato pa plavanje do kosila. Obvezen opoldanski počitek je trajal 2 uri. Ta počitek so učenci koristili za pisanje dnevnika, za risanje po spominu, za izpolnjevanje učnih listov, ki jih nismo uspeli dokončati med dopoldanskim poukom in razne zabavne igre (šah, tombola, karte...). Ob 14.30 so šli učenci zopet na plažo, kjer so bili do 18.00 ure. Vmes so še malicali ob 16. uri. Pred večerjo so razredniki izkoristili 30 minut časa za vsakodnevno razredno uro, če je bila na urniku ali ne. Vse je šlo dobro fn za konec tudi veder obraz vodje letošnje šole v naravi Vineta Bizjaka Snovi za pogovore je bilo veliko, program dela za naslednji dan, skupni ogled stenskega časopisa, razgovor o tem, kaj bo prispeval razred za naslednji stenski časopis, aktualnosti tekočega dneva... Po večerji so razredniki zkoristili 45 minut za pouk, v glavnem za utrjevanje snovi, nabiranje materiala za naslednji dan, prepoznavanje rastlinja in tipičnih živalskih vrst. Do večernega umivanja so bile 4-krat športne aktivnosti, 3-krat smo odšli na sprehod v bližnje vasi, 2-krat so razredniki pripravljali učence na ekskurzije, ki so bile naslednji dan, zadnji dan pa smo učencem pripravni piKnik na prostem in ples. Malica jim je teknila Stjepan Bodljaj, komandant vojne ladje in visoki vojni starešina vojne mornarice: Mož je verjetno najmarkantnejša oseba, kar so jih učenci spoznali v času svojega bivanja v Fazani. Povedel jih je v svet naših znanih bojnih ladij. Dolgoletno prijateljstvo, najprej v Valovinart, a sedaj v Fazani, je nastalo v želji, da bi mladi spoznali skrivnosti morja pa tudi njegove zanimivosti in nevarnosti. Stari morski volk je znal domišljijo otrok popeljati v skrivnostni svet morske gladine. »To so moji Vrhničani. Dolgo let sodelujemo, se srečujemo, tako da so postali del mene. O njih imam zelo lepo mnenje. Obisk na ladji je za vsakega učenca izreden dogodek, nepozabno doživetje. Morda bo kdo od njih kasneje svoje vojaške dneve preživel na kateri od naših vojnih ladij. Mladim je treba posvečati veliko pozornost in jih učiti ljubezni do domovine. To je naša prihodnost, naš boljši in srečnejši jutri. Edo Zupan: Med tistimi, ki že nekaj let hodijo z učenci vrhniške občine v šolo v naravi, je tudi Edo Zupan. Čeprav zadnji dve leti živi in dela na Nizozemskem, vedno najde čas, da z mladimi z Vrhnike preživi deset dni. »Na Nizozemskem ravno tako delam z mladimi. Vendar je delo malo drugačno. Delam z otroki in mladino z mentalnimi motnjami, oni rabijo seveda drugačno pomoč. Tako letovanje je koristno iz več razlogov. Otroci se socializirajo, ustvarja in krepi se skupinski duh, ni več socialnih razlik, otroci pridobijo nova znanja, ki jim bodo še kako potrebna. Tudi v prihodnje bom rad prišel in pomagal pri organizaciji, saj mi vsakokrat ostane v lepem spominu.« Lojze Peternel, OŠ Log—Dra-gomer, vodja skupine: »Najprej bi se želel zahvaliti osebju za tako topel sprejem. Še posebej tovarišu komandantu vojne ladje, s katerim nas veže prijateljstvo že vrsto let. Tudi letos je otrokom omogočil ogled ladje in seznanitev z življenjem na njej. Kar se tiče uspeha šole, sem tudi zadovoljen. Odstotek mojih neplavalcev je bil zelo velik, saj otroci nimajo toliko možnosti, da bi se naučili plavati. Učitelji plavanja so se zelo potrudili, tako da je sedaj odstotek neplavalcev zanemarljiv. Polona Gruden: »Rada delam z otroki. Posebno zadovoljstve čutim, ko vidim, da se otrok že sar. i obdrži na vodi. Ravno tako mnogi otroci tukaj začno prvič skrbeti sami zase. Moramo priznati, da je to prvi korak k osamosvojitvi, k ustvarjanju lastne osebnosti. Radost prt otrocih je bila še največja na plaži S podelitve delflnčkov Julči Drašler: »Trinajst let, od leta 1971 redno hodim z otroki v šolo v naravi. Tu otroci postanejo samostojnejši, učimo jih spoštovati skromnost, vsak potrošeni dinar si zapišemo. Omejili smo vsoto denarja, ki ga lahko vzamejo s seboj. Letošnja šola je bila izredno dobro organizirana. Menim, da je ravno junij najprimernejši mesec za tako bivanje otrok v naravi.« Ferdo Šinkovec: Otrokom dobro —>ani »stric Ferdo« je eden od tistih, ki vseh trinajst let sodeluje pri izvajanju programa Šole v naravi. »Uživam, ko delam z otroki. Rad sem z njimi, naučimo se marsikaj novega. Ena stvar me pa še posebej osrečuje. Kadar nr.mreč po nekaj letih slišim: .Zdravo, tovariš!' Tedaj vem, da je to eden od ,mojih' iz šole v naravi« Pavle Bajec, OŠ Borovnica, vodja skupine: Cilj šole v r. :ravi je najprej, da se otroci naučijo plavati. Gotovo pa imamo tudi veliko drugih aktivnosti, kot so socializacija, osvajanje nekaterih znanj in njihovo utrjevanje. Iz Borovnice smo prišli »kompletni«, razen enega učenca, ki ga starši niso pustili. Od 50 otrok jih skoraj polovica ni znala plavati oziroma ni poznala tehnike obdržanja na vodi Vračamo se zadovoljni, ker se otroci sedaj vsi obdržijo na vodi. Za nas je šola v naravi popolnoma uspela. Ulja Bokum, upravnik doma »13. maj« v Fazani: »Naš dom je odprt od 15. 6. do 15. 9. Letos pa smo ga odprli nekaj prej zaradi letovanja otrok z Vrhnike. Zanimivo je, da imamo prvič v gosteh tako veliko skupino otrok te starosti. Lahko rečem, da sem navdušen nad organizacijo in nad delavnostmi, ki so otroke zaposlovale deset dni. Poseben vtis je name naredil vodja šole Vine Bizjak, ki ima izreden smisel za organizacijo in za motiviranje otrok. Gotovo bomo tudi v bodoče gostoljubno sprejeli naše nove prijatelje z Vrhnike.« Popularni stric Vujke, upravnik restavracije v domu, je skrbel za prehrano, tovarišica Silvana Pu-halj-Obradović pa je skrbela, da ni nikoli zmanjkalo sladoleda. Aretacije komunistov pred 50. leti V nedeljo 11. junija 1933. so žandarji kraljeve diktature aretirali na Vrhniki skupino komunistov, ki so se v tistih težkih časih organizirali za boj delavskega razreda proti kapitalističnemu izkoriščanju in proti diktaturi velesrb-ske buržoazije. V jeseni leta 1931. so se povezali Franc Hren (Lovretovcev Francelj), Ignac Kun-stel (Katarinovcev Nace) in Albin Pergar ter se začeli sestajati na Oblakovi žagi v Močilniku. Skupina se je začela pogovarjati o revolucionarnih idejah, ki so jih slišali od starejših in menili so, da je treba od besedičenja preiti na dela. Začeli so z lepaki. Z rdečim lakom so na ovojni papir napisali kakih 20 lepakov s parolami »Smrt Aleksandru — živela Sovjetska Rusija«. Te lepake so pritrdili na vratne ograje in hišna vrata po Bregu, Hribu in ob sedanji Tržaški cesti. Za 1. maj 1932 leta pa so na predvečer delavskega praznika zakurili v Ra-skovcu nad Vrhniko veličasten kres. Obe akciji sta imeli na Vrhniki velik odmev, a za takratne oblastnike in žandarje so bile pravi pretres. Sklepali so, da so najbrže prišli Ljubljančani in jo zagodli takrat politično precej zaspani Vrhniki. Kmalu se jim je pridružil Ignac Voljč (šklepcov Nace), ki je takrat že bil povezan s komunisti v Ljubljani. On jim je dal prve napotke in jih idejno usmeril za nadaljne delo. Povezal jih je s Komunistično partijo Jugoslavije, ki je takrat začela obnavljati svoje organizacije. Poleti leta 1932 so se neko nedeljo popoldne sestali pod češnjo pri Lukanu nad Vrhniko: Ignac Voljč (Šklepcov Nace), Ignac Kunstel (Katarinovcev Nace), Franc Hren (Lovretovcev Francelj), Jože Lažnik (Čapnkov Jože), Albin Pergar, Anton Mattias (Taljanov Tone), iz Ljubljane pa je prišel inž. Friderik Gerl kot predstavnik Pokrajinskega komiteja Komunistične partije Jugoslavije. On jim je govoril d razrednem boju proletariata in o nujnosti organiziranega dela. Domenili so se o organizaciji in o študijskih sestankih, na katerih bodo obravnavali literaturo, ki bo prihajala iz Ljubljane. Kmalu za tem je Voljč pripeljal na sestanek Borisa Ziherla, ki jim je govoril o osnovah organiziranega ilegalnega dela. Podelili so se v trojke. V prvi trojki so delovali Albin Pergar, Ignac Kunstel in Franc Hren; v drugi pa Jože Laznik, Anton Mattias in Anton Hojan. Voljč je organiziral stalno zvezo z Gerlom in Ziherlom v Ljubljani, odkoder so sprejemali partijsko literaturo. Nekaj časa je to zvezo vzdrževal Hojan, ker je bil zaposlen v Ljubljani. Pozneje pa je zvezo prevzel Pergar in jo vzdrževal do aretacije. Sprejemali so časopise »Rdeči prapor«, »Delo«, levo orientirano »Književnost«, razne brošure in letake. Direktivne in idejno politične članke so preučevali na sestankih v pečnici na Oblakovi žagi v Močilniku. Tem sestankom je večkrat prisostvoval Ziherl, tako da se jim je hitro širilo idejno obzorje in utrjevala razredna in pa& tijska zavest. Za 1. maj 1933 leta so dobili iz Ljubljane večje količino priložnostnih letakov, ki so jih zvečer pred praznikom raztrosili po Vrhniki. Kljub okrepitvi žandarmerijskih patrol so to akcijo uspešno izvedli. Vrhni-čani so za delavski praznik, kljub diktaturi, našli v svojih vrtovih in vežah prvomajski proglas Komunistične paratije in se čudili smelosti neznanih komunistov. Gerl, Ziherl in Voljč so partijsko organizacijo razširili tudi v Logatcu, Rakeku, Cerknici in Loški dolini. Logačani in Vrhni-čani so se večkrat našli na skupnem sestanku. Iz Logatca je prihajal Roman Potočnik, Andrej Benčič in drugi. Ko je partijska organizacija na Notranjskem zaživela so spomladi leta 1933 organizirali na Pokojišču posvet predstavnikov vseh partijskih celic. Vrhniške komuniste so zastopali Ignac Voljč, Ignac Kunstel in Albin Pergar. Partijska organizacija še ni bila izkušena v ilegalnem delovanju in se ni držala vseh načel konspiracije, kar je takrat bilo nujno. Zato se je v logaško organizacijo mogel vriniti in delovati provokator Podobnik, kije vso partijsko delo izdajal logaški žandarmeriji. Vključila se je tajna policija iz Ljubljane, ki je kmalu zadala težak udarec vsej organizaciji na Notranjskem. Z aretacijami so začeli v nedeljo 11. junija 1933. Najprej so ob 11. uri dopoldan na partijskem sestanku nad železniško postajo Logatec pobrali logaške komuniste. Zvečer so aretacije sledile na Vrhniki. Isti in naslednji dan pa še v Cerknici, na Rakeku in ostalih krajih Notranjske. V Ljubljani pa so aretirali inž. Gerla in Borisa Ziherla. Na Vrhniki so bili aretirani Ignac Voljč, Ignac Kunstel, Albin Pergar, Anton Mattias, Anton Hojan in Josip Laznik. Skupaj pa so aretirali 32 komunistov iz vse Notranjske. Skupina je bila do januarja 1934 leta v preiskavi v Ljubljani. Nekaj so jih kmalu izpustili. Ostale so podelili in 19 težjih« odpeljali v Beograd v zapore na Adi Ciganliji. Tam se je začel 13. marca 1934 leta proti njim proces pred Sodiščem za zaščito države. Na tem, tako imenovanem »Notranjskem procesu« so obsojeni: inž. Friderik Ger! na 6 let, Boris Ziherl na 4 leta, od Vrhničanov pa Albin Pergar na 4 leta, Ignac Voljč na 3 leta, Anton Hojan na 2 leti, Ignac Kunstel na 2 leti, Josip Laznik na 1 leto in Anton Mattias na 1 leto robije in vsak še na 3 do 6 let izgube častnih državljanskih pravic. Ostali Notranjci so bili isto obsojeni na 1 do 6 let robije in izgubo častnih državljanskih pravic. Dva Logačana sta bila oproščena. Skupina 4 Ložanov, ki so ostali v Ljubljani pa je Okrožno sodišče obsodilo na 6 do 10 mesecev zapora. Vrhničane in ostale obsojence so 14. marca 1934'leta prepeljali iz Beograda v kaznilnico v Sremski Mitrovici, kjer so vsi izrečene kazni tudi izdržali. V Sremski Mitrovici in pozneje so ostali zvesti komunistični partiji Boris Ziherl, Roman Potočnik iz Logatca, Nino Sterle iz Loške doline in Ignac Voljč z Vrhnike, ki je v tej partijski organizaciji bil pomemben člen in organizator kot okrožni zaupnik tedanjega Pokrajinskega komiteja KPJ. Dobro se je držal v preiskavi in pred sodiščem. Sodeloval je v partijskem delu v zaporih Sremske Mitrovice in po vrnitvi na Vrhniko nadaljeval z delom v svojem kraju in v širšem okolju Notranjske. Bil je vztrajen aktivist komunistične partije pred vojno in v toku NOB vse do 4. aprila 1944, ko je padel v boju z Nemci pri Slovenj Gradcu kot sekretar Oblastnega komiteja KPS za Štajersko. Od ostalih Vrhničanov sta se Kunstel in Mattias po vrnitvi vključila v napredno gibanje, čeprav ne več kot člana KPJ. Albin Pergar pa se je vključil v nove tokove v drugih krajih Slovenije. Brez ozira na usodo posameznikov je treba reči, da so bili svetel člen v nenehnem boju za svobodo delavskega razreda in slovenskega naroda. (Napisano po spominih Albina Pergarja, Toneta Mattiasa in Nina Sterleta.) FRANC PASETTA Predstavljamo vam delovno brigado »Drča Prostovoljna delovna brigada Drča je bila organizirana na | budo občinske konference ZK Vrhnika v letu 1982 Svoj krst — prvo akcijo je imela 15. 9. 1982 pri urejanju okolice spomenika padlim borcem na Drči. Akcije se je udeležilo 19 prostovoljcev. Ob tej priliki je bil sprejet dogovor o ustanovitvi brigade, ki se je poimenovala po kraju prve akcije. Izvoljeno je bilo vodstvo (štab) brigade v sestavi: — Janez Pečar — komandant — Lenart Popit — namestnik — Andrej Kos — intendant ter — Marija Iskrenovič (pobudnica za ustanovitev) — član — Cvetka Glumac — član ter — zakonca Paseta kot častna člana. Cilj, ki si ga je zastavila brigada Drča, je oživljati prostovoljno delo, v katerega naj bi se postopno vključili vsi za delo sposobni občani, ki naj bi za to žrtvovali eno popoldne ali prosto soboto in s tem prispevali svoj delež k stabilizacijskim prizadevanjem, obenem pa k ureditvi svojega kraja oziroma KS. Brigada je opravila štiri akcije. Število brigadirjev seje povečalo na 43, skupno pa smo opravili 209 ur prostovoljnega dela. V akcijah so sodelovali: štirikrat — Marija Iskrenovič, Milka Bradač, Lenart Popit in Janez Pečar; trikrat — Andrej Kos, Franc Paseta in Franc Žužek; dvakrat — Mirko Količ, Franci Petkovšek, Zalka Garafolj, Marija Grujič, Zoran Pečar, Dragica Pelan, Ljudmila Paseta in Marjan Šurca; enkrat — Slavko Gregurka, Cvetka Glumac, Bogdan Glumac, Alija Krejzi, Andreja Niko-lić, Goran Pivk, Srečko Skodlar, Bojan Vidmar, Vlado Džokov Rado Ogrin, Lovro Krašov« Simon Seljak, Breda Janj Elica Brelih, Andreja Ratkov Vlado Ravnikar, Maja Kajd Hasan Nuhanovič, Zdrav Borić, Stanko Stevanovič, Vin Tufek, Toni Turk, Maja Korei Georgi Božinov, Vika Konča Janez Sodja, Boštjan Kos (p nir) in Vesna Carli. Nato je brigada delala še dveh akcijah pri urejanju ob ležja pri Štampetovem mostu opravila skupno 43 ur prosi voljnega dela. Pri teh akcijah so sodelovi Rado Ogrin, Franc Žužek, Mi Bradač, Lovro Krašovec, Ja Rus, Marija Iskrenovič, Fra Paseta, Janez Pečar, Zoi Pečar. Brigada se je povečala enega člana. Na novo smo v sali Franca Fortuno — predse nika 00 ZZB. Brigadi so nudile pomoč ti OZD s tem, da so organizira prevoz materiala, brigadirji posodile orodje, pripravile ure tveni načrt in podobno. Dos smo zaprosili in dobili pomoči IUV TOZD Usnjarna, GG TOi Gozdarstvo, KP Vrhnika, S< Grosuplje TOZD Igrad Vrhnil Osnovne šole Ivan Cankar, l voda za načrtovanje Vrhnika prostovoljnega gasilskega dri tva Vrhnika. Naslednjo akcijo načrtujem! septembru. Upamo, da nas takrat vsaj 100. Pridružite nam! Pobudo za jesensko akc pričakujemo od KS Vrhnika. Nasvidenje na akciji! ŠTAB BRIGAlf p> ra OBVESTILO Občinski odbor ZZB NOV Vrhnika organizira za letošnjo jesen še dva izleta in sicer: I. Primorska — ogled pršutarne Kobja glava. Odhod z Vrhnike bo v soboto, dne 17. septembra, izpred doma J LA ob 7.00 uri in vožnja mimo Postojne. Malo pred Vipavo bomo zavili proti Štanjelu. Po krajšem sprehodu in ogledu naselja, ki ima slikovito lego, bomo nadaljevali pot do bližnje Kob je glave. Tu si bomo ogledali sušilnice pršuta in proizvodnjo mortadele. Po ogledu pokušina njihovih proizvodov in možnost nakupa. Po tem bomo obiskali kraje, znane iz prve in druge svetovne vojne. Po kapitulaciji Italije sta bili v vasi Trnovo sedež IX. korpusam komanda njene artilerije. Kosilo bo v znanih Lokvah. Povratek skozi Predmejo in Col na Vrhniko. Cena izleta je za sedaj 670 din, vendar moramo biti pripravljeni na eventuelno podražitev. Prijave sprejemamo do 25. avgusta. II. Kumrovec — Trepče. Odhod z Vrhnike bo v soboto, 15. oktobra, ob 6.00 uri izpred doma JLA. Vožnja čez Trojane in mimo Celja do Rogaške Slatine. Po krajšem sprehodu po zdraviliškem parku nadaljevanje poti do Atomskih toplic v Podčetrtku. Nato vožnja ob Sotli do Kumrovca. Ogled rojstne hiše maršala Tita in spominskega doma borcev in mladine. Po kosilu odhod v Trepče in ogled muzeja v hiši Titove tete Ane. V Klanjcu bomo obiskali Avguštinčičevo galerijo in nadaljevali pot skozi Brežice in po avtocesti proti domu. Cena izleta je za sedaj 840 din, o morebitni spremembi vas bomo seznanili. Prijave sprejemamo do 22. septembra. S prijavami ne odlašajte. Na