0jE, 22. APRILA 1976 — ŠTEVILKA 16 — LETO XXX — CENA 3 DINARJI
glasilo občinskih organizacij SZDL celje. laško, slovenske
konjice. šentjur. šmarje pri jelšah in žalec
Z UREDNIKOVE MIZE
v našem časniku smo že nekajkrat poročali o organiziranosti tnSpekctjstcih de-
javnosti in komentirali potrebo po večji učinkovitosti dela teh služb. Tudi od nji-
hovega dela je odvisno varstvo vseh nas, potrošnikov. V akcijo, o kateri pišemo,
samo potrjujemo to potrebo. Pa tudi to, da zdaj ko več govorimo o družbeni sa-
mozaščiti, tudi sami kaj več naredimo.
Ne tako kot mesarji, ki so se hitro obvestili o prihodu inšpektorjev v ta гп ta
lokal, temveč tako, da bodo prihod inšpekorjev pričakali brez skrbi, ker bo po-
slovanje pošteno, lojalno in ustrežljivo. Tudi tako, da bomo potrošniki s svojmi
odnosom do te in te prodajalne tega in tega proizvoda in imenovanega nevljud-
nega prodajalca kritični, a sami do kraja objektivni.
Akcije bomo nadaljevali, ne le take vrste. Nadaljevati pa bomo morali tudi
z boljšo organiziranostjo, s sodelovanjem v potrošniških svetih, z inšpekcijskimi
službami in med drugim tudi — v pismih bralcev.
Z enim samim namenom, da se kot družba organiziramo, zavarujemo ne ie
pred dejanji, že pred miselnostjo, da je za potrošnika vse dobro.'
VAS UREDNIK
6 Stran: OD VOLA DO TELETA - 9. stran: IZSILIL REMI
Samoprispevek za gradnjo osnovnih šol in
vzgojna varstvenih zavodov v celjski občini
je uspel. Priznajmo. Marsikaj je bilo naprav-
ljenega v teh letih, na kar bi sicer še vedno
čakali, še zlasti, ker je sredstev v občinskem
prorsčunu zaradi delitve splošne in skupne
porabe za te namene vse manj ali nič. Po
zaslugi tako zbranih sredstev smo dobili več
otroških vrtcev pa tudi novo osnovno šolo
»Slavka Šlandra«, novo telovadnico na Dobrni,
prizidek na Vojniku, letos bo dograjen prizi-
dek na Poiulah. Zdaj čaka še osnovna šola
na Lavi. Rezultati prvega samoprispevka v
celjski občini so spodbudni. Zato ni naključje,
da silijo k razmišljanju, ali ne bi s tako obliko
združevanja sredstev nadaljevali. Nalog je še
veliko, prav tako potreb in zahtev. — Na po-
snetku: pred novo osnovno šolo »Slavka Šlan-
dra«. (Foto: M. BOŽIČ)
KAKŠEN CAS VREDNOT ШОЈМО?
Vprašanje o vrednotah, ki
№ gradimo, o humanistični
vsebini časa, ki mu nočemo
izmerjati konca in o sociali-
stični morali, ki jo tešemo s
^јгјепјет struge samouprav-
ljanja, nas vse bolj reže v
srce
Ideali in vrednote borcev
Op v nevihtni oblačnosti in
''rvavem preizkušanju so bili
v začetku nabrušeni sa-
lcio proti okupatorju in izda-
jalcem. Program OF pa je s
široko fronto borbe združil
* neuklonljiv boj nacionalne
^ socialne svobode vse, ki
bili pripravljeni umirati za
•^evenljive vrednote človeka
*seh časov. Takrat je bila ta
Vrednota svoboda.
Kmalu se ji je pridružila
°Pseda socializem.
Oanes zajemamo, in ne
preroški, če rečem, da
'^"lo lahko vselej, s cvetov
•■evolucionamega, partizan-
časa. Ne slikamo ga
črno-belo. Vendar smo
znali določiti krila človeč-
iiosti, vrednot. Danes, v tem
•^^dohitnem času, se spomini
l'adi vračajo v težko ponov-
len trenutek dozidanih vred-
ki so pognale kali v po-
gonih družbenih razmerah.
^ rečemo: Kje je tisto to-
^rištvo? V katerem vetru so
izgubile besede o enako-
Kje je vesela, prešerna,
siof	pesem mladin-
^^ih brigad, ki je preglasila
® grmade težav, najsi so
iTišie a vzhoda ali zahoda?
Kje so trenutki, ko je uma-
zan čik potešil kadilski glad
dvanajsterice?
Kakšen čas vrednot v res-
nici gradimo?
Veliki misleci pretekle in
sodobne zgodovine, kot je ne-
kdo zapisal, so odkrili, da je
v industrijskem in potroš-
nem času človek izgubil svo-
je središčno mesto; da je po-
stal orodje v službi ekonom-
skih ciljev, da je odtujen, da
je zgubil svojo konkretno na-
vezanost na soljudi in nara-
vo, da je njegovo življenje
zgubilo svoj smisel.
Približno tako pravi Erich
Fromm v knjigi Zdrava druž-
ba.
Boris Ziherl pa je v priza-
detih, še miselno neizčrpanih
razmišljanjih »o humanizmu
in socializmu« zapisal tole:
Z oblikovanjem družbenih od-
nosov, ki jim pravimo soci-
alistični, se dejansko odpro
široki dezalienacijski procesi.
Hkrati pa se v tem prehod-
nem obdobju ohranjajo ter
v določenih mejah in na svoj-
ski način celo obnavljajo ne-
kateri procesi človekovega
samoodtujevanja. Ti zavirajo
dezalienacijske procese, jih
ponekod in vsaj začasno tu-
di zaustavijo, jih bolj ali
manj usodno deformirajo,
hkrati pa jih tudi v nekem
smislu pogojujejo, se z nji-
mi prepletajo, vsekakor pa
jih ne morejo nikoli povsem
zavreti, ne morejo zavreti
zgodovinske tendence k
osvoboditvi človeka, spočete
že v osnovnih protislovnostih
kapitalističnega sveta.
Ne gre torej za to, da bi
objokovali nekdaj žive, pa
danes pozabljene vrednote;
da bi se z romantično zasa-
njenostjo ozirali s prekriža-
nimi rokami v mladoletje ne-
kega bivanja v preteklosti,
če bi delali tako, bi slabo
sledili misli in praksi nepre-
trgane revolucije.
Kajti, v resnici in če smo
samokritični, priznajmo, da
vrednot OF in NOB nismo
pozabili in niti ne zakopali.
Res da to nekateri v bolj ali
manj ostrih sunkih hočejo.
A ne uspejo.
Ali ni samoupravljanje naj-
čistejša in najbolj dognana
pot k novemu, osvobojene-
mu, nič več odtujenemu člo-
veku? Najsvetlejša vrednota
našega in jutrišnjega zgodo-
vinskega časa je socialistično
samoupravlanje; je splet
družbenih, upravljalskih od-
nosih, ki v človekovi zavesti
napolnjuje posodo moralnih
humanističnih, kulturnih spo-
znanj o sožitju, združljivosti,
povezanosti osebne in druž-
bene srede, osebnih in druž-
benih interesov.
Morda v vsakodnevnem raz-
mišljanju včasih pozabljamo,
nehote, na vso človeško bo-
gastvo v njih. Bržčas zato,
ker se praksa samoupravlja-
nja izvija iz neznanih obro-
čev utesnjenosti in komu na-
mesto leska brizgne v oči ne-
doumljeno resnico, kako je
vendarle težko spreminjati
svet.
A vse, kar delamo v naši
družbi, vodi k človeku, k
njegovi drugačni eksistenci.
Samoupravljanje, ki vodi k
uresničitvi najvišje obče vre-
dnote, k osvoboditvi človeka,
nas bo začelo vse bolj siliti,
da bomo videli, občutili,
človeka, nas bo začelo vse
bolj siliti, da bomo videli,
občutili, vzdrhteli ob vredno-
tah, kot so: delo, solidarnost,
tovarištvo, humanizem, nese-
bičnost, družbenost, odgovor-
nost, ljubezen. Nenehno
usklajanje osebnih in kolek-
tivnih družbenih interesov
pomeni odkrivanje vsega še
neizživetega, nedokazanega, a
dragocenega in človeškega v
naši moralni zavesti.
Potem se bomo samo še
začudili, kako nekateri ne
razumejo, da naši družbeni
odnosi ne prenesejo zapira-
nja v robinzonski svet — ne
kolektiva in ne posameznika.
V podružbljenem delu in ta-
ki politiki človeka, sreča
domuje le v trdni povezano-
sti s skupnostjo. Postali bo-
mo občutljivi za odnose v
soseski in za osamljene so-
sede. Privoščili si bomo od-
kritosrčen nasmeh, ne pa
konfekcijsko, čredno kon-
formnost lažne solidarnosti
in človečnosti.
Nekateri ne vidijo, da mo-
ramo prav 2^ato spodbujati
kultuTno preobrazbo našega
življenja in okolja. Zavestna
akcija za sprostitev človeko-
vih ustvarjalnih sil, njegovih
skritih lovk za več znanja,
bo morda tudi hitreje odvr-
nila kompas od njegove se-
danje naravnanosti v plitev
vrtinec potrošniškega obilja.
Zato ni nenaključno vpra-
šanje, kakšen čas vrednot
gradimo. Med sabo, v samo-
upravnih odnosih, pa tudi v
množičnih občilih, v filmu,
tam, kjer se bohotijo ostanki
nečesa preživelega, ne dovolj
našega, kjer se hranijo nasi-
lje, sebičnost in potrošništvo
kot v porog vsemu, kar nosi
v vsem ožilju samoupravni
utrip našega časa.
Morda nenavadno zvenijo
te misli v prazničnem uvod-
niku ob dnevu OF. Morda.
Vendar bodo manj, če se bo-
mo v novi, žlahtnejši SZDL
pomeni, pogosteje zaustavili
tudi ob vprašanjih, ki nas
morajo vznemirjati — ob
vprašanju o vrednotah naše-
ga časa in jutrišnje sedanjo-
sti.	JOŽE VOLFAND
2 stran — NOVI TEDNIK
22. april 1976 — Št. Ig !
