Enorazrednice. N,» te vrste šol naletimo danes samo še tam, kjer je prav malo šoloobveznih otrok. To so seveda po večini zapuščeni kraji, od železnice navadno po 20—30 km oddaljeni. Ti kraji so vsled nerodovitne zemlje tmdi prav redko naseljeni in to jo tudi vzrck, da enorazrednice sploh še obstojajo, kajti le na ta način je dana budi temu ljudstvu možnost izobrazbe. Oglejmo si te šolc malo1 pobliže. So to vLčinoma male pritlične hišice, katerih ziu» nanji izgled nam pogostdkrat prav raailo iz» pričuje o namenu, kateremu one .služijo. V mnogih krajih pa se nahaja šolska ;soba v priv.atni hiši in to najraje v gostilni. Vem za šolsko sobo, v kateri je čez dan pouk, a zvečer pa namesto, da bi odprli okna in pres zračili, nanosi hišni gospodar otroške plenice in jih razobesi okoli vellke ikrušne peči, ki ,se v nje'j nahaja. Nekatere od teh šol imajo tudi stano* vanje za učitelja, ki obstoja navadno le iz kuhinje in ene sobe. Ta stanovanj.ai pa so vlažna, v starejših stavbah so tudi že popol« noma luničena okna in vrata, taiko, da poa zimi piha na vseh koncih in krajih. Stene in tla so razikopana, šipe pobite, a šolski od« 'bori imajo pa vedno le prazno blagajno, da na popravila ni misliti. Občinski in šolski odbor, ki sta v teh krajih skoro vtdno eno in isto, se za učiteljevo stanovanje prav nič ne brigata in delata taiko, .kakor da učitelj ni vzgojitelj njihovih otrok, prosvetitelj ,nas roda, njihov vodnfe in svetovalec, ampak človek, katerega je država občlni vsilila in je seveda zanj tudi potem vse dobro, kar mu dado. Splošno je tudi razširjeno pri njih mnenje, da ga oni plačajo in mora. zato delati tako, kakor se bo njim poljubilo. Ako je 'učitelj neoženjen, potem si dobi stanovanje v kaki privatni hiši. Scveda je v teh krajih zelo težko dobiti sobico, 'ki bi odgovarjala higijen'skim predpisom. Najemnina pa je navadno še večja, kot pa drugod. Težko pa je za poročenega učitelja. Ker se večjega — družinskega stamovanja v takih krajih v prl« vatnih hišah sploh ne dobi, je prisiljen po= služiti se šolskcga ali pa pustiti svojo dru« žino kje drugje in voditi dvojno gaspodinj* stvo. Ravno tako tezko je s hrano. Drugod, •kakor v gostilni jo sploh ni mogoče dobiti. jKer pa je v celi vasi samo ena ali kvečjemu dve gostilni, je učitelj prisiljen,, da se vda na milost in ncmilost gostilničarju. V hrani torej ne more biti izfoirčen in fcudi pri ceni ne sme dosti oporekati. Mnogokrat plača učitelj v teh krajih z,a slabo hrano in stano* vanje več, kot pa rijegov kolega v trgu alf mestu za dobro. Pouk na teh šolah je jako težaven. Dnevno po 5—6 ur pouka in poleg tega še* obakr.at po dva oddel^a, kar je posebno na* porno. Učitelj na taki šoli pa je obenem tudi upravitclj. Opravljati mora posle šolskega upravitelja, kar da tudi mnogo dela. Tako iSem bil tudi jaz takoj prvi dve službeni leti na enorazrednici in ves čas nisem dobil za upraviteljsko delo niti parc odškodnine. : Pri nastavitvah učnih moči na enoraz« rednicah pa so skoraj do zadnjega vse vlade prav močno grešile. Pokazale so svojo stran« karsko zagrizenost in ntupoštevanje peda« goških načel. Na enorazrednice so nastav« iljale učiteljske abiturijente in učitelje, ki so bili njihovi politični nasprotniki. Ni jim bilo ,mar za šolstvo, ampak le za stranko. Hotele so si z večnim preganjanjem vzgojiti iz urad= ništva krdelo političnih agitatorjev. Šele v zadnjem času se je tudi v tem pogledu obr* ^nilo na boljše. ', Dela je n,a teh šolah mnogo več in tež« jega, kakor pa na večrazrednicah. Že s tem, da je na enorazrednici število tedenskih iuŁnih ur raztegnjeno do predpisanega maksi« muma, t. j. 30 ur, se dela temu učiteljiuaupra« vitelju krivica z ozirom ma kolega, ki poučuje 'na večrazirednici po 24 učnih ur na teden. Pripomniti je ttudi, da je delo prvega mnogo napornejše od dela drugega. Rešitev enako« pravnosti v zaposlenosti učiteljstva je mo< goča le na tak način, da se predpiše maksis mum 24 učnih ur na teden. Kor pa 'bfi na eno« razrednicah polik radi tega zelo trpel, naj se uvedejo zanje nadure, katere pa morajo 'biti plačane, kajti vsak delavec je vreden svojega plačila. Uvesti jc treba tudi upraviteljske doklade, ki naj znašajo za enorazrednice najmanj 300 Di>n. mesečno. Radi velike ods daljenosti enorazrednic od železnice je temu učiteljstvu zelo otežkočen poset društvenih učiteljskih zborovanj, ker je vedno v zvezi z velikimi izdatki. Tudi v tem pogledu je treba nekaj 'ukreniti. V mnogih slučajih velja vse to tudi za dvorazrednice. Ako bi hotelo učiteljstvo, ki na takih šolah službuje, podati (kratko poro« čilo o tamkajšnjih razmerah, bi storilo s tem mnogo dobrega, ker le na ta način bi si mo> gli mi ustvariti jasno in resnično sliko o na« šem šolstvu, a obenem tiudi o težavah in delu našega iučiteljstva. Takrat, ko bo vprašanje enorazrednic rešeno, ne bomo imeli več strahu pred čle= nom 71. Vedeli bomo, da ako borao prestav* ljeni po resnični službeni potrtbi, bomo za ¦svoje delo tudi plačani. Enorazrednice pa bodo tudi mnogo pridobile, ker vsak bo učil z vcljo in veseljem. Dozdeva se mi, d.a je scdaj najugcdnejši moment za preosnovo šolstva, ker sedaj ne bodo več odločevali strarfkarski interesi, Verujemo, da bo naS vladar tudi v prosvetnem ministrstvu zado* voljivo rešil uradniško vprašanje v dobrobit šolstva in učiteljstva. —1J.