izlet vabimo vse občane. Izleta bosta organizirana le, če bo dovolj prijavljencev. OO ZZB NOV VRHNIKA II. srečanje brigadirjev-veteranov Letos 11. junija ob 9.00 uri dopoldan smo se že drugič zbrali brigadirji — veterani — na svojem srečanju na Jezici pri Šter-nu. Kljub slabemu vremenu se nas je srečalo preko 800 iz vse Slovenije. Mariborski veterani so prišli na srečanje organizirano s parolami in zastavami, za to srečanje so izdali lepo razglednico Maribora v sredini in značko MDB in letnico 1947—83, medtem ko so celjski poleg zastav in parol prinesli s seboj lepo spominsko knjigo. V njo vpisujejo svoje vtise ob naših srečanjih in se vanjo vsi podpišejo. Skoraj neverjetno je, da se nas je iz naše občine udeležilo srečanja samo šest (tako kot lansko leto), saj nas je bilo ob srečanju, ki ga je pripravila OK ZSMS v februarju 1976 — praznovanju ob 30-letnici MDB — vabljenih 152! Koliko prisrčnih srečanj po 38 letih je bilo na tem srečanju! V bistvu smo se vsi poznali, pa nobeden, saj se v tolikih letih človek zelo spremeni. Največkrat smo se spoznavali po imenih, ki smo jih imeli v brigadah: »šefica«, »menažka«, »stric«, »general«, »tetka« itd. ali pa po posameznih deloviščih in doživetjih. Never- jetno, koliko smo si imeli povedati, tu se je še videlo toliko prisrčnosti, tovarištva, spoštovanja do naše lepe Jugoslavije! Med ga. Ves material bo skrbno uf dila in v oktobru 1983 bo Mu! revolucije v Ljubljani na Celovi 23. pripravil razstavo. VAŽNO.ZA BORCE ENOT IX. KORPUSA 11. septembra 1983 bo v Novi Gorici proslava 40-letnice ustanovitve IX. korpusa. Prosimo vse borce, ki se želijo udeležiti te proslave, da se do 20. julija zglasijo v pisarni občinskega odbora ZZB NOV Vrhnika, Tržaška c. 11, ker moramo po tem datumu organizatorju proslave sporočiti točno število udeležencev na proslavi, kakor tudi število tistih, ki želijo prehrambeni paket po enotni ceni 200,00 din. Na proslavo vabijo organizatorji tudi pripadnike drugih enot, aktiviste OF, kakor tudi vse ostale občane. Tudi vse ostale, ki se želijo udeležiti te proslave prosi mo, da se prijavite do istega datuma, da bomo lahko pravočasno zagotovili prevoz. Za ceno prevoza boste izvedeli ob prijavi. Prevoz bomo zagotovili le, če bo dovolj prijavljencev, sicer se bodo morali udeleženci poslužiti rednih prometnih sredstev. DOLOMITSKI ODRED Odbor skupnosti borcev Dolomitskega odreda NOV in POS vabi vse borce odreda, da se udeležijo srečanja in proslave ob 40-letnici ustanovitve IX. korpusa, ki bo 11. septembra 1983 v Novi Gorici. Odbor zato prosi borce, da svojo udeležbo prijavijo do 23. julija 1983 Občinskemu odboru ZZB NOV v svoji občini ali na naslov: Odbor Dolomitskega odreda NOV in POS (ZZB), Trg prekomorskih brigad 1, 61000 Ljubljana. Vsem prijavljenim bo prevoz zagotovljen z avtobusi in sicer: Ljubljana (Trg osvoboditve — pred Univerzo) ob 7.00 uri; Vrhnika ob 7.22; Dolenji Logatec ob 7.37; Gorenji Logatec ob 7.43; Grčarevee ob 7.49; Planina ob 8.03; Postojna ob 8.19; Hrašče ob 8.27; Hruševje ob 8 33; Razdrto ob 8.44; Podnanos ob-8.54; Vipava ob 9.00 in Ajdovščina ob 9.10. ODBOR brigadirji — veterani — so bili tudi tovariši Jože Smole, Marjan Rožič, Minka Krvina in drugi. Na tem srečanju smo se dogovorili, da poskušamo organizirati v svojih občinah OBČINSKE KLUBE BRIGADIRJEV - VETERANOV - zato, da bi se ohranilo čimveč spominov na povojno graditev domovine, ter da bi še bolj utrdili bratstvo in enotnost. Tovarišica NATAŠA URBANO predstavnica Muzeja revolucije iz Ljubljane, je na srečanju sprejemala: značke, diplome, rutice, slike, zastave. Zelo je bila presenečena, koliko materiala so imeli posamezni brigadirji - veterani — še ohranjene- Vse brigadirje — veterane ■ ki se teh dveh srečanj niso UJ ležili, vabimo, da se drugo ' srečamo na III. srečanju, ki bo istem mestu v juniju. Sreča' naj bi se tudi iz naše občine ležili ORGANIZIRANO, zato' bimo vse, da se s svojimi pf( logi za ustanovitev OB& SKEGA KLUBA BRIGADIRJ1 - VETERANOV, ogla!* pisno, osebno ali po j 752-327 na Obč. konfer. ZS» Vrhnika, Cankarjev trg 6 ZDRAVO ZDRAVO ZDRA1 Udeleženci II. sreča BRIGADIRJEV - VETE^. i 4 JN1J—JULIJ 1983 9f NAŠ ČASOPIS Naš portret Dejan Mesec Na tokratni pogovor sem se odpravljala kar s strahom. Kako naj jaz, ki trenutno poslušam »Đuli«, pišem o malo bolj resni glasbi. In naj kar že na začetku potrdim sogovornikove besede, če bi me že v zgodnjem otroštvu sezna-st njali in navajali na resno glasbo, kot še vse ostale, če bi tudi okolica poslušala resno glasbo, potem bi bilo danes več ljubiteljev te \\\ zvrsti. Tako pa, če nimaš malo glasbenega daru, ostaneš pač pri popevkah. A v razgovoru z Dejanom Mesecem sem prišla do spoznanja, da sem za mnogokaj prikrajšana, ker ne znam prisluhniti tudi tej glasbi. Dejana Mesca smo pred kratkim na Vrhniki videli in poslušali že drugič, ko se nam je predstavil s svojim programom za harmoniko. Domaje iz Stare Vrhnike, star 23 let, študira na filozofski fakulteti, 4. letnik muzikologije. Glasbena tradicija je Že v družini: od starega očeta prehaja preko očeta in mame na Dejana in malo tudi na njegovega brata. Prav mama in oče sta Dejanu dala osnovno glasbeno vzgojo in mu vzbudila ljubezen do glasbe. Z devetimi leti sta ga vpisala v vrhniško glasbeno šolo, v oddelek harmonike. »Nekako po štirih letih,« se Dejan spominja, »je prišla večja kriza.« Če ne bi bilo trde očetove roke, vprašanje, £e bi bil Dejan danes to, kar je. Dejan je za dobro vpeljavo v svet glasbe, dobro tehniko, muzikalnost, hvaležen tov. Burkeljčevi, pa tov. Antonu Rojku, ki ga je vpeljal v raznolikost glasbenih Zvrsti že na Vrhniki. ifj ;c Na srednji šoli se je seznanil s prof. Rudolfom Pillichom in pri njem največ pridobil. Prav prof. Ptl-"ch ima tudi največ zaslug, daje Dejan s klasične klavirske harmonike prešel na gumbno harmoniko z melodijskim basom. To je zelo zanimiv instrument, ki daje možnost igranja obema rokama. prej je bil vezan samo na literaturo za harmoniko, razne priredbe, še te slabše kakovosti, predvsem Pa imajo harmoniko še danes za na pol narodni inštrument. S to gumbno harmoniko se možnost uPorabe glasbene literature izredno razširi. Pravzaprav je ta harmonika po svojih zmogljivostih Precej podobna nekakšnim orglam in temu pri-Jl Herno se da nanjo tudi zaigrati, tudi npr. Bacha, le da ni tako veličasten kot na cerkvenih orglah. Na Žalost ta harmonika, kljub temu, da ima možnost fazvoja, pri nas ni uveljavjena. Nasprotno, pa se fe v Nemčiji pojavila že okrog leta 1955, v Italiji °krog Ancone pa je kar več deset zasebnih izde-I i 'ovalnic teh harmonk. Pri nas je sicer bilo nekaj ™ Pritotipov te harmonike, vendar v Mengšu, kjer se Ukvarjajo z izdelovanjem glasbil, najbrž nimajo tovrstnih strokovnjakov, pa tudi finančno se jim izdelovanje ni obneslo, zato pri" nas teh harmonik ni. Morda je tudi to eden od vzrokov, da se pri nas z izgranjem na to harmoniko ukvarjajo samo 3 do štirje ljudje. Ravno s tem v zvezi je Dejan pojasnil, da je svojo harmoniko tako dobil iz Italije pred 9 leti, da je že takrat veljala nekaj milijonov, danes pa bi zanjo odštel 15 milijonov. Seveda harmonika po 9 letih igranja izgubi svoje prvotne kvalitete in je potrebna obnove. V to »dogovidvščino« se je Dejan podal preteklo leto. Zbral je nekaj denarja in kam drugam, kot v Italijo. S posredovanjem prof. Pillicha je po 4 dneh bolj skromnega bivanja v bližini Ancone imel pri zasebnem izdelovalcu takih harmonik svojo harmoniko obnovljeno. Finančna stran te obnove pa je bila precejšen udarec. Ampak na koncu se je vse uredilo, seveda spet tudi s pomočjo staršev, kot že tolikokrat doslej. Že sedaj je Dejan zaskrbljen kaj potem, ko čez nekaj let harmonike ne bo možno več niti obnoviti? Kako priti do denarja, saj bi bili potrebni milijoni? Ali naj preprosto pozabi na ves svoj trud in se enostavno usmeriti v komercialno zvrst glasbe? To bi bila po toliko letih igranja »resne« glasbe najbrž velika škoda. Diplomo srednje glasbene šole je Dejan izdelal pri prof. Ernestu Sebastianu. Opazila sem, da mu je ta prof. posredoval veliko svojega znanja, saj je Dejan govoril o njem z občudovanjem in hvaležnostjo. Prof. Sebastian je bil z njim tudi po končani srednji šoli, ko se ni mogel odločiti, kako naprej. S sošolci in prof. Sebastianom so sestavili kvartet in bili pripravljeni igrati. Toda nikjer niso mogli naleteti na odprta vrata, pa čeprav jim finančna plat igranja nikoli ni bila pomembna. Potem so morali nekateri člani kvarteta k vojakom in prenehali so z vajami. Preteklo leto so se zopet zbrali, vendar spet ni pri tistih, ki se ukvarjajo z organizacijo koncertov, posebnega interesa. Fantje želijo svoje instrumente predvsem uveljaviti, jih približati ljudem, ne pa komu odžirati kruh. Dejan je po srednji šoli razmišljal o Akademiji za glasbo. Vendar na tej akademiji ni oddelka za harmoniko. Preostane edino študij v tujini, za katerega bi lahko rekli, da ga danes finančno ne zmore vsak. Tudi Pedagoška akademija ni ustrezala njegovim načrtom, nazadnje pa je precej ne-nančrtovano pristal na Filozofski fakulteti, smer muzikologija. Ko sem ga vprašala, kaj pravzaprav 3je muzikologija, je pojasnil, daje to nauk o glasbeni umetnosti, ukvarja se s teorijo in zgodovino glasbe. Vendar je to področje pri nas še precej neraziskano in nerazvito in prav v tem je mik za Dejana. Prvi študij muzikologije se veliko ukvarja z zgodovino glasbe. Tu ni tistih »klasičnih« skladateljev od Chopina naprej kot v srednji glasbeni šoli. Ta študij ti daje nekaj več. Resda ni neposrednega stika z instrumentom, so pa druge odlike študija. Prav zaradi tega zgubljenega neposrednega stika je pri igranju na harmoniko Dejan malo pavziral. Toda fant se je zamislil, da bi bilo škoda kar tako pokopati 10-letno vsakodnevno igranje in tako Dejan spet s pplno paro igra. Dejan je povedal, da je pri študiju muzikologije zelo veliko pridobil. Dobil je velik vpogled v zgodovino glasbe, prišel pa je tudi do prepričanja, da s »piflanjem« ne moreš doseči ničesar. Sam se moraš dokopati do bistva, sam primerjati, raziskovati. Morda muzikologija glasbo preveč znanstveno obravnava. Mogoče včasih celo preveč, ko je kakšno glasbeno obdobje, kakšno delo razstavljeno oz. sestavljeno in delčkov, kateri sami zase ne pomenijo ničesar. In včasih se zaloti pri vprašanju, ali je to res potrebno. Priznava pa, da mu je muzikologija odprla oči in ušesa. Kaj bo po končani fakulteti, se Dejan dokončno še ni odločil. Najprej ga čaka odsluženje vojaškega roka, nato pa ima na razpolago, da se z glasbo začne ukvarjati povsem profesionalno, za kar se ne ogreva, možnosti so v glasbeni kritiki, lahko bi se odločil za glasbenega urednika na radiu ali televiziji, še najbolj pa ga mika znanstve-no-raziskovalno področje glasbe. Seveda si Dejan niti približno ne umišlja, da bo po končani akademiji ji znal vse in se mu ne bo potrebno ničesar več naučiti. Človek se uči do svoje smrti. Od njega samega pa je odvisno, če se hoče učiti, če hoče spoznavati in odkrivati vedno nove stvari. Morda ti kakšna stvar ne prinese trenutnega uspeha, lahko pa je ta uspeh večji čez nekaj let. Kot sem že prej omenila, Dejan s prijatelji nastopa predvsem zaradi popularizacije instrumentov, v njegovem primeru je to gumbna harmonika z melodijskim basom. S prijateljem sta v preteklem letu igrala na Vrhniki, v Kočevju, Škofji Loki, itd. Vseh koncertov res ni bilo veliko, denarja pa sploh ne. * Tudi sicer ljudje še vse premalo poslušajo to zvrst glasbe. Prav zato bi se tokrat red zahvalil vsem tistim, ki so prisostvovali njegovemu letošnjemu koncertu v OŠ IC na Vrhniki, pa tudi ZKO Vrhnika, ki je prispevala finančna sredstva. Na Vrhniki je nastopal sam, posamezne skladbe pa so bile med seboj povezane s tekstom Nobelovega nagrajenca. Sicer se Dejan raje odloča za nastop v dvoje. S tem pade breme nastopa oz. tudi treme na dva. Če pa si na odru sam, ljudje gledajo samo tebe. Jasno je, da se pri igranju lahko zmoti vsak, tudi vrhunski glasbenik. Umetnost igranja je v tem, da znaš tako »luknjo« oz. spodrsljaj tako prekriti, da publika ne opazi in lepo delo spelješ do konca. To ti da samo rutina. In tega meni, da ima premalo. Z . 10-15 koncerti letno bi se to izboljšalo. Toda to bi bila ogromna obremenitev in vsega ne bi bilo mogoče hkrati opravljati. Že sedaj mu mama pravi, da je »puščavnik«, ko najraje ostaja v sobi, ob glasbi, kaj bi bilo šele potem, ko bi se moral pripravljati na koncerte. Upam, da ne bo narobe izzvenelo, ko Dejan pravi, da kljub vsemu nastopanju za Ljubljano še ni dovolj dober. Res, da je v ljubljanskih koncertih dvoranah tudi nekaj sno- bovstva, toda tu je tudi center glasbe in glasbenih strokovnjakov, zato se Dejan boji priti njim v roke. Kot že prej v pogovoru, sva še enkrat omenila denarne zadeve. Dejan se zaveda, da predstavlja njegova življenjska usmeritev tudi finančno obremenitev za starše. Z namenom, da bi jim to breme le nekoliko olajšal, Dejan poučuje harmoniko na vrhniški glasbeni šoli, oddelek v Borovnici. Tu gre za klasično klavirsko harmoniko, saj za gumbno z melodijskim basom ne vidi naslednika, potem ko bo moral v JNA. Iz njegovih besed o poučevanju sem razbrala, da se zelo trudi pri otrocih vzbuditi zanimanje za glasbo in jim posredovati tisto, kar je on sam že prejel od vzgojiteljev. Tudi tu se srečuje s problemom primerne literatu-, re. Zato jez veseljem pozdravil VVienglerjeve note za harmoniko, ki so najnovejša literatura na tem področju. Morda ga je prav pomanjkanje literature malo vzpodbudilo, da se je tudi sam poskušal v pisanju skladb za harmoniko. Zaenkrat so še skrivnost, saj jih ni še nikomur pokazal. Precej je kritičen in pripravljen tudi na poraz oz. kritiko, če pa bodo te skladbe pohvaljene, mu bo to spodbuda za naprej. Odloča se za cikluse kratkih skladb za nižje glasbene šole. Sodeloval je že na natečaju kot izvajalec na harmoniki, prva nagrada mu je za las ušla. Trema je pripomogla, da se je moral zadovoljiti s samo trejo nagrado. To pa je bilo tudi edino tekmovanje, ki se ga je udeležil. Veliko bolj so mu pri srcu koncerti, v kolikor seveda odštejemo tremo pred in med nastopom, ko se toliko parov oči upre v tvoje roke! Pogovarjala sva se tudi o tem, kje je v svetu mesto jugoslovanske in slovenske resne glasbe. Niti nismo tako zaostali. Slovenski modernjše usmerjeni avtorji se brez sramu lahko pokažejo povsem svetu. Tojenpr. potrdilo tudi imenovanje Primoža Ramovša za častnega doktorja glasbe v Ameriki Tudi kakšen nemški orkester poskusi z našimi avtorji, torej le nismo kar tako. Seveda daje Dejan iake pripombe tudi na podlagi lastnih spoznanj. Velikokrat hodi na koncerte v Ljubljano, velikokrat pa resni glasbi prisluhne tudi ob radiu in marsikaj tudi posname. . Običajno imamo ljudje take, ki se ukvarjajo z resno glasbo, za nekakšne sanjače. Nekateri res dajejo tak vtis, toda Dejan ne. Morda je včasih še preveč realističen in črnogled. Res da bi včasih vse skupaj poslal nekam, toda samo za mesec, dva, potem pa ne bi zmogel več brez svoje harmonike. Igranje mu pomeni veliko, veliko več, kot samo sprostitev. Zelo rad posluša oz. igra dela Gustava Mahlerja, Richarda Strausa, Bacha, toda ni njihov oboževalec in privrženec za vsako ceno. Del svojega srca je namreč oddal tudi jazz glasbi. Predvsem so mu pri srcu jazz klavirske skladbe. Temu primerno je založena tudi njegova zbirka piošč. Kijub temu, da jih je že veliko bi zbirko rad še izpopolnil. Morda kot po pomoti so se med temi ploščami znašle dve-tri plošče »popevk«. Vendar spet ne disco ali punk stil. O punku meni, da pi nas ideološko ni upravičen, sploh pa se mu zdi preveč ple-hak, mogoče pri nas niti ni najbolj iskren. Veliko je o tem razmišljal in tudi v pogovoru s prijatelji je prišlo do potrditve, dal pa nam je le nekaj novega. Niti njemu ni posebno všeč disco glasba, saj se mu po treh uradh disca zdijo že vse melodije enake. Seveda te glasbe ne omalovažuje. Meni, da je tudi za pisanje popevk potrebno znanje. Ceni na primer Šifrerja. Ko zaključujem tale sestavek, se mi zdi, da mi je Dejan povedal še veliko več in da marsičesa nisem napisala. Vsekakor pa bi rada Dejana predstavila kot nadarjenega mladega glasbenika, polnega volje in ljubezni do igranja. Z. T 8 Gojimo bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov Most bratstva od Šabca do Vrhnike j^e dobro seme pade na plodna ■ vedno ozeleni. Tako je bilo tudi Semenom prijateljstva med flovno šolo Mileve Kosovac iz IJbca in osnovno šolo Ivan Cankar z nike. Prvo seme prijateljstva je JNal pisatelj Miško Kranja Pred Piajstimi leti so pripotovala prva p^a