Celje - skladišče
D-Per
545/1979
COBISS o
Glasilo OZD STEKLARNE »BORIS KIDRIČ« In STEKLARSKE ŠOLE Lelo 8	Rogaška Slatina	April 79
Pred praznikoma...
Prvi maj in 27. april
Preberite!
Te dni, za 1. maj in za 27. april, si imamo tudi steklarji kaj povedati, priklicati v spomin...
Nikakor namreč ne bi smeli pozabiti žrtev čikaških delavcev, ki so leta 1886 začeli štrajka, da bi si izborili boljše delovne in življenjske razmere - v znamenju treh osmič, da bi delali osem ur, osem ur počivali in osem ur kulturno živeli. Kajti cena upora, v katerem se jih je strnilo kakšno štirideset tisoč, je bila huda: šest padli pod streli policije, petdeset ranjenih in izmed zaprtih ter obsojenih voditeljev štrajka pet ustreljenih ter trije za dolga leta odgnani v ječe.
Kako so se delavci širom po svetu odzvali na opisani dogodek, vemo! Že leta 1890 so začeli v spomin na čikaške žrtve za 1. maj slaviti praznik dela. Sčasoma tudi v stari, predaprilski Jugoslaviji, navzlic vse hujši diktaturi, ki je vse bolj preganjala napredno miselnost - miselnost, da se morajo delovni ljudje osvoboditi izpod izkoriščanja kapitalistov. In tako je postal 1. maj simbol za proletarski praznik, z nastopom fašizma po tridesetih letih tega stoletja pa tudi simbol boja delavskega razreda proti njegovim vse bolj mračnjaškim težnjam.
In, kmalu po začetku druge svetovne vojne, ko je fašistični škorenj vse bolj tlačil našo domovino, so se združili nekaj dni pred prvim majem leta 1941 - bilo je to 27. aprila - naprednih Slovencev predstavniki, in različnih takratnih političnih strank,
ter pod vodstvom komunistične partije ustanovili Osvobodilno fronto slovenskega naroda za skupen in neizprosen boj proti sovragu - tujemu in domačemu. V boj za narodno in družbeno osvoboditev, v boj za zmago delavskega razreda.
Veliko si imamo povedati za te, praznične dni! O tistem, kar je za nami, za našimi starešimi rodovi, pa tudi o tistem, kar so nam že pred desetletji začrtali naši revolucionarji Tito, Kidrič, Kardelj in plejada drugih borcev revolucije. To tembolj, ker nam pot v socializem ni s cvetjem potresena, saj - kolikor cvetja na njej jč - je plod našega truda in naporov. In to tembolj, ker nam nekateri doma in nekateri s tujega mečejo nanjo tudi kamenje, pa skale in podobne ovire, ker nam - ali zavidajo naše uspehe, ali pa se bojijo, da bi s svojim zgledom dali spodbude in poleta tudi drugim, ki so še nesvobodni, zatirani, potlačeni!
Povejmo si zato, kaj in kako bomo še ustvarjali... Zase in za tiste, ki prihajajo!
Kakor smo v različnih obdobjih različno praznovali 1. maj in 27. april, bomo letošnji praznik dela steklarji steklarne »Boris Kidrič« slavili v znamenju prvih dosežkov ustavne organiziranosti po temeljnih organizacijah, v čemer pa še vedno orjemo ledino.
Vsem sodelavcem, vsem delovnim ljudem in vsem krajanom - naš pozdrav dnevu OF in prvomajski zdravo!
Pomoč prizadetim v Črni gori 2
Manj, kot smo načrtovali!	3
V četrtek zvečer proslava	4
Ustvarjeni pogoji za delo	5
Končno uresničeno!	5
Poslovodni organ, stanovanja	5
Devet ukrepov	6
Mnogim bi koristilo!	6
Zakaj manjše zanimanje?	7
V bodoče bolj načrtno!	8
Kakor doma	8
Stroški močno presegajo vplačila 9	
Varno delo zagotavlja uspehe	10
Argusov sprehod	12
Ivanka, hvala!	13
V steklarni 1193 delavcev	13
Pohvale marljivim	14
Zakaj rekreacija?	14
Viden napredek	15
Nič nas ne sme presenetiti!__15
Nagradna križanka št. 60_____16
________________________________J
Razmišljanje
Tradicija - kaj je to?
Mnogokrat slišimo oziroma uporabljamo besedo tradicija. Ta beseda je takšnega izvora, da bi jo lahko prevedli v domačo govorico kot staro navado ali ustaljen običaj. Za nas, zaposlene v gospodarstvu, pa bi bilo zanimivo razmišljati o tradiciji v gospodarstvu, oziroma o tradiciji v steklarstvu.
STEKLAR
Tradicija - pojem v gospodarski rabi...
Če prenesemo besedo tradicija na gopo-darsko področje, prav tako pomeni negovanje starih navad - proizvodnih postopkov. Kar nekako samoumevno je, da nekatere vrste proizvodov povežemo z njihovim prvobitnim virom oziroma s področjem, kjer Je kakovost teh proizvodov na ustrezni visoki stopnji. Tako na primer govorimo o češkem pivu, o kitajskem porcelanu, o japonski svili, o kakovosti nemških strojev, o poskočnosti italijanskih avtomobilov... itn.
Torej lahko trdimo, da so našteti in še drugi, neomenjeni proizvajalci postali pojem za kakovost posameznih svojih proizvodov. Znali so združiti stare izkušnje in prednosti s sodobnimi dosežki. Potemtakem tradicija ni kaj takšnega, kar bi bilo neodvisno od časa. Če hoče nek proizvajalec, da bo njegov proizvod vodilni oziroma postane pojem, ga mora nenehno dopolnjevati, izboljševati, prilagajati... Samo tako ostane proizvod v špici, kakor rečemo, torej na tistem mestu, ki si ga je pridobil, oziroma mu le tako ostane ime, kakršnega so mu bili nadeli potrošniki.
Torej je tradicija iskanje nečesa novega, izvirnega, boljšega - a že na pridobljenem znanju in pridobljenih izkušnjah! In če pojmujemo tradicijo kot nenehno plemenitenje že pridobljenih znanj, ki sloni na misli za prihodnost, smo na pravi poti!
Dva primera - Japonska in Gorenje Velenje
Značilen primer, kako je znala neka dežela izkoristiti že pridobljena znanja in na njihovi osnovi še nadaljee razvijati boljše in uspešnejše proizvode, je Japonska. Njen hiter razvoj temelji na kupljenih - predvsem ameriških - licencah, torej na kupljenem znanju, ki pa ga je izpopolnila tako, da jä danes že vodilna proizvajalka na mnogih področjih.
Pojem so na primer japonski žepni računalniki, barvni televizorji, motoma kolesa, tranzistorji, zvočna oprema in tako naprej...! Da pa je Japonska to postala, je morala sprejeti način življenja, ki ga vsiljujeta sodobna tehnologija in hiter življenjski tempo. Podobno zahodnim deželam je izoblikovala svoj izobraževalni sistem, sistem vrednot, sistem informiranja itn.
Tudi pri nas imamo na primer sestavljeno organizacijo združenega dela, ki se je zelo hitro prebila v sam vrh najboljših proizvajalcev. Ko govorimo o gospodinjskih aparatih vseh vrst, imamo zagotovo v mislih Gorenje Velenje.
Kaj pa v steklarstvu?
Da se ne bi preveč dolgočasili s temi več ali manj poznanimi gibanji v svetu in doma, preidimo rajši na področje, ki nas najbolj zanima. To je steklarstvo!
Stekleni izdelek daje že med svojirp nastajanjem veliko možnosti glede oblikovanja, linij, barv, brušenja, slikanja, embaliranja... In proizvajalec, ki se zna kar najboljše prilagoditi tržišču, se približati okusu potrošnika in ga zadovoljiti tako z obliko, kakovostjo in ceno izdelkov, ima največ možnosti za uspešno prodajo in za nadaljnji razvoj.
Idealno bi bilo, ko bi se dva potrošnika pogovarjala o nakupu kakovostnega kristalnega izdelka, da bi pri tem oba mislila na steklarno »Boris Kidrič« iz Rogaške Slatine. In če bi se hoteli približati temu cilju, bi morali seveda preliti še mnogo znoja...
Nobenega dvoma ni, da dosega vodilni proizvajalec na nekem področju tudi boljše zaslužke, kar pomeni boljši danes in seveda še boljši jutri. In brez vsakega dvoma je, da si želimo prav tega vsi. Ostaja pa odprto vprašanje, kako to doseči!?
Tudi v naši steklarni je čutiti premike v
omenjeni smeri. Okrepili smo oddelek za oblikovanje ali design (izgovori: dizajn! — op. ur), kar pomeni iskanje novih poti na področju oblikovanja novih izdelkov: Ne gre pa tudi zanemariti resnice, da so vsi kristalni izdelki - kakor tudi ostali stekleni izdelki - narejeni ročno in da imajo določeno estetsko-umetniško vrednost. Torej je osvojitev našega lastnega sloga v oblikovanju nujnost! Tembolj, če vemo, da danes ne velja več izrek: »Dobro blago se samo hvali!«. Zaradi tega bi bilo treba tudi na tem področju narediti korak naprej! Priprave za
Hitra odločitev organov samoupravljanja
Pomoč prizadetim v Črni gori
V četrtek, 19. aprila so delavski sveti tozdov in delovne skupnosti skupnih služb steklarne »Boris Kidrič« razpravljali o potresu, ki je hudo prizadejal prebivalce Črnogorskega Primorja in Črne gore.
Delegati delavskih svetov so si bili enotni v tem, da je treba pomagati hitro, zavedajoč se resnice, da kdor hitro da, dvakrat da. To je še en dokaz, da v naši socialistični samoupravni družbi vedno potrjujemo solidarnost, brez katere bi si težko predstavljali izgradnjo družbe, kakršno smo si začrtali.
Kot našo prvo pomoč je bilo nakazanih po sklepu delavskih svetov na ustrezen žiro račun 30.000 dinarjev. V soboto, 21. aprila pa smo delali, da smo ustvarili enodnevni zaslužek in ga tudi nakazali za odpravo posledic hude naravne nesreče.
Spričo pomoči vseh jugoslovanskih narodov bodo posledice katastrofalnega potresa v Črnogorskem Primorju in v Črni gori le ublažene, kajti od razdejanja 14. aprila, ki je rušilo, bo do popolne obnove preteklo precej časa!
Stari del mesta Kotor v Črnogorskem Primorju je več stoletij kljuboval narav* nim in človeškim silam. Od predzadnje nedelje je ostal od vseh lepot le kup ruševin!
STEKLAR
katalog naših izdelkov so že zastavljene. Povečati pa bi morali tudi sredstva za ekonomsko propagando naših izdelkov.
Marsikaj bomo morali narediti
Da bomo lahko uspešnejši, so nam poleg zadostnih denarnih sredstev in primerne tehnične opremljenosti potrebni tudi strokovno usposobljeni delavci, predvsem steklopi-halci, steklobrusilci pa tudi strokovnjaki drugih profilov.
Na splošno prevladuje mnenje, da je naš kolektiv marljiv, kar je že dokazal v preteklosti. Morda je zavora za doseganje boljših rezultatov prav v organizaciji našega dela? Kolikor mi je znano, se ponekod še oklepamo sistema takšne organizacije dela, ki je bila mogoče dobra ob ustanovitvi steklarne, danes pa je že postal nji napredek!?
Znani strokovnjak za organizacijo dela Ford trdi: »Ni dela, ki ga ne bi mogli opraviti še boljše, kakor ga opravljamo danes!« Se-
veda pa bi bilo treba tudi preveriti, ali je naš sistem nagrajevanja dovolj spodbuden.
Mogoče sem v tem razmišljanju nekoliko zašel z nakazane teme v uvodu!? Če je tako, potem je to le želja po skupnih naporih, da si izoblikujemo takšno svojo razvojno pot, po kateri bomo prišli do tistih pozitivnih tradicij, za katere se je treba bojevati...
ZLATKO NOVAK
Kaj je pokazal nepopolen trimesečni obračun poslovanja?
Manj, kot smo načrtovali!
Ugotavljanje uspešnosti našega letošnjega gospodarjenja se bistveno razlikuje od lanskoletnega... Že eno leto pri nas v steklarni razpravljamo, si prizadevamo in želimo, da bi vendarle prešli na ugotavljanje uspešnosti gospodarjenja po temeljnih organizacijah združenega dela...
Tabela 1: Primerjalni podatki o vrednosti proizvodnje v letošnjem in lanskem prvem trimesečju in glede na plan za letošnje prvo trimesečje (v dinarjih!)
Finančnih kazalcev za prvo trimesečje še ni!