3ZDL — POLITIČNA ŠOLA
v torek je zaključila svoje
delo politična šola pri ob-
činski konferenci SZDL v Ce-
lju. Ob zaključku šole je bilo
srečanje med slušatelji in
predstavniki družbenopolitič-
nih organizacij, na katerem
so se pogovorili o nekaterih
aktualnih vprašanjih Celja,
dela SZDL in o nalogah v
krajevnih skupnostih. Vsem
slušateljem, ki so redno obi-
skovali predavanja, so pode-
lili tudi potrdila o udeležbi
v šoli.
Med tistimi, ki so uspešno
zaključili p>olitično šolo pri
SZDL, sta tudi Vera Cernie
in LtMiart Ilurvatič, ki sta na-
ma v razgovoru povedala ne-
kaj svojih misli o šoli in
njenih predavanjih.
Vera Cernie: član krajevne
konference SZDL škofja vas:
»Predavanja v politični šoli
so bila po mojem mnenju
zelo uspešna, teme so bile
dobro izbrane. Takšno obliko
izobraževanja bi morali v bo-
doče še nadaljevati in tudi
razširjali. Lahko rečem, da
sem na predavanjih v šoli
pridobila zelo veliko, vendar
pa menim, da le obstaja ne-
ka pomanjkljivost. Slušatelje
nas je namreč motilo dej-
stvo, da so bila predavanja
v okviru šole le enkrat te-
densko in večina nas je me-
nila, da bi bilo veliko bolje,
če bi vsa predavanja posluša-
li zaporedoma v tednu dni.
Povedali pa so nam, da o
takšni metodi dela že raz-
mišljajo in da bodo v jesen-
skem času tekla predavanja
šole v času enega tedna.«
I^nart Horvatič, član kra-
jevne konference SZDL Pod
gradom: »Politična šola kot
zvrst informativnega seminar-
ja za člane SZDL je zelo do-
bra. Prepričan sem, da smo
se slušatelji veliko naučili o
družbeni ureditvi in samo-
upravljanju, spoznali smo
strukturo krajevne skupnosti,
družbenopolitičnih organiza-
cij in se seznanili s problemi
na celjskem območju. Se po-
sebej pa se mi je zdela zani-
miva tema o vlogi Jugosla-
vije v mednarodnih odnosih
ter o gibanju neuvrščenih.
Menim, da bi morali v šolo
vključiti še večje število ob-
čanov, saj smo pravzaprav
vsi samoupravljalci in soobli-
kujemo naš prostor in čas,
v katerem živimo.«
Minuli teden so v žalski
občini ustanovili še eno sa-
moupravno interesno skup-
nost, tokrat na področju ko-
munalne dejavnosti. Samo-
upravno komunalno interes-
no skupnost so delovni ljud-
je in občani žalske občine
ustanovili z namenom, da bi
skupno in enakopravno odlo-
čali o načrtih komunalnih de-
javnosti, o združevanju in
uporabi sredstev za komu-
nalne dejavnosti, o pogojih
in načinu opravljanja komu-
nalnih dejavnosti ter uresni-
čevanju vseh skupnih intere-
sov na tem področju. Skup-
ščina samoupravne komunal-
ne interesne skupnosti šteje
45 delegatov, od tega je v
zboru uporabnikov 30 in v
zboru izvajalcev 15 delegatov.
Skupščina se je na svoji
prvi seji že tudi konstituira-
la in imenovala svoje organe.
Za predsednika skupščine so
delegati imenovali Daneta Se-
niča, za predsednika zbora
uporabnikov Ivana Rojea, za
predsednika zbora izvajalcev
pa Andreja Zakonjška, Na
čelu izvršnega odbora skup-
ščine je Franc Radišek, pred-
sednik petčlanskega odbora
družbene kontrole pa je Ka-
rel Podvršnik.
Samoupravna komunalna
interesna skupnost v žalski
občini si je zastavila obsežen
program nalog in bo s svo-
jim delom nedvomno veliko
pripomogla k boljšem, de-
lovnem človeku in občanu
bližnjem uravnavanju zadev s
področja komunalnih dejav-
nosti.
B. STAMEJCIC
CELJE — SZDL
DRUŽBENA
SAMOZAŠČITA
Minuli teden je bila v Ce-
lju problemska konferenca
občinske organizacije SZDL.
Na dnevnem redu je bilo
uresničevanje družbene sa-
mozaščite, o čemer je v uvo-
dnem referatu govori) pred-
sednik koordinacijskega od-
bora VID JERIC. V razpravi
so sodelovali delegati iz kra-
jevnih skupnosti, delovnih
organizacij, političnih organi-
zacij in specializirani delav-
nosti na področju družbene
I samozaščite. Neglede na to,
da je Celje v tem pogledu
precej storilo, so bile na kon-
ferenci razjasnjene mnoge
zadeve in ker smo bili ob
tej priložnosti posebej pokli-
cani za to, bomo v prihod-
njih številkah začeli objav-
ljati poljudne sestavke s po-
dročja samozaščite, kaj je to |
in kako se organizirati za-
njo.
OB 27. APRILU IN 1. MAJU
ŠTEVILNA PRAZNOVANJA
v vseh občinah celjske regije se v teh dneh temeljito
pripravljajo na praznovanje 35-letnice ustanovitve Osvobo-
dilne fronte slovenskega naroda in praznika dela. S števil-
nimi proslavami, ki jim bodo dale še posebno obeležje
podelitve srebrnih znakov OF in srebrnih znakov Zveze
sindikatov, bodo oba praznika zabeležili v občinah in
krajevnih skupnostih.
CELJE
Osrednja prireditev obpraz
novanju 35-letnice ustanovitve
Osvobodilne fronte in L ma-
ja bo v celjski občini 26. ap-
rila, ko bo v Narodnem do
mu svečana seja družbenopo-
litičnih organizacij in občin-
ske skupščine. Na proslavi bo
uvodoma govoril Tone Roz-
man, sekretar občinske kon-
ference Socialistične zveze v
Celju, nato pa bo sledila po-
delitev priznanj OF zasluž-
nim občanom in organizac
jam. Po uvodnem delu pro
slave bo nastopil svečan tre-
nutek tudi za več sto mladin-
cev, ki jih bodo na proslavi
sprejeli v organizacijo Soci-
alistične zveze, v kulturnem
programu prireditve bo sode-
loval moški komorni zbor in
mešana pevski zbor France
Prešeren. Prireditev se !»
pričela ob 18. uri.
V otkviru praznovanj bo v
Celju še vrsta drugih prire-
ditev. Naj omenimo le kon-
cept štirih godb na pihala iz
jesmic^ Raven na Koroškem,
štor in Lesc, ki bo 29. aprila
ob 14. uri na stadionu v Sto-
rah. Celjski-kolektivi pa bo-
do v prazničnih dneh pripra
vili vrsto tovariskih srečanj
na Gričku. V zvezi s praz-
novanjem moramo omeniti
tudi to, da bodo odigrale ve
liko vlogo pri okrasitvi same-
ga mesta Celja krajevne sku-
pnosti in pa mladina in da
bodo v prazničnih dneh kra-
sili cel j Sike vpadnice števil-
ni mlaji in transparenti.
ŠMARJE
v občini Šmarje pri Jelšah
bo osrednja prireditev ob
praznovanju obletnice usta
novitve OF in 1. maja v Ro
gaški Slatini, ko bo skupna
seja skupščine občine, skup-
ščine kulturne skupnosti in
občinske konference SZDL.
Slavnostni govor ob obletni-
ci OF ter v počastitev spomi
na Borisa Kidriöa in dr. Fran-
ceta Kidriča bo imel Miran
Potrč, nato pa bodo na seji
sprejeli odlok o proglasitvi
Kidričeve domačije na Knež-
cu pri Rogaški Slatini za ku'
flll^"' cr^rvTVirvniilr XTo eoii Кл.
do podelili še priznanja Op
s srebrno značko, ob koncu
pa bo tudi kulturni program.
KONJICE
v Slovenskih Konjicah bo
osrednja proslava na sam
dan praznika 27. aprila. Pro-
slava bo v Domu kulture v
Slovöiskih Konjicah, slav-
nostni govornik pa bo pred-
sednik občinske konference
SZDL Janko Kovač. V sveča-
nem delu seje bodo pjodelili
številna priznanja OF in sre-
brne znake Zveze sindikatov,
nastopil pa bo tudi moški
pevski zbor Ivo Stmc iz Slo-
venskih Konjic. V drugem
delu prireditve, ki bo bolj
zabavnega značaja, bosta na-
stopila Marjana Deržaj in
Braco Koren, spremljal pa
ju bo ansambel Modri val.
VELENJE
v velenjski občini so pri-
privili obširen program pri-
reditev v p>očastitev praznika
dela in ustanovitve OF. 26.
aprila bo svečana seja občin-
ske konference SZDL, na ka-
teri bodo podelili priznanja
OF, nato pa bo povezana tu-
di s krajevnim praznikom.
27. aprila bo začetek trim po-
hoda na Paški Kozjak, v Šo-
štanju pa bodo zavrteli film
Sutjeska. 28. aprila bo final-
no tekmovanje v okviru ob-
činskih sindikalnih športnih
iger, 29. aprila pa bo svečana
seja občinskega odbora ZSS,
na kateri bodo podelili srebr
ne znake Zveze sindikatov.
30. aprila bo prvomajska po-
vorka z bakljami, ki bo šla
skozi mesto Velenje, ob 20.
uri pa bodo mladinci zaku-
rili kresove na okoliških hri-
bih. Ob 20.30 bo zabavna pri-
reditev v Rdeči dvorani v
Velenju.