iz Šabca na Vrhniko in obrat- no. Učenci obeh šol so se nekajkrat srečali, tako.v Srbiji kot v Sloveniji. Toda s prijatelstvom je tako kot s cvetom; če ga ne gojiš in neguješ skrbno, kmalu ovene. Toda seme vedno ostane... Tako je bilo tudi pri nas. Iz različnih vzrokov je bilo dopisovanje nekaj časa prekinjeno, pred dvema letoma pa je iz tega semena zopet pognal cvet. Dopisovati smo si začeli z učenci osmega razreda iz Šabca, zdaj pa našemu zgledu sledijo tudi učenci nekaterih petih razredov. Prvi in najtesnejši znanilci našega prijateljstva so bila pisma. Toda ni ostalo samo pri tem. Učenci 8. B razreda smo se odločili, da svoj končni izlet povežemo z obiskom svojih vrstnikov v Šabcu. Slovo prijateljev na železniški posta)! v Sabcu Po ogledu Beograda in ogledu hiše cvetja ter muzeja 25. maj smo se odpeljali k prijateljem v Šabac. Kakšen je bil prvi vtis, kakšni so bili prvi občutki ob srečanju? Pravzaprav ne vem. Zdelo se mi je, da se vse odvija z nekakšno vrtoglavo naglico in da je čas prenatrpan z novimi dogodki. Na hodnikih njihove šole so zelo razločno zvemeli pozdravi »pisemskih« tovarišev, zvenela so imena, mi pa smo iskali drug drugega. Vse se je pravzaprav v resnici začelo šele zvečer, ko smo se že spoznali in se vrnili v šolo na ples. Gostitelji so nam pripravili krajši program s pozdravnim nagovorom v slovenščini. Na sprejemu je bila tudi predstavnica Radia Šabac, tako da so o našem obisku poročali s pomočjo javnih medijev. Zvedeli smo tudi, da imajo krožek »povejmo slovensko« in se tudi tako skušajo približati našemu jeziku. Naslednji dan si je vsak s svojim gostiteljem ogledal mesto. Fantje obeh razredov so dopoldne igrali prijateljsko nogometno tekmo. (Naj prišepnem, da so zmagali Vrhničani.) Popoldne smo izkoristili za kopanje na Savi. Bili smo prijateljska, sproščena družba mladih z dveh različnih koncev domovine, ki ji jezik ni ovira za sproščen pogovor. Nekakšen »višek napetosti« pa se je porajal v nas tik pred odhodom vlaka. Pozdravljanja ni in nt hotelo biti konca, še en stisk roke, še ne po- ljub na lice, zadnja fotografija pred odhodom, pa pozdravi in klici z vlaka in.... in vrtnice, ki so nam jih podarili pred odhodom. Moje so že ovenele in vrtnice mojih sošolk tudi. Toda cvet prijateljstva ni ovenel. In tudi ne sme! DARINKA KODERMAN 8. B OŠ IVAN CANKAR VRHNIKA Sreča je u drugu, bratu Hiljade i hiljade pisama svake nedelje prodju kroz ruke poštara i u Šapcu in u Vrhnici. Ali jedna su bila nešto posebno. Već više od godinu dana iste mlade ruke pišu istu adresu na kovertu pisma. A ta, pisma kriju tajne drugarske, ljubavne, koje poveravamo bliskima iako na daljinu. Ta pisma su draga, uvek rado čekana, užurbano otvarana, pa so zato oštećeni veliki de-lovi koverta, ali pismo, pismo je celo, čitavo, neoštećeno. Čitaš ga i zamišljaš druga, drugaricu, povijenu za stolom kako pišu. U mislima lica im ne vidimo. Njihovo jedino lice su pisma. Ali pismo ni dovoljno da se oseti prava drugarska ljubav. Potrebna ti je njegova blizina, bar za trenutak da upotpuniš oseća-nje. I gle, ti, drugi, marljivi stvaraoci maratonskih pisama, ose- ti li su isto i došli su, došli su iz Vrhnike, ovde, u šabac. Pružili smo im ono što možemo — drugarstvo, nismo imali ništa drugo da im darujemo sem nas samih. Osetili smo da im je poklon drag, jer su osetili da naša srca kucaju istim ritmom. Uzajamno smo poklonili jedno drugima. Drug! To je nešto veliko. Ja nemam moći tako veliko, kao što je drugarstvo. Nemam reči, a i ne treba. Drugarstvo se ne objašnjava, drugarstvo i drug se doživljava i zato samo ovo mogu reći: Imaj druga, imaćeš drugarstvo, a kada stekneš i jedno i drugo, znaćeš šta je sreća. TANJA TRAJKOVIĆ VIII-2 OŠ MILEVA KOSOVAC ŠABAC Poročilo o izvajanju I. etape sanacije preskrbe z vodo V Slovenija avtovem servisu so začeli z gradnjo prizidka, da si bodo omogočili boljše delovne pogoje in širili svojo servisno dejavnost. Pred kratkim so podpisali pogodbo in bodo tako imeli še kompleten servis za Zetorjeve traktorje. Tehnični pregledi traktorjev Tehnični pregledi traktorjev so enkrat mesečno in sicer: 10. avgusta, 14. septembra, 12. oktobra, 9. novembra in 14. decembra od 8. do 20. ure, na Servisu Slo-venija-avta Vrhnika, Jelovškova ulica 6 od 29. junija 1983 dalje. Po potrebi bo občasno organiziran tehnični pregled traktorjev tudi v Borovnici. Lastniki traktorjev morajo prinesti s seboj vso potrebno dokumentacijo vozila in vso dodatno opremo. Slovenija avto Vrhnika Komisija je ugotovila, da je do 17. 6.1983 položenih 5200 m dolžnih metrov cevovoda z vsemi potrebnimi jaški. Položiti je treba še 1600m cevovoda s šestimi jaški. Pri polaganju, cevovoda je izvajalec presegel po terminskem planu predvidena dela. Na rekonstrukciji cevovoda, ki jo izvaja Komunalno podjetje Vrhnika je položenega 800m cevovoda od skupno 1225 m. Glede na terminski plan je tu izvajalec v manjši zamudi. Jeklene konstrukcije preko vodotokov so postavljene. Izvršeno je 70 odstotkov izkopa za cevovod od vodohrana do ceste Vrhnika-Bo-rovnica. Zamude, glede na terminski plan, so pri delih na vodo-hramu in pri izdelavi črpališč na obeh vodnjakih. Talna plošča vo-dohrama je pripravljena za betoniranje. Pripravljeni so vsi opaži in armatura, tako da bo betoniranje lahko hitro potekalo. Na črpališčih VD-1 je opravljen izkop in zabetonirana talna plošča, na črpališču VB-3 pa je opravljen izkop za talno ploščo. Kontejnerji za črpališče bodo dobavljeni do konca junija. Zaradi zamud posebno pri izdelavi vodohrama in črpališč je komisija organizirala dne 9.6.1983 sestanek, ki so se ga udeležili predstavniki izva- jalca, Občinske skupščine in Komu-nalno-cestne skupnosti. Na sestanku je bila med drugim postavljena izvajalcu zahteva, da v najkrajšem času z boljšo organizacijo in podaljšanjem delovnega časa, nadoknadi zamudo. Geološki zavod Ljubljana še naprej občasno, to je ob karakteristič-' nih vodostajih meri pretoke vode iz vodnjakov in vrtin na območju vršaja ter odvzema vzorce iz obeh vodnjakov. Te raziskave se izvajajo v okviru raziskovalne naloge »Raziskave možnosti bogatenja podtalnice, borovniškega in iškega vršaja z izviri Bistre. Količina iztekajoče vode iz vrtin in vodnjakov se v primerjavi z meritvami iz obdobja 1980-82 ni spremenila. Izvidi kemičnih in bakterioloških analiz o kvaliteti vode so še naprej neoporečni. VGP Hidrotehnik Ljubljana je naročena idejno-programska študija II. etape vodooskrbe, ki bo predvidoma dokončana do konca junija, investicijske zasnove pa bodo pripravljene do 20. julija 1983 tako, da bo z javnimi razpravami mogoče pričeti po dopustih. V teku je tudi priprava investicijskega programa za sekundarni vodovod PAKO v dolžini 446 m, s katerim bo del vasi, ki je sedaj oskrbovan iz izvira PAKO lahko priključen na nov vodni vir, sedanji izvir pa bo v celoti namenjen za tehnološko oskrbo tovarne Fenolit. Sredstva bodo zagotovljena iz samoprispevka. V mesecu juliju bodo predvidoma dokončana tudi gradbena dela na povezavi črpališča VD-1 z obstoji čim oskrbovalnim cevovodo BREG-BOROVNICA. KOMISk ZA SPREMLJANJE IZVAJANJE I. ETAP SANACIJE VODOOSKRBE OBČINI VRHNlK Asfaltiranje cest v KS Log Decembra meseca 1978 smo se krajani Loga z referendumom opredelili za uvedbo samoprispevka za asfaltiranje cest v krajevni skupnosti Log. Od skupnega števila 554 volilnih upravičencev je glasovalo 467 ali 84,30 %. Za uvedbo samoprispevka je glasovalo 386 ali 69,67%. Organizirali smo odbor za asfaltiranje, ki je pripravil program obstoječih cest, ki naj bi se asfaltirale s finančno konstrukcijo. Naleteli smo na kup težav: menjali tri izvajalce, imeli probleme z najetjem kreditov in končno podpisali samoupravni sporazum med SKIS in KS Log. Izvajalec je bil Komunalno podjetje Vrhnika. Na osnovi sporazuma s SKIS smo prispevali za asfaltiranje I. faze cest 49% oz. 5.480.989,00 din iz samoprispevka iz svojih neto osebnih dohodkov, 51 % oz. 5.704.703,00 din pa je prispeval SKIS Vrhnika, seveda izključno za izvedbo novih cest v Molah A in Ai. Do 31. 12. 1982 smo s samoprispevkom zbrali 5.290.625,35 din. Od tega: v letu 1979 674.090,15 v letu 1980 1.021.359,00 v letu 1981 1.573.498,00 v letu 1982 1.921.678,20 Skupaj 5.290.625,35 Našo obveznost do SKIS smo v celoti plačali meseca aprila 1983. V I. fazi, to je do konca septembra meseca 1980, so bile asfaltirane vse obstoječe ceste, ki so bile glede na neugodne kreditne pogoje in stabilizacijske ukrepe na podlagi medsebojnih dogovarjanj in usklajevanja v KS Log po posameznih zaselkih predlagane po vrstnem redu asfaltiranja. Asfaltirali smo cca 9000 m' cestnih površin. Ker se samoprispevek izteče 30. 12. 1983, smo se odločili, da asfaltiramo še preostale ceste iz referendumskega programa. V takoimenovani II. fazi asfalti- ramo cca 2500 m2. S tem bi praktično realizirali cca 95% referendumskega programa. Od treh ponudnikov smo se odločili za izvajalca SCT, ki ravnokar zaključuje dela »tamponiranja«. Vsa pogodbena dela so ovrednotena cca 1,9 mio novih din. Ker je bilo treba plačati vnaprej, s čimer smo si zagotovili še stare cene (pred zadnjo naftno podražitvijo), nam je priskočil na pomoč SKIS s premostitvenim posojilom. Do danes smo že vrnili 650.000 N din. Pri samem delu je odbor večkrat naletel na nepremostljive težave, vendar nam je zaenkrat vse uspelo na osnovi strpnega dogovarjanja optimalno rešiti. Ker se II. faza asfaltiranja cest praktično zaključuje, lahko že danes naredimo določene zaključke. Asfaltiranje cest je bilo v zadnjem obdobju obstoja KS Log gotovo eno izmed največjih skupnih akcij krajanov, s katero se je večina strinjala in jo podpirala. — Navkljub nekaterim začetnim nespornim težavam ta akcija kaže tudi na uspešno sodelovanje občinske samouprave s KS Log. V kolikor nam SKIS v letošnjem letu ne bi priskočil na pomoč z denarno prejnostitvijo, še danes ne bi potekalo asfaltiranje druge faze. — Navkljub stabilizacijskim časom, ko asfaltiranja cest niso med prioritetnimi akcijami, smo krajani Loga veliko pridobili, kar se odraža na čistosti okolja in medsebojni povezanosti. Uspešno je bilo organiziranih nekaj prostovoljnih akcij, katerih se je večina krajanov udeležila. — Ker je praktično referendumski program skoraj v celoti realiziran, to vsekakor vzbuja zaupanje pri ljudeh. Težki gospodarski situaciji navkljub, ko realni osebni dohodki stagnirajo, če bomo skrbno pripravili nove akcije, ki bodo združevale vsesplošne interese krajanov, lahko ra- , čunamo na uspešno sodelovanje vseh krajanov in s tem na nove pridobitve. Odbor za asfaltiranje ISKRA — Industrija širokopotrošnih izdelkov, n. sol. o. TOZD Tovarna antenskih naprav Vrhnika, n. suhi o. Vrhnika, Idrijska c. 42 Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. TEHNOLOGA I. Pogoji: . — visoka izobrazba strojne tehnološke smeri ter 2 leti delovnih izkušenj, — poskusno delo traja 3 mesece 2. ORODJARJA — za izdelavo orodij za brizganje plastike ter rezilnih orodij 3. REZKALCA 4. BRUSILCA 5. STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA — za delo v orodjarni Pogoji: — pod 2., 3., 4. in 5. KV delavci ustrezne smeri, — zaželena je praksa, — poskusno delo traja 2 meseca 6. KONTROLORJA PROCESA Pogoji: KV strojni mehanik ter 4 leta delovnih izkušenj, — poskusno delo traja 2 meseca 7. ELEKTROMEHANIKA — ELEKTRONIKA Pogoji: — KV elektromehanik — elektronik ter 3 leta delovnih izkušenj, — poskusno delo traja 2 meseca 8. SNAŽILKE Pogoji: — osemletka, — starost nad 18 let, — poskusno delo traja 1 mesec Za opravljanje vseh del in nalog združujemo delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Nastop dela je mogoč takoj. Kandidati naj pošljejo pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8. dneh po objavi na naslov: ISKRA TOZD Tovarna antenskih naprav Vrhnika, Idrijska c. 42 — za komisijo za delovna razmerja. O izbiri bomo kandidate obvestili najkasneje v 8. dneh po sprejemu sklepa o izbiri kandidata. '___i LINIJA: LJUBLJANA—VRHNIKA KM POSTAJE "■1 2 3 4 0 LJUBLJANA 5.40 5.50 6.05 6.20 6.30 3 Lj. Tob. tovarna 5.45 5.55 6.10 6.25 6.35 4 Ljubljana Vič 5.48 5.58 6.13 6.28 6.38 5 Dolgi most 1 5.50 6.00 6.15 6.30 6.40 7 Dolgi most II 5.52 6.02 6.17 6.32 6.42 8 Na gmajnici 5.54 6.04 6.19 6.34 6.44 10 Brezovica 1 5.57 6.07 6.27 6.37 6.47 11 Brezovica II 5.58 6.08 6.23 6.38 6.48 12 Dragomer 6.00 6.10 6.25 6.40 6.50 14 Log šola 6.03 6.13 6.28 6.43 6.53 15 Log vas 6.05 6.15 6.30 6.45 6.55 16 Lesno brdo 6.06 6.16 6.31 6.46 6.56 17 Drenov grič 6.09 6.19 6.34 6.49 6.59 20 Sinja gorica 6.12 6.22 6.37 6.52 7.01 21 Vrhnika Mantova 6.14 6.24 6.39 6.54 7.04 22 VRHNIKA 6.15 6.25 6.40 6.55 7.05 SEZONSKI AVTOBUSNI VOZNI RED i 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 7.00 7.05 7.08 7.10 7.12 7.14 7.17 7.18 7.20 7.23 7.25 7.26 7.29 7.32 7.34 7.35 7.30 8.00 7.35 8.05 7.38 8.08 7.40 8.10 7.42 8.12 7.44 8.14 7.47 8.17 7.48 8.18 7.50 8.20 7.53 8.23 7.55 8.25 7.56 8.26 7.59 8.29 8.02 8.32 8.04 8.34 8.05 8.35 8.30 8.35 8.38 8.40 8.42 8.44 8.47 8.48 8.50 8.53 8.55 8.56 8.59 9.02 9.04 9.05 9.00 9.05 9.08 9.10 9.12 9.14 9.17 9.18 9.20 9.23 9.25 9.26 9.29 9.32 9.34 9.35 9.30 9.35 9.38 9.40 9.42 9.44 9.47 9.48 9.50 9.53 9.55 9.56 9.59 10.02 10.04 10.05 10.00 10.05 10.08 10.10 10.12 10.14 10.17 10.18 10.20 10.23 10.25 10.26 10.29 10.32 10.34 10.35 10.30 10.35 10.38 10.40 10.42 10.44 10.47 10.48 10.50 10.53 10.55 10.56 10.59 11.02 11.04 11.05 11.00 11.05 11.08 11.10 11.12 11.14 11.17 11.18 11.20 11.13 11.15 11.16 11.19 11.22 11.24 11.25 11.30 11.35 11.38 11.40 11.42 11.44 11.47 11.48 11.50 11.53 11.55 11.56 11.59 12.02 12.04 12.05 12.00 12.05 12.08 12.10 12.12 12.14 12.17 12.18 12.20 12.23 12.25 12.26 12.29 12.32 12.34 12.35 12.20 12.25 12.28 12.30 12.32 12.34 12.37 12.38 12.40 12.43 12.45 12.46 12.49 12.52 12.54 12.55 12.40 13.00 13.20 13.40 14.00 14.15 14.30 14.40 14.50 15.00 15.15 15.30 15.45 12.45 13.05 13.25 13.45 14.05 14.20 14.35 14.45 14.55 15.05 15.20 15.35 15.50 12.48 13.08 13.28 13.48 14.08 14.23 14.38 14.48 14.58 15.08 15.23 15.38 15.53 12.50 13.10 13.30 13.50 14.10 14.25 14.40 14.50 15.00 15.10 15.25 15.40 15.55 12.52 13.12 13.32 13.52 14.12 14.27 14.42 14.52 15.02 15.14 15.27 15.42 15.57 12.54 13.14 13.34 13.54 14.14 14.29 14.44 14.54 15.04 15.14 15.29 15.44 15.59 12.57 13.17 13.37 13.57 14.17 14.32 14.47 14.57 15.07 15.17 15.32 15.47 16.02 12.58 13.18 13.38 13.58 14.18 14.33 14.48 14.58 15.08 15.18 15.33 15.48 16.03 13.00 13.20 13.40 14.00 14.20 14.35 14.50 15.00 15.10 15.20 15.35 15.50 16.05 13.03 13.23 13.43 14.03 14.23 14.38 14.53 15.03 15.13 15.23 15.38 15.53 16.08 13.05 13.25 13.45 14.05 14.25 14.40 14.55 15.05 15.15 15.25 15.40 15.55 16.10 13.06 13.26 13.46 14.06 14.26 14.41 14.56 15.06 15.16 15.26 15.41 15.56 16.11 13.09 13.29 13.49 14.09 14.29 14.44 14.59 15.09 15.19 15.29 15.44 15.59 16.14 13.12 13.32 13.52 14.12 14.32 14.47 15.02 15.12 15.22 15.32 15.47 16.02 16.17 13.14 13.34 13.54 14.14 14.34 14.49 15.04 15.14 15.24 15.34 15.49 16.04 16.19 13.15 13.35 13.55 14.15 14.35 14.50 15.05 15.15 15.25 15.35 15.50 16.05 16.20 KM POSTAJE 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 0 LJUBLJANA 3 Lj. Tob. tovarna 4 Ljubljana Vič 5 Dolgi most I 7 Dolgi most II 8 Na gmajnici 10 Brezovica I 11 Brezovica II 12 Dragomer 14 Log šola 15 Log vas 16 Lesno brdo 17 Drenov grič 20 Sinja gorica 21 Vrhnika Mantova 22 VRHNIKA —Mer. KM POSTAJE 16.00 16.05 16.08 16.10 16.12 16.14 16.17 16.18 16.20 16.23 16.25 16.28 16.29 16.32 16.34 16.35 16.30 16.35 16.38 16.40 16.42 16.44 16.47 16.48 16.50 16.53 16.55 16.58 16.59 17.02 17.04 17.05 17 18 17.00 17.05 17.08 17.10 17.12 17.14 17.17 17.18 17.20 17.23 17.25 17.26 17.29 17.32 17.34 17.35 19 17.30 17.35 17.38 17.40 17 42 17.44 17.47 17.48 17.50 17.53 17.55 17.56 17.59 18.02 18.04 18.05 18.00 18.05 18.08 18.10 18.12 18.14 18.17 18.18 18.20 18.23 18.25 18.26 18.29 18.32 18.34 18.35 18.30 18.35 18.38 18.40 18.42 18.44 18.47 18.48 18.50 18.53 18.55 18.56 18.59 19.02 19.04 19.05 19.00 19.05 19.08 19.10 19.12 19.14 19.17 19.18 19.20 19.23 19.25 19.26 19.29 19.32 19.34 19.35 19.30 19.35 19.38 19.40 19.42 19.44 19.47 19.48 19.50 19.53 19.55 19.56 19.59 20.02 20.04 20.05 20.00 20.05 20.08 20.10 20.20 20.14 20.17 20 18 20.20 20.23 20.25 20.26 20.29 20.32 20.34 20.35 20.30 20.35 20.38 20.40 20.42 20.44 20.47 20.48 20.50 20.53 20.55 20.56 20.59 21.02 21.04 21.05 21.00 21.05 21.08 21.10 21.12 21.14 21.17 21.19 21.20 21.23 21.25 21.26 21.29 21.32 21.34 21.35 21.40 21.45 21.48 21.50 21.52 21.54 21.57 21.59 22.00 22.03 22.05 22.06 22.09 22.12 22.14 22.15 22.30 22.35 22.38 22.40 22.42 22.44 22.47 22.49 22.50 22.53 22.55 22.56 22.59 23.02 23.04 23.05 23.20 23.25 23.08 23.30 23.32 23.34 23.37 23.39 23.40 23.43 23.45 23.46 23.49 23.52 23.54 23.55 24.00 00*05 00.08 00.10 00.12 00.14 00.17 00.19 00.20 00.23 00.25 00.26 00.29 00.32 00.34 00.35 LINIJA: VRHNIKA—LJUBLJANA KM POSTAJE 1 8 9 10 11 12 13 14 15 16 0 1 4 5 6 7 8 10 11 12 14 15 17 18 19 22 VRHNIKA —Mer. Vrhnika Mantova Sinja gorica Drenov grič Lesno brdo Log vas Log šola Dragomer Brezovica II Brezovica I Na gmajnici Dolgi most II Dolgi most I Ljubljana-Vič Lj. Tob. tovarna LJUBLJANA 5.00 5.01 5.03 5.06 5.09 5.10 5.12 5.15 5.17 5.19 5.21 5.23 5.25 5.27 5.30 5.35 5.15 5.16 5.18 5.21 5.24 5.25 5.27 5.30 5.32 5.33 5.36 5.38 5.40 5.42 5.45 5.50 5.30 5.31 5.33 5.36 539 5.40 5.42 5.45 5.47 5,48 5.51 5.53 5.55 5.57 6.00 6.05 5.45 5.46 5.48 5.51 5.54 5.55 5.57 6.00 6.02 6.03 6.06 6.08 6.10 6.12 6.15 6.20 5.55 5.56 5.58 6.01 6.03 6.04 6.06 6.09 6.11 6.12 6.15 6.17 6.19 6.22 6.25 6.30 6.05 6.06 6.08 6.11 6.14 6.15 6.17 6.20 6.22 6.23 6.26 6.28 6.30 6.32 6.35 6.40 6.15 6.16 6.18 6.21 6.24 6.25 6.27 6.30 6.32 6.33 6.36 6.38 6.40 6.42 6.45 6.50 6.30 6.31 6.33 6.36 6.39 6.40 6.42 6.45 6.47 6.48 6.51 6.53 6.55 6.57 7.00 7.05 6.45 7.00 6.46 7.01 6.48 7.03 6.51 7.06 6.53 7.09 6.54 7.10 6.56 7.12 6.59 7.15 7.01 7.17 7.02 7.18 7.05 7.21 7.07 7.23 7.09 7.25 7.11 7.27 7.15 7.30 7.20 7.35 7.20 7.21 7.23 7.26 7.29 7.30 7.32 7.35 7.37 7.38 7.41 7.43 7.45 7.47 7.50 7.55 7.40 8.10 7.41 8.11 7.43 8.13 7.46 8.16 7.49 8.19 7.50 8.20 7.52 8.22 7.55 8.25 7.57 8.27 7.58 8.28 8.01 8.31 8.03 8.33 8.05 8.35 8.07 8.37 8.10 8.40 8.15 8.45 8.40 9.10 8.41 9.11 8.43 9.13 8.46 9.16 8.49 9.19 8.50 9.20 8.52 9.22 8.55 9.25 8.57 9.27 8.58 9.28 9.01 9.31 9.03 9.33 9.05 9.35 9.07 9.37 9.10 9.40 9.15 9.45 9.40 9.41 9.43 9.46 9.49 9.50 9.52 9.55 9.57 9.58 10.01 10.03 10.05 10.07 10.10 10.15 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 KM POSTAJE 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 0 1 4 5 6 7 8 10 11 12 14 15 17 18 19 22 VRHNIKA — Mer. Vrhnika, Mantova Sinja gorica Drenov grič Lesno brdo Log vas Log šola Dragomer Brezovica II Brezovica I Na gmajnici Dolgi most II Dolgi most I Ljubljana-Vič Lj. Tob. tovarna LJUBLJANA 10.10 10.11 10.13 10.16 10.19 10.20 10.22 10.25 10.27 10.28 10.31 10.33 10.35 10.37 10.40 10.45 10.40 10.41 10.43 10.46 10.49 10.50 10.52 10.55 10.57 10.58 11.01 11.03 11.05 11.07 11.10. 