Mesec			Plan za		Indeksi	
	Proizvodnjal. trimes. 1979	1978		I. trim. 1979	Proiz. 79/78	Plan 79 Proiz. 79	Plan 69 Proiz. 78
Januar	18,740.489	13,186.999	18,500.000	142,1	101,29	140,28
Februar	17,319.507	13,851.631	18,750.000	125,0	92,37	135,36
Marec	19,990.175	14,818.036	19,000.000	134,9	105,21	128,22
Skupaj	56,050.171	41,856.666	56,250.000	133,9	99,64	134,38
To sta dva izmed izdelkov iz preteklosti. Morda bi kakšen tak postal v prihodnje sestavni del tradicije naše steklarne?
Za letošnje prvo trimesečje bo narejen obračun po posameznih tozdih in to z vsemi finančnimi kazalci. Roz za njegovo izdelavo je z zakonom predpisan do konca aprila. Ker pa se to ne ujema z izidom te izdaje »Steklarja«, v njej razgrinjamo samo tiste podatke, ki jih že imamo med zaključevanjem redakcije, to je 15. aprila! To so podatki iz tehničnega sektorja o gibanjih proizvodnje in podatki iz komercialnega sektorja o prodaji naših izdelkov na domačem tržišču in na tujih tržiščih. Manjkajo pa nam podatki iz računovodskega sektorja in sicer o plačani realizaciji ali prodaji, o dohodku in ostanku dohodka, o proizvodnih stroških, o naših družbenih obveznostih in o ustvarjenih skladih. Ti bodo znani konec aprila in jih bomo objavili, seveda ustrezno komentirane, v prihodnji izdaji »Steklarja«, to je 29. maja!
Zaradi vsega povedanega bo najboljše, če ocenimo naše delo na podlagi tistih podatkov, ki so nam na voljo! To pa je na osnovi 1. doseganja proizvodnje v minulem trimesečju ter njene primerjave s proizvodnjo v enakem obdobju lanskega leta in v primerjavi z letošnjim planom za prvo trimesečje, in 2. na osnovi fakturirane ali zaračunane realizacije ali prodaje, ki jo prav tako primerjamo z lanskoletnimi dosežki v enakem obdobju ter z načrti za letos. To kaže tabela št. 1.
Iz tabele 1 je razvidno, da smo dosegli v letošnjem prvem trimesečju v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta boljši finančni učinek. Hkrati je tudi razvidno, da smo se približali za letos zastavljenemu proizvodnemu planu na 99,64%, kar pomeni, da ga nismo dosegli! S tem, seve, ne moremo biti zadovoljni, saj smo med sprejemanjem plana menili, da je celo skromen in premalo ambiciozen ter da smo zmožni uresničiti tudi dosti več... Resnici na ljubo je treba reči, da bi to tudi morali, če hočemo zadovoljiti vse naše potrebe!
STEKLAR
Tabela 2: Primerjalni podatki o vrednosti fakturirane realizacije ali prodaje v letošnjem in lanskem prvem trimesečju in glede na plan za letošnje prvo trimesečje (v dinarjih!).
Mesec	Fakturirana realizacija I. trimesečja 1979	1978		Planirana fakt. real. I.-III./79	Indeksi Faktur. Planirano 79/78 Faktur. 79	
Januar Februar Marec	14,956.972 17,571.778 21,130.166	15,422.720 14,098.196 15,500.192	17.800.000 18.800.000 18,950.000	96,98 124,63 136,32	84,02 93,46 111,50
Skupaj	53,658.916	45,021.110	55,550.000	119,18	96,59
Tabela 3: Primerjalni podatki o vrednosti letošnjega in lanskoletnega izvoza v prvem trimesečju (v dinarjih!).
	Vrednost izvoza v I. trimesečju		Indeks
Mesec	1979	1978	1979/78
Januar	6,517.956	6,945.941	93,83
Februar	4,878.794	5,499.477	88,71
Marec	12,280.284	7,152.925	171,68
Skupaj	23,676.984	19,905.068	118,95
Tabela 4: Primerjalni podatki o bruto sredstvih za osebne dohodke, ki smo jih ustvarili v letošnjem in lanskem prvem trimesečju (v dinarjih!).
	Sredstva za osebne dohodke		Indeks
MescO	1979	1978	1979/78
januar/9,313.985	7,207.263	129,23	110,10
Februar	8,635.056	7,842.600	
Marec	9,276.265	7,702.957	120,00
Skupaj	27,225.306	22,822.820	119,29%
Sprejeti plan predvideva povečanje skupnih prihodkov za 23,7%, povečanje osebnih dohodkov za 27,3% in povečanje akumulacije za 16,1%. Seveda pa brez povečanja proizvodnje tega ne bomo zmožni uresničiti.
Tabela 1 tudi kaže povečanje finančnega obsega proizvodnje v primerjavi z istim obdobjem v preteklem letu za 34,38%, vendar to ne bo zadostovalo, ker so se močno povečale nekatere postavke v našem finančnem planu. Največje povečanje pa beležimo v investicijskem vzdrževanju, saj je znesek 15 milijonov dinarjev, kar pomeni trikratno povečanje v primerjavi s prvotno planiranimi 5,400.000 dinarji. Tudi planirani znesek sredstev za osebne dohodke je prenizek, saj naši osebni dohodki močno zaostajajo za republiškim povprečjem osebnih dohodkov v gospodarstvu. Glede na dosedanje ugotovitve o rasti cen za reprodukcijske materiale je gotovo, da za 15,3% planirano povečanje sredstev zanj ne bo zadostovalo... Vse to si kaže zapomniti!
Poglejmo še podatke o fakturirani ali zaračunani proizvodnji, ki smo jo prodali. To kaže tabela št. 2!
Tabela št. 2 kaže, da je bila letošnja fakturirana ali zaračunana realizacija ali prodaja v prvem trimesečju v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta za 19,18% višja, kar bodo najbrž potrdili tudi podatki iz računovodskega sektorja. To predvsem zaradi tega, ker so bile cene za domače tržišče fakturirane z maržami grosistov, ki so se lani gibale med 10 in 15,5 odstotki, letos pa so brez njih.
Čeprav smo menili, da je za letošnje prvo trimesečje postavljeni plan prenizek, ga kljub temu nismo dosegli, saj nam manjka do stoodstotno uresničenega plana še 3,41%. Presežek prodajnega plana v marcu, ki je bil 11,5%, ni mogel nadomestiti izpada prodaje glede na planirano, ki smo ga zabeležili v januarju za 16% in v februarju za 6,54%.
V marcu rekorden Izvoz, a še vseeno pod planom!
Kljub razveseljivi ugotovitvi, da smo v marcu dosegli rekorden izvoz, saj smo dosegli vrednost 12,280.284 dinarjev, smo tudi v izvozu zatajili! Res je sicer, da smo presegli lanskoletni izvoz za 18,95%, toda planirali smo prekoračitev za 36,6%... Žal, nad vse uspešen izvoz v marcu ni nadomestil spodrsljajev iz prvih dveh letošnjih mesecev. Hkrati pa smo z marčevskim uspehom potrdili, da zmoremo izpolniti tudi visoko zastavljeni izvozni plan. Toliko bolj, saj vemo, da imamo zagotovljeno prodajo naših izdelkov.
Tabela št. 3 nazorno kaže primerjalne podatke o vrednosti izvoženih izdelkov v letošnjem in lanskem prvem trimesečju!
In še nekaj besed o naših osebnih dohodkih!
Tudi z doseženo ravnjo osebnih dohodkov v letošnjem prvem trimesečju ne moremo biti zadovoljni, saj smo načrtovali njihovo povečanje za 27,3%, dosegli pa smo povečanje samo za 19,53%. Res pa je, da dosedanje
povečanje osebnih dohodkov ni dokončno, saj je po sklepu delavskih svetov steklarne predviden proračun za prve tri mesece po sprejetju periodičnega obračuna o gospodarjenju v letošnjem prvem trimesečju. To
pa bo znano, kakor sem že omenil, konec aprila!
Primerjalne podatke o naših sredstvih za osebne dohodke kaže tabela št. 4!
VOJO DJINOVSKI, dipl. inž.
Vabljeni ste!
V četrtek zvečer proslava
Ker se je večina delovnih organizacij odločila, da bodo nadomestili ponedeljek, 30. april - delovni dan - z delom kakšno predvideno prosto soboto, bo slavnostna proslava ob dnevu Osvobodilne fronte in za praznik dela — 1. maj že v četrtek, 26. aprila ob 19. uri v zdraviliški dvorani v Rogaški Slatini.
Spored proslave je pester. Poleg prazničnega govora bodo na proslavi podeljena krajevna in občinska priznanja OF, v kulturnem programu pa bodo sodelovali godba na pihala, pevci, folklorna skupina mladih ter recitatorji.
Organizatorji proslave upravičeno pričakujejo, da boste - cenjene sodelavke in sodelavci - prišli v zdraviliško dvorano v četrtek zvečer in da boste pripeljali s seboj tudi svojce!
Vsem članom delovnih skupnosti steklarne »Boris Kidrič« in Steklarske šole želijo prijetno praznovanje obeh praznikov - dneva OF in 1. maja družbenopolitične organizacije organi samoupravljanja uredništvo »Steklarja«.
STEKLAR
Solidarnostni dan - delovna sobota
Ustvarjeni pogoji za delo
Za uresničevanje ustavnega načela o solidarnosti pri odpravljanju posledic naravnih nesreč je skupščina socialistične republike Slovenije v letu 1975 sprejela zakon o oblikovanju ustreznih sredstev. Pomemben vir zanje je tudi solidarnostni prispevek Iz osebnih dohodkov delavcev, ki ga ti plačujejo v višini svojega enodnevnega ustvarjenega osebnega dohodka v juliju vsako leto.
Glede na to, da je bila steklarna »Boris Kidrič« med tistimi delovnimi kolektivi, ki so najdlje vztrajali pri sedemurnem delovniku ter delali zato tudi v sobotah, praktično ni bilo možnosti organizirati solidarni delovni dan z delom na prosto soboto. Zato je veljala praksa, da smo vsako leto po sprejetju omenjenega republiškega zakona odvedli za solidarnostne namene sredstva v višini naših skupnih enodnevnih osebnih dohodkov, ki smo jih bili ustvarili v juliju.
Že med oblikovanjem predloga zakona o sredstvih za odpravljanje posledic elementarnih nesreč pa je bilo predlagano, naj bi delavci delali v vseh delovnih organizacijah, v katerih je to mogoče, za solidarnostne namene tako, da bi bilo tako delo organizirano prek 42-urnega delovnega tedna. Ko smo v steklarni prešli na drugačni delovni čas, ko smo tudi pri nas uvedli proste sobote, imamo sedaj vse možnosti za uresničitev priporočila zakonodajalca.
Zaradi novih delovnih razmer, ki smo jih uveljavili tudi pri nas, je stališče družbenopolitičnih organizacij steklarne, naj bi letos opravili solidarnostni delovni dan v soboto, 12. maja. Vendar naj ne bi delali osem ur, ampak naj bi delali samo sedem ur, kakor to nalaga zakon. Ustvarjeni enodnevni zaslužek, ki je oproščen vseh družbenih prispevkov, bomo odvedli na poseben račun!
Možnosti za dobro prodajo naših izdelkov letos, resnica, da ne zaslužimo ravno najboljše in da smo v letu, od katerega pričakujemo veliko, v celoti opravičujejo takšno stališče naših družbenopolitičnih organizacij. Zato so vsi našteti razlogi gotovo dovolj tehtni, da se bomo odločili za delo v soboto, 12. maja in ne za ustaljeni odtegljaj od naših osebnih dohodkov v juliju!
ALOJZ JUHART
Tridesetletni delovni jubileji tudi» steklarni!
Končno uresničeno!
Ze dolgo časa smo se v steklarni vpraševali, kdaj bomo uresničili izplačilo nagrad za delovne jubileje sodelavcev, kakor je to v navadi v drugih delovnih organizacijah za deset, dvajset in trideset let delavčeve delovne dobe. Počasi so se stvari le premaknile, saj smo pričeli z darili v obliki ročnih ur, pozneje pa smo uvedli denarne nagrade. Finančna stiska pa nam jo je zadnja leta zagodla in preložila izplačilo jubilejnih nagrad na letošnji čas. Zdaj smo izplačali jubilejne nagrade sodelavcem tudi za trideset let delovne dobe.
Jubilejne nagrade za tridesetletno delovno dobo so prejeli tile naši sodelavci:
Tozd I: Janez Arzenšek, Mirko Čoh (1929), Mirko Čoh-Fric, Albin Drofenik, Milan Gorišek, Stanko Gorišek, Ivan Halužan (1929), Boris Jugovar, Rudi Jugovar, Vili Jugo var, Franc Koražija, Jurij Majcenič, Alojz Mašera, Ivan Mikša (1929), Franc Oblak-Rado,
Alojz Podkoritnik, Jože Podkoritnik, Janko Prah, Leopold Prah in Ivan Siter.