ŽALEC
Osrednja proslava 35. ob-
letnice ustanovitve OF in 1.
maja v žalski občini bo na
Polzeli, kjer bodo svečano
podelili letošnja občinska pri-
znanja OF. Priznanja bo pre-
jelo 12 posameznikov, eno
društvo in ena od krajevi^
organizacij SZDL. Na prosJ
vi, ki bo 24. aprila, bodo mJ
drugimi sodelovali tudi ma
ški pevski zbor in drama¿|
skupina polzelske Svobod^
pionirji Osnovne šole Ver^
šlandrove, mladinsa drams*|
skupina in gojenci glasbe^
šole Risto Savin iz žalca јц
polzele. Proslavo bodo s sva
jim nastopom popestrili j,
člani folklorne skupine »l4
oktober« iz pobratene občii^
Kruševac. Prazniku bo dalj
svoj prispevek tudi polzelsitj
tovarna nogavic, ki bo v teh
dneh odprla svoje novozgra,
jene prostore in sodobno ure.
јепо trgovino.
LAŠKO
v vseh krajevnih skupno
stih laške občine bodo v pr»
zničnih dneh tekle proslav«
ob obletnici ustanovitve Op
in 1. maja. Nekoliko večj«
proslave bodo v Laškem, Ra-
dečah in Rimskih Toplicati,
sicer pa bodo priznanja Op
Ш srebrne znake sindikata
podeljevali kar na proslavah
v krajevnih skupnostih.
MOZIRJE
V mozirski občini bodo pra-
znik Osvobodilne fronte, 2?,
april, počastili dvakrat. Naj-
prej v nedeljo, 25. aprila j
revijo pevskih zborov, ki s«
bo pričela ob 15. uri v Lu-
Čah. Nastopilo bo okrog dva
najst zborov. Na reviji bo o
pomenu praznika OF govori]
predsedniiî občinske konffr
renče SZDL Ivan Kramer,
Sicer pa bodo s to revijo
počastili tudi L maj in sto
letnico Cankarjevega rojstva
Srebrne znake OF in srebrn«
znake Zveze sindikatov Pi
bodo podelili na skupni sej;
članov predsedstva občinski
konference SZDL in občinske
ga sindikalnega sveta.
ŠENTJUR
Osrednja občinska proslavi
v počastitev praznika OF b<
v Šentjurju 26. aprila ob po
osmi uri zvečer v domu kul
ture. Gostovalo bo Slovensk<
ljudsko gledališče iz Celja
Cankarjevo farso Pohujšanji
v dolini šentflorjanski. Kra
jevne organizacije SZDL pi
bodo v sodelovanju s šolam
organizirale krajevne prošla
ve v posameznih krajevni!
skupnostih šentjurske občini
FRIDO
GRADIŠNIK
Ce bi v Celju delali se-
шат dolgoletnih aktivnih
družbenopolitičnih deiav-
cev, potem bi sedanji
predsednik konference
osnovnih organiizacij sin-
dikata železarne Store,
Frido Gradišnik, vsekakor
zasedel mesto med prvi-
mi. 2e kmalu po vojni
smo ga srečali kot delav-
ca v mladinski organizar
ciji in potem na naj-
različnejših dolžnostih v
âtorski želetzami in v dru-
gih občinskih in krajev-
nih organizacij ah.
Ni utrujen. V sebi nosi
veliko moči, dosti m¿sli
in načrtov. Zdaj jih pred-
vsem posveča sindikalne,
mu delu. V železarni in
pri občinskem odboina
sindikata delavcev indu-
strije in rudarstva.
In tako ni naključje,
da so prve besede v po-
menku veljale prav sindi-
kalnemu delu v štorski
železarni.
»Naš sindikat povezuje
osem osnovnih organiza-
cij, letos bomo dobilj še
deveto in to v tovarni
traktorjev. Sicer pa naše
delo p>oteka na široki fron-
ti. Povsod. Geslo osmega
kongresa slovenskih sin-
dikatov smo namreč spre-
jeli kot naše delovno vo-
dilo. To pa pomeni, da
se ne lotevamo nobenega
vprašanja, ki je življenj-
sko povezan s položajem
delavca, bree sindikata.
S tem sem povedal do-
volj ali vse. Od tod naše
delo, ki sega od poglab-
ljanja in utrjevanja sar
moupravlijanja v najšir-
šem pomenu besede, do
spoznavanja vseh družbe-
noekonomskih odnosov in
v tej zvezi tudi do oeva
janja načela, da ne gre
samo za delitev osebnih
dohodkov, marveč še po-
sebej za to, kako ustva-
riti sredstva za takš-no
delitev. In potem je tu
izredno zalitevno socialno
področje, izobraževanje,
saščitna funkcija do Čla-
nov sindikata jn še in še.
V t-em smislu so tudi
naSe trenutne in dolgo-
ročne naloge. Nič statič-
nega, marveč vse prila-
gojeno zahte->'am časa.
In ko že teče beseda
o delu sindikata v žele-
zarni, še ena ugotovite\',
Naša organizacija si Je
po zaslugi dela pridobila
velik ugled. Zato vsi ce.
nijo naša mnernja, stali-
šča. Uspeli smo zaradi ve-
like prizadevnosti članov
v vodstvih osnovnih orga-
nizacij, konference in zla-
sti predisedstva konferen.
ce in zato tudi naša or-
ganizacija skupaj z vsemi
družbenopolitičnimj silni-
cami v kolektivu pred-
stavlja močno oporo pri
razreševanju vseh vpra.
Sanj. Tu pa smo uvelja-
vili usklaijeno delo. Zato
tudi uspehi,« je poudaril
Frido Gradišnik.
Frido Gradišnik pa je
pred kratkim postal tudi
predsednik skupščine klu-
ba sam-oupravljalcev v Ce-
lju. In tako je menil, da
bo lahko klub izpolnil
svoj izredno zahtevni pro-
dam le ob podpori vseh
druzbenopolitiônih dejav.
niko^' v občini. Sicer pa
bo njegova pot jasneje
tačrtana tudi po analizi
o doseženi stopnji samo-
upravljanja in samouprav-
nih odnosov v občini. Ta
ocena bo vsekakor jasne-
je odprla operativne na-
loge, čeprav so glavne
znane že danes Sicer pa
ne gre .samo za delo zno-
traj delovnih kolektivov
in za vse obl'ke izobraže-
vanja samoupravljalcev,
marveč prav tako za delo
kluba in za njegovo po-
moč pri močnejšem uve-
ljavljanju samoupravnih
interesnih skupnosti in
vseh oblik našega samo-
upravnega življenja.
M. BOŽIČ
IZVRŠNI SVET ŽALEC
PROMET - ZVEZE
Osrednja točka dnevnega
reda zadnje seje izvršnega
sveta žalske občinske skup-
ščine je bila problematika
prometa in zvez v občini. Po-
tem, ko so člani izvršnega
sveta prisluhnili poročilom
predstavnikov PTT podjetja.
Izletnika, Avtoprevoza iz Šem-
petra in ZŽTP, se je odprla
razprava, ki je pokazala, da
je največ težav na tem po-
dročju pri PTT storitvah.
Čeprav je razvitost poštne
mreže in dostopnost PIT
enot na področju občine Ža-
lec ugodnejša kot je na ce-
lotnem celjskem območju, je
to slaba tolažba. Potrebe v
občini, ki je gospodarsko iz-
redno razvita, hkrati pa tudi
gosto naseljena, so že zdav-
naj prehitele možnosti PTT
podjetja. To samo ni zmožno
vlagati zadostnih sredstev v
posodobitev in razširitev svo-
jega poslovanja na območju
žalske občine. Zato ni čudno,
da tudi načrti, ki so predvi-
deni v samoupravnem spora-
zumu o osnovah plana razvo-
ja РТГ prometa, niso sklad-
ni z resolucijo o družbeno-
ekonomskem razvoju občme
Žalec v tem letu. Čutiti je
predvsem pomanjkanje tele
fonskih priključkov, ustrez-
nih prostorov, ki bi omogo-
čili razširitev telefonskih ( in-
tra! in več delovnih enot, ki
bi poslovale v obrobnih kra.
jevnih skupnostih občine.
Izvršni svet žalske občinske
skupščine je zato !фгеје1 veà
sklepov, med katerimi so naj-
važnejši naslednji;
— izvršni svet žalske občin-
ske skupščine se zavzema
razširitev telefonskega omre-
žja v Grižah, Petrovčah, Pre-
boldu in na Polzeli
—	proučijo naj se možno-
sti za graditev nove pošte '
Žalcu
—	žalska pošta naj se s»'
moupravno organizira '
TOZD
—	prouči naj se možnos^
za uvedbo delovnih enot p";
šte v Piretici in na Vins*'
gori.
B.S-
$t. 16 — 22. april 1976
NOVI TEDNIK — stran 3
MLADOSTI
pjrko Končan, član pred-
^tva pri Občinski konfe-
ti ZSMS Celje, je pred
^vi, na vprašanje, kako se
pripravjjajo na praz-
^nje meseca mladosti,
^nil program njihovega
U in povedal:
»Za P'*^^ "^ј pripravljamo
p Obk ZSMS Celje prosla-
p 5 kurjenjem kresov v
jgh krajevnih skupnostih,
urednja proslava bo na Go-
jvcu, kjer bomo pripravili
liting za vse mlade, člane
ISMS. 8., 9. in 10. maja bo
jrednja republiška priredi-
Naša beseda, ki je letos
pet prepuščena organizaciji
iljski Občinski konferenci.
12. maja pričakujemo pri-
pd Titove štafete. Central,
la proslava bo pred kinom
fnion, kjer jo bomo priča-
kali in izvedli kratek kultur-
li program.
15. maja dopoldne bomo
peli svečano sejo predsed-
tva Občinske kohference, ki
10 posvečena mladinskim de-
)vnim akcijam. Popoldne,
Stega dne pa bomo na Pe.
ričku zakurili taborni ogenj,
b katerem se bodo srečali
rigadirji iz proge Brčko—
lanoviči in tisti brigadirji,
3 bodo letos odšli na delov-
10 akcijo na Kozjansko in
\ Makarsko. Ta bo nosila
be po pokojnem Francu
bjšku-Jaki. Obe brigadi bo-
ka odšli na pot 16. maja.
I Za 24. maj pripravljamo
Centralno proslavo v Mest-
ïera parku in bo namenje-
ya. ùnevu mladosti. Ob tej
priložnosti bo tudi osrednji
sprejem pionirjev v Zvez»
padine. Vsi ti pionirji bo-
no naslednji dan obiskali
bjstni kraj tovariša Tita —
Kumrovec.
