196 Književna poročila.
Književna poročila.
Dr. Niko Županič: Bela Srbija. U Zagrebu /922. Posebni otisak iz »Narodne Starine«. Str. 11.
To delo našega ssnanega (pisatelja se peča z viprašanji, kafas so se-Slovani naselili na balkanskem ipolotoku. V znanstvu obstoji dvoje mneiij. Prvo se znači za dualistično teorijo, drugo za momistično; dualistKno zastopata predvsem Kopitar in Miklošič, drugo Jagič, Niederle J j r e č e k. Razlika je v tem, da smatrajo pripadniki monistiOae teorije prednike današnjili Jugoslovanov za eno dn isto etniško maso, M se je na balkanskem polotoku naselila is^todobno, ipo drugi teoriji pa bi trebalo razlikovati pri Jugoslovanih Slovene na eni strani, a Hrvate in Srbe na drugi strani. Izmed zgodovinskih virov podpira dualistično teorijo osobito spiis. cara Konstantina Porfirogeneta (912—959) »De administrando imiperio«, ki mu pa Jagič odreka verodostojnost v pogledu na njegova sporočila o prihodu Hrvatov in Srbov.
Županič nam pa dokazuje v -naznanjenem spisu, da navedbe Konstantina Porfirogeneta glede izvora Hrvatov in Srbov iz Bele Srbije, t. j. iz dežele, ki bi po priliki odgovarjala današnji Saksonski, niso neutemeljene. Pobliže v okviru tega poročila njegovih argumentov ne moremo izvajati, zadostuje naj ugotovitev, da si je zasidral temelj za svoje trditve v sociologiji, ki ji je predmet tudi raziskavanje o postanku držav.
Koncem svoje kratke a zanimive raziprave nam pisatelj obeta še obširnejšo o istem predmetu. Njegova nadaljna dela bomo tudi pravniki radi zasledovali, osobito sedaj, ko se je razvil oster dvoboj med dvema domačima zgodovinarjema o »staroslovanski in staroslovenski svobodi«. (Primeri razprave prof. dr. Hauptmanna in arh. dr. Mala v Času XVII, zvezek 4. in 5.) Dr. M. Dolenc
Ein altassyrisches Rechtsbuch — Ubersetzt von Hans Ehelolf. Mit einer rechtsgeschichtlichen Einleitung von Paul Koschaker. Verlag Carl Ciirtius in Berlin. Strani I—44.
Prednieazijski oddelek državnih muzejev v Berlinu je izdal to delo kakor svoj prvi zvezdk arheoloSkih in literarnih spomenikov. Kdor se zanima za pravno zgodovino, iposeže rad po njem. Za zgodovinsko najstarejšim zakonom starobabilonskega kralja Hammurabija, s katerim je ta veliki vladar dal svoji obširni državi edinstveno pravo, pride ta staro-asirski pravni spomenik. Po mnenju prof. K o s c h a k e r j a ga je pripisovati vladarju Tiglat-pilesarju I., ki je živel okoli 1100 1. pr. Kr. r. Na prvih 20 straneh nakazanega dela nam podaje Koschaker oipis postanka in pa karakteristiko tega prastarega pravnega spomenika. On meni, da utegne biti privatno delo, komtpilirano iz dveh starejših paralelnih zako-
Razne vesti. 197
nov; v drugi polovici se namreč nekako iponavljajo določila prve polovice. Podrobnosti tu ne moremo navajati. Naj zadostuje, da gre za nekakšno pravno zrcalo (Reohtssipiegel), kj je med babilonsko-asirskimi spomenflci novum. Tiče se to zrcalo skoro izključno prava glede žensk, osobito omoženih. Prof. Koschaker primerja to pravo s Hammurabijevim, kar da delu posebno zanimivost. E h e 1 o 1 f o v iprevod, ki obsega 58 paragrafov, je opremljen z bogatim kritičnim aparatom. Pokazuje nam v resnici od Koschakerja poudarjano dupliciteto določil. V splošnem pa zanima v prvi vrsti kriminaliste sistematika kazni. Imamo celo vrsto kazni od batinanja preko osakačanja, kastracije, polivanja z raztopljeno smolo do smrtne kazni. Čudno, da način usmrtitve (§ 47 za čarodejstvo) ni naveden. Vsekakor pa je ta spomenik sijajno potrdilo starega pravila, da je prvobitna plast vsakega prava v zgodovinskem pogledu — kazensko pravo.
Dr. M, Dolenc.