Tozd H: Anton Berk (1921), Pavla Čoki, Vinko čoki, Janez Firer, Karl Koražija, Amalija Majcenič, Vlado Medved, Terezija Škorjanc, Vinko Štraus in Klara Sverko.
Tozd ni: Emilija Borlak, Ludvik Drimel, Franc Firer, Jože Halužan, Franc Hernaus,
Jože Jagodič, Milica Mikša, Jože Sovre, Frančiška Štih in Jože Šverko.
Tozd V: Rudi Horvat, Janez Inkret, Anton Jug (1921), Mirko Jutriša (1921), Slavko Li-puš, Franc Lovrenček, Anton Mikolič (1921), Franc Verdel in Janez Žgajner (1925).
Delovna skupnost skupnih služb: Franc Colnarič, Vojo Djinovski, Ida Došler, Edo Penko, Mirko Gaberšek, Ignac Gorišek, Franjo Halužan (1929), Leopold Hribernik’, Marija Humski (1926), Zdenka Inkret, Jože Jankovič, Hilda Jugovar, Zora Kladnik, Franc Komarički, Stanko Lugarič, Cita Novak, Alma Pelko, Ida Siter, Branko Stojsavljevič, Erika Strašek, Mirko Sipec, Franc Šrimpf in Ivan Šverko.
Vsem jubilantom naše iskrene čestitke in želje, da bi se kmalu uresničil tudi tretji jubilej, za deset let delovne dobe!
UREDNIŠTVO
Sklepi 4. seje delavskega sveta steklarne »Boris Kidrič«
Poslovodni organ, stanovanja
Na 4. seji delavskega sveta steklarne »Boris Kidrič« so razpravljali naši delegati o imenovanju poslovodnega organa in delavcev s posebnimi pooblastili, o nujnih spremembah in dopolnitvah samoupravnih splošnih aktov, o denarni pomoči organizacijam in o razdelitvi razpoložljivih družbenih stanovanj.
1-	blikovali dve mnenji in sicer eno, po kate-
V dokaj burni razpravi o nadaljnjem siste- rem naj bi imela steklarna individualni po-mu vodenja delovne organizacije sta se izo- slovodni organ s sodelavcem - direktorje-
vim pomočnikom, in drugo, po katerem naj bi steklarna imela kolektivni poslovodni organ.
Ker gre za pomembno odločitev, ki naj bi imela tudi širšo potrditev od odločitve delavskega sveta, so se delegati zedinili, naj bi akcijo izpeljali tudi po družbenopolitičnih organizacijah ter v njih preverili, za katero varianto naj bi se odločili.
STEKLAR
Nadalje je delegate Alojz Juhart seznanil z mnenjem komisije za sprejem poslovodnega organa in delavcev s posebnimi pooblastili, ki daje soglasje za prijavljene kandidate, seveda s pripombo, naj se uvede tudi opravljanje del in nalog direktorjevega pomočnika.
Na osnovi razprave so delegati v delavskem svetu steklarne odločili, da se imenuje za individualni poslovodni organ delovne organizacije Vojo Djinovski, dipl. inženir, da se imenuje za vodjo ekonomsko-finanč-nega sektorja magister Franc Srimpf, in da
se imenuje za vodjo proizvodno-tehničnega sektorja Jože Pelko, inženir.
2.
Začeti je treba s postopkom za spremembe in dopolnitve samoupravnih splošnih, za kar so zadolženi Franc Vehovar in Alojz Juhart, za samoupravno izpeljavo tega pa bodo storili svoje predsedniki izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata in sekretarji osnovnih organizacij ZK. Rok je 31. maj 1979.
3.	Razpoložljiva družbena stanovanja prejmejo: Anton Jošt dvosobno stanovanje v
Kozjem, Anica Halužan enosobno stanovanje v Kozjem, Marjana Žibert enosobno stanovanje, ki ga izprazni Anton Jošt, v Kozjem, in Nevenka Strnad garsonjero, ki jo izprazni Marjana Žibert, v Kozjem.
4.
Industrijskemu gasilskemu društvu steklarne »Boris Kidrič« se odobri 43.000 dinarjev za nakup terenskega vozila.
Folklorni skupini osnovne organizacije ZSMS Rogaška Slatina se odobri denarno pomoč 2.500 dinarjev.
Sklepi 9. redne seje dicžplinske komisije tozda Osnovna izdelava
Devet ukrepov
V petek, 2. marca je bila deveta redna seja disciplinske komisije tozda Osnovna izdelava. Na njej so sprejeli devet ukrepov:
1.	Vjekoslavu Boršiču je bil zaradi povzročanja nereda oziroma zaradi fizičnega napada na sodelavca izrečen ukrep razporeditve na drugo delo in naloge za en mesec z veljavnostjo od 1. aprila letos.
2.	Jožetu Krušiču je bil izrečen javni opomin zaradi prepira v delovni skupini.
3.	Ivanu Ogrizku je bil izrečen opomin zaradi neopravičenega izostanka z dela.
4.	Francu Gaberšku je bil izrečen ukrep prenehanja delovnega razmerja v tozdu Osnovna izdelava. Ukrep pa se odloži za šest mesecev pogojno.
5.	Dragu Spiljaku je bil izrečen opomin
zaradi neopravičenega izostanka z dela.
6.	Stefici Fetrak je bil izrečen opomin zaradi neopravičenega izostanka z dela.
7.	Cvetku Dimcu je bil izrečen ukrep prenehanja lastnosti delavca v združenem delu. Ukrep pa se odloži za tri mesece pogojno.
8.	Josipu Podhraškemu je bil izrečen javni opomin zaradi dveh neopravičenih izostankov z dela.
9.	Radislavu Gluhaku je bil izrečen ukrep prenehanja lastnosti delavca v združenem delu.
na samoupravne delegatske informacije in kakšna naj bo njena zgradba; kako oblikovati informacijo za objavo v glasilu in kakšne novinarske zvrsti pri tem uporabljati; kakšno je urednikovo delo in kakšno delo obdelovalca besedil za objavo v glasilu; kaj vse je treba narediti, da je gradivo nared za oddajo v tiskarno, itn. smo na seminarju podrobneje spoznali prvič.
Skoroda vsi seminaristi smo se seznanili z veliko novega in koristnega za dopisovanje v naše glasilo. In želimo si še kakšno takšno srečanje.
Edino, kar nas je nekako motilo, lahko bi celo rekel, razočaralo, je bila slaba udeležba delavcev, kot so mojstri, delovodje in drugi. Menim, da bi tudi njim, ki največ komunicirajo z delavci, zelo koristilo takšno izobraževanje, saj vemo, da naša usposobljenost obveščati - naj bo ustno ali pismeno - ni ravno na najvišji kakovostni ravni!
Čeprav nimam pooblastila vseh udeležencev seminarja, bi se rad v njihovem in svojem imenu zahvalil uredniškemu odboru za pobude in delovni organizaciji za razumevanje v zvezi s takšnim izobraževanjem delav-cev. Menim tudi, da bi kazalo organizirati še en takšen seminar, kateremu pa se ne bi smeli izogniti številni tisti sodelavci, ki so tudi potrebni izobraževanja o medsebojnem obveščanju v združenem delu!
Odmev s seminarja za dopisnike časopisa »Steklar«
Mnogim bi koristilo!
Minila sta dobra dva meseca od takrat, ko Je uredništvo časopisa »Steklar« organiziralo seminar o medsebojnem obveščanju delavcev v združenem delu. V dveh prejšnjih Izdajah nam je zmanjkovalo prostora za pisanje o tem, saj so ostali neobjavljeni še drugi prispevki, ki so ugledali luč sveta šele v tej Izdaji... V zvezi s seminarjem nam je poslal . svoj prispevek Slavko Čoh, ki ga v celoti objavljamo. Še prej pa naj povemo, da se je dvodnevnega seminarja udeležilo 36 poslušalcev In to Iz steklarne »Boris Kidrič« 24, Iz Zdravillllšča 8 In Iz Steklarske šole štirje. Obsegal je 15 pedagoških ur predavanj in demonstracij, stroški seminarja pa so bili po 242 dinarjev na udeleženca.
6
V današnjem času mnogo govorimo o informiranju v združenem delu kot o zelo pomembnem členu v verigi medsebojnih od-nosov, saj naj bi nam moralo omogočiti boljše samoupravno delegatsko odločanje. Razen oglasnih desk, ustnih sporočil, sestankov, zborov in biltenov se poslužujemo tudi tovarniškega glasila ali glasila delavcev v združenem delu kot sredstva za medsebojno samoupravno obveščanje. V steklarni imamo časopis »Steklar«. Da bo resnično postal glasilo delavcev, se mora v njegovo ustvarjanje vključevati večje število delavcev - dopisnikov iz vseh delov delovne organizacije. Ti bi morali s svojim poročanjem v glasilo
Uredništvo
informirati druge o uspehih, problemih in slabostih v svojem delovnem okolju ter nakazovati možne rešitve najrazličnejših vprašanj, ki zadevajo delavce steklarne in naše krajane.
Da bi razširili krog dopisnikov »Steklarja«, je uredniški odbor glasila organiziral v februarju že omenjeni seminar, ki ga je vodil novinar in publicist Dušan Rebolj iz Ljubljane. Sam sem bil, enako tudi večina drugih udeležencev, prvič na takšnem seminarju. Večino posredovanih tem, kot so: kako obveščati člane naše delovne organizacije na čim enostavnejši način, da bodo mogli najbolj pravilno odločati; kakšna naj bo vsebi-
'STEKLAR
Mladi pred zaposlitvijo...
Zakaj manjše zanimanje?
Na prvem mestu lahko iščemo vzroke za zmanjšano zanimanje mladih za steklarski poklic v razmerah v naši delovni organizaciji. Steklarski poklici, kot so pihalci in brusilci, ki so bili nekoč cenjeni in dobro plačani, so danes le še senca preteklosti. Delovni postopki so že tako poenostavljeni, da so po znanju praktično vsi steklarski delavci izenačeni. Množičnost s tem znanjem Je bila v določenem obdobju slabe konjunkture celo zaželenal Bilo je to obdobje proučevanja in poenostavljanja delovnih operacij, da bi bile tudi cenejše. Sedaj, ko trg zahteva visoko kakovostne izdelke, pa so razmere nekoliko drugačne.
Delo, ki je bilo v steklarstvu vedno naporno, je sedaj poleg tega še takö normirano, da v njem zdržimo samo fizično zdravi. Temu primerno tudi narašča stalež bolnikov. Ne-
Nada Veiligaj
Štefica Krošlin
koč so izredno cenjeno ročno spretnost steklopihačev in steklobrusilcev zaradi kreativne ali ustvarjalne sposobnosti primerjali celo z umetnostjo, sedaj pa takšno delo izgublja na tovrstni vrednosti. Ostaja le težavnost, po kateri primerjamo naš poklic z drugimi, fizično težkimi poklici.
Normalno je torej, da iz leta v leto bolj čutimo posledice takšnih razmer in takšnega stanja, saj je vpis v Steklarsko šolo vse manjši. Nihče med mladimi ni voljan pod opisanimi pogoji nadaljevati steklarske tradicije. Zato bomo morali nekaj spremeniti predvsem v sistemu napredovanja steklarjev na delovnih mestih. Posameznikova kreativna sposobnost zamira, namesto da bi bila glavna gonilna sila, ki bi pritegovala mlajše rodove v to delo! Mladih, ki naj bi prevzemali izkušnje svojih staršev in s tradicijo dvigovali vrednost tovrstnemu delu, je med nami vedno manj. Zato je zadnji čas, da se vprašamo, zakaj je tako!?
Ali ne tiči zajec v grmu, ki ga predstavlja dejstvo, da velja sedaj pri nas že vsak administrativni poklic več - tudi v primerjavi z mojstrovim delom? Za to ne moremo dolžiti mladih generacij, če si ne izbirajo steklarskih poklicev. Odločajo se za delo, ki je v javnosti bolj cenjeno, čeprav je morebiti manj plačano!
Zanimivo je bilo zato slišati bodoče absolventke Steklarske šole. Vprašanje smo na-
Bernarda Golubič
menoma zastavili učenkam, ki se bodo po končani šoli preselile v temeljno organizacijo »Dekor« v Kozje.
Torej presedlajmo s problema, kako mlade privabiti v steklarski poklic, na problem, kako jih zaposliti in privaditi novemu okolju! Na vprašanje: »Kaj pričakuješ na svojem prvem delovnem mestu v tozdu Dekor Kozje?« so nam odgovorile:
Milica Hrženjak: »Slišala sem, da so se medsebojni odnosi v tem mladem kolektivu uredili. Tudi delitev osebnih dohodkov je odvisna od delovnih rezultatov. Upam, da tudi v zasebnem življenju ne bo težav. Mislim predvsem na stanovanje, prehrano in seveda na kulturni del življenja!