I V tednu od 25. do 31. ma-
ja bomo organizirali kviz za
^de na temo: Cankar kot
jtužbenopolitični delavec.
Utietsko društvo Kladivar
N je za 27. maj prevzelo
panizacijo pionirske atlet-
^e olimpiade, prireditve, ki
^ bila včasih v Celju zelo
Rnilarna in je zato prav,
R z njo nadaljujemo. Občin-
pa konferenca ZSMS Celje
p prevzela pokroviteljstvo
M to prireditvijo.
! V sklopu celotnega meseca
mladosti bo v Celju in bliž.
nji okolici še več prireditev,
s katerimi bomo skupno z
osrednjimi počastili naš me-
sec mladosti.«
M. P.
CELJE
VARSTVO
PRI DELU
Poslovno združenje Forma-
tor je v zadnjem času pri-
pravile več seminarjev s pod-
ročja varstva pri delu. Obi-
skovali so ga tisti delavci iz
obrtnih delovnih organizacij,
ki so po samoupravnih aktih
odgovorni za vamo delo. Ra-
zen tega so se ga udeležili
tudi zasebni obrtniki. Sled-
nji, vsaj zaenkrat, v pre-
majhnem številu.
Prvi seminar za delavce iz
obrtnih delovnih organizacij
je bil namenjen proizvodne-
mu sektorju, medtem ko bo-
do za storitvenega pripravili
enak seminar v prihodnjem
mesecu.
Vse tri seminarje je doslej
obiskalo 110 delavcev in moj-
strov. Vse te čakajo zdaj še
izpiti, ki bodo ob koncu te-
ga ali na začetku prihodnje-
ga meseca.
M. B.
SPOMINI MARICE FRECETOVE NA USTANOVNI SESTANEK OF V CELJU
TOVARIŠTVO, ISKRENOST
Dan OF. Misli uhajajo na-
zaj. V Ljubljano, pod Rož-
nik, pa tudi v Celje, kjer je
mesto ob Savinji že 6. juli-
ja 1941. leta dobilo svojo
mestno organizacijo Osvobo-
dilne fronte. Med ustanovni-
mi člani je bila tudi MARI-
CA FRECETOVA. Na našo
prošnjo je znova obudila
spomine in jih strnila v na-
slednje pripovedovanje:
»Čeprav smo vedeli, da
nam okup>acija prinaša težke
čase, se tedaj še nismo za-
vedali, da nam bo prinesla
toliko grozot, krvi, smrti ...
Vst to je šele prišlo. Prav
kmalu. Začele so se aretaci-
je, transporti... začelo pa
se je tudi delo komunistič-
ne partije. Poziv k oborože-
nem.u odporu.
Ko sem se nekega večera
vračala s službe domov, sem
za seboj zaslišala žvižg in
kmalu spoznala, da se je za
mano na kolesu pripeljal Du-
šan Finžgar. Dobro sva se
poznala že od prej. Vedela
sem tudi, da je član KP.
Ustavil me je in povedal, da
ga pošilja Janko Skvarča.
Vprašal me je, če bi büa pri-
pravljena pomagati ilegalcem
tako, da bi zbirala hrano,
obleko, obutev in druge re-
či. Sp>ominjam se, da me je
prosil za precej nogavic. Ni-
sem oklevala. Takoj sem se
odzvala vabilu. Bilo je to
pred Mlakarjevo pekarno na
Dolgem polju.
Tako se je začeio moje ile-
galno delo. Moja prva zveza
je bil Ciril Debeljak. In po-
tem srečanja na Ostrož-
nem...
Naloge so jxxstajale vsak
dan težje, čedalje bolj odgo-
vorne. Tone Grčar, ki je bil
tedaj sekretar mestnega ko-
miteja KP, je določil, da mo-
ra biti pri meni v službi jav-
ka, na katero so prihajali ile-
galci, kurirji i)okrajinskega
komiteja KP in drugi. Javko
smo imeli tudi pri nas do-
ma, v Novi vasi. Naš dom se
je spremenil v veliko druži-
no in ni minil dan, da se ne
bi pri nas kdo oglasil. Pri-
hajali so Miloš Zidanšek,
inž. Rado Iršič, Ivanka Ura-
njekova, Štefka Stiblerjeva,
kurirka iz Maribora Sonja
Omanova, Greta Rancingerje-
va in še in še,- da ne ome-
njam Bibe Röcka, ki je bU
pri nas kot družinski član.
Nekega dne mi je Tone
Grčar rekel, naj pridem v
nedeljo natanko ob tiri, ki
mi jo je rekel, v stanovanje
Cirila Debeljaka na Ljubljan-
ski cesti. Ne da bi vprašala
zakaj — to tudi tedaj ni bi-
lo v navadi — sem odšla ti-
sto nedeljo popoldne, bilo je
6. julija, na Ljubljansko ce-
sto. Strogo mi je zabičal, da
sem se morala držati ure pri-
hoda in še to, da moram pri-
ti v hišo pri glavnih, prvih
vratih. Zakaj vse to, tedaj še
nisem vedela. Pa sem kma-
lu spoznala, zakaj je bilo vse
to nujno in prav.
Ko sem prišla k Debelja-
kovim, je bil Tone Grčar že
tam. Tedaj sem videla, kako
so prihajali še drugi. Eni pri
zadnjih vratih, drugi skozi
glavna, vsi pa v določe-
nih časovnih presledkih. Ta-
ka previdnost je bila nuj-
na, kajti na nasprotni stra-
ni ceste, v Stiegerjevi vili, je
bòlo leglo kultiu-bunda v Ce-
lju. In če bi vsi udeleženci
takratn^a ustanovnega se-
stanka mestnega odbora OF
v Celju prihajali ob istem
Času, bi lahko to kdo opazil
in bilo bi рк) nas.
Zbrali smo se v pritlični
sobi, na desno pri vhodnili
vratih. Bila je velika soba,
v njej prav tako precej veli-
ka miza, pogrnjena s prtom,
na njej pa šopek rož. Na mi-
zi je bila tudi steklenica vi-
na in kozarci.
Bila sem radovedna, kaj se
bo zgodilo. Tone Grčar mi je
dal majhne cigaretne papirje
in naročil, da bom pisala za-
pisnik. Na sebi sem imela
belo bluzo z majhnim žep-
kom na prsih. In v ta žep
sem dajala p>opisane lističe,
seveda zato, da so mi čim
bliže in da jih takoj F>ogolt-
nem, če bi bilo treba. To se
ni zgodilo.
Pred začetkom je v sobo
stopil Ciril Debeljak. V na-
ročju je držal svojo najmlaj-
šo hčerko Majdioo. Takole
nas je nagovoril: >>Č€ bo imel
ta sestanek kakršne koli po-
sledice pri okupatorju, vas
prosim, da ne p>oveste, zakaj
smo se zbrali. Tu smo zaradi
družinskega praznika. Ne go-
vorim vam to zaradi sebe,
marveč zaradi otrok.«
Nikoli ne bom pozabila,
kako je poteim stisnil k sebi
punčko.
Potem je odnesel hčerkico
v kuhinjo in se takoj vrrdl.
Začelo se je naše delo. Se-
stanek je vodil Tone Grčar.
Poleg mene p>a so v tej sobi
še bili: Ciril Debeljak, Metod
Hočevar, Hoj kar, Mirko Go-
renj ak in Gusti Lešnik.
Sestanek je potekal v pri-
jetnem vzdušju. Mirko Gore-
nj ak je na sestanku poročal,
koliko smo že zbrali za po-
moč ilegalcem in njihovih
svojcev, ki so ostali sami.
Spominjam se, da je povedal,
da je izplačal tudi dve de-
narni podpori tem družinam.
Ustanovili smo mestni od-
bo.- OF, ki smo ga sestav-
ljali vsi navzoči. 2e tedaj je
imel odbor svoje poverjeni-
ke, od katerih se spominjam
le dveh, in to za Polule Ju-
stina Grilanca in za Hudinjo
Jožeta Krofliča.
Sestanek smo sklenili v
večernih urah. In kakor smo
prihajali, tako smo tudi od-
hajali, vendar vsak že s svo-
jo določeno nalogo.
Na tem sestanku sem do-
bila novo naJogo. Sprejela
sem partijsko blagajno, pa
tudi blagajno mestnega od-
bora OF.
Še isti večer sem morala
k Marici Rodetovi v Jenkovo
ulico, ki je imela denar. Ven-
dar ne pri sebi, marveč pri
neki Emioi v podstrešni sobi
v isti hiši.
Prav tako sem morala še
isti dan na Ostrožno, kjer
sem se sestala z Marijo Prez-
Ijevo in ji posredovala dolo-
čene naloge.
Da, naša organizacija se je
krepila. In delali smo na
tem, da smo imeli v vseh
pomembnih ustanovah, skiž-
bah in drugod svoje ljudi.
Tako na prehrambenem ura-
du Franja Fijavža, na odse-
ku za delo Vlada Močnika,
v bolnišnici mojega brato
Franca pa dr. Viktorja To-
minška. Prav tako smo imeli
svoje poverjenike na pošti,
železnici in celo v uradiu
okrožnega glavarja.
V tem času me je močno
pretresla aretacija Toneta
Šmerca, namestnika sekretar,
ja mestnega komiteja KP.
Bil je mlad fant, delavec v
emajlirki. Bil je izdan in
ustreljen. Toda iz njega niso
izvlekli niti besede.
Druga smrt, ki me je moč-
no prizadela, je bila smrt
Ivanke Uranjekove. Zadnji
dan je bila še pri meni. Spre-
mila sem jo na postajo. Bila
je pri nas doma. Pili sva li-
ker in obe mladostno razpo-
loženi sva si nazdravili »Na
zdravje!« Bilo je to zadnje
srečanje z njo.
Mene so Nemoi aretirali
29. oktobra po zaslugi bivše
kurirke in tedaj izdaj alke So-
nje Omanove. Bala sem se za
vse moje bližnje, bala za
material, ki mi ga je nekaj
dni prej izročil Biba Rock
za tisk in razmnoževanje. Ba-
la tudi za denar. In ko sem
se odpravljala na delovnem
mestu za pot v zapor, sem
na hitro pošepetala PavH
černigojevi, kako naj ukre-
ne zaradi vsega t^a. Pavla
se je takoj povezala z mo-
jim bratom Viktorjem in vsa
zadeva se je dobro končala.