11.15 11.10 11.11 11.13 11.16 11.19 11.20 11.22 11.25 11.27 11.28 11.31 11.33 11.35 11.37 11.40 11.45 11.40 11.41 11.43 11.46 11.49 11.50 11.52 11.55 11.57 11.58 12.01 12.03 12.05 12.07 12.10 12.15 12.05 12.06 12.08 12.11 12.14 12.15 12.17 12.20 12.22 12.23 12.26 12.28 12.30 12.32 12.35 12.40 12.40 12.41 12.43 12.46 12.49 12.50 12.52 12.55 12.57 12.58 13.01 13.03 13.05 13.07 13.10 13.15 13.00 13.01 13.03 13.06 13.09 13.10 13.12 13.15 13.17 13.18 13.21 13.23 13.25 13.27 13.30 13.35 13.20 13.40 13.21 13.41 13.23 13.43 13.26 13.46 13.29 13.49 13.30 13.50 13.32 13.52 13.35 13.55 13.37 13.57 13.38 13.58 13.41 14.01 13.43 14.03 13.45 14.05 13.47 14.07 13.50^14.10 13.55 14.15 14.00 14.01 14.03 14.06 14.09 14.10 14.12 14.15 14.17 14.18 14.21 14.23 14.25 14.27 14.30 14.35 14.20 14.21 14.23 14.26 14.29 14.30 14.32 14.35 14.37 14.38 14.41 14.43 14.45 14.47 14.50 14.55 14.40 14.41 14.43 14.46 14.49 14.50 14.52 14.55 14.57 14.58 15.01 15.03 15.05 15.07 15.10 15.15 14.50 14.51 14.53 14.56 14.59 15.00 15.02 15.05 15.07 15.08 15.11 15.13 15.15 15.17 15.20 15.25 15.05 15.06 15.08 15.11 15.14 15.15 15.17 15.20 15.22 15.23 15.26 15.28 15.30 15.32 15.35 15.40 15.15 15.16 15.18 15.21 15.24 15.25 15,27 15.30 15.32 15.33 15.36 15.38 15.40 15.42 15.45 15.50 0 1 4 5 6 7 8 10 11 12 14 15 17 18 19 22 VRHNIKA —Mer. Vrhnika — Mant. Sinja gorica Drenov grič Lesno brdo Log.vas Log. šola Dragomer Brezovica II Brezovica I Na gmajnici Dolgi most II Dolgi most I Lj. Vič Lj. Tob. tov. LJUBLJANA 15.40 15.41 15.43 15.46 15.49 15.50 15.52 15.55 15.57 15.58 16.01 16.03 16.05 16.07 16.10 16.15 16.10 16.11 16,13 16.16 16.19 16.20 16.22 16.25 16.27 16.28 16.31 16.33 16.35 16.37 16.40 16.45 16.40 16.41 16.43 16.46 16.49 16.50 16.52 16.55 16.57 15.58 17.01 17.03 17.05 17.07 17.10 17.15 17.10 17.11 17.13 17.16 17.19 17.20 17.22 17.25 17.27 17.28 17.31 17.33 17.35 17.37 17.40 17.45 17.40 17.41 17.43 17.46 17.49 17.50 17.52 17.55 17.57 17.58 18.01 18.03 18.05 18.07 18.10 18.15 18.10 18.11 18.13 18.16 18.19 18.20 18.22 18.25 18.27 18.28 18.31 18.33 18.35, 18.37 18.40 18.45 18.40 18.41 18.43 18.40 18.49 18."50 18.52 18.55 18.57 18.58 19.01 19.03 19.05 19.07 19.10 19.15 19.10 19.11 19.13 19.16 19.19 19.20 19.22 19.25 19.27 19.28 19.31 19.33 19.35 19.37 19.40 19.45 19.40 19.41 19.43 19.46 19.49 19.50 19.52 19.55 19.57 19.58 20.01 20.03 20.05 20.07 20.10 20.15 20.10 20.11 20.13 20.16 20.19 20.20 20.22 20.25 20.27 20.28 20.31 20.33 20.35 20.37 20.40 20.45 20.40 20.41 20.43 20.46 20.49 20.50 20.52 20.55 20.57 20.58 21.01 21.03 21.05 21-07 21.10 21.15 21.40 21.41 21.43 21.46 21.49 21.50 21.52 21.55 21.57 21.58 22.01 22.03 22.05 22.07 22.10 22.15 22.40 22.41 22.43 22.46 22.49 22.50 22.52 22.55 22.57 22.58 23.01 23.03 23.05 23.07 23.10 23.15 23.25 23.16 23.18 23.21 23.24 23.25 23.27 23.30 23.32 23.33 23.36 23.38 23.40 23.42 23.45, 23.40 OPOMBA: Vozi v ponedeljek, torek, sredo, četrtek in petek. Sobotni in nedeljski vozni red ostane nespremenjen. Rok veljavnosti: 5. 7. 1983 — 31. 8.1983. Ob 4. juniju — »dnevu krvodajalcev« Letos praznujemo v Sloveniji jubilej prostovoljnega krvodajalstva; pred 30 leti je prevzel organiziranje, spodbujanje in zbiranje prostovoljnih krvodajalcev Rdeči križ Slovenije. Temelji, na katerih se je začelo razvijati prostovoljno krvodajalstvo in zbiranje krvodajalcev, slonijo na globokem humanizmu in zavesti človeške solidarnosti do sočloveka, ki mu je kri potrebna za zdravljenje, še večkrat pa za rešitev življenja. Iz leta v leto. odkar je organizacija Rdečega križa pred 30 leti odgovorno prevzela to družbeno obvezo, se veča število krvodajalcev. Leta 1952 jih je bilo 11.694. Leta 1953, ko je postalo krvodajalstvo na solidarni osnovi brezplačno, se je na akcijo odzvalo že 20.210 krvodajalcev. Leta 1982 pa je prišlo na odvzem krvi že 110.491 krvodajalcev. Leta 1982 pa je prišlo na odvzem krvi že 110.491 krvodajalcev. Ti podatki prepričljivo govore o izredni množičnosti prostovoljnih krvodajalcev. Danes lahko govorimo o krvodajalstvu kot vrednoti, ki v samoupravni socialistični družbi pomeni tisto dejavnost, s katero se na zelo konkreten način odraža človeška solidarnost. Ob letošnjem dnevu krvodajalcev, 4. juniju, je občinski odbor Rdečega križa Vrhnika pripravil pogovor z organizatorji krvodajalskih akcij v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih, na katerem so udeleženci poudarili, da so k tako razvitemu krvodajalstvu v občini pripomogli predvsem aktivisti Rdečega križa v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih, sindikati, SZDL, ZSMS in drugi, ki nenehno sodelujejo pri spodbujanju občanov za dajanje krvi ter zdravstvo, ki se je razvijalo hitreje tudi zaradi krvi, tega dragocenega zdravila. Nadalje so se zavzeli za to, da bo v jubilejnem letu potrebno posebno pozornost posvetiti pridobivanju novih, predvsem mladih krvodajalcev. Prav povsod je potrebno poudariti, da je ta množična akcija obveza in dolžnost vsakega zdravega občana. To naj bo naš skupen cilj, želja in delovni program ob 30-letnici prostovoljnega krvodajalstva na Slovenskem. Če se zavedamo, da je krvodajalstvo pomembna družbena vrednota, ki prispeva k socializaciji družbe, nam preostane le še to, da si še naprej prizadevamo za nje- gov uspešen razvoj. In kaj bo zanimalo krvodajalca? Kri hranimo na + 4" C do +6°, uporabna pa je, če je pra vilno hranjena,21 dni.' Ni potrebno, da bolnik dobi kri z vsemi njenimi se-> stavnimi deli. Sodobna zdravstvena služba teži za tem, da prejme bolnik samo tisti del krvi, ki ga zares potrebuje. S specifičnimi sestavinami krvi zdravijo obolenja novorojenčkov, zlatenico, uporablja se proti klopnemu meningitisu, tetanusu, steklini, nepogrešljiva pa je kri pri porodih in operacijah. To je samo del posegov, pri katerih je potrebna kri in iz nje pridobljene sestavine. Od teh sestavin naj tokrat omenimo Crvoprecipitat — to je beljakovina, ki vsebuje antihemofilni globulin, potreben pri strjevanju krvi. , Uspešno se uporablja za zdravljenje hemofilije. Hemofilija je dedna bolezen in za njo zbolijo le moški. Tak bolnik lahko izkrvavi ob najmanjši operaciji oz. poškodbi. In naj ne bo odveč podatek, da je za življenje enega samega hemofilitika potrebno, da pride na odvzem krvi 160 krvodajalcev v enem letu! V Sloveniji živi okrog 130 ljudi s to boleznijo. Se bi lahko naštevali, kako in kolikim je darovana kri rešila življenje. Vredno si je tudi zapomniti, da je za eno samo operacijo potrebnih najmanj 7 krvodajalcev. Obveščamo občane, da bo naslednja krvodajalska akcija po programu Rdečega križa Slovenije ponovno na Vrhniki, v četrtek, 4. avgusta 1983, s pričetkom odvzemanja krvi ob 7. uri v Mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki, in sicer za prebivalce Vrhnike, na Vrhniki zaposlene od 7. do 10. ure, za delovne organizacije in prebivalce ostalih krajevnih skupnosti pa od 10. do 13. ure. Prosimo, da se krvodajalci držijo časovnega razporeda, saj bomo le tako skušali preprečiti odvečno čakanje in omogočili ekipi transfuzijske postaje iz Ljubljane nemoteno delo. Delovne organizacije bodo o podrobnejšem časovnem razporedu obvestili naknadno, po prejemu poimenskih seznamov. PREVOZI IZ POSAMEZNIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI BODO NA DAN KRVODAJALSKE AKCIJE ORGANIZIRANI PO SLEDEČEM RAZPOREDU Ura Zbirno mesto 11.05 DRAGOMER-LUKOVICA gasilski dom odhoda Kraj 11.10 LOG trgovina 10.00 ZABOČEVO Suhadolnik 11.15 DRENOV GRIČ- 10.05 BREZOVICA gasilski dom LESNO BRDO trgovina 10.10 BOROVNICA pošta 10.15 BREG Fenolit 10.20 ZAPLANA gostilna Mesec 10.20 DOL H rovati n 10.30 ZAPLANA pri cerkvi 10.25 BISTRA grad 10.50 STARA VRHNIKA trgovina 10.30 VERD Zadružni dom 11.20 PODLIPA gostilna Vrtnar 10.40 SINJA GORICA Japelj 11.35 VELIKA LIGOJNA pri kapeli 10.45 BLATNA BREZOVICA trgovina 11.40 MALA LIGOJNA gasilski dom 10.50 BEVKE gasilski dom 11.50 SINJA GORICA avtobusna postaja Popestren vsakdan v Domu počitka Verjetno ste v eni prejšnjih številk Našega časopisa prebrali, kako živijo in s čim se ukvarjajo v Domu počitka na Vrhniki. Da so te dni organizirali pravi piknik v naravi, pa verjetno še niste slišali. V petek, 23. junija, popoldne, se je na prijetnem prostoru pred Domom počitka na Vrhniki zbralo kakih 100 oskrbovancev tega doma, z eno besedo, vsi, ki so lahko zapustili svoje sobe in potem uživali na vrtu v prijetnem vzdušju. Piknik je s pomočjo in Razumevanjem vodstva Doma teri oskrbovanci ne morejo prenašati dolgega sedenja, zato so jim pomagali tudi nazaj v sobe. Mojca je menila, da bom vzdušje najbolje občutila, če se bom usedla kar med same oskrbovance. Posadila me je poleg Marjance, za katero mi je poti-homa izdala, da se je nedavno tega v Domu omožila. Morda je bila malo tudi zaradi tega prav dobre volje. Sicer pa so bili tudi ostali oskrbovanci dobro razpoloženi in se kar niso mogli načuditi, da se tudi njim dogaja kaj takega, kar po- m. Za prijetno razpoloženje je poskrbel pihalni orkester Amatersko radiogonio-metriranje Na občinskem ARG prvenstvu 4. 6. 1983 na Trojici so bili doseženi naslednji rezultati: PIONIRJI: 1. Matejka Japelj, R. K. »I. C. « Vrhnika, 2. Matejka Oblaj, RK. »I. C« Vrhnika, 3. Mitja Gjura, R. K. Triglav Ljubljana, 4. Mišo Kanlić R. K. Triglav Ljubljana. 5. Franjo Čretnik R. K: »I. C« Vrhnika, 6. Tomaž Miku-lan R. K. »I. C« Vrhnika. JUNIORJI: 1. Peter Kobal R. K. »I. C« Vrhnika, 2. Bojan Gabrovšek, R. K. »I. C« Vrhnika. SENIORJI: ». Vilko Oblak, R. K. »I. C« Vrhnika Prvenstva ARG Zveze radioamaterjev Slovenije v Po-. stojni dne 11. 6. 1981 sta se udeležila samo dva predstavnika našega kluba; Peter Celarc je bil 11. med juniorji, Vilko Oblak pa 15. med se-niorji. RADIOKLUB IVAN CANKAR VRHNIKA Kri rešuje življenje KRI... samo tri črke in takšna čudežna moč! Kaj je pravzaprav v njej? Vse mogoče.. v njej je skrito vrenje življenja, v njej je skrito vse naše trpljenje, vse pesmi in smeh, vse delo in boj; vse naše življenje. Včasih se nam zdi, da so ji vile sojenice ob rojstvu navdihnile nek čudežni, nadze-meljski in nadživljenjski pečat. Pa vendar je kri porojena iz življenja in življenje je porojeno iz nje. Zadnjič sem premišljevala o nas, o ljudeh... Gledamo v vesolje in se slepo zazrti v svojo moč in samostojnost --sploh ne zavedamo svoje majhnosti in odvisnosti. »Tu-tu, Tu-tu, tu-tu...,« nekje v daljavi sem prav v tem trenutku zaslišala glas rešilnega avtomobila. Kako pošastno so se skladale moje misli z njim! Premišljujem o nesreči, o krvi, o ljudeh, ki to tekočino potrebujejo. Da — brez krvi ni življenja in brez življenja ni človeštva. Mi pa hočemo živeti in biti človeštvo! Hočemo ustvarjati, se boriti, trpeti graditi... Zato si moramo pomagati tudi s krvjo in predvsem s krvjo! Svet je pravzaprav majhen in na tisoče nesreč se zgodi vsak dan... Na tisoče življenj ugasne vsak dan. Koliko bi jih šele, če ne bi bilo krvi? Krvi ljudi, ki se zavedajo njenega pomena. Človek, daruj kri, če hočeš, da bo človek še naprej ustvarjal, živel, se boril, trpel, gradil in... bil človeštvo! Na tisoče je ljudi, ki vsak dan potrebujejo pomoč, vsi tisoči jo dobijo. Koliko življenj bi ugasnilo, če ne bi bilo krvi! Krvi ljudi, ki se zavedajo njenega pomena. Človek, daruj kri, če hočeš, da bo človek še naprej ustvarjal, živel, se boril, trpel, gradil in... bil človeštvo! Saj vendar hočemo živeti in biti človeštvo!! DARINKA KODERMAN, 8.b OŠ IVAN CANKAR AKCIJA ZBIRANJA OBLAČIL, OBUTVE, POSTELJNINE, ŠOTOROV IN TEKSTILNIH ODPADKOV Zbrali so veliko oblačil Občasno zbiranje oblačil, obutve in posteljnine, ki so ga pred letom 1967 izvajale organizacije Rdečega križa Slovenije le ob večjih naravnih nesrečah, so prerasle v stalno vsakoletno organizirano solidarnostno akcijo, v kateri se vsakokrat zbere več oblačil, obutve, posteljnine, pohištva in tekstilnih odpadkov, saj so vsakodnevne materialne potrebe socialno ogroženih občanov še vedno tolikšne, da se zbrano blago v veliki meri koristi za nuđenje pomoči posameznim občanom in družinam, ki takšno pomoč potrebujejo. Letošnja akcija zbiranja uporabnih in neuporabnih predmetov je bila v občini Vrhnika široko zastavljena. Občani so bili o akciji obveščeni s plakati, preko sredstev javnega obveščanja, prav tako pa so bila pisno obveščena vsa gospodinjstva po krajevnih skupnostih. Čeprav je na dan akcije neusmiljeno deževalo, je le-ta uspela in je bil material zbran in do 20. ure oddan v skladišču pri Črnem orlu. Edino v Zaplani je bil zbran material odpeljan'z zbirnega mesta v naslednjih dneh. Ob tej priložnosti se občinski odbor RK Vrhnika zahvaljuje aktivistom RK za sodelovanje, krajevnim odborom RK in krajevnim konferencam SZDL za organizacijo akcije v njihovih KS, Industriji usnja Vrhnika in občinskemu štabu za teritorialno obrambo za odvoz zbranega blaga v skladišče, predvsem pa smo dolžni pohvaliti učence osnovnih šol, saj jih je kljub slabemu vremenu v akciji sodelovalo veliko, samo v Borovnici 80. Občanom naj povemo, da je skladišče, kjer se hranijo uporabna oblačila, urejeno, da so oblačila v glavnem sortirana in sta za to delo aktivistki krajevne organizacije RK Vrhnika porabili kar precej prostovoljnih delovnih ur, za kar se jima tudi zahvaljujemo. Povemo naj še, da so v skladišču oblačila in obutev samo od letošnje zbiralne akcije. Pomoč z zbranim blagom bomo nudili socialno ogroženim družinam, otrokom, bolnikom in njihovim družinam, socialnim podpirancem, varovancem v domovih za ostarele občane, invalidski organizaciji in ostalim, saj so potrebe še vedno velike in jih bomo reševali v stalnem stiku s socialno službo v občini, šolami, zdravstveno službo in z ostalimi dejavniki, ki rešujejo tovrstne probleme. Dosedanji rezultati akcije -nam govore, da so jo občani sprejeli. Z zbranimi količinami blaga bomo torej pokrivali vse potrebe v občini. Zbiranje oblačil, obutve, posteljnine in pohištva naj bi tudi v letu 1984 potekalo po usklajenih organizacijskih prijemih. V akciji naj bi sodelovali štabi civilne zaščite, gasilci, AMD in ostali v povezavi z OO RK in v sodelovanju s koordinacijskim odborom za razvijanje in uveljavljanje socialistične solidarnosti pri OK SZDL, saj je akcija sama družbeno koristna in ima poseben pomen za stabilizacijo gospodarstva. M. N. Tudi