Dragica Horvat: »Čeprav vem, da se bom v temeljni organizaciji Dekor hitro vživela, vseeno čutim premalo povezave z bodočim delovnim mestom pa tudi s krajem, kjer mislim živeti. Zato lahko rečem, da je pred menoj še polno neznank!«
Štefica Krušlin: »Ker sem prilagodljive narave in ker grem med svoje bivše sošolce, upam, da ne bom imela težav. Želim si, da bi se v prostem času še lahko ukvarjala s športom!«
Josipa Palatlnuš: »Ker sem izredno navezana na svoj domači kraj, me vsaka oddaljenost od njega spravlja v negotovost. Zato se bolj ukvarjam z mislijo, da bi ostala v Rogaški Slatini«.
Nada VsjSligaj: »Doma sem ostala sama s starši. Avtobusne zvezi z domačim krajem so urejene. Upam, da bom naletela v Steklarski šoli oziroma steklarni na razumevanje glede zaposlitve. V nasprotnem primeru se bom morala prekvalificirati in po svojih zmožnostih odplačevati dolg!«
Bernarda Golubič: »Imam v osnovi eno pripombo, ki nas vse tare! Neobveščenost ob podpisovanju pogodbe vodi do nerazumevanja in do nesoglasja s štipenditorjem Dekor Kozje. Upam, da se bodo bodoče generacije, kadrovane iz naših krajev, bolj te-
Milica Hrženjak
STEKLAR
meljito seznanile o vsebini in posledicah podpisane pogodbe!?«
Zadnji dve leti je vprašanje v zvezi s podpisovanjem pogodb v steklarni urejeno z
''obojestranskim razumevanjem - tako pod-pisnikov-učencev kot podpisnice-steklarne! Ostane pa odprto vprašanje, kako vzbuditi zanimanje mladih s kozjanskega območja,
katerim je tozd Dekor v Kozjem prvenstveno namenjen!?
REMI KOČIČA
Izdelan je predlog za seje...
V bodoče bolj načrtno!
Samoupravna organiziranost naše steklarne na tozde Je nedvomno prinesla s seboj tudi neprimerno več različnih sej, saj je sedaj organov samoupravljanja, ki ločeno po tozdih obravnavajo prene-katero zadevo, mnogo več kot prej. Pa četudi ne bi bilo tako, kot je sedaj pri nas, smo že zdavnaj čutili potrebo po načrtnem sklicevanju raznih sej in sestankov. NI bilo namreč tako redko, da so bili sklicani sestanki raznih komisij, delavskega sveta In kakšnega organa družbenopolitičnih organizacij — kot nalašč — sočasno...
Tako imenovano časovno »prekiranje« različnih sej je povzročalo zmedo, saj se je prenekateri med nami znašel v nerodnem položaju; izbirati je moral, na kateri sestanek bo šel. Zato ne bo treba kaj veliko dokazovati, da takšen sistem dela ni bil ne dober in ne uspešen, ali ne!? K vsemu so svoje prispevale še slabosti na hitro sklicanih sej, od danes do jutri, za katere pač ni bilo mogoče opraviti ustreznih priprav.
Spoznanje, da moramo narediti stari praksi konec in začeti na ustreznejši način - saj vselej poudarjamo, kako da mora priti samoupravna informacija do nas pred odločanjem o obravnavani zadevi, je sekretarja or-
ganov samoupravljanja pripeljalo do izoblikovanja predlogov kako naj bi časovno sklicevali seje posameznih organov. Da bi bilo bolj načrtno in da se omenjene slabosti ne bi več ponavljale, je predlagal naslednji razpored za sklicevanje rednih sej posameznih organov samoupravljanja in organov družbenopolitičnih organizacij;
-	delavskih svetov tozdov, delovne skupnosti skupnih služb in delovne organizacije naj bi t>ili vsak mesec med 3. in 9. koledarskim dnevom - seveda na delovni dan;
-	družbenopolitičnih organizacij med 10. in 20. koledarskim dnevom;
-	komisij za delovna razmerja med 22. in 26., koledarskim dnevom;
- raznih drugih komisij med 27. koledarskim dnem in 3. koledarskim dnem naslednjega meseca.
Seje delavskih svetov naj bi bile praviloma ob 13. uri ali v popoldanskem času; seje komisij za delovna razmerja naj bi bile praviloma bb 13. uri in le izjemoma med malico, če je že pri sklicu jasno, da bodo kratke; seje družbenopolitičnih organizacij naj bi bile vedno v popoldanskem času, le v izjemnih primerih ob 13. uri; vse druge komisije naj bi se sestajale ob 13. uri ali popoldne!
Gotovo je, da bi imeli delegati dovolj časa za pogovore o tistem, kar predvidevajo dnevni redi, s sodelavci v svojih temeljnih samoupravnih oziroma političnih skupnostih ter prihajali na seje z njihovimi pooblastili!
Kakor načrtujemo delo v proizvodnji in na vseh drugih področjih našega dela ter življenja, je tudi pobuda o načrtovanju sestankov in sej organov samoupravljanja ter družbenopolitičnih organizacij hvale vredna. In gotovo je tudi, da bodo potem rezultati tako pripravljenih sej - ne samo v sprejetih sklepih, ampak tudi v njihovem uresničevanju - vidni!?
Razmišljanje po prebranem sestavku »0 poteh napredka«
Kakor doma
V marčevski izdaji Steklarja je bil med drugimi sestavki objavljen tudi sestavek z naslovom »O poteh napredka«. Takšno razmišljanje me je spodbudilo k pisanju teh vrstic, kajti menim, da bi bilo treba nadaljevati v slogu omenjenega sestavka, čeprav, seveda, vsi ne bomo soglasni z razmišljanji posameznikov.
Tokrat usmerjam svoje razmišljanje na področje samoupravljanja in vodenja, saj je dobro znano, da lahko samo dodobra obveščen delavec uspešno sodeluje v samoupravljanju in vodenju delovne organizacije.
Začenjam z delegati v , tozdih...!
Res, začenjam z njimi! Kako naj delajo in kaj jim zaupamo?
Delegati, ki smo jih izvolili v svojih delovnih okoljih, se morajo pogovarjati s svojimi sodelavci o zadevah, ki jih bodo in ki so jih urejali v organih odločanja. In zastopati mo-rajo tudi njihova mnenja, poglede ter stalile šča. Vsak predlog, ki ga izoblikujejo skupne
u
strokovne službe, delavci v njih ali posamezniki in ki je potem objavljen bodisi v Steklarju, v Steklarjevih novicah ali pa povedan kar ustno, bi delegati morali obravnavati v svojih neposrednih delovnih okoljih -v svoji delegatski bazi. Na podlagi takšnih obravnav naj bi izoblikovali stališča, ki bi jih morali posredovati ter tudi zastopati v delavskem svetu, v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti, v občinski skupščini ... V teh okoljih morajo zastopati svojih neposrednih sodelavcev stališča, če naj uresničujejo zaupano jim delegatsko funkcijo.
Če delegati ugotovijo, da stališče njihovega delovnega okolja ni sprejemljivo za širši krog sodelavcev in da so stališča delegatov
drugih temeljnih samoupravnih skupnosti širšega družbenega značaja, se morajo prilagajati stališčem večine. Seveda pa so delegati potem dolžni obvestiti svoje sodelavce -svojo delegatsko bazo o sprejetih sklepih in razlogih, zaradi katerih niso bila upoštevana njihova stališča v celoti, zakaj so bila upoštevana samo delno in podobno!
Delegati se moramo zavedati, o čem odločamo!
Če vzamem za primer samo razne interesne skupnosti, odločamo v naši delovni organizaciji o kakšnih štiridesetih milijonih dinarjev! To je denar, ki ga sporazumno dajemo na podlagi svobodne menjave dela.
2e ta podatek daje upravičeno podlago za misel, da smo na tem področju premalo delavni. Za kaj in za kakšne namene gre ta denar? Kako ga prejemniki uporabljajo? So njihove storitve zadovoljive? Skratka, lahko bi dodali še kakšno vprašanje, toda namesto tega se mi zdi bolj umestno povedati misel, ki sem jo zasledil na straneh glasila Zveze komunistov Slovenije »Komunist« v izdaji 23. marca letos! Obravnavan je primer split-
STEKLAR
ske ladjedelnice in splitskega gospodarstva.
V	Splitu so se namreč odločili delavci, da ne bodo več polnili blagajn samoupravnih interesnih skupnosti iz izločanjem sredstev iz dohodka in osebnih dohodkov po določenih brispevnih stopnjah. Namesto tega bodo dajali denarno akontacijo ali predplačilo z obveznostjo, da pregledajo vsake tri mesece porabljena sredstva in ocenijo uresničevanje sprejetih programov za zadovoljevanje skupnih potreb!
Vloga subjektivnih sil...
Subjektivni dejavniki, kot so zveza komunistov, sindikat, zveza socialistične mladine in drugi, so dolžni po ustavi voditi politiko gospodarjenja, samoupravljanja, odločanja itn. Da pa bi to mogli uresničiti, moramo delavci v teh organizacijah kajpak poznati veliko stvari! Pot do tega spoznavanja pa pelje prek informiranja in sodelovanja pri virih informacij.
V	kratkih besedah povedano to pomeni, da moramo biti udeleženi povsod in vse nas mora zanimati! Zal pa ne gre brez tega, da ne bi kritike naslovili tudi nase, saj večkrat slišimo tisti: »Bodo že drugi naredili, mi bomo pa kritizirali!«... Tak način dela je najlažji, vendar je nesprejemljiv za našo samoupravno socialistično ureditev. V nobenem primeru ne bi smeli prezreti besed pokojnega revolucionarja Veljka Vlahoviča, ki je ob neki priložnosti dejal, da je zdrava
samo tista kritika, ki hkrati s podiranjem starega, nakazuje tudi pota napredku.
V sistemu sodelovanja po načelu: »Biti obveščen in obveščati druge!« vidim kot pomembne dejavnike tudi mojstre, skupino-vodje, delovodje, vodje oddelkov itn.! Šele takrat, če je posameznik, ki vodi neko sku pino, obveščen pravilno in pravočasno o vseh dogodkih in pojavih ter problemih v svoji delovni organizaciji, v svojem tozdu in v širšem prostoru, lahko svojo delovno ali drugačno skupino obvesti, prepričuje in pravilno usmerja. Pri nas pa se dogaja prav narobe, kajti nekateri med nami nočejo biti seznanjeni o prenekateri pomembni zadevi. Ker nočejo biti obveščeni, tudi ne morejo pravilno obveščati svojih sodelavcev. In tako se počasi, toda zanesljivo, poraja dvomljiva polemika, ki se najbolj nagiba h kriti-zerstvu! Tako neformalni vodje skupin postajajo mnogokrat nosilci nesamoupravnih razprav, čeprav se sicer razglašajo za naj večje zaščitnike samoupravljanja...
Prav pojavi, o katerih je napisanih teh nekaj stavkov, narekujejo subjektivnim dejavnikom dolžnost objektivno, celovito, pravočasno in poslediščno obveščati. Le tako oboroženi bodo kos vsakršnemu položaju in zastavljenim ciljem v graditvi samoupravnega socialističnega sistema!
Pa še majhna primerjava!
Za pisanje tega sestavka pa sem se odločil tudi zato, ker se v položaju, v kakršnem pač
smo, najrajši zatekamo h kritikam, strašansko malo pa storimo, da bi nam šlo na bolje!
Sistem v delovni organizaciji bi lahko mirne vesti istovetili s sistemom, kakršnega imamo doma... Razlikujemo se le po večji delitvi dela med seboj, vendar delamo vsi za to, da bi čim več svojih in naših izdelkov spravili v skladišče oziroma na tržišče in to s kar se da majhnimi proizvodnimi stroški. Lahko bi torej rekli, da bi se morali v delovni organizaciji obnašati tako, kakor se obnašamo doma. Doma, kjer družina predstavlja organizacijo, katere člani si lahko privoščimo le toliko, kolikor nam dovoljujejo naše skupne denarne zmogljivosti, znamo gospodariti ... Če nimamo več denarja, gremo morebiti samo enkrat na izlet ali pa še to ne, čeprav si morebiti sosednja družina privošči izlet vsak teden... In tako bi moralo biti tudi v tovarni! Toda to je organizacija, v kateri si njeni člani ne moremo razdeliti sredstev za osebne dohodke čez naše zmogljivosti. Saj ni res, da nas nič ne skrbijo različne obveznosti do družbe, materialni stroški in vse tisto, kar vpliva na višino našega skupnega čistega dohodka!