To sem zvedela pozneje od
paznice v zaporu Zinke
Hauptmanove, ki nam je ve-
liko pomagala.
Organizacija je po izdaji
29. oktobra 1941. leta doži-
vela velik udarec, saj nas je
bilo aretiranih okoli trideset
aktivistov. Mnogi od mojih
sodelavcev so bili pozneje
ustreljeni. Delo je zastalo.
T ne za dolgo. Spet je za-
živelo, se razširilo, okrepilo.
In p>otem spet izdaja. Toda,
nikoli tako, da bi začeto de-
lo ustavili. Nasprotno. V
1943. in še zlasti 1944. letu
je postalo množično. Tako
vse do osvoboditve.
No, in če danes gledam
na delo SZDL kot naslednice
OF, je na dlani, da so da-
našnje naloge velike, zahtev-
ne. Vendar pa mislim, da bi
bili uspehi večji, če bi vse,
ki delajo v organizacijah,
družila tista zavzetost, tista
predanost, zagnanost in
iskreni tovarišfci odnosi, kot
so nas tedaj.«
M. BOŽIO
ŽALEC
KURIRČKOVA
POŠTA
Prihodnji četrtek, 29. apri-
la bodo pionirji žalske obči-
ne sprejeli od svojih celjskih
vrstnikov kurirčkovo pošto.
Le ta bo v žalski občini vse
do 4. maja, ko jo bodo izro-
čili pionirjem mozirske ob-
čine.
Da bi bil potek kurirčkove
pošte v žalski občini kar naj-
lepši, bodo v akciji sodelo-
vali tudi mladinci.
DARKO NARAGLAV
V vsak dom
NOVI
TEDNIK
CELJE
MALA „USTAVA" MED
DELOVNIMI LJUDMI
že osmič po vrsti je bila
v ponedeljek tiskovna kon-
ferenca za novinarje, ki jo
je po dogovoru z vodstvi
družbenopolitičnih organiza-
cij in občinske skupščine
sklicala občinska konferenca
socialistične zveze v Celju.
Na njej je bila med drugimi
podana tudi informacija o
konceptu razprav o osnutku
zakona o združenem delu. V
celjski občini bo razpravo v
celoti spremljala in spodbu-
jala komisija za samouprav-
ljanje pri občinskem svetu
ZSS, medtem ko bo usklaje-
vabio funkcijo opravljal ko-
ordinacijski odbor za ures-
ničevanje ustave pri občin-
ski konferenci SZDL. Sicer
pa bodo raîç)rave o osnutku
zakona tekle tako v tozdih,
kot tudi v samoupravnih in-
teresnih skupnostih in kra-
jevnih skupnostih. Konkretno
razpravo v posameznih sredi-
nah bodo vodili člani poli-
tičnega aktiva, ki bo štel 150
do 200 ljudi. Člani aktiva, po
dogovoru naj bi bili trije,
bodo obiskali TOZD ali kra-
jevno skupnost ter se najprej
sestali s člani vodstev druž-
benopolitičnih organizacij, sa-
moupravnih organov ter vo-
dilnimi in vodstvenimi delav-
ci in skupaj z njimi razprav-
ljali o osnutku zakona o
združenem delu. V drugi fazi
razprav pa bi o osnutku za-
kona razpravljali delavci in
občani na svojih zborih. V
Celju so se dogovorili, naj
bi razprava na zborih delav-
cev in občanov temeljila na
oceni konkretnih samouprav-
nih in družbenoekonomskih
odnosov, da bi lahko delav-
ci in občani nepkosredno ugo-
tovili, v čem se obstoječi od-
nosi v njihovi sredini razha-
jajo z določili zakona o zdru-
ženem delu.
V celjski občini bo tekel
najbolj živahen del razprave
o osnutku zakona o združe-
nem delu tja do 10. julija,
razprava pa bo v celoti za-
ključena do sredine meseca
septembra.
D. S.
4 stran — NOVI TEDNIK
22. april 1976 — Št. Ig !
VČERAJ „HI"
DANES NI
Novi pogoji gospodarjenja v letošnjem letu so na-
vrgli na površje težave in probleme, pred katerimi smo
že dlje časa zatiskali oči, čeprav smo se jih po ma-
lem zavedali. Te težave imajo svoje korenine v orga-
nizaciji dela in proizvodnje, v samoupravnih odnosih,
ki niso dovolj razviti ali bolje rečeno, v njihovi ne-
urejenosti. Posledice tega so mnogokdaj prestopile
tovarniške plotove, izražale so se nemalokrat kot pre-
kinitve dela. Ni zanesljivih podatkov o tem, koliko je
bilo takih prekinitev dela v preteklosti, pa tudi po-
trebni ravno niso. Kajti problem, na katerega želimo
opozoriti, ne potrebuje statističnih podatkov. Ilustra-
cije pa najdemo okoli nas, o njih, kot se reče, »čivka-
jo vrabci na strehi.«
V takih neurejenih pogojih je v dotičnih temeljnih
organizacijah združenega dela pogosto prihajalo do
»kratkih stikov«, včasih tudi do prekinitve dela. Ta
pa je nastopila vselej, ko je bila s kratkimi stiki
naelektrena atmosfera, ki je razmere obdajala. Zani-
mivo, zdaj se to vidi povsem jasno. Prekinitve dela
stvari niso uredile, odložile so jih, prizadeti delavci
so trenutno prišli do višjih osebnih dohodkov, pro-
blemi pa so ostali. In žarišča novih težav tudi. Vsa-
kokratno »olajšanje po uspešno končani prekinitvi
dela«, pa č^rav so delavci trenutno potešiH svoje tre-
nutne koristi, je pomenilo prej pogrezanje v nove te-
žave kot pa izhod iz njih. Pravzaprav je vse krenilo
po bregu. Navzdol je šla delovna disciplina, odnos do
dela, krepila se je miselnost, da je s povzdignjenim
glasom moči vse rešiti, odhajali so strokovnjaki (če-
prav takrat najbolj potrebni), novih ni bilo mogoče
dobiti, kajti slab glas seže tudi v deveto vas. V ne-
urejenih razmerah i>a nihče rad ne dela, saj so od-
nosi med ljudmi enako pomembni kot gmotni i)olo-
žaj organizacije združenega dela.
Na to stanje je opozorila že pred več kot dvema
letoma republiška ustava, ki je v 49. členu določila, da
spore, ki jih ni mogoče rešiti po redni poti delavci
urejajo prek sindikalne organizacije — torej organizi-
rano. Primeri takega reševanja pa niso prevladujoči.
Več jih je, ko se je sindikalna organizacija uspešno
vključila v reševanje spornih vprašanj šele potem,
ko je zavrelo, v procesu prekinitve dela, sam proces
I>a je običajno sprožila skupinica nestrpnežev, ki je
tako, iz »solidarnosti« pritegnila še ostale. Pa tudi
tako, da ji je uspelo preprečiti prekinitev dela, ni
pa se pozneje več zavzemala za ureditev razmer in
odpravo vzrokov spornih vprašanj.
če bi kdorkoli sestavil listo organizaci.1 združenega
dela, ki so zdaj v novih pogojih gospodarjenja v več-
jih težavah, bi med njimi našel večino njih, ki so
v nekajletnem obdobju zapisale v svojo kroniko pre-
kinitev dela v tem ali onem obratu. To pa je že opo-
zorilo, mimo katerega ne moremo. V tern trenutku
še posebej ne!
Pa ne zgolj zato, da bi znova opozorili, da je tak,
neorganiziran in nestrpen način urejanja spornih za-
dev formalno neustaven, temveč predvsem zato, ker
na tak način ni mogoče trajno urejati spornih zadev,
posledice pa so največkrat daljnosežne.
Zdaj smo v obdobju, ko se mnogokje v organiza-
cijah združenega dela — v najbolj resnih gospodar-
skih razmerah — delavci povezujejo v enotni akciji
naporov za odpravo posledic miselnosti, da je dobro
le proizvajati, ni pa pomembno tudi prodati. Utrju-
jejo enotnost kolektiva, da bi lažje, na strpen in pre-
udaren način prebrodili težave. Kdor bo v tej sa-
monikli akciji za enotnost kolektivnih naporov f>o-
skušal drugače, netil prakso od včeraj, bo moral ra-
čunati z vsemi posledicami obsodbe delavcev.
Enotnost delavcev pa je tudi edini recept za ozdra-
vitev samoupravno gospodarsko slabo urejenih orga-
nizacij združenega dela. Potrdilo zanj najdemo že v
dosedanji praksi. En primer smo zapisali tudi v prejš-
nji številki, v intervjuju, kjer je bilo rečeno: Z uspe-
hi našega 1300-članskega kolektiva se ne bi mogli po-
hvaliti, če pri nas ne bi bilo enotnosti. Tako pa pri
nas v 15 letih ni prišlo do večjih konfliktov, nezado-
voljstev in finančnih težav.
Recept, ki bi ga bilo dobro prepisati in — uporab-
ljati!	BOJAN VO\TC
DVELETNO JAMSTVO
Kolektiv tovarne gospodinj-
ske opreme Gorenje v Vele-
nju že leta in leta posveča po-
sebno skrb kakovosti proizvo-
dov. V zadnjem letu je pri
proizvodnji pralnih strojev
uvedel stoodstotno kontrolo.
Sleherni pralni stroj v pro-
izvodnem procesu opravi ce-
lotni program pranja pod
nadzorstvom kontrolorjev.
V raz\'ojnih laboratorijih
teko nenehno preizkusi zanes-
ljivosti in trajnosti. Tako so
štirje tipi pralnih strojev Go-
renje v neprekinjenem delo-
vanju vsak zase oprali tolik-
šne količine perila, ki ga po-
trebuje štiričlanska družina v
15 letih.