Kitajska je padla Nekateri radioamaterji se ukvarjajo s sestavljanjem radijskih postaj, tasterjev in drugih elektronskih naprav, ki omogočajo vzpostavljanje amaterskih zvez. Vendar pa se je v času, ko je mogoče kupiti odlične aparature na tržišču, zanimanje za konstruktorstvo zmanjševalo, obenem pa se je večalo število postaj v svetu. Tako nas je danes okrog milijon, ki se ukvarjamo s »klof arijo«, kakor po domače pravimo vzpostavljanju zvez. Število radioamaterjev je seveda najvišje v ZDA in na Japonskem, v vsaki čez 300.000, v Albaniji, Libiji in nekaterih otoških državicah pa ni niti enega. Do nedavnega je bilo enako tudi na Kitajskem. Jugoslovanski radioamaterji pa smo začeli v tej državi buditi zanimanje za to dejavnost skupno z ameriškimi kolegi. V mestu Beijing je bil ustanovljen prvi radio-klub, ki je do danes vzpostavil okrog 3500 zvez. V vsakem radioamaterju gori želja, da bi se pogovarjal s čim več državami, posebno s takimi, ki se redko pojavljajo na radijskih valovih. Kot mlad radioamater »si še v sanjah nisem upal predstavljati,« da bi se mojim »priklofanim« trofejam lahko pridružila tudi Kitajska. Že pred približno pol leta pa sem poslušal signale iz tega oddaljenega, politično zaprtega področja. Kakih 200 se nas je trlo na njegovi frekvenci, vendar je bila sreča le redkim naklonjena. Slišali smo ga samo kako uro, nakar je Kitajec aparaturo izklopil. Proti koncu maja, ko mi je učenje dopuščalo več prostega časa, sem v dopoldanskih urah, ko najlepše slišimo Japonce in Ruse, obrnil anteno proti Aziji. Slišal sem samo signale postaj iz držav, s katerimf sem že velikokrat vzpostavil zvezo. Iz telefo- pripravila nam že znana organizatorica kulturnega življenja v Domu, Mojca Drmota. In kot je že njena navada, je tudi tokrat poskrbela za prijeten kulturni dogodek. Na pikniku'so bili tako-rekoč vsi: od oskrbovancev, direktorice Doma, do ekonoma, skoraj vseh medicinskih sester in negovalk ter ostalega osebja. Vendar le-ti niso bili samo na pikniku. Najprej so poskrbeli, da so oskrbovanci bili postreženi z dobrotami z žara, in poleg vsega tudi še s »tekočino za poživitev obtoka«. Šele, ko so popolnoma Poskrbeli za oskrbovance, jih Povprašali po počutju in jim nasploh posvečali veliko pozornost, Potem so si postregli tudi sami. Vendar niso bili nemoteni; neka- pestri vsakdanji dan. Nazadnje je po vartu zadonela še pesem nekaterih oskrbovancev. Potem pa so na prizorišče z bobni prikorakale vrhniške ma-žuretke, za njimi pa člani vrhniškega pihalnega orkestra. Po pozdravnem nagovoru se je začel pravi koncert na prostem. Ko sem med njihovim igranjem pogledovala po oskrbovancih, jim je marsikatera roka ali noga dajala takt..; Najbrž bodo o tem prijetno preživetem popoldnevu oskrbovanci Doma počitka na Vrhniki še dolgo obujali spomine, vodstvu in osebju pa bo najbrž spodbuda za še kakšno podobno popestritev življenja v Domu. z. T. nije sem prišel na telegrafijo. Čez nekaj časa sem zaslišal izredno močan signal za katerega so se na veliko grebli. Klicnega znaka, po katerem bi lahko spoznal, za katero državo gre, ni dajal. Ker se za Rusa ali Japonca ne bi tako borili, sem pomislil na Indijo ali Pakistan. Po preteku kakih treh zvez sem zaslišal QRZ YU ONLY, kar je pomenilo, da želi zveze edino z Jugoslovani. Večkrat se zgodi, da odpotuje kak naš radioamater v bližnje zanimivejše države, re cimo Lichtenstein ali pa Mallor-co, od koder daje pri zvezah prednost rojakom. Upanje, da bi »naredil« novo državo, mi je splahnelo, čudilo pa me je neverjetno zanimanje ostalih evropskih kolegov. Nenadoma pa sem zaslišal klicni znak, ki je pomenil Kitajsko. Hitro sem reagiral in takrat je zadostoval že ena sam klic, katerega sem od razburjenja komaj spravil izpod prstov. Na Kitajskem je »klofal« Tomislav Dugeč iz Splita, ki sem ga poslušal tudi že takrat, ko je bil v Nepalu, kot član zadnje hrvaške alpinistične odprave, ki se je tragično končala. Vesel zaradi nenadejanega uspeha sem takoj napisal kartico za potrditev zveze in ga poslušal še kakšne pol ure. V kratkem roku sem prejel tudi njegovo s kitajskimi pismenkami okrašeno kartico, ki je potrdila prvo zvezo našega radiokluba s to državo. Ker pa so želje nas radioamaterjev brezkončne, bom mogoče imel kdaj srečo in držal v rokah kartico, ki jo je spisala roka kolega Kitajca. 73 (lep pozdrav) Peter Kobal Radioklub Ivan Cankar Takole si pred dražbo prisotni strokovnjaško ogledujejo raz- ... ki ga je kasneje Doro dobro pretopil v dobiček, saj je pro- Prijateljski pogovor med prireditvijo med podpredsednikom stavljeno pecivo... dal tudi kose, ki so bili spodaj zapečeni in predsednikom sveta krajevne skupnosti ali pa trenutek / počitka, kdo ve... Ta veseli dan na Logu Zabava je bila zabavna, čeprav bi lahko bila tudi klavrna — če bi na primer padel dež ali če bi polovica od nastopajočih gostov odpovedala ali če nihče ne bi hotel stopiti za šank... Ker pa je bila dobra volja in ker je bilo veliko Lo-žanov pripravljenih sodelovati, smo. pripravili zase in za krajane sosednjih krajevnih skupnosti 7. maja veselo praznovanje krajevnega praznika pod geslom »Sosed sosedu sosed« — ampak v dobrem, najboljšem smislu. Prišli so mladi in starejši, da bi se pod mlajem, ki so ga, 23 metrov visokega, postavili postavni moški. Dobre volje pa so prišli tudi gostje: Mateja Koležnik, Vera Pero-va, Neca Falk, Janez Eržen, Niko Goršič in seveda Andrej šifrer. Spored sta povezovala Metka šišernik-Volčič in Dare Milic, poleg otrok iz Dra-gomerja in Loga pa je nastopil tudi naš sosed, znani skladatelj Dušan Porenta. In zdaj imamo še enega znanega soseda, republiškega in zveznega prvaka v blok flavti, mladega Dušana Sodjo, ki ga je na veselem dnevu s kitaro spremljala se- stra Katarina. Šolarji so pod vodstvom likovne pedagoginje poslikali asfalt, gasilci so dopoldne pokazali, kako bi pogasili požar, če bi bilo ravno treba, veliko se jih je v starem kamnolomu položilo pred tarče in hotelo zadeti z malokalibrsko puško v črno... Ženske smo spekle pecivo, kruh, torte, nadev, pripravile kozji sir, kar smo na dražbi pretopili v denar... Na ta veseli dan na Logu se je dogajalo veliko zanimivega, ljudje so bili veseli in sproščeni, mladim smo pokazali, da se je tudi v resnih časih mogoče razvedriti in da pri tem leta sploh niso važna! Dobiček bo šel za otroška igrišča, vsi skupaj pa smo se dogovorili, da bo »Ta veseli dan na Logu« tradicionalna prireditev, vsako leto drugačna, prihodnjič morda z nekaj tipičnimi poudarki iz prejšnjega življenja ob barju. Za tokrat pa je pomembno, da smo se sosedje zbrali v tako velikem številu na enem prostoru in da je bil to resnično vesel, zabaven dan. M. V. Zvezni prvak v blok flavti Dušan Sodja je ob spremljavi sestre Katarine virtuozno odigral svojo točko in tudi doma dokazal, da je mojster svojega instrumenta maia sara pa je čisto zvezdniško, v naročju Dareta Milica, odpela lekcijo vsem, ki ne znajo varčevati, tudi tistim, ki ne ugašajo luči in tistim, ki švedrajo pete... VSE FOTOGRAFIJE: DRAGO TRETNJAK Tam, kjer so bile dopoldne košarkarske tekme, so popoldne zaplesala mlada dekleta na melodijo tistega dne še sveže Džull Tovarišice iz trgovine so spretno obvladovale vrsto pred šankom Jule se je postavil za raženj in ves čas skrbel za lačne želodce Delovni tabor trebča 83 Tega tabora se lahko udeleži vsak, ne glede na starost, od dijakov, študentov, kulturnih skupin, športnih ekip, družine (poskrbljeno za varstvo otrok). Urejuje se spominski park Trebča in pomaga vašča-nom pri raznih delih. Kaj in kako se bo delalo se boste odločali sami na samoupravni osnovi. Tu vlada resnično samoupravljanje in ne tako ■f.ol ste ga navajeni v vsakdanjem življenju. Delovni tabor bo odprt do 6.8.1983. Prijavite se lahko na OK ZSMS Vrhnika, Cankarjev trg 8 ali pa direktno v recepciji Atomskih toplic v Podčetrtku. Vidimo se na delovnem taboru Trebča. Brigadirski pozdrav! V«gojno-varsivena organizacija Vrhnika Tržaška c. 70 Vrhnika Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge: 1. VARUHINJE V VARSTVENI DRUŽINI na Vrhniki Pogoji: — da ima primeren prostor za varstvo otrok — da ima končano osnovno šolo — da je zdrava — da ima primeren in human odnos do otrok in staršev — da je moralno neoporečna — da ni mlajša kot 21 let in ne starejša kot 60 let — lokacija — center Vrhnike Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas s polnim delovnim časom. 2. KUHINJSKE POMOČNICE za enoto Dragomer 3. ČISTILKE za enoto Log Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas pod 2. za polni delovni čas pod 3. za polovični delovni čas Kandidati naj pošljejo vloge na gornji naslov v 8 dneh po objavi. Nastop dela 1.9. 1983. OBČANI POHITITE Z ZAMENJAVO OSEBNE IZKAZNICE! Veljavnost dosedanjih — starih — osebnih izkaznic poteče oktobra 1984. Po tem datumu ne bo mogoče uporabljati starih (na pošti, banki itd.). Da bi se izognili nepotrebni gneči in čakanju, pozivamo vse občane, ki še niso zamenjali osebnih izkaznic, da to storijo čimprej. Osebne izkaznice mora zamenjati vsak občan sam osebno in predložiti 2 (dve) fotografiji formata 3x3,5 cm in staro osebno izkaznico. OBČINSKI ODDELEK ZA NOTRANJE ZADEVE o i O | FOTOGRAFIJA £\| j 1.9X1 CM o i < i C/) \ i SOCIALISTIČNA FEDERATIVNA REPUBLIKA JUGOSLAVIJA ! SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJA OSEBNA IZKAZNICA imi in priimek 3»n. Miscc. Lrro m kraj rojstva občina republika ura. iT. stalno prebivališče in naslov m. p. _ ....... 4 jtj..... ■notna matična st1vilka občana poopm NOVO STALNO PREBIVALIŠČE kraj. ulica in hišna »T. M. P. ------------ podpis NOVO OSEBNO IME ODLIMANO PISMO Draga Marjanca K temu pisanju me je spravil paketek, ki sem ga dobila od sorodnice, zaposlene v ZRN. Prosila sem jo namreč, naj mi za božjo voljo pošlje kakšen par hlačnih nogavic. No, sedaj so tu pred menoj. Zanje sem dala 220,20 din; več kot polovica znaša poštnina od naše meje do nas, ostalo, točneje, 96,40 din, pa je carina. Morda se ti ne bo zdelo prav, da je tako velika carina za tri pare hlačnih nogavic, ampak carina, draga moja, je za zaščito domačih proizvodov. In prav je tako! Saj pri nasizdelamo ogromne količine hlačnih nogavic. Že res, da jih skoraj vse izvozimo In jih doma ostane bore malo, komaj za tiste srečnice, ki imajo prijateljice, zaposlene v trgovinah, ampak ne smemo gledati tako ozko. Država, se pravi mi, imamo od tega samo koristi: od izvoženih nogavic dobimo dragocene devize, za uvožene pa carino. Mar ni to zares brihtno?! Našemu gospodarstvu se obeta velik razcvet!!! In velika zahvala našim gospodarstvenikom, ki priznajo, da hlačnih nogavic ni, ker jih na veliko izvažamo, rešili so nas, ženske, občutkov slabe vesti. Kako neprijetno sem se počutila takrat, ko je osrednji ženski Tednik objavil, da higienskih vložkov ni, ker si delamo do doma prevelike zaloge. Ko sem to prebrala, sem šla globoko vase in si izprašala vest glede takih in podobnih zalog Ampak moja vest je bila čista. Nezaupljiva kot sem, sem šla še z nosom globoko v omare, priznam, da z rahlim upanjem, čeravno bi potem imela kosmato vest, ampak žalibog zaman; nikjer ni bilo pol piškavega vložka!!! Potem sem se spomnila, da so nas javna občila obveščala, da ni v trgovinah praška, sladkorja, olja, kave, bencina (skoraj vsega) zato, ker si delamo prevelike zaloge, pa mi je odleglo in sem nehala zardevati že ob besedici »zaloge«. Dokončno pa mi je odleglo potem, ko so nas nehali »farbati«, da smo pomanjkanju na tržišču krivi potrošniki, sami zaradi nediscipliniranosti pri nakupovanju. Končno je menda nekomu le kapnilo, da bi morala biti potem naša stanovanja velika kot javna skladišča, napolnjena z vsem mogočim in nemogočim. Sicer pa bi glede na pomanjkanje tekstilnih izdelkov, ki jih nI moč dobiti, nekdo »od zunaj« menil, da v naši enakopravni družbi nimamo ženske nobene besede, saj ni moč kupiti predvsem takih izdelkov, kijih potrebujejo izključno ženske. Le poglej: higienski vložki, hlačne nogavice in, kot se obeta, hit sezone, pomanjkanje spodnjih hlačk. Kakšen krasen razgled so si oskrbeli naši ekonomisti!!! Zamisli si glavno ulico, polno deklet in žena, ki jim poredni vetre nagajivo dviga lahna poletna oblačila. Pod njimi pa nič.... Menim pa, da se za vsakim tem spet skriva kakšna genialna gospodarska teza, ki nam obeta nesluten razvoj. Morda bomo na ta način le privabili težke devizne turiste, da se bodo nlihove vrste trumoma valile proti našim krajem. Tole sem hotela povedati tebi in znankam. Upam, da bodo objavili moja pismo. Tako boste tudi izvedeli, zakaj se vas zadnje čase izogibam. Že dal] časa si nisem umlla zob In ml smrdi Iz ust, zato se raje držim sama zase. če dobiš kje zobno pasto, kup(še eno zame, če ti bodo seveda dali dve tubi. Lep pozdrav! Frančiška m. p, _____ naš časopis 9 Tudi tokrat so bili v likovni koloniji predvsem mladi, vendar nekateri že priznani slikarji. Celovečerni koncert je imel ob svoji desetletnici pevski zbor Liko z Verda Uspešen zaključek sezone v Bistri Že sedem let zapored, predvsem en teden v juniju vrhniški kulturniki vneto spremljamo vremenska poročila in se oziramo v nebo. Bo vreme imelo dovolj posluha za kulturne dneve oziroma večere v Bistri? Letos je bilo bolj hladno in tudi malce deževno, pa vendar so 7. bistriški kulturni dnevi stekli. Pregled kulturne dejavnosti v občini so dopolnile še gostujoče skupine. Pa naj začnem kar pri prvem večeru. Moški pevski zbor LIKO Vrhnika, ki je tudi pobudnik te, lahko bi rekli, že kar tradicionalne prireditve, je praznoval 10 let prepevanja. Kljub, upam si trditi, dobri obveščenosti o poteku bistriških srečanj, so fantje zbora še posebej poskrbeli za obveščenost tega večera. Veliko število obiskovalcev je otvoritvenemu in prazničnemu večeru dalo svoj nepozaben pečat. Malce manj, toda še vedno zelo dobro obiskana je bila gledališka predstava »Županova Micka« amaterskega gledališča iz Smartnega ob Paki. Seveda pa bi bili veliki optimisti, če bi mislili, da bo šlo brez zapetljajev in improvizacije. Tretji večer, ko naj bi nastopila Majda Sepe, vendar je zaradi bolezni v ansamblu nastop odpovedala, je spremljal še dež. V akustični mali kapeli pa sta se nam ta večer predstavila Peter Meze in Jane Galič. O tem večeru naj rečem le to; da je na koncu programa k meni pristopil par z besedami: »Kdo je tisti drugi fant? Nisva razumela... Lepo je bilo, res lepo.« Toliko tistim, ki so se razočarani obrnili ob spoznanju, da ne bo nastopila Majda Sepe. Sreda je bila namenjena otrokom. Učenci osnovne šole Ivan Cankar so se predstavili z igrico »Mali strah Bav-bav«. Za slabši obisk pa je bilo krivo tudi kislo vreme. Svetlejše, malce otožne oči so postale ob verzih: »Nekoga moraš imeti rad...« Ivana Minattija ha literarnem večeru v četrtek po otvoritvi likovne kolonije »Bistra 83«. Kulturni animatorji, udeleženci likovne kolonije In drugi vneti kulturniki pa so se v petek pogovarjali o kulturi v našem vsakdanjem življenju. Slovenci ljubimo zborovsko petje. To smo dokazali tudi drugo soboto bistriških srečanj, ko so nam peli štirje zbori: MPZ LIKO Borovnica, ŽPZ Sinja gorica, MPZ IUV in mešani PZ Dragomer. Zadnji večer pa se je na dvorišču gradu Bistra razlegel vesel smeh. Andres Valdes je razgrel maloštevilne obiskovalce, ki ga skorajda niso pustili oditi. Tu lahko pod »Bistro 83« potegnemo črto. Ljudje so se je navadili. Kar težko si je predstavljati drugačnega zaključka sezone. Hladnejši večeri, tudi dež in pa bencinski boni so pri tem odigrali svoje. Ko pa sem se sama peljala v Bistro in ustavila Barbari in Mirku, da bi prised-' la, sta mi zaklicala: »Hvala, greva kar peš!« Naslednjič jima nisem ustavila. Mislila pa sem si: »Le zakaj je takih tako malo.« Ob pesmih Ivana Minatšja — brala sta jih pesnik sam in Mirjam Suhadolnik — je minil prijeten literarni večer. Pogovor z njim pa je povezovala Vida Curk. f -.