To je torej moje razmišljanje, s katerim bi zares rad spodbudil nova in nova razmišljanja o tem, kako na različnih področjih našega dela in življenja napredovati!
POLDE OGRIZEK
Pregled stroškov za naše počitniške hišice
Stroški
močno presegajo vplačila
Naše počitniške hišice na morju postajajo iz leta v leto bolj vabljive. Tako je tudi prav, saj vemo, da je letovanje spričo cen v hotelih nemalokrat luksuz, ki si ga težko privošči večina delavcev s poprečnimi osebnimi dohodki, da ne govorimo, kolikšne so za kaj takega možnosti delavcev z nizkimi osebnimi dohodki!
Izdatki	Dinarjev
Električna energija	40.245,95
Investicijsko vzdrževanje osnovnih sredstev	75.196,70
Odvoz smeti in čiščenje septičnih jam	25.288,00
Odvoz smeti, ki jih je plačala Sl. Bistrica	14.960,00
Cestne in druge takse	4.881,00
Taksa na firmo	2.000,00
Nočnine	390,06
Dnevnice	14.260,00
Prevozni stroški	224,00
Kilometrina	6.346,20
Obračunana amortizacija zgradb	86.561,80
Obračunana amortizacija opreme	43.584,45
Inventarna razlika Dl - investicijski elaborat	1 -269,45
Vodarina	16.306,85
Skupaj	_______________________________________331.514,45
V naših počitniških hišicah si je lahko privoščil desetdnevni oddih na morju vsak član naše delovne skupnosti s člani svoje družine, saj 400 dinarjev za ta čas, kolikor je bilo treba v lanski sezoni plačati za nekakšno najemnino, resnično ne predstavlja velikega izdatka, ki ga ne bi zmogel tudi najbolj plitek žep.
Redkokdaj dosedaj pa smo bili seznanjeni z dejanskimi stroški za vzdrževanje naših počitniških hišic. Vsaj večina tega ni vedela! Da bi to pomanjkljivost odpravili in da bi vse člane naše delovne organizacije seznanili z višino letnih vzdrževalnih stroškov ter sploh z vrstami stroškov, smo prosili pristojne delavce v tozdu Delavska restavracija za ustrezno pojasnilo. Postregli so nam s podatki za leto 1978. Ti kažejo, za kaj in koliko denarja smo porabili!
Na račun najemnine za naše počitniške hišice pa je bilo lani vplačanih skupno 52.533 dinarjev, kar pomeni, da smo z njo pokrili komaj 15,8% vseh stroškov. Iz podatkov je tudi razvidno, da so vzdrževalni stroški v bistvu majhni in da pomenijo v njih glavne postavke amortizacija zgradb, investicijsko vzdrževanje osnovnih sredstev in
STEKLAR
porabljena električna energija. Pripomniti velja tudi, da plačujemo registracijo, članarino in pristojbine neglede na to, koliko hišice uporabljamo.
Letos ne predvidevamo večjih popravil. Najbolj žgoča pa ostajajo vprašanja v zvezi z izpraznjevanjem septičnih jam in nevšečnosti, ki nam jih povzročajo poplave v Novi-gradu. Nevšečnosti so tudi zaradi tega, ker nemalokrat nekateri uporabniki hišice preobremenjujejo, 'saj namesto prijavljenih štirih letovalcev pripeljejo s seboj kar po šest ali osem letovalcev! Za takšne zmogljivosti pa naše počitniške hišice niso zgrajene in težko prenesejo tolikšno obremenitev.
Veliko več skrbi bi morali nameniti tudi primopredajnim zapisnikom pri izmenjavanju letovalcev, saj se je dogajalo, da je bil ta pomemben posel med prišleki in odhajajočimi opravljen povsem formalno, pa je zaradi tega nič kolikokrat prišlo do hude krvi in nepotrebnega razburjanja letovalcev v času, ki so si ga vendarle namenili za počitek.
Zato bi kazalo spomniti na naše skupno geslo: »Čuvajmo, kar imamo, ker je neprecenljive vrednosti!«
In še o predlagani spremembi!
Konferenca osnovnih'organizacij sindikata je razpravljala o razmerah v zvezi s počitniškimi hišicami na morju in sklenila pred-
lagati za letos povečanje vplačil za letovalce v njih. To je bilo le rezultat spoznanj, da so dejanski stroški za njihovo vzdrževanje in obnavljanje preveliki, če bi jih hoteli pokrivati z najemnino. Tako je bilo izoblikovano mnenje, naj bi bila letos najemnina neglede na sezonski ali posezonski čas za vsak dan uporabe počitniške hišice po 50 dinarjev za člane naše delovne organizacije in za upokojene delavce steklarne. Zunanjim uporabni-kom pa naj bi zaračunavali trikrat večjo najemnino, torej po 150 dinarjev za vsak dan bivanja v hišicah!
Varstvu pri delu več skrbi!
Varno delo zagotavlja uspehe
V vsaki družbi - posebno še v naši družbeni skupnosti, ki postavlja v ospredje skrb za delovnega človeka - ima služba za varstvo pri delu zelo pomembno vlogo. S hitrim razvojem tehnike, z uvajanjem nove tehnologije In z uporabo mnogih nevarnih kemičnih snovi ter energetskih virov se vloga te službe še stopnjuje.
Navodila so, da jih spoštujemo!
Prednostna naloga službe za varstvo pri delu je skrbeti za izpopolnjevanje vse preventivnih ali varovalnih ukrepov, da ohranimo psihične in fizične sposobnosti delovnega človeka.
Zelo zmotno je mnenje, da so naloge s področja varstva pri delu prepuščene le družbi. Uspešnemu uresničevanju teh nalog mora dati svoj prispevek ves kolektiv, posebej pa ga morajo dati vodstveni in vodilni delavci. Zaman bi bila karšna koli navodila, zaman bi bilo kakršno koli usposabljanje in kakršna koli opozorila, ki jih snuje služba za varstvo pri delu, če jih ne bomo na vsakem delovnem mestu, v oddelkih, v obratih in v
službah dosledno spoštovali ter uresničevali. In v tej fazi prihaja do polnega izraza človeški dejavnik.
Ko pišem o službi za varstvo pri delu, nam že to pove. da ne smemo posameznika istovetiti s to službo, saj vse skupaj močno presega posameznikove zmogljivosti, naj gre za še tako usposobljenega strokovnjaka na tem področju. Očitno je torej, da se zato narekuje nujna potreba po skupnem delu; seve, če hočemo v korak s hitrimi spremembami delovnih razmer in z naraščanjem nevarnosti, ki jih povzročajo škodljivi vplivi na delavca v združenem delu.
Neposredni vodja službe za varstvo pri delu, kadrovska služba in poslovodni organ so kot odgovorni za usposabljanje delavcev, ki združijo delo v delovni organizaciji. Uvo-
dno usposabljanje delavcev sestoji iz teore-ličnega in praktičnega pouka in iz preizkusa znanja, Takšen postopek štejemo za uvajalnega, saj ga opravimo med delavčevim uvajanjem v delo.
Potek in uspešen konec uvajalnega postopka spremljamo na podlagi uvajalnih kartonov, ki jih potrdita s podpisom uvaja-lecodgovorna oseba in uvajanj delavec. Le uspešno uvedeni delavec lahko opravlja sprejete naloge in opravila. Enak postopek moramo opraviti v primeru premestitve delavca iz tozda v tozd, kakor tudi iz obrata v obrat, saj mu nalagamo druga dela in opravila, ki pomenijo drugačne delovne razmere in zahtevnosti dela.
Za lažje razumevanje službe za varstvo pri delu poglejmo na kratko njene naloge v preteklem letu in na težave, s katerimi se je soočala. Na novo je bilo sprejetih 152 delav-cev. Od tega števila se jih je 29 vrnilo iz JLA, 19 delavcev pa je bilo premeščenih na druga ustrezna dela in naloge. Organizirani so bili
Diagram o številu nezgod pri delu v minulih petih letih
2oo
ISO
l6o
14o
Leto
Tabela 1: Povprečni deleti delavcev v bolniškem staletu v letu 1978 in v letu 1977 glede na število zaposlenih (v odstotkih!)
10
Meseci v letu 1978	Povprečje v odstotkih			Povprečno zaposlenih
	Obolelih	Porodnic	Skupaj	
Januar	3,85	0,49	4,32	1.168
Februar	6,55	0,70	7,25	1.165
Marec	6,70	0,76	7,46	1.169
April	6,35	1,16	7,51	1.170
Maj	5,66	1,14	6,80	1.171
Junij	5,72	0,91	6,63	1.166
Julij	5,56	0,78	6,34	1.173
Avgust	4,61	0,49	5,10	1.182
September	5,33	0,76	6,09	1.187
Oktober	5,57	0,65	6,22	1.188
November	5,34	0,71	6,05	1.191
December	4,20	1,15	5,35	1.198
Leto 1978	5,45	0,81	6,26	1.177
Leto 1977	5,53	1,19	6,74	1.154
STEKLAR
seminarji iz varstva pri delu za vodstvene delavce in za delavce, ki opravljajo dela s povečano nevarnostjo za obolenja in poškodbe pri delu. Po predavanjih je bil opravljen tudi preizkus znanja, za pozitivno opravljene teste pa so posamezniki dobili ustrezna potrdila. 2al pa se teh predavanj niso udeležili vsi povabljenci, zaradi česar smo jih morali vnovič organizirati. Kljub večkratnim opozorilom in obveščanju, bodisi pismeno ali ustno, se precejšnje število delavcev ni odzvalo našemu povabilu. To nas je tudi prisililo v nič kaj priljubljeno potezo, da smo nedisciplinirane sodelavce prijavili disciplinski komisiji za nadaljnje ukrepe v skladu z zakonom o varstvu pri delu.
Letos so pred službo za varstvo pri delu zlasti naloge za pridobivanje znanja in preizkusa o pridobljenem znanju iz varstva pri delu. Odveč bi bilo poudarjati, da so obvezniki vsi tisti sodelavci, katerim je pretekla dveletna doba od zadnjega preizkusa znanja. Umevno je, da sem sodijo tudi tisti, ki se iz kakršnih koli razlogov niso udeležili lanskoletnega seminarja in preizkusa znanja. V nobenem primeru ne moremo trpeti podcenjevanja teh oblik izobraževanja, saj gre dejansko za zaščito človekovega zdravja in življenja. Nikoli namreč ne bi smeli pozabiti načela: »Delaj tako, da boš zagotovil varnost sebi in drugim!«
Prvi In periodični pregledi
Vsi, ki so združili delo v naši delovni organizaciji, so bili pregledani pred sprejemom v delovno razmerje. V skladu z določili 86. člena pravilnika o varstvu pri delu pošilja služba za varstvo pri delu delavce na periodične preglede. Resnici na ljubo pa je treba reči, da je bilo teh pregledov manj, kakor jih določa omenjeni pravilnik oziroma njegov 86. člen. Razlogi za takšno stanje so objektivne narave, kajti zdravstveni dom v Roga-
ški Slatini ne more pokriti vseh naših potreb. V skladu z določbami pravilnika bi morali poslati letos 350 delavcev na periodične preglede. Oddelek za medicino dela, ki opravlja periodične preglede, redno poroča o svojih ugotovitvah in izdaja ustrezna potrdila o zdravstvenem stanju oziroma o zmožnosti za delo.
Še izboljšati delovne razmere!
Za izboljšanje delovnih razmer smo v steklarni doslej veliko storili, vendar hitro razvijajoča se tehnologija delovnega procesa nalaga vedno nove zahteve po nenehnem delu na tem področju... Predvsem nam mora biti vodilo skrb za delavca, veljavni predpisi pa natanko določajo, katere delovne razmere so sprejemljive. Z doslej doseženimi rezultati, čeprav so zelo vidni, ne moremo biti zadovoljni. Se so namreč delavnice, v katerih ne dosegamo predpisanih standardov za povsem varno delo. V lanskem letu smo zazidali prostor med pečjo in dodelavo in tudi jašek oziroma vetrolov nad stopniščem, To pomeni bolj enakomerno temperaturo in manj prepiha.
Če primerjamo delež delavcev v bolniškem staležu v letih 1977 in 1978, vidimo, da se je lani zmanjšal obsolutno za 0,08%; v letu 1977 je bil ta delež 5,53%, lansko leto pa je bil ta delež 5,45%. Znižanje torej za 1,45%!
Opravili smo ekološke meritve v oddelkih, kjer se pojavljajo večja zaprašenost s silicijevim dioksidom (SiO»), z minijem, z arzenom, kakor tudi zaprašenost v kartonaž-ni delavnici. Po dogovoru med odgovornimi delavci v steklarni in med delavci Inštituta za varstvo pri delu in varstvo okolja iz Maribora so bile opravljene temeljite meritve v grobi brusilnici, pri zataljevanju robov, v rezalniei in drugje. Najdbe tega inštituta bodo priloga k predlogu za beneficiranje delovne dobe.