Prav trajnost proizvodov je
porok, da se je kolektiv Go-
renja odločil, da od 15. aprila
1976 daJje daje za pralne
stroje PS 620 BIO S, PS 103
INTERNATIONAL, PS 201
INTERNATIONAL in PS 402
OLIMPIC dveletno garancijo.
SLOVENSKE OBČINE V ŽALCU
o AGRARNI POLITIKI
Minuli petek je bil v Žalcu posvet skupnosti sloven-
skih občin in sekcije skupnosti za kmetijsko politiko
in gospodarstvo. Posvetovanje so pomagali organizirati
in pripraviti gradivo še republiški svet za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano. Gospodarska zbornica, zadruž-
na zveza Slovenije in občinska skupščina Žalec.
Delegati vseh slovenskih občin so poleg Žalca videli
še živinorejsko farmo v Podlogu, tovarni SIP in rim-
ske izkopanine v Šempetru, s terase hmeljskega silosa
pa so si lahko ogledali panoramo spodnjega dela Sa-
vinjske doline.
V uvodu je goste seznanil z občino, njenimi cilji,
dosežki in problemi predsednik IS skupščine Jože Jan.
Prvi referat je na ix>sveto-
vanju imel podsekretar v Re-
publiškem sekretariatu za
kmetijstvo inženir IVO MA-
RENK. Govoril je o razvojni
strategiji, o temeljnih ciljih
na področju kmetijstva in ži-
vilstva v obdobju 1976—1980
in sicer v Jugoslaviji in v
Sloveniji. Navedel je štiri po-
glavitne cilje:
Prvič naj bi se v naslednjih
štirih letih proizvodnja hra-
ne in surovin kmetijskega po-
rekla razvila v skladu z ra-
stočimi potrebami domačega
trga in naj bi dosegli tudi
rezerve za utemeljen izvoz.
Nadalje naj bi narasla tudi
produktivnost dela v kmetij-
stvu ter s tem omogočila po-
večanje dohodka, ki bo de-
lavcem v kmetijstvu in kme-
tom omogočil standard in po-
goje za hitrejši razvoj mate-
rialne podlage za kmetijstvo.
Cilj je tudi nadaljne razvi-
janje samoupravnega položa-
ja delavcev, nadaljnje zdru-
ževanje v cilju zagotavljanja
ekonomske stabilnosti in
končno naj bi v teh štirih le-
tih bolj smotrno uporabljali
in izkoriščali kmetijska zem-
ljišča.
Predsednik slovenske zadru-
žne zveze ANDREJ PETELIN
je v svojem referatu o rialo-
gah kmetijskega zadružništ-
va, ki naj bi v štirih letih
doseglo nove premike pri raz-
vijanju zadružnega i>ovezova-
nja kmetov in nadaljnji, so-
dobnejši razvoj kooperacije,
pri tem ne gre samo za med-
sebojne odnose, ki naj bodo
v bodoče še bolj samoupravni
in učinkoviti^ marveč tudi za
sodobnejšo organizacijo dela,
organizacijo kmetijske proiz-
vodnje in nadaljnji razvoj
sp>ecializacij. Vse to bo mc^o-
če doseči le z boljšim, obsež-
nejšim pospeševanjem, z izo-
braževanjem kmetov in z od-
nosom družbe do kmetijstva
od krajevne skupnosti do ob-
čine in republike.
O nalogah kmetijskih gos-
darstev, o združenem delu v
kmetijstvu pa je govoril
predstavnik gosp>odarske zbor
nice diplomirani ekonomist
GUSTI GROF. Predvsem je
razpravljal o najnujnejših na-
ložbah v kmetijstvo v naši
republiki, pri čemer gre tudi
za velike melioracije, za pri-
dobivanje novih površin.
Zaključni referat o nalo«
občin na področju agra,
politike je imel predse(}i
žalske občine diplomin
kmetijski inženir Vlado ç
rišek. K tem nalogam јђ
nalogam, ki so jih nakaj
ostali referenti in razpravi]
ci se bomo v bodoče še i
gosto vračali, saj utegne 1ђ
ti žalsko ix>svetovanje j
memben vpliv za nadaljnji
zvoj kmetijstva pri nas.
JURE KRASOVï
RAZPRAVA NARED
Tudi v žalski občini posve-
čajo te dni največ pozorno-
sti pripravam na izvedbo jav-
ne razprave o osnutku zako-
na o združenem delu. Pred
dnevi so že pripravili in spre-
jeli načrt javne razprave, ki
se bo v žalski občini odvijala
v temeljnih organizacijah
združenega dela, krajevnih
skupnostih in samoupravnih
interesnih skupnostih.
Koordinacijski odbor za
spremljanje in uresničevanje
ustave pri občinski konferen-
ci SZDL je že ustanovil 43-
članski aktiv za vodenje raz-
prav, katerega delo bo us-
merjal občinski sindikalni
svet. V občini pa ne bo osta-
lo le pri tem aktivu razlag
cev. V vseh večjih tozdih |
do ustanovili tudi svoje si
pine razlagalcev. Da bi b
razprava kar najbolj bog
in enotna, bodo že do koj
meseca pripravili za vse ц
lagalce osnutka zakona
združenem delu poseben i
minar, javna razprava pai
bo pričela 15. maja. V aki
jo se je vključil tudi kli
samoupravljalcev žalske obi
ne, ki bo v prihodnjih du
pripravil posvet z vodji [
drovskih, splošnih in pn
nih služb, na katerem |
govora o vsebini in pome
novega zakona.
B. STAMEJCl
Volna Laško je ena od 14
delovnih organizacij, ki so se
ob koncu minulega leta znaš-
le v težjem gospodarskem
položaju. Volno je pestila ve-
lika izguba, primanjkljaj
trajnih virov obratnih sred-
stev in visoke zaloge. Delov-
na organizacija je imela sko-
raj celo minulo leto blokiran
žiro račun.
Zanimalo nas je, kaj je ko-
lektiv pripeljalo v tako ne-
2saviden položaj in katere po-
ti rešitve se jim v zaostrenih
pogojih gospodarjenja odpi-
rajo.
Čeprav se Volna že dalj
časa otepa z velikimi težava-
mi, je bil ob koncu leta do-
sežen rezultat precejšnji e pre-
senečenje tudi za kolektiv
sam. Precej časa imajo v
podjetju namreč že priprav-
ljen sanacijski načrt, ki pa
so se mu lani morali na pri-
poročilo banke in Sklada
skupnih gospodarskih rezerv
odreči in ga razdeliti v dve
fazi. Prvenstvena naloga so
predvsem naložbe v trajne
vire obratnih sredstev, ki so
jth doslej pokrivali predvsem
s krediti. Tem naložbam bo
v drugi fazi sledila še tehno-
loška sanacija, ki bo usmei--
jena predvsem v nakup opre-
me za proizvodnjo mikane
volnene preje. Prav ta bo na-
mreč omogočila vnovično
proizvodnjo tekstilov, s kate-
rimi si je Volna pridobila
dobro ime na tržišču, to pa
so predvsem tvidi. Stare, do-
trajane stroje so namreč že
pred leti umaknili iz proiz-
vodnje, zaostreni ekonomski
položaj pa jim je preprečil
pravočasno dopolnitev svoje
proizvodnje z novimi stroji
in s tem tudi načrtovano teh-
nološko obnovo podjetja. Do-
datno težavo je pomenil po-
nesrečen poskus pripojitve
podjetja k novomeškemu No-
voteksu. Čeprav so se delav-
ci obeh podjetij na referen-
dumu izrekli za pripojitev,
pravih sadov ni bilo^ saj je
bil program združitve pre-
slabo pripravljen in je volni
z združevanjem nekaterih
služb kot so komerciala in
dizajn napravil medvedjo us-
lugo. Volna je namreč izgu-
bila kadre, kar se podjetju
še danes močno pozna.
Toliko o težavah podjetja,
ki so Volno pripeljale v ta-
ko nezavidljiv položaj. In ka-
ko v podjetju razmišljajo o
poteh rešitve iz teh težav.
Prvenstvena naloga ostajajo
naložbe v trajna obratna sred-
stva, medtem ko bo z uresni-
čitvijo druge faze sanacije
treba še počakati, v podjet-
ju vidijo zato rešitev pred-
vsem v razširitvi proizvodne-
ga programa z obstoječimi
zmogljivostmi in to predvsem
na tistih področjih, ki jih do-
voljuje obstoječa tehnologija
in ki zadovoljujejo potrebe
tržišča. Poleg tega morajo
veliko storiti tudi pri odpravi
notranjih slabosti, ki se kaže-
jo predvsem v pomanjkljivi
organizaciji dela. Namerava-
jo popraviti delovno discipli
no in še bolj izboljšati ka-
kovost svojih izdelkov. Ena
poglavitnih nalog pa slej I
prej ostaja tudi kadrovsi
obnova, saj Volni primat
kuje sposobnih strokovnj
kov.
V Volni se zavedajo, (
predstavlja pot iz težav tu
povezovanje v okvirih slove
ske volnarske in tekstilne i
dustrije. še vedno se dot
varjajo za združitev z No^
teksom, vendar tokrat
drugačnih osnovah, ki bo
prinesle korist obema pa
nerjema. Zavzemajo se
združevanje dela in sredsti
precej pa pričakujejo ti
od dela sekcije volnarjev i
poslovnem združenju del!
cev v tekstilni industriji,
pripravlja širše povezova"
slovenske volnarke indust
je ob hkratni specializa«
teh podjetij, kar bi pomeni
manj podvojenih zmoglJl^
sti v tej veji slovenske ine
strije.
Vsi ti načrti, ob sočaM
prizadevanjih za zmanjšal
velikih zalog in boljše
riščanje lastnih zmogljivos
so pot, ki jo v Volni vidi
za rešitev podjetja iz teži
.nega položaja. Čeprav ne ¿
za hitre in kratkoročne pf
lahko pričakujemo, da bo
tudi v volni vnovič spo2!n
boljše čase.