-j. Tudi Županovo Micko smo videli v Bistri Pet let folklore v Borovnici V začetku maja smo člani FS Bistra pripravili celovečerni nastop in s tem proslavili peto obletnico folklorne dejavnosti v Borovnici. Nastopile so vse tri folklorne skupine, tamburaši in dekliški oktet pod vodstvom Viktorja Zadnika. Pred petimi leti so začeli plesati sedanji člani srednje skupine, takratni drugošolci. Kmalu zatem je Andrej Verbič začel učiti še osmošol-ce, ki smo se hoteli izkazati na zaključnem nastopu ob koncu šolskega leta. Ko smo se učili teh prvih korakov, si nismo mislili, da bomo nadaljevali z oživljanjem plesov, ki so jih plesale že naše babice in dedki. Toda vztrajali smo in v petih letih postali kar uspešni. Za vse to pa se moramo zahvaliti našemu vodji, ki nas je spodbujal in vložil v delo s folklorno skupino veliko svojega časa in truda. V začetku so nas pestile težave z nošami, prostorom, plesalci. S skromnimi sredstvi smo kupili belokranjsko, prekmursko in gorenjsko nošo. Seveda nismo imeli dovolj denarja, da bi obleke enostavno kupili. Velik del sta sešila Andrej Verbič, pomagala nam je šivilja iz Laz, nekaj malega je moral urediti še vsak sam. Še danes nimamo vseh oblek popočnih. Kaj hočemo, denarja je vedno premalo! Tudi s prostorom ni bilo vedno lahko. Sprva smo plesali v osnovni šoli. Toda učilnica je za deset parov premajhna. Preselili smo se v telovadnico, nekaj časa smo vadili tudi v prostorih mladinskega kluba; ko pa je bil sezidan prizidek k osnovni šoli, smo se spet zatekli pod njeno streho. Plešemo enkrat tedensko dve uri. Marsikdo bi se takrat raje po svoje zabaval, toda folklora nam je v veselje in ni nam težko hoditi na vaje. Veselimo se vsakega nastopa. Najlepša Pohvala nam je polna dvorana in zadovoljni gledalci. Nastopamo največ po vrhniški občini, gostujemo pa tudi v drugih slovenskih krajih. Predstavili smo se tudi že v Gonarsu. Naš prvi nastop izven domače občine je bil pred dvema letoma v Črnomlju. Sledil je Logatec, Artiče, Gonars, Postojna. Povsod so nas lepo sprejeli in vsi so bili navdušeni. Taki nastopi nas vedno znova spodbujajo in nam vlivajo volje in novih moči. Marsikdaj bi najraje odnehali, ako vidimo, da naše delo le ni zaman, nadaljujemo. Sedaj se pripravljamo na srečanje folklornih skupin v Mokronogu, zabavali smo domače in tuje turiste pred Postojnsko jamo, potem pa bi radi, predno si naši fantje nadenejo vojaške obleke, še enkrat zaplesali na Vrhniki. Kako bi z nami drugo leto, še ne vemo, kajti kot sem že omenila, »zgubili« bomo nekaj plesalcev. Toda naše zaledje tudi ni majhno, zato upamo, da bo naše delo teklo dalje po starih tirnicah. Srednja skupina, kjer plešejo večinoma sedmošolci, se bo kmalu lahko merila s starejšo. Pa tudi naši najmlajši niso od muh. Že v prvem, drugem razredu se navdušujejo nad folklornimi plesi in to nam daje upanje, da ta dejavnost v Borovnici ne bo tako kmalu zamrla. Najbolj veseli pa bi bili, če bi se skupini priključilo več fantov, kajti brez njih je težje plesati, verjemite! Omeniti pa moram tudi naše glasbenike. Tamburaši nas pod Alenkinim vodstvom spremljajo od vsega začetka. Tudi njihovo število se zmanjšuje a upamo, da bodo mlajši kmalu priskočili ria pomoč! Naš harmonikar Iztok nam tudi igra skoraj od začetka. Brez njega bi bili izgubljeni, kajti brez harmonike tudi slovenskega ljudskega plesa ni. Tudi on bi potreboval pomoč. Naj zaključim z mislijo, da ples in pesem združujeta staro in mlado, in z upanjem, da bomo folkloristi v Borovnici še nekaj časa vztrajali. MATEJA KOVAČ IČ Prisrčno snidenje čet. 14.7. 20.30 sob. 16.7. 18.00 ned. 17.7. 20.30 sob. 16. 7. 20.30 ned. 17.7. 18.00 Spored vrhniškega kina KARATE BORCI —japonski barvni NEMIRNA MEJA — amer.barvni Režija: Jerrold Frcedman V gl. vi.: Charles Bronson, Bruno Kirby Na meji med ZDA in Mehiko cvete tihotapstvo z ljudmi, ki ilegalno prehajajo mejo s trebuhom za kruhom. Vpletena je lokalna policija in delodajalci, ki na račun cenene delovne sile bogatijo. 36 CELIC SHAOL1NA — hongk. barvni karate V gl. vi.: Giancarlo Gianini, Orne.Ha Mutti Antpnio je voznik taksija. Rad bi emigrira! v Ameriko, zato varčuje. Toda obtožijo ga. da je vohun. Pretijo mu, celo v zapor rnora... čet. 28.7. 20.30 MORNARJI V POSTELJI—danska erot. komedija sob. 30.7. 18.00 Režija: John Hilbart led. 31.7. 20.30 Vgl. vi: Ole Soltoft, Ann Bic. Gent Warburg sob. 30.7. 20.30 KRVAVA PLAZA - amer.barvni. grozljivka »ed. 31.7. 18.00 Režija: Jeffrey Bloom V gl. vi.: David Hoffman, John Saxon, Marane Hill tet. 21. 7. 20.30 sob. 23.7. 18.00 ned. 24. 7. 20.30 sob. 23.7. 20.30 ned. 24. 7. 18.00 Druga Petkovškova kolonija 27. in 28. maja 1983 je bila na OŠ Ivan Cankar na Vrhniki 2. Petkovškova likovna kolonija, katere pokrovitelj je IUV Vrhnika, pri organizaciji pa nam pomaga tudi ZKO Vrhnika. Dvajset mladih likovnih ustvarjalcev je prišlo od drugod, triinsedem-deset pa se nas je udeležilo iz naše šole. Prišli so iz naslednjih šol: Jože Mi-hevc iz Idrije, Jože Kraje iz Rakeka, Janez Hribar iz Starega trga, Osem talcev iz Logatca, Edvard Kardelj iz Logatca, Polhov Gradec, Log-Dra-gomer, Horjul, Gonars in Ivan Cankar z Vrhnike. Vse slike smo razstavili v galeriji Doma. Razstava je bila odprta od 28. 5. do 4. 6. 1983 za vse občane. Čeprav nam lepo vreme ni bilo naklonjeno, pa ni motilo nadebudnih ustvarjalcevpri delu. Tudi sama sem se udeležila kolonije in upam, da se je bom tudi naslednje leto. HELENA MEZE, 6. d ......OŠ Ivan Cankar. Bralna značka je ena najlepših šolskih akcij, v katero se vsako leto vključijo učenci, ki radi berejo lepe in zanimive knjige. Ob zaključku te vsakoletne akcije povabi Šola za popestritev programa slovenskega pesnika in pisatelja. Vsak učenec pa, ki prebere določene knjige, prejme bralno značko. Letos je naša šola na prireditev povabila priljubljeno mladinsko pisateljico Branko Jurco in znanega pesnika Vojana Arharja. Oba Sta se rada odzvala povabilu in v začetku junija prihitela v Dragomer. Gosta sta povabila k sodelovanju deset šolarjev, ki so imeli pripravljena vprašanja o njunem zasebnem življenju in delu. Pogovoru smo se pridružili še ostali in nastal je prisrčen klepet. Pripovedovala sta nam še o nekaterih nenavadnih dogodkih iz svojih mladih dni, ob katerih smo se vsi od srca nasmejali. Ob koncu pa sta organizirala še tekmovanje za zavzete ugankarje; vsak od nastopajočih pa je dobil darilo Ljubljanske banke. Slovo je prišlo kar prekmalu, a veseli smo, da smo spoznali znana slovenska literata in so ob tej priložnosti obenem lepo zahvaljujemo za sodelovanje in obisk na naši šoli. ZALA VOLČIČ, 5. a Srečanje s pesnikom Vojanom Arharjem Na proslavi in podelitvi bralne značke je bil pesnik Vojan Arhar, ki mi je napisal tole pesmico: Nina; Ninica, oj, Nina, te po češnjah kaj skomina? No, želim ti mnogo sreče, saj so češnje vse že rdeče. Tudi podpisal se je. Ko sem ga prosila za pesem, sem se zmotila. Rekla sem mu pisatelj namesto pesnik. Nekdo je pesnika vprašal, koliko je star. Pa mu je pesnik povedal natanko v sekundah, ki pa sem jih na žalost pozabila. Proti koncu je pesnik zastavil še šest ugank. Tisti, ki so jih rešili, so dobili nagrade. To so bile: trije ježki, kemični svinčniki, tri vrečke ki-ki bonbonov, trije zmajčki, trije obeski za ključe in še tri vrečke posebnih bonbonov. Vse po trii NOE NINA, 2.b Naš kulturni teden Vsaka stvar se enkrat začne. Pri nas se je to zgodilo že lani, ko smo pred zaključkom šolskega leta organizirali kulturni teden šole. Opogumljeni z lanskimi izkušnjami smo tovrstno letošnjo prireditev načrtovali od 23. do 27. maja. V pripravah smo se dogovorili, da bomo povabili skupine naših vrstnikov in nekatere ljubiteljske skupine, ki svoj program namenjajo predvsem mladim, gledalcem. Radi bi namreč spoznali njihove letošnje dosežke na likovnem, glasbnem. plesnem in gledališkem področju. Tako so se odzvali in prišli k nam v goste: Lutkovna skupina z Vrhnike pod vodstvom M. Suhadolnikove, ki nam je z zanimivimi lutkami predstavila Svinjskega pastirja. Njihova kraljična je marsikaterega gledalca pripravila do solz in smeha. Jožica in Jože Rode, ki sta mentorja dramskega krožka osnovne šole Ivan Cankar, sta s svojo skupino prikazala igrico Mali strah Bav-bav. Ogledali so si jo učenci na predmetni stopnji, ki so hkrati imeli tudi priložnost spoznati gledališko ustvarjalnost mladih Vrhničanov in funkcionalnost njihove scene. Da je predstava pritegnila, so občutili tudi sami igralci. O tem je povedala še članica krožka Vida Rode, učenka osnovne šole Ivana Cankarja. »Igrica pripoveduje o strahcu, ki je boječ in ima ravno take probleme kot vsi otroci po svetu. Z nastopom na Logu smo se vključili v njihov kulturni teden. Ker so pred nami in za nami učenci z Loga Imeli priložnost videti kvalitetne nastope, smo Imeli kar precej treme. Učenci pa so nas pozorno poslušali in nas na koncu nagradili z aplavzom in spominskim darilom. Veseli smo bili, da je naš nastop uspel. Če bomo imeli pripravljeno še kakšno igro, * bomo z veseljem prišli v goste « Tretjo gledališko predstavo so imeli lutkarji iz osnovne šole Borovnica. Vodi jih tovarišica Marija Levstik. Občudovali smo delovno disciplino in sproščenost ansambla, skrbno izdelavo lutk, naši najmlajši gledalci pa še dolgo niso mogli pozabiti živalic. V gledališki program tedna smo vključili tudi naš dramski krožek. Po lastni zamisli smo priredili lutkovno igrico Dežek in jo postavili na oder. Večina igralcev je bila iz tretjega in četrtega razreda in prvič na odru. Prisluhnimo.kako seje počutil mali Dežek, ki ga je odigrala učenka 3. razreda Ana Remškar »Ni bilo lahko igrati glavno vlogo, gledati pred sabo svoje sošolce, tovarišice in misliti na to, da ne bi kje izpustila tekst. V igrici je še veliko pesmic, ki jih je posebej za nas napisala in uglasbila Mateja Koležnik. Če bi se jaz zmotila, potem bi napačno zapel tudi mali Mišek in bratci Dežki. Naša mentorica, tovarišica Minka Racman, načrtuje gostovanje zunaj našega kraja, zato bomo morali še vaditi pdsebno ples dežnih kapljic« Naslednje prireditve so bile predvsem namenjene krajanom. Skoda, da so se le-ti odzvali v tako majhnem številu. Povabili smo učence glasbene šole z Vrhnike, ki so izvajali dela klasikov. Godalni orkester je vodila Darinka Fabiani. Istočasno je bila otvoritev razstave likovnih izdelkov naših šolarjev, žal je poslušalo koncert in si ogledalo izdelke samo 22 ljudi! Na eni strani raste zanimanje za nove oddelke glasbene šole, ob glasbeni prireditvi pa skoraj prazna dvorana. Staršev ni pritegnila niti razstava izdelkov njihovih otrok. Nastop folklorne skupine osnovne šole Ivan Cankar smo povezali s koncertom domačega pevskega zbora. Niso nam samo zaplesali , ampak so v to ljudsko kulturno dediščino vnesli še recitale ljudskih rekel, pesmi in humorja. Živahni aplavzi so bili dovolj spodbudni in so hkrati nagradili trud mentorjev Elice Brelih, Majde Smrke-Kos in Tonota Jurjevčiča. Tako je bil opravljen ta del načrta ŠKUD osnovne šole Log-Dragomer v preteklem šolskem letu. Želimo si, da bi bila takšna srečanja še obsežnejša in trdnejša, predvsem pa, da bi šola kulturno povezala tudi naše okolje. Vodja s«uD OŠ Log-Dragomer MINKA RACMAN NOVOSTI V CANKARJEVI KNJIŽNICI STROKOVNA UTARATURA: AKtivnost in odgovornost ZK pri uresničevanju sklepov 3 in 4. seje CK ZKJ Bose, K. H.: Varčevanje z energijo Božar, R.: Gljive naših krajeva Cenčić, V.: Enigma Kopi nič Čadež-Lapajne, D.: Glina, les, papir kovina Dolomitska republika Dolgan, M.: Spoznavanje jezika Drušković, D.: Prežihov Voranc Engelhard, D.: Električni vrtalni stroji in njihovi priključki Gores, H. H.: Betonska in zidarska dela Jackson, A.: Preprosta popravila Justinek, L: Marksizem in delavski razred Kollontaj, A. M.: Ženska v socializmu Košmrlj, D.: Mednarodni odnosi in zunanja politika Kriteriji prestrukturiranja slovenskega gospodarstva Kučan, M.: ZK in razvojna ter ekonomska politika Lochner, D.: Podstrešje preurejamo v stanovanje Marinko, M.: Izbrana dela Mihe,-ič, M.: Usmerjanje delitve in razporejanja čistega dohodka v gospodarstvu Most, J.: Anarhizem in komunizem Možnosti zaposlovanja v Sloveniji Novak-Markovič, O.: Jugoslovanska kuhinja Ogrin, M.: Po stopinjah Aleksandra Velikega Petrovič, S. P.: Droga i ljudsko ponašanje Pionirska organizacija v Sloveniji 1942—1982 Prešernov koledar Ruzic, M.: Biti ali ne biti Samoupravni splošni akti Slovenščina v javnosti Soršak, S.: Splošna ljudska obramba in ZKJ Sruk, V.: Na temo družbenost mladih Statut Zveze sindikatov Jugoslavije Stanič, G.: Članstvo revolucionarne avantgarde Univerzalna decimalna klasifikacija VViegand, E.: Steklarstvo za vsakogar Zeni, J.: Razvid del in nalog ter delitev sredstev za OD LEPOSLOVJE Mladinsko: Bevk, F,: Naše živali Finžgar F. S.: Izbrana mladinska beseda Milčinski, F.: Izbrana mladinska beseda Peroci, E.: Siva miš, Ti loviš, Zlata ribica Zorman, L: Hrčki smrčki Za odrasle: Bole, T.: Življenje gre svojo pot Hermlin, S.: Večerna svetloba Jelovšek, J.: Samospevi \ Jeriha, V.: Začelo se je pri Dunkerquu Košir, N.: Odsvitanja Kraigher, N.: Ej, življenje Majcen, M.: Močvirske trave Menon, V.: Flatnenko na sodu smodnika Prežihov, V.: Zbrano delo Rovan, P.: Pozabljeni listi Strniša, G.: Vesolje Svajncer, J". J.: Čuden dan v Bukevci Verga, G.: Rdečelasec Hudadlaka PREVODI: Balzac, H. de: Lilija v dolini Chandler, R.: Nikoli na svidenje Cormvll, M.: Vohun Dubridge, F.: Očala Gardner, E. S.: Krivoprisežna papiga Kaye, M. M.: Palača vetrov Mackintosh, E.: Gospodična Pym Mishima, Y.: Morje rodovitnosti 10 Tekmovanje balinarjev Mestna zveza upokojencev Ljubljana, v katero je včlanjenih 12 društev iz občin Notranjske, Gorenjske in Ljubljane, je izvedla meseca maja ekipno balinarsko tekmovanje. Naši tekmovalci so nas spet dobro zastopali. Najprej so premagali ekipo Notranjske. < in nato izločili še balinarje iz Logatca. V tretji igri pa so izgubili z močnimi Bežigrajčani. V finale so se uvrstili balinarji Most, Šiške, Vrhnike in Bežigrada. V borbi za III. mesto pa so se naši ponovno srečali s tekmovalci Bežigrada in jih z dobro igro visoko porazili ter se tako kot edina ekipa neljubljančanov vrinili v finale. Vrhniške upokojence so zastopali: Jože Kukovec, Alojz Prek, Ivan Petrovčič in Štirn. Naši balinarji pa so se udeležili tudi tekmovanja za prvenstvo Notranjske v Postojni. V močni konkurenci 17 tekmovalcev je zmagal Vrhničan Janez Krvina. Zmagovalec iz leta 1982, Franc Petavs pa je zasedel 4. mesto. KAREL ŠTIRN Spomladanska liga teniške sekcije S to ligo želimo doseči aktivnost članov sekcije, ki omogoča sorazmerno veliko tekem za posameznika. V ligo so zajeti vsi člani sekcije, ki so razdeljeni na štiri jakostne skupine, po osem članov (A, B, C, D). Iz skupin A, B, C Izpadeta zadnja uvrščena v nižjo skupino, iz skupin B, C, D pa napredujeta prvo in drugouvrščena v višjo skupino. Vsak igralec mora odiarati vsai 4 srečanja od sedmih, da se mu rezultat upošteva. Igralec, ki ima do 30.6. odigrane 3 tekme ali manj, avtomatično izpade v nižjo skupino, na njegovo mesto pa se uvrsti tretjeuvrščeni iz nižje skupine. V drugi polovici avgusta bo občinsko prvenstvo po turnirskem sistemu, jesenska liga pa se bo pričela 1.9.1983 in bo prirejena po rezultatih spomladanske lige. Rezultati: SKUPINA A: končni vrstni red: točke 1. Janez Majer 6 5 1 (10:2) 5 2. Jože Lacko 6 5 1 (10:3) 5 3. Tone Štih 6 4 2 (10:4) 4 4. IvoSkočir 6 4 2 (8:5) 4 5. Stojan Rus 6 2 4 (4:9) 2 6. Vinko Bizjak 6 1 5 (2:10) 1 7. Andrej Podbregar 6 0 6 (1:12) 0 Bojan Majer ni nastopil, ligo zapustijo: Bizjak, Podbregar in Bojan Majer. SKUPINA B: — končni vrstni red 1. Milan Volk 6 6 0 (12:4) 6 2. Milan Jeraj 6 5 1 (11:3) 5 3. Janez Oblak 6 4 2 (8:5) 4 . 