Pregled strojev In priprav
Z nabavo in montiranjem novih strojev izboljšujemo delovne razmere, hkrati pa povečujemo proizvodnjo in omogočamo varnejše delo. Z nabavo kartonažnega stroja, ki je zamenjal eno krožno žago, smo deloma odstranili nevarnost poškodb in tudi zmanj-šali možnosti za nastanek požara. Ko pravimo deloma, imamo v mislih še dve žagi, ki bi ju morali nadomestiti z ustreznimi stroji. Stvarne potrebe po nadaljnji zamenjavi žag pa se kažejo še v oddelkih zabojarna, mizarska delavnica (mizama) in lesna strugama (lesostrugarna).
Pri vseh teh izboljšavah nas vodi želja po varnem delu slehernega delavca in da bi dosegli tudi boljše delovne rezultate!
Pogoj za razmestitev delavcev na dela s stroji je njihova ustrezna strokovna izobrazba oziroma kvalifikacija ter izpolnjevanje z zakonom predpisanih norm in določil pravilnika o varstvu pri delu. O vseh pogojih, ki jih mora delavec izpolnjevati, prejme vsakdo skice in navodila za strokovno in varno delo, pred tem pa mora opraviti še preizkus znanja o varstvu pri delu. Skrb službe za varstvo pri delu pa je, da je vsak stroj pravilno in varno vključen, kar ugotavlja s prvim tehničnim pregledom, ki ga opravijo za to strokovno usposobljeni delavci Inštituta za varstvo pri delu iz Maribora. In če ti najdejo pomanjkljivosti, jih je treba takoj odpraviti, da ne bi prišlo do poškodbe delavca ali do nadaljnjih okvar na stroju. Brez ustreznega tehničnega pregleda stroj ne sme biti vključen v obratovanje!
Periodični pregledi
Periodične preglede strojev, naprav in pri. prav prav tako opravijo strokovnjaki omenjenega mariborskega inštituta. Običajno je pri teh pregledih več pomanjkljivosti, ki jih je treba takoj odpraviti. Žal pa se pri nas dogaja, da stroji obratujejo kljub ugotovljenim pomanjkljivostim. Kdo bo odgovarjal za to? Vsaj to nam je znano! Neposredni vodja in vodja tozda, v katerem stroj obratu, je! Zakonska določila v zvezi s tem so jasna in vsakršno sprenevedanje ne bo pomagalo. Za odpravo pomanjkljivosti obvešča služba za varstvo pri delu vodje tozdov, neposredne upravljavce strojev in druge pristojne, ki so dolžni poskrbeti za takojšnjo odpravo napake po za to usposobljenih delavcih.
Zaščitna sredstva in ukrepi...
Vsi stroji morajo biti pravilno zaščiteni, naprave pa morajo delovati brezhibno. Delavci morajo pri delih, za katera je to predvideno s predpisi, obvezno uporabljati osebna zaščitna sredstva. Dosedanje ugotovitve kažejo, da se je pripetilo že več nezgod, ker poškodovani delavci niso uporabljali zaščitnih očal ali drugih osebnih zaščitnih sredstev.
Vztrajati moramo pri zahtevi, da morajo biti vsi delavci seznanjeni z vsemi pravili in navodili za delo ter da opravijo preizkus znanja iz varstva pri delu za opravljanje del in nalog, na, katere so razporejeni, če ne zaleže dobronamerna kritika, bo pač treba seči po ustreznih ukrepih...!
»Vidiš, v temle oddelku pa odkrivamo naše rezerve!“
STEKLAR
Požarna varnost steklarne
In treba je tudi zapisati, da je v sestavi službe za varstvo pri delu še požarno varstvo. Nujno je, da deluje v delovni organizaciji dobro izurjena gasilska enota ali društvo, katere oziroma katerega člani so v nenehni pripravljenosti za takojšen poseg, če je to nujno. S pridobitvijo novega gasilskega avtomobila ter drugih aparatov so naši gasilci pripravljeni vsak čas priskočiti na pomoč tudi za reševanje ranjencev.
Za konec tega pregleda bi mogli brez kakršnega koli pretiravanja reči, da varnega dela ne more zagotoviti samo služba za varstvo pri delu. Na tem področju moramo namreč pomagati vsi, saj nam mora biti veliko do tega, da bo naš sodelavec bolj varen in sposoben uspešno ustvarjati, kar mu je delovna naloga, vso njegovo delovno dobo!
In kako je z nezgodami pri delu?
Za celovit prikaz obravnavane problemati naj zapišem še nekaj besed in podatkov o nezgodah pri delu in o staležu bolnikov v lanskem letu!
Evidenca za leto 1978 pokaže, da je bilo v steklarni 139 nezgod pri delu, od teh 112 na delu in 27 na poti na delo oziroma z dela, med katerimi je bila ena smrtna.
Po tozdih je bilo v letu 1978 naslednje število nezgod pri delu: Osnovna izdelava 35, Dodelava 23, Kristal 42, Dekor Kozje 22, Servisne dejavnosti 13 in Delavska restavracija ter delovna skupnost skupnih služb 4.
Nezgode pri delu so zvečine lažje, prevladujejo pa predvsem ubodi (udarci odletelih delcev brusnih kamnov v oko), ureznine, opekline, udar in podobno. Vzroki zanje so predvsem nesmotrno delo, podcenjevanje predpisov o varstvu pri delu, delo brez osebnih zaščitnih sredstev, pomanjkljiva organizacija dela in podobno.
Iz povedanega sledi, da je pri vsaki nezgodi prisoten tudi subjektivni ali človeški faktor, prav tako pa lahko povzroči nezgodo tudi delovno-materialno okolje. Ker delavci niso uporabljali na primer zaščitnih očal, je bilo lani kar 36 poškodb oči, čeprav je takih očal dovolj!
Pogostnost (P) nezgod pri delu izračunamo s posebnim obrazcem in sicer tako, da število nezgod pri delu v letu pomnožimo s sto in delimo s povprečnim številom zapo-
slenih delavcev. Naj bo to pri izračunavanju pogostnosti nezgod pri delu na leto ali za posamezne mesece!
In pogostnost nezgod pri delu je bila v lanskem letu 12, kar pomeni, da se je na sto zaposlenih poškodovalo 12 delavcev!
Koliko je bilo nezgod pri delu v absolutnem številu v zadnjih petih letih, kaže diagram! Očitno, da le-to upada, kar pomeni, da delovne razmere in varnostne razmere v steklarni izboljšujejo! In zato se tudi zmanjšuje pogostnost nezgod pri delu, saj so bile te vrednosti (P) v zadnjih petih letih naslednje: 1974 - 12 poškodovanih delavcev na sto zaposlenih, 1975 - 16, 1976 - 13, 1977 - 13 in 1978 - 12!
In kakšen je bil bolniški stalež lansko leto?
Zanimiv je še pogled na tabelo št. 1, ki kaže povprečne deleže delavcev, ki so bili lansko leto v bolniškem staležu zaradi bolezni, povprečne deleže porodnic in skupne deleže vseh delavcev v bolniškem staležu glede na število zaposlenih v letu 1978 ter primerjavo teh podatkov za vse leto 1978 z letom 1977!
Pri sosedih, o koledarčkih,-novi matematiki^ sklepih in...
Argusov sprehod
‘Ti, ti A/rgus!» mi je ondan resno požugal sosed. »Mar je okrog steklarne tako velika mreža, dane moreš skočiti čez plot in poku-čati na dogajanje pri nasSKar priznaj, da si krivičen! Prisežem pa, da je fa tvoja zijala tudi pri nas že dovolj zanimivega in da boš dobrodošel naš gost!»
•Presneto/« sem si mislil »Bom dobrodošel gost tudi, če tebe oplazim!?»
Življenje je resnični? čudno in včasih tudi kar zoprno. Eni si vroče želimo nekoga, kije drugim pravi nebodigatreba... »In, vidiš, dragec, tako se godi tudi meni! Moja trimesečna odsotnost je na primer sprožila različna razpoloženja...»
»Gotovo so mu pristrigli peruti?» je razlagal eden, drugi pa je bil trdno prepričan, da se mi je stemnilo pred včasih slabotnimi očmi. Tretji si je razlagal mojo odsotnost, kot da sem za vedno zatisnil že utrujene oči... In, pravijo, da bi bilo kar najboljše, če bi se to uresničilo; kar se njih tiče, pa so mi pripravljeni nabaviti najboljše leče, če bi le hotel gledati še kam drugam.
Pa ni časa za premor! Toliko seje nabralo »veselih » novic, da bi tudi ob želji po upokojitvi ne bil uslišan. Kar veliko je abonentov, ki tako pridno skrbijo za mojo rubriko. Po pravici moram povedati, da na tako pičlo odmerjenem prostoru, kakršnega mi je urednik odmeril, ne morem opisati vsega.
Pa, bodi dovolj čvekanja! Sosedom še ni bilo treba plezati čez mrežo, ker tega ne počnejo niti Usti, ki jim službeni izhod ni najbolj pri srcu. Zadošča že majhen zaUsk čuvajevih oči, pa smo na varnem.
Vtihotapil sem se na sosedovo dvorišče in že tamkaj ugotovil živahnost, ki meje spo-
minjala na nekakšno tekmovanje ali pa na kakšno slavje. Ljudje so tekali iz zgornjega obrata v spodnjega ter nazaj. Pridružil sem se in pri peči ugotovil, da je izbruhnila bi-zeljčomanija in totivinčkomanija, meni pa se še sanjalo ni, da bi lahko ugotovil, kdo je zmagal...
Razpoložen, da je bilo kaj, sem nadaljeval opazovanje v dodelavi. Kakšna gneča je bila tam! Sprva sem mislil, da gre za tekmovanje v zlaganju steklenih izdelkov v vozičke, saj so vsi kazali s prsU proti dnu vozička. Pa sta pridirjali dve ženički z drugim vozičkom in
dogodek se je hitro razpletel. Kriki in viki so se stopnjevali in prerasli v vsesplošno pljuvanje, pa zato resnično nisem uspel ugotoviti, katera je bila v tem bolj ustvarjalna in katera bolj zadeta... Bolj zares, kot za šalo, se je vnel boj za nosilke s steklom. »Močnejši bo zmagal!« sem si mislil, toda že se je v drugem delu prostora vnelo novo žarišče »vojne«. Skupina žensk se je zapodila za nosilko stekla. Vsaka si je vroče želela napolniti svoj karton, pa je zadnja ostala praznih rok. Seveda pomirjevalčevo kriljenje z rokami ni obrodilo uspeha, saj je bilo tek-
STEKLAR
movanje zelo podobno rokoborski veščini Japoncev, ki bi ji po domače rekli »primi, kakor veš in znaš«... Vem sicer, da pričakujete na tem mestu še podatek o izidu tekmovanja, žalostnega in šaljivega. No, če že hočete: tekmovanje je uprizorila in v njem tudi zmagala skupina skladiščnih delavcev v Steklarski šoh!
Upam, da mi »tekmovalci« ne bodo poslali račun za vstopnico, katere si nisem pravočasno dobil za to, nad vse poučno tekmovanje.'?
Vem, da ste seznanjeni s prizadevanji svetovnih strokovnjakov, kako naj bi uravnovesili število dni v posameznih mesecih, toda, naj vam povem, da jim delo ne gre najbolj od rok. Še sedaj so v fazi premišljevanja, saj ne vedo ne kaj in ne kako. V tolažbo naj vam bo zato tole: nekaj podobnega se godi tudi pri nas! In po pravici povedano, obdaja me strah, ko pomislim, da so tisti svetovni strokovnjaki »ukradli« nekaj naših izkušenj. Sicer pa je to vprašanje v primerjavi z našimi sobotami prava malenkost. Oni namreč premišljujejo o tako velikem številu koledarskih dni, dočim se mi ubadamo s tistimi petnajstimi »ta odvečnimi« sobotami!?
Saj je res grdo, da so se te sobote vtihotapile v naše drugačne računice, ali ne? Na podlagi vseh mogočih in nemogočih stališč, predlogov in - ne vem, česa še - se mi je porodila zamisel o izdelavi treh predlogov.
Prvič: zares odvratno je mučiti ljudi s sobotnim delom. Zato predlagam, naj bi za bodoče vpeljali delovni teden s 5 x 5 urami. Osebne dohodke pa bi, kajpak, povečali za toliko, kolikor bi manj delali! Drugič: pravi nesmisel je usklajen delovni čas med tozdi, saj je v tem primeru »samoupravljalsko« delo zgolj formalnost. Zato predlagam, da razdelimo vse tozde in po možnosti še delovno skupnost skupnih služb tako, da bodo med letom v tovarni. In tretjič: glede na težave, ki nas spremljajo na poti do skupnih stališč, predlagam, da si zapojemo ali zažvižgamo tisto poznano narodno »Jaz sem si pa nekaj zmislil, zmislil.To je najbolj varovalen ukrep pred morebitno resonanco, ki so jo fiziki označili za zelo nevarno.