BRANKO STAMEJC
Osnova našega delovanja
na področju gospodarstva in
drugih področjih družbenega
življenja tudi letos ostaja
bitka za ..stabilizacijo. Spre-
membe, ki so jih v gospo-
darstvo prinesli novi zakoni
in ki jih bo vnesel zakon o
združenem delu, ko bo spre-
jet, še močneje zaostrujejo
pogoje gospodarjenja, zato
je uspešnost stabilizacijskili
prizadevanj po boljšem gos-
podarjen,iu še posebej po-
membna. Svoj prispevek sta-
bilizacijskim prizadevanjem
daje tudi posebna brošura,
ki jo je pred dnevi Izdal
koordinacijski odbor za sta-
bilizacijo pri občinski kon-
ferenci SZDL v Celju. Gre
za nov metodološki pristop,
ki razčlenjuje dosežke in na-
črtu.ie stabilizacijska priza-
devanja v celjskem gospo-
darstvu z enotnih osnov, a
hkrati upošteva povsem sa-
mosvoj položaj in doseženo
raven razvoja vsake TOZD.
Brošura posreduje gradivo
in najpomembnejše doku-
mente, ki zadevajo doseda-
nje in bodoče uresničevanje
stabilizacijskih nalog v celj-
sld občini. Predstavlja neka-
ko napotilo in pomagalo pri
načrtovanju konkretnih sta-
bilizacijskih ukrepov v vseh
organizacijah. Je torej na-
potilo za akcijo vseh pri pri-
zadevanjih za naše skupno
boljše, .smotrnejše in stabil-
nejše gospodarjenje.
Brošura »Stabilizacija v
Celju 1976« je izšla v 1500
izvodih, ki jih bodo poslali
vsem predsednikom sindika-
tov, družbenopolitičnim de-
lavcem, članom odbora za
stabilizacijo, predsednikom
krajevnih organizacij SZDL,
predsednikom delavskih sve-
tov, predsednikom svetov
krajevnih skupnosti in vsem
vodilnim in vodstvenim de-
lavcem. B. STAMEJCIC
22. april 1976
NOVI TEDNIK — stran 5
2ДВЕ1Е2ЕМО
ШО NAPREJ
, svetlo je prišla drugu
dika BILTENA občinske
^lievence ZSMS Celje, ki
L* ureja center za obvešča-
r ¿J5 propagando, ali kakor
Tgotrudnjki sebe podmeno-
^li »copovci«. V njem so
ralcew biltena pojasnili, da
■ )K)bveščati mlade o de-
ispehih in neuspehih
nih organizacij na ob-
I Celja in okolice«,
a, ta druga številka bil.
še ni takšna, kot sd jo
riijo, saj tudi sami ugotav-
jjjo, da imajo pri zbiranju
pformacij še veliko težav in
[a urejanje zahteva precej
^da in naporov, kaže pa
^arle že na resen pri-
ifop o obveščanju mladih o
jstnem delu in dejavnosti.
Ji še nekaj. Copovci spod-
^ajo svoje vrstnike k do-
(¿ovanju v mladinske caso.
^ in Novi tednik, da bi
jko mladi v vse večjem šte-
postali subjekti v pro-
legu obveščanja. Tu ni reči
taj drugega kot to, kar oo-
^i sami pozivajo: brž k
I V vsebinskem pogledu dru-
L številka biltena še ne
feravičuje dobro zastavljene
finske zasnove, ker je o
pu mladih malo napisane,
fca. Težave so, kot sami pra-
v sestavku: kako iz-
b^šati delo COP v tem, da
tóeluje le 10 mladih novi-
^jev pa tudi, da informa-
rji še ne pomagajo dovolj,
sestavku Kaj mislijo mia.
bi o mladim pisec opredelju-
|e svoj odnos do vsebinske
pasnove revije Mladma in
jigotavlja, da »lahko v njed
Hakdo najde kaj zanimive-
b zase«. Naslednji prispe-
№ poroča s seje organiza-
fcijskega odbora ob SO.letnici
¡odhoda na prvo mladinsko
»tetovno akcijo, v sestavku
■tili, april« pa obravnava
sprejem mladih v SZDL in
sodelovanje med družbeno-
političnimi organizacijami v
občini. Bilten nas tudi ob-
vešča o pripravah na usta-
novitev koordinacijskega od-
bora družbenih organizacij
in društev na ravni občin-
ske organizacije ZSMS. Na-
slednjih 1400 besed je name-
njenih zunanjepolitični de-
iair-nosti Jugoslavije in pisa-
,iju tujega tiska o nas. Bil.
I ten pa je sklenjen s tekoči-
¡Bii obv^tili, sklepi okrogle
Imize o družbenih problemih,
IÜ so tudi problemi mladih
I ter z uredniško anketo med
: bralci o vlogi, funkciji in
I zasnovi Biltena.
Mladi kolegi v uredništvu
(Biltena nam zanesljivo ne
zamerili, če se, morda
¡celo prvi, oglasimo njihove-
"^u pozivu. Kolegii bi radi
polagali kolegom, zato mor-
nekaj naših pripomb in
! predlogov. Zdi se nam omem-
be vredno — zato tudi pred.
lagamo, da sestavke podpi-
sujejo pisci, razen kadar gre
za uredniški komentar in
podobno. Zakaj, na primer
ne bi vedeli, katera mlada
novinarka je »naredila na-
slednji zaključek«, ko tvorno
razm-šlja in komentira delo
mladih.
Druga naša pripomba gre
ob rob skupnih želja (naše-
ga in njihovega uredništva),
da bi bilo v biltenu več po-
ročil o delu mladine, manj
poročanj o sejah, ki so bile
pa zato več o konkretnem
delu mladih, saj ga ne manj-
ka, o uspešnosti dela pa tu-
di problemih in neuspehih
— razgmimo vsej javnosti
naše skupne probleme, da
bomo lažje orga^nizirali druž-
bene akcije, ki včasih niti
ne potrebujejo gmotnih sred-
stev.
V tretje pa nekoliko bolj
kritično. Rubrika Poročanje
t^ska v tujini o dog'odkih
politiki JvigosJavije se »na-
paja« iz republiškega infor.
mativn^a biltena (za oseb-
no obveščenost naslovnika).
Neprimerno je te informa-
cije iXMiatiskovati in jih pre-
več »oklestiti« ter brez ko-
mentarja posredovati javno,
sti. Kaij se lahko zgodi? Iz-
dvojeni citati iz pisanja pe-
tih tujih časnikov pod skup-
nim naslovom Stališča o
možni nevarnosti v vzhoda
na SFRJ more v javnosti
vzbuditi vtis, kot da bo zdaj,
zdaj prišlo do napada. Tu
gre tudi za mnoge špekula-
cije tujega, nam nenaklo.
njenega tiska, gre pa tudi
za psihološki pritisk, ki ga
na ta način še sami razšir-
jamo. če že pregleda ne
opremljamo z lastnim ko-
mentarjem, bi bilo primemo
vsaj citirati pisanje še kakš-
nega časnika. Na primer, iz
istega vira pisanje uradnega
demokristjanskega lista II
Popolo, z dne 8. aprila 1.1.,
ki med drugim piše, da se
nadaljujejo špekulacije o Ju-
goslaviji, objavljajo senzaci-
onalne informacije, da bi
tako naredili vtis, da živi dr-
žava na robu propada itd.
O nekaterih britanskih listih
II Popolo pravi, da »gredo
podzavestno na roko inform-
birojevcem«, ko objavljajo
verzije, da se v Jugoslaviijil
celo pripravlja državni udar,
ker je menda napočil čas za
»vBipostaviitev reda v državi«.
Ce že italijanski vladni list
zavrača takšna poročila, f>o-
tem moramo mi toliko prej
imeti resen, objektiven in
odgovoren odnos do špeku.
lativnega pisanja.
Sicer pa ob koncu želje
našega uredništva: Srečno
pot!	BOJAN VOLK
J ueiovni kolektiv Tovarne
Nlacijskega materiala Laško
svojo proizvodnjo styro-
F^fa razširil in organiziral na
, ^^ustrijsko slabo razvitem
■iomočju Srbije. V Mionici,
^valjevski občini so v so-
pričeli graditi novo to-
katere izgradnja bo
^^jaia 56 milijonov dinarjev.
^®dstva zanjo so zagotovili
^^®sticijska banka Srbije iz
sklad za nerazvite,
^'^Ijanska banka in TIM La-
j Tovarna, ki bo prve me-
I ® styropora dala na trg že
;JPt«mbra letos, bo zaposli-
okoli 200 ljudi s tega manj
območja.
^J^graditvi temeljnega kam-
u prisostvovali poleg de-
^^^^iJe TIM Laško še Zvone
^gan, podpredsednik izvrš-
I
nega sveta skupščine SR Slo-
venije, predstavniki družbe-
nopolitičnega in ekonomske-
ga življenja iz obeh гериоцк
in laške ter valjevske obči-
ne in veliko število tamkajš-
njih občanov.
Na velikem ljudskem zbo-
rovanju je, po vgraditvi te-
meljnega kamna, govoril Zvo-
ne Dragan, ki je poudaril po-
men te nove tovarne za so-
delovanje gospodarstva obeh
republik, ki temelji na ustav-
nem povezovanju dela in
sredstev, orisal pa je tudi do-
sedanje uspešno sodelovanje
in nakazal možnosti nadal-
njemu povezovanju gospodar-
stva v jugoslovanskem pro-
storu, kjer vse možnosti še
zdaleč niso izkoriščene.
—an
Gorski turistični center
Kope na zahodnem delu Po-
horja je že nekaj let mika-
ven za smučarje in ljubite.
Ije narave tudi z naš^a ob-
močja. Smučarji in obisko-
valci iz Celja in njegovega
zaledja na tem območju ni-
so več redkost. Tudi razda-
lja do Male Kope oziroma
Pungarta iz Celja ni več
takšna, da bi pomenila pre.
preko. Tudi zaradi lepe ce-
ste do središča Mislinjske
doline in tudi zaradi dobro
vzdrževane avtomobilske ce-
ste do Male Koi>e oziroma
do Pungarta.
Gorski turistični center
Kope je postal dejstvo. Po-
stal je magnet, ki vse bolj
privablja. Ne zaman. Saj je
prijeten ob vsakem času, po-
leti in pozimi, spomladi in
jeseni. Vsak čas ima svoj
čar.
Ta center je začel živeti.
odkar je pod okriljem Goz.
darstva in lesne industrije.