4. Miro Miklavčič 6 3 3 (8:7) 3 5. Andrej Štupica 6. Miro Smigoc 6 2 4 (5:9) 2 6 1 5 (4:10) 1 7. Jože Nagode 6 0 6 (2:12) 0 Andrej Krašovec ni nastopil. V skupino »A« so se uvrstili: Volk, Jeraj in Janez Oblak. V skupini »C« pa so izpadli Šmigoc, Nagode in Krašovec. SKUPINA C: — končni vrstni red 1. Zdene Božič 5 5 0 (10:1) 5 2. Janez Orel 6 5 1 (11:2) 5 3. Peter Javor 5 3 2 (6:4) 3 4. Lado Hribar 6 3 3 (6:6) 3 5. Radomir Brajkovič 6 2 4 (4:8) 2 6. Janez Kenk 6 1 5 (2:10) 1 7. Brane Ogrin 6 1 5 (2:10) 1 Aleš Ogrin ni nastopil. V skupino B so se uvrstili: Božič, Orel in Javor. V skupino D pa so se »preselili«: Kenk, Brane in Aleš Ogrin. SKUPINA D V skupino C sta se uvrstila Varga in Tone Rus. J. M Za občinske naslove vdeskanju na vodi Na skoraj presahlem Cerkniškem jezeru je bilo letošnje prvenstvo vrhniške občine v deskanju na vodi ali, kot mu tudi rečemo, v surfingu. Nastopilo je dvanajst tekmovalcev in tri tekmovalke, vsi člani Smučarskega kluba Vrhnika, ki s tem športom ohranjajo svojo kondicijo. V moški konkurenci so tekmovalci nastopili v dveh kategorijah: do 80kg in več kot 80kg, tekmovalke pa so nastopile v eni kategoriji. Rezultati: > Ženske: 1. Nani Gerdina (Borovnica), 2. Barbara Barbo (Vrhnika), 3. Nina Kunstelj (Vrhnika). Moški — do 80 kg: 1. Janezek Barbo (Vrhnika), 2. Tone Sluga (Vrhnika), 3. Mare Rijavec (Vrhnika), 4. Miha Rijavec (Vrhnika), 5. Vinko Kunstelj (Vrhnika), itd. Moški nad 80 kg: 1. Stane Hočevar (Vrhnika), 2. Bojan Kobler (Vrhnika), 3. Miro Miklavčič (Vrhnika), 4. Janez Barbo (Vrhnika), 5. Ciril Gerdina (Borovnica). M. Arsić Stari še boljši V Borovnici sta se gledalcem v počastitev Dneva borca 4. julija predstavili dve generaciji košarkarjev in se obenem poslovili od Niko-lavčiča in Stipančeviča, ki sta odšla v JLA. STARI : MLADI 89:70 (50:31), gledalcev 70, sodnik: Sečnik. STARI: Kos 6, Zalar 12, Kovačič 4, Šuštar 26, Mekinda 16, Modrijan 25 MLADI: Stipančevič 2, Nikolavčič 35, Bajec 13, Petkovšek 14, Re-žonja 4, Mihevc 2 Starejši so v zanimivem srečanju pokazali dobro igro in se odlikovali z vzorno borbenostjo pred obema košema. MOF naš časopis Prepričljivo Dragomer V športni dvorani OŠ Dragomer-Log je bilo občinsko prvenstvo v odbojki, ki ga je organiziralo športno društvo Drago-mer-Lukovica, sekcija za odbojko. Nastopili sta dve ženski ekipi, sodelovala so tri moška moštva. Med odbojkaricami so veteranke Vrhnike še enkrat pokazale, da so trenutno boljše od odbojkaric Vrhnike in so v tej tekmi zasluženo zmagale. Pri moških je Dragomer potrdil najresnejšo kandidaturo za prvo mesto. V finalni tekmi mu je bila ekipa VP samo v drugem setu enakopraven nasprotnik. V ostalih dveh setih so prepričljivo zmagali domačini. Rezultati: Ženske: Vrhnika (veteranke) : Vrhnika 2:0 Moški: Dragomer : Fenolit 2:0 (15:2, 15:3), Vojna pošta : Verd 2:0 (15:5, 15:5). Za 3. mesto: Verd : Fenolit 2:0 (15:7, 15:6). Za 1. mesto: Dragomer: Vojna pošta 3:0 (15:1,15:13,15:9). M. A. Ustanovljen košarkarski klub Tradicija igre pod koši je na Vrhniki bogata in dolga pa polna uspehov. Vendar so okoliščine hotele, da je ravno ta šport sedaj v težki krizi. Krizno obdobje 1975—79 je obdobje, ko se bije boj, da bi bila košarka vsaj prisotna v pahljači športov v naši občini. Od leta 1979 do pred dvajset dnevi je obstajala sekcija pri ŠD Partizan. Zadnjih nekaj let je prišlo do izboljšanja situacije, kar je najbolj razveselilo ljubitelje košarke. Plod takega delovanja je ustanovitev iniciativnega odbora, ki je imel nalogo pripraviti ustanovno skupščino za organiziranje košarkarskega kluba, upoštevaje seveda vse določbe zakona o društvih. Pred dvajsetimi dnevi so torej ustanovili nov športni kolektiv — Košarkarski klub Vrhnika. Izbrali so vodstvo, določili smernice delovanja ter sprejeli statut. Najpomembnejša je aktivnost, so poudarili. Program morajo popolnoma izpeljati in o njem sproti obveščati javnost. Organizirati se morajo tako trenerji kot igralci in vodstvo kluba. Klub se bo udeleževal akcij ZTKO, organiziral trimsko občinsko ligo ter turnir »Vrhnika 83«, šolska in medšolska tekmovanja, pomagal pri organizaciji tekmovanj v krajevnih skupnostih, pomagal na noge ženski košarki, posebno pri mlajših kategorijah, itd. . Razpravljalci so poudarili, da je vsak začetek težak. Najprej bo treba izboljšati kadrovsko sestavo. Tu so prvi problem trenerji, potem igralci. Za vse selekcije je premalo kandidatov zaradi neštevilne baze, tako da je nemogoče pričakovati takojšnjo kvaliteto. Vendar moramo, ko govorimo o mladih, vseeno optimistično gledati v prihodnost. Občinska liga mora biti rezervoar, iz katerega bomo dobili dobre igralce in izpopolnili peto selekcijo. Mogoče je dal smernice trener pete selekcije Simon Seljak, ko je poudaril, da morajo tudi z najmlajšimi delati dobri trenerji, tako da bi bili že kadeti dobro pripravljeni in bi tako postali ogrodje moštva seniorjev. Dosti besed je bilo tudi o ligaškem tekmovanju. Peta selekcija bi z organiziranim in kvalitetnim delom lahko dosegla veliko boljše rezultate v Drugi slovenski ligi-zahod oziroma v ligi, ki je izšla iz novega sistema tekmovanja, predlagani za naslednjo tekmovalno sezono. Skupščina je za predsednika KK Vrhnika izbrala Viktorja Razdrha, za sekretarja Marjana Sedeja; potem so v IO izbrali Dušana De Glerijo, Draga Dedovića (vodja trenerjev), Jožeta Nagodeta (vodja sodnikov), Jožeta Naveršnika (predstavnik igralcev), Cirila Kosa, Toneta Turka, Braneta Rožnika, Boruta Feferja in Jožeta Semiča. Izbrali so tudi nadzorni odbor in disciplinsko komisijo. M. ARSlC Strelstvu se obetajo boljši časi Če govorimo o kvaliteti in množičnosti strelskega športa pri nas na Vrhniki, lahko govorimo o krizi, v kateri je že nekaj časa. Ta šport je tesno povezan s potrebami splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Vendar posamezniki le dosegajo dobre rezultate, organizacija posameznih družin in sekcij pa prav tako ni najboljša. Tako stanje so želeli popraviti športni delavci, ki so ustanovili iniciativni odbor za ustanovitev strelske organizacije na Vrhniki. Ob zaključku sestanka je bilo rečeno, da mora strelstvo dobiti tak pomen, kot ga zasluži. Organizirati je treba nove skupine in pomagati strokovno in organizacijsko. Začeti bi bilo treba pri bazi, in sicer v šolah. Nujno potrebno je strelišče, ki je za enkrat samo sen. Zato proučujejo možnost, da bi ta problem rešili z akcijo družbenopolitičnih organizacij in športnih forumov. Najprej bi bilo treba tudi ustanoviti občinsko strelsko ligo z zračnim orožjem, s tekmovanji bi se dvignila kvaliteta. Potem bi bilo treba usposobiti strokovne delavce za delo z vsemi kategorijami. Krepitev materialne osnove, povezovanje s podobnimi organizacijami, veliko nalog nas čaka, če želimo napredek tega športa M. A. Pred tridesetimi leti, ko so ustanovili svoje moštvo je nastala' fotografija Tudi sedaj so se postavili ravno tako v vrsto 30 let nogometa S prijateljsko nogometno tekmo med veterani Dragomerja 1 moštvom Superveteranov smo obeležili redek ljubilej — 30' nogometa v Dragomerju, Lukovici in na Brezovici. Za Supervel rane so po tridesetih letih nastopili nogometaši, ki so 1953.1« * ustanovili svoje moštvo in nastopali na nogometnih srečanjih bližnji in daljni okolici. Čeprav gredo nekateri že v šestdeseto leto, so se mlajšim vetef1 nom borbeno upirali, kar so gledalci nagrajevali s prisrčnim plosk njem. Končni rezultat je bil 3:3, vendar so najprej vodili Supervetert s 3:1. Za Superveterane so dosegli zadetke Sever, Vrbančič in Je91 novec (avtogol), za mlade pa je trikrat zatresel mrežo Miha Grbec,' še vedno nastopa za Dragomerčane v ONL. V predtekmovanju sta se srečali moštvi Dragomerja in ljublja1 skega Slovana. Domačini so zasluženo zmagali z 2:1 (1:1) z goloti Končana, strelec za goste pa je bil Soklič. SUPER — VETERANI: Alojz Sever, Miha Mravlje, Marjan Se*1: Marko Tomšič, Franc Lenaršič, Avgust Pleško, Miro Zore, Janko J'1 komin, Franc Požar, Matevž Mavsar, Anton Bokavšer, Janez Mili Janez Slabe, Janez Lenaršič, Zdene Sedej, Lavro Vrbančič, Fra"[ Vrbančič, Franc Sojer, Franc Bokavšer, Albin Lenaršič, Niko Boga« i trener Slavko Kovic. DRAGOMER (veterani): Franc Gerbec, Marko Kogovšek, Fra'1 Pezdir, Miha Gerbec, Silvo Jesenovec, Lado Erbežnik, Jože Graf nar, Darko Grabnar, Janez Zore, Tone Zore, Anton Strnad, Loji \ Slabe, Stane Starkež, Franci Starkež, Tone Čuden, Franc Zore, tM\ jan Seliškar, Dušan Papež, Peter Šivic. M-^ Zaključna prireditev ŠŠD Kot vsako leto, je bila tudi letos zaključna prireditev ŠŠD. Pf vabili smo predstavnike ZTKO in TTKS, trenerje posamezni krožkov, tov. ravnatelja in vse učitelje naše šole. Žal se vsi P1 vabljeni niso udeležili. Tu smo nagradili najuspešnejše in najp1' zadevnejše športnike. Letos smo nagrajevali malo drugače K1 prejšnja leta. Pred pričetkom prireditve so se zbrali nekateri učenci in pripra*1 vse potrebno za proslavo. Kmalu po peti uri se je prireditev priče11 Predstavnik ŠŠD Zoran Lončarje povedal nekaj za uvod, nato pa5 učenci predstavili nekatere krožke, ter povedali, kako so skozi v*' leto trenirali in kakšne uspehe so dosegli. Po tej predstavitvi so I gradili učence, ki so dosegli dobre rezultate in si prizadevali, da' uspela tekmovanja za učence nižje stopnje. Najboljšega atleta '" maža Mikulana in Nino Kunstelj, smučarja Darjo Možina in Jan^ Barbo, košarkaša Zorana Lončarja, nogometaša Mujota Muniča, Šahista Jelka Sadarja in Matjaža Jereba pa so nagradili s pokal"1' Potem je sledil zabavni del programa, kar je gledalce najbolj zanif1' lo. Najprej je bil kviz. Na kvizu so sodelovale petčlanske ekipe sf* Carjev, nogometašev, šahistov, košarkašev in atletov. Vsaka ekipa' nasprotni postavila eno vprašanje. Zmagovalca je čakala nagrada' čokolada. Ko se je kviz končal, smo se preselili v zgornjo avlo, kjer' nam dekleta, ki hodijo k ritmični gimnastiki pokazala skupinsko vaj" trakovi. Po nastopu je bil ples, s tem pa se je slavnost končala. Ker je bila gledalcem prireditev všeč, lahko rečem, da je usp6^ ŠPELA MOHr* _;_;__■> TRIM PLAVANJE Rekreacijska sekcija pri ŠD Partizan Vrhnika organizira TRIM PLAVALNE AKCIJE, ki bodo: 19. julija 1983, ob 18.00 uri in 17. avgusta 1983 ob 18.00 uri. Akcija bo v vrhniškem bazenu. Časovnih omejitev ni. Akcija je vključena v celotno akcijo za osvojitev TRIM priznanja. Ne pozabite TRIM knjižice. ZTKO VRHNIKA j _;_^ Na osnovi 27. člena Pravilnika o dodeljevanju družbenonajemnih stanovanj iz sredstev solidarnosti, objavlja Odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika Prednostno listo za dodelitev solidarnostnih stanovanj po 8. natečaju za stanovanja v stanovanjskem bloku B-10 v Borovnici Prosilci so se uvrstili takole: Mesto Prosilec 1. 2. i. Furlan Irena Ivanušec Nevelika Furdi Stjepan Naslov Borovnica 206 Borovnica 66 Breg 23 Stev. točk 610 točk 360 točk 340 točk Vse ostale vloge so bile zavrnjene, ker prosilci niso izpolnjevali posebnega pogoja, t.j. da prosilcev skupni dohodek na družinskega člana ne sme presegati mejnega zneska 40 % oziroma 60 % povprečnega OD delavcev v SRS v letu 1982. Prednostno listo se daje v javno razpravo, ki traja do 30. 7. 1983.. Pripombe na prednostno listo je treba poslati na Samoupravno stanovanjsko skupnost Vrhnika, Cesta gradenj 1. ODBOR ZA SOLIDARNOST SKUPŠČINE SSS VRHNIKA Na osnovi 79. člena Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, štev. 3/81), 58. člena Družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in uskaljevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu SRS in 10. člena pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz. združenih sredstev vzajemnosti v Samoupravni stanovanjski skupnosti Vrhnika objavlja Samoupravna stanovanjska skupnost Vrhnika 7. natečaj za pridobitev posojil iz združenih sredstev Natečajna vsota je 1,200.000 din. Sredstva se namenjajo za nakup, gradnjo ali prenovo stanovanj oziroma stanovanjskih hiš. Pravico do posojila imajo delavci, zaposleni pri občanih, ki z osebnim delom in sredstvi v lasti občanov opravljajo dejavnost (zasebniki) in ki združujejo 2,744 % BOD v Samoupravni stanovanjski skupnosti Vrhnika za namene vzajemnosti. Delavci lahko pridobijb posojilo, če: - imajo sklenjeno pogodbo o namenskem stanovanjskem varčevanju in varčujejo najmanj 24 mesecev, - niso sami ali njihovi družinski člani lastniki primernega stanovanja ali stanovanjske hiše, - niso sami ali njihovi družinski člani lastniki počitniške hiše, ki presega 50kv.m površine, - predložijo predpogodbo, kupoprodajno pogodbo ali soinvesti-torsko pogodbo, - predložijo gradbeno dovoljenje oziroma potrdilo o priglasitvi del, - predložijo potrdila o skupnih dohodkih gospodinjstva, - predložijo izjavo o skupnih, doslej pridobljenih posojilih. Višina posojila, ki ga delavec lahko pridobi iz združenih sredstev, je odvisna od višine dohodka na družinskega člana in znaša: Ce znaša skupni dohodek na člana družine v primerjavi s povprečnim mesečnim čistim osebnim dohodkom delavcev v SRS v preteklem letu: Znaša posojilo največ do: do 50% od 51 % do 75 % od 76 % do 100 % od 101 % do 120% nad 120% 30 % 25% 20 % 15% 10 % Vsota vseh posojil ne sme presegati: — 60% predračunske vrednosti stanovanjske hiše v individualni gradnji, -- 75 % predračunske vrednosti stanovanjske hiše v zadružni gradnji, - 80 % predračunske vrednosti etažnega stanovanja. Pri izračunu višine možnega posojila se upošteva največ 90kv. m površine in 25.200 din/m. Prednost pri dodeljevanju posojila imajo delavci, ki: - imajo nižje dohodke na družinskega člana, - imajo hišo zgrajeno do višje gradbene faze, - živijo v težjih zdravstvenih razmerah, - še niso pridobili posojila iz sredstev vzajemnosti, - sprostijo družbeno stanovanje. •Posojilo se odobrava za najpeč 19 let po 4% obrestni meri. Doba vračanja posojila je odvisna od višine dohodka na družinskega člana. Obrestna mera se po 10 letih odplačevanja poviša še za 2 % in znaša *>%. Razpis traja do 30. julija 1983. Vloge za pridobitev posojila se vložijo na Obrtno združenje, v razpisnem roku. Vloge morajo biti opremljene z vsemi potrebnimi dokazili, iz katerih je razvidno, če prosilec izpolnjuje razpisne pogoje. Delavci, ki jim bo odobreno stanovanjsko posojilo, bodo sklenili posojilno pogodbo z Ljubljansko banko, Stanovanjsko-komunalno banko v Ljubljani, ki bo pred sklenitvijo pogodbe preverila kreditno sposobnost prosilca in v primeru pozitivne rešitve zavarovala plačilo. Vrhnika, junij 1983 SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST VRHNIKA Strokovna služba unllesl JJ J LESNOINDUSTRIJSKI KOMBINAT In sel o) /L|KQ^ / .VRHNIKA ' Vsem uporabnikom javnega vodovoda! Ker je sistem odčitavanja števcev od junija 1V82 spremenjen in ga odčitavamo le 1-krat do 2-krat letno, svetujemo vsem uporabnikom vode. da sami večkrat (vsaj 1 -krat mesečno) kontrolirajo porabo vode po vodomeru. S tem bodo pravočasno ugotovili napake na omrežju za vodomerom, ko voda nekontrolirano odteka na račun stranke. V primeru.' da se med dvema odčitkoma, ki jih stranka opravi, pojavi nenormalno velika poraba, vam svetujemo, da o tem nemudoma obvestite strokovnjaka, ki bo ugotovil vzrok in ga odpravil. Komunalna podjetje Vrhnika Po sklepu K) DS Delovne skupnosti za opravljanje del skupnega pomena objavljamo prosla dela in naloge: 1. KUHARJA — s končano poklieno gostinsko šolo — več kot leto delovnih izkušenj — odslužen vojaški rok 2. POMOČNIK KUHARJA — PK — več kot tri mesece delovnih izkušenj — odslužen vojaški rok Delo pod točko I, bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja 3 mesece. Delo pod točko 2, bomo sklenili za določen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja tri mesece. i Kandidati posredujejo svoje pismene vloge v 15 dneh po objavi na naslov: LIKO — Delovna skupnost za opravljanje del skupnega pomena — Tržaška c. 90 — Vrhnika. »AVTOMONTAŽA« LJUBLJANA, TOZD KOVINARSKA VRHNIKA, Partizanski tabor št. 1 objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. 2. 3. 4. 5. 6. Ipripravnika z visoko šolsko izobrazbo, 1 samostojnega operativnega konstruktorja, 2 KV proizvodna delavca kovinostrugarja, 1 PK proizvodnega delavca kovinostrugarja. 3 PK proizvodne delavce ključavničarje in 3 KV proizvodne delavce ključavničarje. Pod tč. 1. zahtevana izobrazba: dipl. inž. strojništva — konstruktor. Pod tč 2 zahtevana izobrazba: inž. strojništva — konstruktor. Posebne zahteve: Sposobnost za samostojno delo. Moralnopolitična neoporečnost. Pod tč. 3. in 6. KV izobrazba ustrezne stroke z 3 do 5 leti delovnih izkušenj: Pod tč. 4. in 5. PK izobrazba ustrezne stroke z 1 letom do 1,5 let delovnih izkušenj. Pod tč. 3. in 4. izmensko delo. Poskusno delo traja: za tč. 2. 70 delovnih dni, za tč. 3. in 6. 45 delovnih dni in za tč. 4. in 5. 35 delovnih dni. Stanovanje ni zagotovljeno. OBVESTILO Komunalno podjetje obvešča, da se je 31.3. 1483 izteklo prvo obračunsko obdobje za vodarino in odvoz smeti. Zaradi velike stiske s časom in pa težav, ki nastopajo pri uvajanju avtomatske obdelave podatkov, so občanom v predhodnem pismu dostavili samo dve položnici, in sicer položnico za mesec marec s poračunom za obdobje od 1. julija dalje in položnico za mesec april, pred kratkim pa še obrazložitev, ki pravi: Položnico za mesec je sestavljena tako. da je na levi strani položnice (namen plačila) pod širo OO izračunana razlika med že plačano akontacijo in porabljeno vodi in dejansko porabljeno vodo v obdobju med julijem 1982 in aprilom 1983, pod šifro 04 pa je znesek odvoza smeti za mesec marec. Ker je bila v preteklosti na Vrhniki enotna cena za vodarino in kanalščino, je s sklepom skupščine samoupravne komunalno-cestnc skupnosti (sklep 1. skupš* čine SKOCES z dne 22. 12. 1982) le-ta sedaj deljena na vodarino in kanalščino in tako tudi izpisana v specifikaciji na položnici (šifra 02 in 08). Zavezanci plačevanja kanalščine pa so vsi porabniki, ki trosijo vodo, ne glede na način odvajanja le-te (18. člen pravilnika o odvajanju odpadnih in atmosferskih voda na območju občine Vrhnika, Ur. list SRS št. 40 z dne 12. 1 1. 1982). Nov prispevek, ki je uveden s 1.4.1983 je prispevek za števec v višini 42,10 din (sklep 2. skupščine SKOCES z dne 23.3.1983 in sklep občinske SIS za cene št. 3,5-38-020,82-151 z dne 23. 