Kajne, da je bil tako pisan koledarček, ki ga sicer res nisem narisal, prav srčkana iznajdba?! O njegovi uporabni vrednosti “pa najbrž ne kaže izgubljati besed...?
Razmišljanje o takšnem koledarčku pa me spominja na neimenovane mornarje, ki so jim bile zameglile jasen pogled majhne čeri, pa zato niso videli tistih velikih, ki so bile še kako nevarne za njihovo plovečo ladjo.
Kako prav bi mi prišla nova matematika, ki jo je poskusil»Steklar« v nagradnem razpisu za zadnjo nagradno križanko. Hudirje-vo dobro so jo mahnili, ko so zapisali, da bodo 150 dinarjev razdelili na 1. nagrado za 150 dinarjev, na 2. nagrado za 120 dinarjev in
na 3. nagrado za 70 dinarjev! Lepo bi bilo, če bi bila takšna delitev uresničljiva, saj bi imeli veliko manj težav z delitvijo osebnih dohodkov. Toda vse kaže, da iz te moke ne bo kruha!
Kruh pa je mogoče zamesiti s sejninami. ..! Ne oziraje se na to, ali smo našo samoupravljalsko dolžnost opravili v delovnem času ali pa v prostem času, se - sodeč po zadnjem obračunu - bolj splača biti prisoten na kakšnem sestanku, ki je lahko sestavni del delovnih nalog in opravil, kakor pa v popoldanskem času zapravljati dragocen prosti čas. Na podlagi tega bi morda vendarle kazalo razmisliti o spodbujanju sestankov v delovnem času, saj jih bomo potem lažje »prenašali«, kakor bi »prenašali« tiste v prostem času.
Javni opomini so huda reč, saj so vsi seznanjeni z našimi grehi... Rahlo žalostno pa je, da jih izrekamo tudi v primerih, ko to ni najbolj ustrezno, saj v organizaciji zveze komunistov takšnih kazni ne poznamo. Kdo ve, če ni to naša nova iznajdba, s katero potrjujemo, da nam je težko prelistati osnovna pravila partijskega vedenja?
V skrbi, da me ne'boste obremenili s kakšno delovno po vzoru na tozd Servisne dejavnosti, ko bom na dopustu, končujem s tem potepanjem in z željo po shranjevanju materiala zame. Zdravo bivanje v naravi tudi - v zaenkrat vprašljivi - ponedeljek, 30. april, vam želi vaš	Argus.
Tudi to je vredno objaviti...
Ivanka, hvala!
Dragi urednik!
»Na »Strjevih« straneh še nisem zasledila kakšnih zahval, pohval ali kaj podobnega izpod peresa bralcev. Zato ne vem, če boste objavili tele moje vrstice, ki pa po moji presoji tudi zaslužijo ustrezno pozornost!? Ko boste prebrali to, kar sem v kratkem napisala, boste videli, da imam najbrž prav?
Povsem na kratko opisujem primer, ki zasluži javno pohvalo! Vaša sodelavka Ivanka Skrablin je namreč prišla 21. februarja v zobno ambulanto. Opravljeno zobozdravstveno storitev je plačala z bankovcem za
500 dinarjev. Vrnila sem ji ostanek, pozabila pa sem vzeti njen denar. Tako je Skrablino-va v naglici vzela svoj denar nazaj in še moj »ostanek«. A tega nobena, ne ona, ne jaz, nisva opazili...!
Sele doma je Ivanka ugotovila, da ima več denarja, kot ga je imela pred odhodom v ambulanto. Takoj je prinesla denar nazaj, mene pa je prijetno presenetila poštena poteza vaše sodelavke, saj bi sicer morala sama plačati primanjkljaj iz svojega bolj plitkega pripravniškega žepa.
Tako sem se prepričala, da je N steklar-
skem kolektivu v Rogaški Slatini veliko poštenih delavcev.
Vaši sodelavki Ivanki se iskreno zahvaljujem!
MAJDA VOGRIN
Pripišemo naj k povedanemu le to, da dela naša sodelavka Ivanka Skrablin v ve-zalnici in da je njen osebni dohodek med naj nižjimi v steklarni. Zato ima poteza, ki jo je naredila v zobni ambulanti, toliko večjo težo!
Uredništvo
Kadrovske zanimivosti v marcu
V steklarni 1193 delavcev
Po podatkih Cecilije Iršič nas je bilo 31. marca letos v steklarni zaposlenih 1193 delavcev, to je za 26 manj, kot isti dan lanskega leta.
V posameznih tozdih je bilo letos konec marca zaposlenih naslednje število delavcev - števila v oklepajih veljajo za isti dan lanskega leta: tozd Osnovna izdelava 409 (393), tozd Dodelava 148 (150), tozd Kristal 303
(317), tozd Dekor Kozje 63 (85), tozd Servisne dejavnosti 75 (85), tozd Družbena prehrana 17 (18), tozd Naše staklo Beograd 11 (11) in delovna skupnost skupnih služb 167 (173).
V marcu so prišli med nas...
V marcu so sklenili delovno razmerje z našo delovno skupnostjo: v tozdu Osnovna izdelava — za odnašalce Radislav Gluhak,
Tome Selitaj in Branko Tepeš; v tozdu Dodelava - za vezalko stekla Josipa Grilec in za brusilca II v grobi brusilnici Jože Jurše; v tozdu Dekor Kozje - za brusilce L delovnega področja Štefka Babič, Irena Gmajnič, Olga gm Plevnik in Angela Umek; v delovno skup- 1 Ä
STEKLAR
nost skupnih služb - za prevzemnega kontrolorja stekla Franc Srbčič.
Vsem novim sodelavcem želimo mnogo delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva v svojem delovnem okolju!
Poslovili so se...
V marcu so se poslovili: iz tozda Osnovna izdelava - pomočnik Franc Srbčič, ki je bil zaradi invalidnosti premeščen v delovno skupnost skupnih služb; odnašalka Josipa Grilec, ki je bila premeščena v tozd Dodelava; odnašalci Alojz Flegar, Milan Premeri, Mehdi Lugi, Drago Staletič, Jože Šolman in Željko Vešligaj, ki so vsi samovoljno zapu-
stili delo; krogličar Bojan Ivačič, ki je dal odpoved delovnega razmerja; odnašalec Ra-dislav Gluhak in krogličar Ivan Živičnjak, ki sta bila izključena iz delovne organizacije
-	iz tozda Dodelava: izmenovodja rezalnice Terezija Škorjanc, ki se je upokojila, in bru-silka III v grobi brusilnici Marjana Bukšek, ki je odpovedala delovno razmerje - iz delovne skupnosti skupnih služb vodja proiz-vodno-tehničnega sektorja Jože Jankovič, ki je bil invalidsko upokojen.
Poročili so se...
V marcu sta se poročili Štefanija Halužan
-	poročena Barič in Marjana Ogrizek - poro-
čena Kahrimanovič.
Obema sodelavkama za življenjski dogodek čestitamo in jima želimo na novi življenjski poti vso srečo!
Rodili sta se dve deklici
V marcu sta se rodili dve deklici in sicer Urška Podhraški - hči Mira Podhraškega, in Gordana Bračun - hči Nade Bračun.
Staršem čestitamo za novorojenčka, Urški ter Gordani pa želimo zdravja in mnogo sreče v življenju!
UREDNIŠTVO
Polletna konferenca domske skupnosti Steklarske šole
Pohvale marljivim
V petek, 20. marca, je bila polletna konferenca domske skupnosti Steklarske šole, na kateri so poročali predsednica skupnosti Zdenka Žnidarec ter predsedniki vseh treh vzgojnih skupin in komisij.
Domska skupnost šole sestoji iz 32 deklet in 44 fantov, učencev Steklarske šole. Vsi stanujejo v domu, razen štirih učenk, ki stanujejo zunaj doma, spadajo pa v domsko skupnost.
V domu imamo tri vzgojne skupine. Prvo sestavljajo dekleta vseh treh letnikov, to so brusilke kristalnega stekla; drugo sestavljajo fantje iz drugega in tretjega letnika, oba poklica - steklopihalci in brusilci kristalnega stekla; tretjo pa sestavljajo novinci -učenci I. letnika. Vse tri vzgojne skupine imajo skupne bivalne in učne prostore, dnevno sobo, klubsko sobo in razrede.
Domsko skupnost vodi predsedstvo, ki ga sestavljajo predsedniki in namestniki predsednikov vzgojnih skupin ter predsedniki komisij. Domska samouprava je za nas priložnost, da se navadimo na opravljanje raznih nalog v domu, na organizacijo dela, na dogovarjanje in odločanje. O samoupravljanju se veliko naučimo iz teorije pri predmetu o samoupravljanju, tako da so nam osnovni pojmi o samoupravi znani. Teoretično pridobljeno znanje moramo zdaj preizkušati sami pri sebi: v spalnici, klubski sobi,
odboru domske skupnosti, komisijah skupnosti in povsod v svobodnih dejavnostih, se pravi na vsakem koraku med našim bivanjem v domu!
Vzgojna skupina je osnovna celica naše samouprave in iz nje naj izhajajo vse ideje in pobude domske samouprave. Delegati vzgojnih skupin in razne komisije v domu so že neke vrste recept za poznejšo samoupravo, ko se bomo vključili v delovne organizacije, v katerih bomo združevali delo z ostalimi delavci. Lažje se bomo znašli v steklarni, ko bomo imeli že nekaj izkušenj iz lastne hiše.
Nekateri učenci se premalo vključujejo v domsko samoupravo in sami smo krivi, če kaj »zaškriplje« ah če ne opravimo tega ah onega dela. Če ne opravimo tistega, kar smo si sami naložili in organizirali, smo krivi sami. Pri tem se moramo zavedati, da v samoupravi ni nobenih priganjačev, ki bi nas vedno priganjali k večji uspešnosti. Včasih pa je to vendarle nujno, saj smo še mladi, pozabljivi in morda prezaposleni. Zato večkrat potrebujemo pomoč starejših in izkušenih samoupravljavcev.
Domska skupnost ima kar precej komisij in sicer: komisijo za medsebojne odnose, higiensko komisijo, socialnogospodarsko komisijo, komisijo za šport in rekreacijo, komisijo za kulturna vprašanja in komisijo za učni načrt Vsako komisijo sestavljajo po trije člani, ki zapisujejo svoje delo v zapisnikih. Vse komisije imamo zato, da nam delo v domu lažje poteka, saj smo zaoi takorekoč ves dan. Dopoldne imamo v dveh izmenah prakso, popoldne je pouk, zvečer pa je obvezen ogled TV dnevnika. Po dnevniku je včasih tudi kakšen sestanek... Tako smo zaposleni vsak delovni dan, razen ob petkih, ko odhajamo na svoje domove. Če pa je po delovnem koledarju delovna sobota, smo zaposleni tudi v petek popoldne in v soboto do 14. ure^ Od doma prihajamo ob nedeljah zvečer, nekateri pa se vračajo v šolo tudi ob ponedeljkih zjutraj, kar je odvisno od tega, v kateri izmeni imajo tistikrat prakso...
Zaradi vseh vprašanj, ki se porajajo pri našem delu in učenju, se domska skupnost sestaja dvakrat na mesec, če pa je kaj nujnega, so njeni sestanki tudi pogostejši. Na vsaki konferenci domske skupnosti pa dobijo učenci z boljšim učnim uspehom za svoje aktivno delo v spalnici in v domu ter za izredno delavnost v interesnih dejavnostih primerne pohvale.
SLAVA ČRETNIK
Mi in naše zdravje
Zakaj rekreacija?
Steklarji so znani po čudovitih izdelkih, ki prihajajo izpod njihovih rok. Le malokdo pa pozna drugo plat njihovega dela, to je njihovo prisiljeno sklonjeno držo med delom. Človeku nikakor ni lahko zdržati kar osem ur v enem in istem položaju, saj močno trpi ne le telesno ampak tudi psihično. Zato bi morali steklarji in drugi delavci, ki so izpostavljeni podobnim tegobam, izkoriščati vsaj svoj prosti trenutek - tudi med delom - za intenzivno telovadbol
Na kaj mislimo? Mislimo na nekaj počepov, vsaj za razbremenitev in razgibanje hrbtenice, pa nekaj poskovov, in že se boste počutili boljše! Nikar naj vas ne bo sram pred sodelavci! Sprva se vam bodo morebiti posmehovali, naslednjič pa se vam bodo zagotovo pridružili!