3. 1983). Namen tega prispevka je redna menjava in kontrola števcev, ki je v preteklosti ni bilo v prihodnje pa bo, kot predvideva zakon, to je vsake tri leta. Tako bodo morali biti vsi števci zamenjani do konca leta 1986. Ker pa so stroški za takšno menjavo dokaj visoki, je primernejši način obročnega mesečnega plačevanja. Znesek na desni strani pa predstavlja skupni znesek navedenih postavk ter odvoza smeti in vodnega prispevka. STROKOVNE SLUŽBE KOMUNALNEGA PODJETJA VRHNIKA ZAHVALA Vsem, ki ste nam v tistih težkih trenutkih stali ob strani in nam kakorkoli pomagali, se iskreno zahvaljujemo, posebno pa gasilcem, sosedom in dekanu za opravljen obred. Hvala tudi zdravniškemu osebju, sorodnikom, prijateljem ter vsem, ki ste našo mamo Angelo Velkavrh spremili na zadnji poti, ji darovali cvetje in sveče in nam ustno ali pisno izra-, • žili sožalje. Sin Tone z družino ZAHVALA Ob smrti drage žene in tele Anice Vidmar Iskrena hvala vsem, ki ste jo tako številno pospremili v njen zadnji dom, poklonili toliko cvetja, izrazili ustna in pisna sožalja ter v teh težkih trenutkih sočustovali z nami. Najlepša hvala sosedu Brenčiču za nesebično pomoč, hvala tovarišu Sterletu za organizacijo pogrebnega sprevoda in pevcem Lika Verd za zapete žalostnike. Iskrena hvala za tople besede slovesa tovariši-cama Krislinei in Speli. Vsem še enkral iskrena zahvala! mož Jože in sorodstvo ZAHVALA Vsem itm-dom, vaščanom, civilni zaščiti in gasilcem Sinji gorice se najtskrenejše Zahvaljujem za izkazano pomoč. V trenutku stiske ot negotovosti ste s požrtvovalnostjo in : razumevanjem prisluhnili moji prošnji in nit pomagali. Hvala tudi reševalcem in zdravstvenemu o.sebiu zu hitro in nesebično nego iti uspešno zdravljenje mojega ntoža. Ivanka Sede/ ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža in oceM Srečka Renka se zahvaljujeva vsem, ki ste bili z nama v bolečini, ga spremili na zadnji poti, darovali cvetje in vence ter izrazili ustna in pisna sožalja. Iskrena zahvala medicinskemu osebju Zdravstvenega doma ha Vrhniki, ki se je trudilo ohranili mu zdravje in življenje. Posebno zahvalo izrekava delavcem vseh družbeno-političnih organizacij Skupščine občine Vrhnika in KS Verd za izkazano skrb in zadnjo počastitev, predstavnikom Sekretariata za notranje zadeve SRS in podjetja »NOVOST« , za iskrene besede tovarišema Jožetu Novaku in Stanetu Zakonjšku, prav posebno pa za prijateljske, v srce segajoče besede slovesa tovarišu Ven-čcslavu Poglajcnu ob odprtem grobu. Nenazadnje izrekava prisrčno zahvalo vsem sosedom za skrb v težkih trenutkih, prav posebej družinam J. Kratochwila, S. Ručmana. A.Moleka, S.Sokliča. M. Šuštarja, A. Djordjeviča, P. Nartnika, M.Jamnikarja in ostalim, vsem prisrčna zahvala. Vrhnika, junija 1983 Žalujoč) žena Marica in hčerka Darja ZAHVALA Ob smrti mojega očeta Antona Plahtarja se zahvaljujem vsem. ki ste ga spremili na njegovi zadnji poli, darovalcem cvetja, pihalni godbi Vrhnika, pevskemu zboru Industrije usnja Vrhnika, tovarišu Pavlu Dobrovoljcu pa za poslovilne besede. Vsem še enkrat najlepša hvala. Ana Lešnjak Ne jokajte ob mojem grobu, "le tiho k njemu pristopite, spomnite se. kako trpela sem in večni mir mi zaželite. ZAHVALA V komaj dopolnjenem 63. letu starosti nas je zavedno zapustila naša draga žena, mama, stara mama, prababica in sestra m Ana Rozman Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste darovali tako veliko vencev in cvetja, nam v tej grenki preizkušnji življenja stali ob strani ter nam izekli ustno in pisno sožalje. Posebno se zahvaljujemo vsem zdravnikom in sestram Zdravstvenega doma Vrhnika za dolgoletno zdravljenje. Hvala Pihalnemu orkestru Vrhnika. Hvala g. župniku za lep pogrebni obred. Najlepša hvala Komunalnemu podjetju Vrhnika za nesebično in iskreno pomoč, obratu Jelka Vrhnika ter obratu Plastika Vrhnika. Vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: Vsi njeni ZAHVALA Ob izgubi mojega moža Toneta Polončiča z Verda se zahvaljujem sosedom, posebej še Železnikovi, za vso pomoč, zahvala za besede ob slovesu ter vsem, ki ste mi v najtežjem času priskočili na pomoč in mu darovali cvetje. Žena in sorodstvo ZAHVALA Ob smrti našega dragega očeta, dedka, pradedka Franca Žitka ki smo ga pokopali 24. maja 1983, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali toliko cvetja in vencev ter nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo gospodu župniku za opravljeno pogrebno slovesnost, vsem govornikom in pevcem. Vsi njegovi ZAHVALA Ob smrti sina in brata Pavla Petriča se iskreno zahvaljujemo vsem. ki so ga pospremili na zadnji poti in nam izrazili sožalje. Posebna zahvala velja njegovim sodelavcem iz Gradisa, TOZD Strojni obrati, enako pevcem z Verda, obema govornikoma in obema duhovnikoma. Najožji sorodniki ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame Ivanke Železnik Smrečje 3, Podlipa se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo tako v lepem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in nam izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo sosedom in vsem, ki so sodelovali, ter župniku za lepo opravljeno pogrebno slovesnost. Vsi njeni ZAHVALA /a vso pomoč in pozornost, za vse iskrene izraze sočutja in za prelepo cvetje ob smrti moje drage mame . Ivane Ravnikar se vsem najtopleje zahvaljujemo. Sin Jože z družino Tonetu Pečarju zlati znak ZSMS Med letošnjimi dobitniki republiškega mladinskega priznanja — zJatega znaka ZSMS mladim družbenopolitičnim delavcem je bil tudi naš mladinski aktivist Tone Pečar. Tone Pečar, rojen 20. 4. 1958, je zaposlen kot inženir v TOZD Primarna predelava LIKO Borovnica. V delo mladinske organizacije se je vključil že kot srednješolec tako v srednji tehnični — (smer lesarstvo) kot tudi v svoji krajevni skupnosti. Po končani srednji šoli je šolanje nadaljeval na Biotehniški fakulteti oddelek za lesarstvo. V času študija je bil na podlagi svoje aktivnosti v 00 ZSMS Vrhnika izvoljen za predsednika, v letu 1978 pa je bil izvoljen tudi v predsedstvo OK ZSMS Vrhnika. Vodil je klubsko dejavnost, bil je sekretar KMKS, vodja KORT. Leta 1981 je bil izvoljen za predsednika OK ZSMS Vrhnika in bil zadolžen tudi za SLO in DSZ. Po izteku mandata 1. 1982 je ostal aktiven mladinec. Sedaj je predsednik koordinacijskega odbora ZSMS v DO LIKO Vrhnika. Aktivno se kot predstavnik •mladine vključuje v delo OSS Vrhnika, svet KS Vrhnika, organe OK SZDL, je predsednik komisije za volitve in imenovanja pri SO Vrhnika. Poleg tega pa je tudi delegat OSS Vrhnika v DPZ. Udeležil se je skoraj vseh mladinskih delovnih akcij, ki so potekale v občini od enodnevnih do enotedenskih. Tone Pečar je vse naloge opravljal vestno in odgovorno. Povsod se je zavzemal za mlade in zagovarjal interese mlade generacije. S svojimi izkušnjami še vedno pomaga mlajšim aktivistom. V akcije OK ZSMS se vključuje s konkretnim delom in z nasveti. Zmagal je Igor Vintar VETERINARSKI ZAVOD »KRIM« GROSUPLJE Neprekinjena pozivna služba Veterinarski zavod Krim Grosuplje DE Vrhnika, ki opravlja zdravstveno varstvo živali na območju SO Vrhnika in Logatec bo od 10. 7. 1983 organiziral nov način sprejemanja pozivov za intervencije na terenu. Zavedamo se težav posestnikov živali, ko v posameznih primerih ne morejo oddati sporočila za intervencije pri bolni živali zlasti po 9 uri dopoldne, ko odidejo delavci na teren. Tako bodo z novim načinom sprejemanja pozivov to omogočili. Za ta korak so se odločili tudi zaradi opremljenosti veterinarjev z mobilnimi radijskimi postajami. Poslovanje DE Vrhnika bo od 7. do 9. ure ob delavnikih oziroma ob nedeljah in praznikih od 7. do 8.30. Tako kot na telefon 751-260 ali osebno. V delavnikih bodo od 7. do 9. ure izdajali zdravila, potrdila, dajali nasvete in sprejemali naročila za intervencije na sedežu DE Vrhnika (Veterinarski dom) tel. 751-260. Od 9. ure ob delavnikih do naslednjega dne do 7. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 7. ure do naslednjega dne do 7. ure, (torej 24 ur) pa prosijo, da sporočila posredujete na tel. 268-543 (Podjetje VARNOST Ljubljana) odkoder bodo obvestili dežur- nega veterinarja, po radiozve-zah ali telefonu. Menijo, da ne bi smelo priti do težav, saj je sprememba samo v tem, da bo po 9. uri ob delavnikih in praznikih po ves dan lahko posestnik živali oddal sporočilo vedno na isto telefonsko številko, dežurni pri telefonu pa poskrbi, da to sporočilo prejme dežurni veterinar. Vse posestnike živali prosimo, da to sprejmejo z razumevanjem in pripomorejo k bolj urejeni veterinarski službi. VETERINARSKI ZAVOD »KRIM« GROSUPLJE TE VRHNIKA V nedeljo, 20. junija, so prizadevni člani-vrhniške podružnice ZŠAM šestič zapovrstjo priredili avtomobilski rally. 23 tekmovalcev, od tega eden izven konkurence, se je preizkusilo v treh tekmovalnih disciplinah, in sicer v preizkusu znanja, spretnostni vožnji in dokaj zahtevni vožnji od vrhniške pošte prek Ligojne in Bevk do ribiške koče, med katero so si pri opravljanju posameznih nalog nekateri tekmovalci nabrali precej kazenskih točk. Zmagal je Iztok Vintar; edina tekmovalka, ki je sicer izvrstna voznica, je to pot pristala na 11. mestu. Vsi tekmovalci so dobili praktične nagrade, predsednik ZŠAM Jože Voljč pa izkorišča to priložnost, da se darovalcem nagrad v Našem časopisu javno zahvali. Vrstni red: 1. Igor Vintar 65 kazenskih točk, 2. Miran Škerjanc 72, 3. Anton Žibert 76, 4. Stane Rode 80, 5. Anton Jereb 85, 6. Miro Malnarič 87,7. Bojan Frank 91,8. Jože Stanonik 100,9. Marjan Smrtnik 102,10. Franc Japelj 116, 11. Irena Kohek 128, 12. Štefan Vrhovec 130, 13. Milan Ščepanović 140, 14. Janko Oblak 140,15. Janez Trček 163, 16. Boštjan Verbič 170, 17. Dragan Maksimovič 174, 18. Tone Oven 178,19. Jože Dudmir 186, 19. Dragan' Čosić 186, Tom Turšič 202, Janez Kovač 213 Izven konkurence je tekmova Viktor Oblak in nabral 143 kaj ženskih točk. M. K MERCATOR-HOTELI-GOSTINSTVO Ljubljana TOZD HOTEL MANTOVA Vrhnika, 16. 6. 1983 „ Komisija za delovna razmerja objavlja naslednje potrebe po delavcih: 1) več kuharjev, 2) več natakarjev, 3) sobarice, 4) nočnega receptorja. Pogoji: Pod št. 1. in 2. — končana srednja gostinska šola ustrezne smeri. Kandidatom nudimo samska stanovanja. Pod št. 3. — Končana osnovna šola, zaželene so delovne izkušnje. Delo je v izmenah in se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Zainteresirani kandidati naj pošljejo pisne prijave ali se osebno zglasijo v 15 dneh od dneva objave na naslov hotela (TOZD hotel Mantova, Cankarjev trg 6, 61360 Vrhnika). Okence V začetku maja smo mladinci v Verdu izvolili novo vodstvo. To vodstvo je po starosti veliko mlajše od prejšnjega, ki je po svojem dolgoletnem delu nekako ostalo brez idej in zagnanosti, ki jo imajo mlajši, a vendar še neizkušeni mladinci. Staro vodstvo na ta način še ni odpisano in zato je njihova pomoč zelo dobrodošla. Prva zahtevnejša naloga za nas je bila izdaja »Okenca«, glasila mladih Verjanov, ki ga med nami pogrešamo že kaki dve leti. Ker pa sta nas do počitnic ločila le še dva meseca smo se morali kar dobro potruditi, saj bi drugače morali njegov izid prestaviti na jesen. Tako pa smo ob pomoči bivšega uredniškega odbora omogočili rojstvo novega »Okenca«. V njem smo prvih nekaj strani namenili opisu dela bivšega in nato še program no- Naš časopis — Glasilo Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Vrhnika — ureja uredniški odbor: Marina Jereb (predsednik), Vida Curk, Milorad Borčič, Jakob Su-sman, Milan Selan, Cvetka Glumac. Franc Petelin (glavni in odgovorni urednik), Ivan Žitko tehnični urednik) — Naslov uredništva: OK SZDL, Cankarjev trg 8, Vrhnika — Številka žiro računa: 50110-678-54000 - Telefonska številka uredništva: 751-325 — Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2 -Po mnenju Sekretariata za informacije v IS SRS na podlagi 7. točke prvega odstavka 26 člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316-72) je Naš časopis oproščen prometnega davka vega vodstva, ostali del pa sestavljajo literarni članki mladih dopisovalcev in članki z opisom življenja na vasi, ki sestavljajo jedro tega našega glasila. Na koncu smo dodali še ugankarsko stran, med posamezne članke pa uvrstili še nekaj »bodic«, ki smo jih namenili posameznim mladincem in starejšim krajanom, katerih delo, oziroma misli nam niso bile najbolj všeč. Na vse to pa smo hitro dobili odziv, kar nam pove, da je »Okence« zelo brano in na ta način se moramo potruditi, da bo še naprej izhajalo, kljub večjim presledkom, ki se pojavljajo med posameznimi številkami. Pri tem moram omeniti, da nam je KS vedno priskočila na pomoč, saj pomeni izid glasila pomemben strošek, ki ga mladinci sami ne bi mogli kriti. Pe še nekaj. Odločili smo se.da bomo kompletirali vse številke »Okenca«. Žal pa nam manjkajo številke 1, 2. 4, in 6. Bralce naprošamo, da malo poiščejo cjoma in če imajo omenjene številke prosimo, da jih posredujejo uredništvu. Manjkajoče številke bomo prekopirali in vam jih seveda vrnili. ANDREJ DOBROVOLJC OBVESTILO Društvo invalidov Vrhnika obvešča svoje člane, da bo zaradi rednih letnih dopustov društvena pisarna, ki se nahaja v prostorih Rdečega križa Vrhnika, KlisC-1,zaprtaodT. do 24. julija 1983. DRUŠTVO INVALIDOV VRHNIKA. PREDSTAVLJAMO VAM Če vam noži slabo režejo Če gospodinja nima dobrih nožev, ji tudi delo ne gre najbolje od rok. Pa kdo je kriv? Kdo drugi kot njen mož, saj se vse tegobe tega sveta zaradi takih malenkosti zgrnejo nanj. Tudi meni se je tako zgodilo in po dolgem sitnarjenju moje žene sem začel povpraševati po človeku, ki zna nabrusiti kuhinjske nože. Našel sem ga kaj kmalu. Brežani in Borovničani v glavnem vedo, da ima popoldansko obrt v ta namen Mitja Brezovš-ček. Toda najti ga... Brez ustrezne oznake na hiši težje kajpak! Toda ljudje se med seboj poznajo in še pred borovniškim Fenolitom mi je prijazen fantič povedal: »Tukaj stanuje Mitja, ki ga iščete!« »Ni problema, malce počakajte in takoj vam bom nabrusil nože,« mi pravi prijazni možak, okrog štirideset let star, ko sem prišel na njegovo dvorišče. Zapeli so stroji in na moje veliko zadovoljstvo sem plačal za brušenje vsakega noža šest starih tisočakov. Potlej pa je stekel med nama pogovor o njegovem delu, o popoldanski obrti, kajti Mitja, ko pride iz službe (dela v Liko Borovnica kot brusilec) dela doma. »Veste«, mi pravi, »človek mora zmeraj kaj delati, vedno se mora s čim pečati. To moje delo pa mi prinese še kakšen dodaten »honorar«, ki je v sedanjih časih presneto potreben.« »Toda zakaj se skrivate, zakaj ne date table na hišo, da bi ljudje vedeli, s čim se ukvarjate,« ga povprašam. »Bom. Samo še na občini moram vprašati, kako je s to zadevo, saj je menda tudi za to potreben nekakšen prispevek. V stroje sem vložil že precej denarja in nima smisla, da so neizkoriščeni. Vem pa da ljudje dostikrat rabijo brusilca, saj je to odgovorno delo jn če rezilo niso dobro nabrušena imajo* samo težave.« In potlej mi je Brezavšček od-držal predavanje o brušenju, o rezilih in o tem, kako se je pred dvema letoma odločil, da bo tudi popoldne brusil. Prvič sem slišal o različnih rezilih za lesnoobdelovalne stroje, kako jih je potrebno brusiti in povrh tega mi je »nametal« še marsi- Mitja Brezovšček v delavnici kaj tudi o tistih kmetijskih strojih, kosilnicah in žagah, ki morajo na vsake tolikanj časa k-njemu »v generalno brušenje«. Brezovšček namreč brusi rezila za lesnoobdelovalne stroje, za kmetijske stroje, svedre, različna vidia rezila in tudi »stare« žage brez katerih zagotovo ne more biti nobeno gospodinjstvo. »Ja,« pravi, »brusim vse za gospodinjstvo in tudi iz delovnih organizacij mi pripeljejo različna rezila. Sedaj pa se pripravljam tudi na brušenje širo-kolistnih tračnih žag, kajti računam, da mi bo v dveh dobrih mesecih uspelo nabaviti potrebne stroje tudi za to delo.« »Dela imate potemtakem dosti, mar ne?« »Ljudje ne vedo zame, čeprav sem edini v vrhniški občini. Ti, ki so bližje Bregu in Borovnici že vedo zame in prinesejo različne žage, verige za motorne žage, nože in drugo, da jim nabrusim. Tako, za sproti je že delo, vendar bi ga lahko bilo več. Počasi se bodo ljudje navadili in me bolj pogosto obiskovali. Pa tudi kakšne posebne propagande še nisem naredil, samo koledarje sem razdal... Ponekod visijo v gostilnah, drugje spet pa so jih gostilničarji dali v domove, ker so menda tako dobri.« Razšla sva se z Mitjem Bre-zovščkom. Moja žena je zadovoljna, ker noži dobro režejo, jaz pa še bolj, ker ne poslušam več njenega godrnjanja. Dober mož si Mitja, kajti rešil si me hude nadloge! m. h.