Pomembno je tudi, da po svojem vsakdanjem delu ali »tihtu« nekaj časa za rekreaci-
STEKLAR
jo. To velja predvsem za tiste, ki živite v mestu ali v primestnih zaselkih in v blokih, saj imate tisti, ki prihajate s podeželja - torej s kmetij, prenekateri svoj prosti popoldanski oziroma dopoldanski čas izpolnjen z delovno »rekreacijo« na polju ali okrog gospodarskih poslopij! Tisti, prvi - iz mest, primestnih zaselkov in iz blokov, nikakor ne posedajte v prostem času v stanovanjih ter v brezdelju. Pojdite ven, v naravo! Zadostovalo vam bo, če boste le pol ure intenzivno hodili. Hoja je namreč najbolj koristna vrsta rekreacije za vse telo. Ni nevarna, zato je
primerna tudi za tiste, ki ste že nekoliko bolj v letih.
Zakaj je hoja koristna?
Zato, ker pri hoji razgibljemo vse telo. To vedo dobro tisti, ki jih je kdaj bolel hrbet. Pri hoji so aktivirane vse mišice nog, rok, hrbta in trebuha. S tem, ko jih tako zaposlimo, se pospešuje tudi naš krvni obtok, zato pride v vse organe več sveže, s kisikom bogate krvi, kar gotovo vpliva na človekovo boljše počutje. Ker telo pri tem nasploh dobiva več kisika, ker pospešeno in izdatneje dihamo, s tem ne samo, da vdihujemo več
kisika, ampak tudi močnejše izdihujemo ogljikov dioksid.
Rekreacija je torej pomemben dejavnik v našem vsakdanjem življenju. Če se bomo redno gibali na prostem in s tem utrjevali svoje telo, bomo zavrli ali preprečili prene-katero bolezen. In ostali bomo bolj gibčni, naše počutje pa bo boljše!
Velja torej poskusiti, ali ne?! In potem se boste kmalu prepričali, da poziv »Ukvarjajte se z rekreacijo!« ni le propagandno geslo, ampak je vse večja potreba sodobnega človeka.	MAJDA VOGRIN
Tekmovanje in zmenek strelcev
Viden napredek
Strelska družina iz Lesičnega Je bila organizatorica strelskega tekmovanja, ki je bilo 17. marca v novem Kulturnem domu. V tekmovanju je nastopilo sedem moških vrst, ženske pa so bile zastopane z dvema vrstama. Iz doseženih rezultatov nastopajočih je razvidna neprimerno boljša kakovost strelcev, kot so Jo le-tl dosegali zadnje čase. To še zlasti, ker sta bili na tem tekmovanju potrebni velika koncentracija In telesna vzdržljivost. Posebej se Je izkazala strelka strelske družine Iz Lesičnega Mira Strnad, ki je s 348 krogi dosegla najboljši posamični rezultat tudi med moškimi, saj je najboljšega v tej konkurenci Antona Zupana Iz strelske družine Rogaška Slatina prehitela za dva krogal
Po končanem tekmovanju so organizatorji razdelili priznanja in se dogovorili o ponovnem srečanju 27. aprila v Bistrici ob Sotli. Najboljši se bodo pomerili v streljanju z malokalibrsko puško in to v počastitev dneva Osvobodilne fronte Slovenije.
Vrstni red med sodelujočimi moškimi vrstami je bil: 1. člani SD Rogaška Slatina 1305 krogov, 2. člani SD Lesično 1275, 3. mladinci SD Rogaška 1228, 4. člani SD Vir-štajn 1191, 5. člani SD Bistrica ob Sotli 1145, 6. člani SD Sladka gora 1137, 7. člani SD
Rogatec 1049 krogov.
Ženski strelski vrsti sta se takole odrezali: 1. članice SD Lesično 892 krogov in 2. mladinke SD Rogaška 873 krogov.
Pri moških so se med posamezniki zvrstili na prvih deset mest naslednji strelci: 1. Anton Zupan iz SD Rogaška 346 krogov, 2. Anton Posteržin iz SD Lesično 335,3. Mirko Kunst iz SD Lesično 335, 4. Remi Kočica iz SD Rogaška 333, 5. Janez Poš iz SD Rogaška 330, 6. Darko Ljuljdžuraj iz SD Rogaška 327, 7. Leon Drimel iz SD Rogaška 318, 8. Slavko Coh iz SD Rogaška 315,9. Jože Vršič iz SD Bistrica ob Sotli 314 in 10. Franc Založnik iz SD 312 krogov.
Prve štiri med dekleti pa so bile: 1. Mira Strnad iz SD Lesično 348 krogovf!), 2. Marta Kemst iz SD Lesično 312,3. Nada Vešligaj iz SD Rogaška 307 in 4. Nevenka Vešligaj iz SD Rogaška 296 krogov.
Gotovo ste že kdaj premišljevali o tem (seveda, če kaj radi gobarite), da bi se vam prilegel kakšen gobji velikan. Morda pa boste v letošnji sezoni tudi vi uspeli?
Našemu sodelavcu Janku Kregarju se je nekaj takega posrečilo lani. Našel je resničnega velikana, ki je tehtal natanko 215 dkg in s premerom klobuka 90 cm.
Geslo, ki pomeni široko zastavljeno družbeno akcijo
Nič nas ne sme presenetiti!
Geslo »Nič nas ne sme presenetiti!« pomeni takšno družbeno akcijo, kakršne v naši republiki v preteklih letih še ni bilo. Njen cilj je usposobiti vse delovne ljudi In občane, posebej še mladino, za uresničevanje nalog na področju ljudske obrambe In družbene samozaščite. Gre torej za krepitev In prebujanje zavesti ter moralnopolitičnih vrednot o splošnem ljudskem odporu. Zato mora v tej akciji sodelovati vsak posameznik; vsaka hiša, ulica In vas; vsaka krajevna skupnost In vsaka delovna organizacija!
Varnost in obramba naše dežele ter njene neodvisnosti ne slonita le na enotah Jugoslovanske ljudske armade in teritorialnih obrambnih enot, ampak moramo vsi postati neprebojen oklep pred morebitnim napadalcem. To posebej velja sedaj, ko skoraj
vsak dan vzplamtevajo nova vojna žarišča in ko zaradi tega še zdaleč ni tako blizu čas resničnega miru in sožitja med narodi, kakršnega si želi večina človeštva...
Vprašati se moramo, ali smo v naši delov- — —g ni organizaciji dovolj pripravljeni na vse te 1
STEKLAR
naloge, ki jim bomo morali biti kos v morebitni vojni ali v naravnih nesrečah? Očitno je, da bomo morali storiti več na področju praktičnega in teoretičnega izobraževanja vseh enot civilne zaščite. Izkušnje iz preteklih vojn namreč kažejo, da so žrtve civilnega prebivalstva vse večje! O tem govorijo tile podatki: v prvi svetovni vojni je bilo ubitih 9,8 milijonov ljudi, od tega 95% vojakov in 5% civilnega prebivalstva; v drogi svetovni vojni je bilo mrtvih 52 milijonov ljudi, od tega 52% vojakov in 48% civilistov; korejska in še zlasti vietnamska vojna pa sta razmerje popolnoma spremenili - od 100
mrtvih je bilo kar 90 civilistov!
Navedene številke dovolj zgovorno povedo, kako naj bi bili pripravljeni za morebitno vojno ah naravno nesrečo. Seve, če nočemo, da bi naša delovna organizacija v primero vojnega napada ne postala velika grobnica zaradi bombnega ali raketnega napada, pa tudi ne zaradi hudega preplaha, ki bi utegnil nastati med nami zaradi nepoučenosti in zaradi preozkih ter založenih izhodov!
Menim, da bi morali organi samoupravljanja in družbenopolitične organizacije namenjati v bodoče več skrbi samozaščiti, civilni zaščiti in splošnemu ljudskemu odporu.
Kajti samoobramba samoupravljavcev je edino zagotovilo za našo varnost pred vdorom tujih in nam sovražnih sil in zagotovilo za učinkovito ukrepanje v vojnih razmerah ter za uspešno reševanje in pomoč v primero naravnih nesreč. To pa lahko uspemo le z množičnimi praktičnimi vajami vseh enot civilne zaščite. Tako, da bomo konec akcije, ki bo 29. in 30. septembra letos, celovito preverili, če je celotna družbena akcija «Nič nas ne sme presenetiti!« prerasla v resnico in dejstvo, da nas prav nič ne more presenetiti'
VINKO PLAVCAK
Za razvedrilo
Nagradna križanka št. 60
Med reševalce, ki boste sodelovali v reševanju nagradne križanke št. 60 in ki boste pravočasno oddali - seveda - pravilne rešitve, bomo z žrebom razdelili 150 dinarjev v obliki treh nagrad in sicer: 1. nagrado 70 dinarjev, 2. nagrado 50 dinarjev in 3. nagrado 30 dinarjev!
Rešitve nagradne križanke pošljite na naslov: uredništvo časopisa »Steklar«, Steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1 ali pa jih oddajte v nabiralnik za časopis »Steklar« pred vratarsko ložo v steklarni. Upoštevali bomo le tiste pravilne rešitve, ki bodo prispele na naslov uredništva do vključno 15. maja 1979. In na ovojnico ne pozabite pripisati »NAGRADNA KRIŽANKA«!
Nagrajenci nagradne križanke št. 59 so: 1. nagrada 70 dinarjev Slavica Boršič, 2. nagrada 50 dinarjev Natalija Hrup in 3. nagrada 30 dinarjev Franc Osenjak. Vsem nagrajencem čestitamo!
Rešitev nagradne križanke št. 59: vodoravno - kozarec, rebula, Orovič, balinar, melos, Koper, NG, Ihan, dolomit, O, T, Komerički, ekonomist, ako, atomist, galop, sretena, koleno, lopatar, klicaj.
STZKlA/t	0334-/zosr z l USX A4,	OOIOČJ- Z4UXAZ	ZSMIJA A/ jo /ZAPiAZ/ VOD/)	UASZiJt AZZ/SK/ J>OiZ4/	444 CUuäxo)	/OZ A4 3/zh KOi.es/4 Z 4Z/J/	/ZAa/ kotp/k	V- CA A4	MUG/ /ZAJZ/ŠZ/ ZA//	SZ OZ. p/ip/	PZZZC PPST/tf*	pzro OZ/ZAK4 fizxe	leio- P/S	/ZPPO- TAZß/ZO 3azp>z
PZM60- SX/ZOÜJA stzxzap SOiZ									SiAZ/Jf 4T/T0S-ZZ4SX/ P OJ A Z					
/zazz/za 'žig>*o P/APij/- ZfOA OZiAZCA								Ml im						
S4PO POÖO&-A4 44ST-i//Z4							>P£P//QS7 P/06				\	/uun/A/j		
							5044 A/Aä 40344/-40/y					KZKA44// 4(ZSX/ ZOb/TZij		
sSATJ ČS)					czsx/ 4/ro						fOŽn £,■//£			
					eze/tr#. 404sX4 A/34						ZZ44 PO AOŽZZ/ S4A7/			
z. /p/z				J£/> /z *eu/)						OOj£x)? Oačorzx				
				mzaz/za HACAJKA						ST444 /07/4 7/ZAA				
Tipi						03/Č4J							PO/ZA	
						M Ob							š'. A/TiSKl K A A/J	
Or/xj/tf-							/Z(J/4/- TZU TZS 14 443/J							Z/ZAK/ ČAX/
Č/4/Z SZ/V4T4								43X344 J/ Si OZ C4SOP/S						
s/voz, /zatz- A/j/j					OOASTZO A4 SZ- ZZ4<J S/OZZA/Jl									
. »Steklar« ureja uredniški odbor: Boris Firer, Ferdo Kampuš, Tone Klokočovnik, Milorad Kračun, Jovo Tišma, Drago Ulčnik Vehovar. Predsednik uredniškega odbora Milorad Kračun - Glavni in odgovorni urednik Jovo Tišma - Tajnica uredniškega odbo
DVdk ” 1 j 1 kovna Zflsnox/H in nnlllt AV&nio T .OAr» RaWaI i   T T m/4 n i čt, • . ■ ♦ ^. 11,.. D . TX :  1 x nonrn vi - 1 m , -	1 . I ■
Glasilo
Franc Vehovar,-Predsednik uredniškega odbora Milorad Kračun - Glavni in odgovorni urednik Jovo Tišma - Tajnica uredniškega odbora Lita Novak - Likovna zasnova in oblikovanje Leon Rebolj - Uredništvo: steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina Ulica talcev 1 -
Ožtr^Rokopis^v^fotogranPne wacamol^'Nak^ada'^ÜO^vo^ov^Ti'sk ČG^DcJo^Ljubljami3 *°la’	" Telef°n <063) 81°"