Njegovo območje sega od
Male preko Velike Kope do
Cmega vrha. Na tem območ-
ju je zdaj že pet smučar-
skih vlečnic. V Partizanskem
domu pod Malo Kopo in v
Grmovškovem domu na Pun-
gartu je 155 ležišč. In potem
samopostrežna restaArracija,
več bifejev ob žičnicah, sav-
na, najrazličnejša igrišča itd.
Na tem območju lahko brez
zadrege in prevelike gneče
parkira okoli tisoč osebnih
vozil. Vseh pet smučarskih
vlečnic prepelje v eni uri
nekaj nad 4000 smučarjev.
Urejena smučišča so tudi v
minuli zimi zajela okoli 70
hektarjev.
V perapektivnem razvoju
centra pa piše, da bo tod
1500 ležišč. Torej, skoraj de-
setkrat več od sedanje zmo-
gljivosti. število vlečnic se
bo povzpelo na enajst z zmo-
gljivostjo več kot 9000 smu-
čarjev na uro. Smučišča bo-
do urejevali na F>ovršini 300
ha. In potem še drsališče,
kotalkališče, kegljišče, prire.
ditvena dvorana, trgovski
center, smučarska šola, ska-
kalnica, kopalni bazen, zdrav-
stveno varstvo, frizerski sa-
lon, sprehajališče in ... ču-
dovita narava. In če k vse.
mu temu dodamo še vabi j i-
vosti Slovenjega Gradca, bliž-
njega športnega letališča, po-
tem smo zapisali skoraj vse,
kar je značilno za predel, ki
gre z velikimi koraki naprej
v turistično življenje.
Iz Celja do Male Kope je
66 km. To ni daleč. Iz Celja
do Slovenj^ Gradca pa sa-
mo 50 km. Sicer pa cesta do
Male Kope zavije z glavne
že pred Slovenj im Gradcem.
Odcep je dobro označen.
M. B.
Grmovškov dom na Pungartu (1.380 m)
Osmega maja bo v veliki
olimpijski hali v Miinchnu
I>eto srečanje članov sloven,
skih kulturno-prosvetnih in
športnih društev ter klubov
naših delavcev na začasnem
delu v tujini in izseljencev
širom рк) Evropi.
Skrb za organizacijo tega
srečanja je prevzelo sloven-
sko kulturno in športno dru-
štvo »Triglav« v Miinchnu.
Sicer pa je organizator po-
vabil na to veliko prireditev
vseh 29 društev naših delav.
cev na začasnem delu v dr-
žaivah zahodne Evrop)e in iz-
seljencev.
Pokroviteljstvo nad prire-
ditvijo sta prevzela republi-
ška konferenca SZDL ter
predsednik bavarske vlade
dr. Alfons Goppel. Vrh tega
bo srečanje pcanembno tudi
zavoljo tega, ker bo »Tri.
glav« na osrednji prireditvi
dobil tudi svojega društve-
nega pokrovitelja in to ob-
čino Trbovlje.
Organizatorji račimajo, da
bodo na to srečanje prišli
tudi naši delavci in izseljen-
ci iz švedske. Nizozemske,
Belgije, Francije in drugih
držav.
Zaradi bližine domovine so
možnosti za obisk te prire-
ditve zelo ugodne. Zato so
v akciji za organizacijo avto-
busnih in drugih izletov v
München vse slovenske tu-
ristične agencije. Tako tudi
celjski Izletnik. Zato gre
v tem primeru ne samo za
srečanje članov kulturnih in
športnih društev naših delav-
cev na začasnem delu v tu-
jini in izseljencev, marveč
tudi za srečanje z njihovimi
domačimi, prijatelji in znan-
ci iz naših krajev. Vsi ti iz-
leti iz naših krajev v Mün-
chen bodo v glavnem trajali
od 7. do 9. maja in to za
ceno 1.300 dinarjev za osebo.
Program letošnje prireditve
bo zajel nastope kulturnih
skupin posameznih društev,
razen tega pa tudi nastope
nekaterih naših ansamblov,
godb in podobno.
Gre torej za p>omemben
dogodek, ki bi moral dobiti
ustrezen odmev tudi pri na-
ših ljudeh. Vabimo vas na
izlet v München, -vabimo na
veliko in prijetno srečanje
z našimi delavci v tujini.
Obvestilo naročninskega
in oglasnega oddelka
Novega tednika
Ob spremembi bivališča ali priimka ne pozabite
napisati tudi svoj stari naslov!
K naročilu oglasa po naročilnici ne pozabite prilo-
žiti izjave, v kakšnem terminu bo objava plačana
— v skladu z novimi predpisi — zakonom, veljav-
nim s 1. aprilom 1976 o zavarovanju sredstev.
Sprejemanje oglasov za tedensko številko zaključi-
mo vsak ponedeljek ob 12. url.
Za male oglase pod oznako ne pozabite napisati
pismeno ponudbo, ki jo zaprto v pisemskem ovitku
in označbo oznake oddate v oglasnem oddelku
Novega tednika na Trgu petega kongresa 10.
Za te oglase nimamo naslova!
IZLETNIK
V PLANINSKEM
DOMU
Kolektiv celjskega Izletni-
ka je v četrtek, 15. t. m. pre.
vzel planinski dom v Logar-
ski dolini. Kot smo že za-
pisali, je Izletnik prevzel to
postojanko zaenkrat v na-
jem. Vendar vse kaže, da bo
prišlo že v kratkem do pro-
daje doma. Tudi v tem pri.
meru bo Izletnik tisti, ki bo
dom kupil.
Tako lahko tudi ta korak
štejemo kot del naporov in
prizadevanj po enotnosti go-
stinske in turistične dejav-
nosti v celotni Gornji Sa-
vinjski dolini.
Planinski dom v Logarski
dolini je pod Izletnikovim
okriljem začel delati že v
nedeljo, 18. t. m. Imel je le-
po število obiskovalcev.
Sicer pa se pri Izletniku
zdaj zavzemajo, da bodo ▼
najkraj.šem možnem času re-
šili nekatera vprašanja, ob-
novili del opreme in inven-
tarja in podobno, tako da
bo dom povsem pripravljen
za novo sezono.
M. B.
GOLTE ZAPRTE
Kolektiv turističnega cen-
tra na Golteh se je odločil
za redna vzdrževalna dela.
Zato nihalna žičnica in ho-
tel Golte od 20. aprila do
14. maja ne bosta obratovala.
Ne glede na to odločitev bo-
sta oba objekta nared v ča-
su prvomajskih praznikov,
sicer pa v tem obdobju od
30. aprila do 3. maja.
INTEGRACIJA
Delo na integracaji turi-
stičnega centra na Golteh in
kolektiva mozirskega Turista
se bliža koncu. Te dni se bo
pričela zaključena razprava,
ki jo bo sprožil tudi eko-
nomski elaborat o utemelje,
nosti takšne povezave. Vsa
dela so usmerjena tako, da
naj bi nova enota začela z
delom prvega junija letos.
»HORTIKUL-
TURA«
Brežice bo letos gostitelj
repubUške prireditve »Horti-
kultura 76«, torej prireditve,
ki je bila doslej že šestkrat
samo v Ljubljani.
»Hortikultura 76« bo od
4. do 7. junija. V tem času
bo ne samo cvetlična raz-
stava, marveč tudi velika po-
vorka in druge prireditve.
Okrog osnovne šole »Bratov
Ribarjev« pa bo zrasel spo-
minski park.
Prva dela za ureditev spo.
minskega parka so se priče-
la že minulo soboto. V akci-
ji je bila šolska mladina.
Sicer pa v Brežicah hitijo
tudi z urejevanjem mesta,
obnavljanjem brežiškega gra-
du in drugim.
KOČA NA
ŠMOHORJU
NI ZAPRTA
v prejšnji številki smo ne-
koliko p>ohiteli z objavo, da
planinsko društvo Laško za-
časno zapira Dom na šmo-
horju zaradi določenih per-
sonalnih težav in nuje po ob-
novitvi. No medtem je odbor
PD v Laškem sklenil, da do-
ma nebi zaprli povsem, da
je vendarle prav če izletnik
najde streho po hoji na pla-
nino in če je vsaj skromno
postrežen. Seveda si odbor
PD želi, da bi izletniki in
člani PD razumeli pomanj-
kljivosti, na katere bi nale-
teli ob obisku, vendar p>o ho-
ji na to priljubljeno izletni-
ško točko je boljše najti ne-
kaj kot nič. Mar ni tako?
6 stran — NOVI TEDNIK
22. april 1976 — Št. Ig !
• AKCIJA NT ■ RC • AKCIJA NT - RC # AKCIJA NT - RC • AKCIJA NT - RC • AKCIJA NT ■ RC • AKCIJA NT

"Vzpocîbud za našo najnovejšo akcijo — ko smo z beležnico in fotoaparatom spremljali
delo veterinarskega inšpektorja dr. ANTONA KOVAÔA in tržnega inšpektorja LEOPOLDA
JEVŠENAKA — je bilo več, predvsem pa smo hoteli vam, dragi bralci, pokazati, kako
določene službe skrbe za to, da nakupujete v trgovinah in mesnicah čimboljše blago.
Delo teh služb nam je večinoma skrito, zato je prav, da nanj opozorimo s predlogom,
da tudi vi opozorite na nepravilnosti, kadar na njih naletite, še to, trgovina Center na
Otoku in mesnica v Stanetovi ulici .sta bili izbrani povsem slučajno (morda celo kot vzor-
ni enoti), razmišljamo pa lahko, da kažeta sliko tudi številnih drugih podobnih prodajaln
ZAPIS O AKCIJI ni lahek,
saj smo ugotovili številne po-
drobnosti, ki nikdar ne uide-
jo strokovnemu in navajene-
mu očesu, nam kot običaj-
nim nakupovalcem pa prav
gotovo.
Prvi pogled obeh inšpek-
torjev je veljal pultu z me-
som v samopostrežnici Cen-
ter na Otoku. Napisi z me-
som, ki je počivalo za stek-
lom, niso bili »natančno« raz-
porejeni, kar lahko premoti
Ix)trošnika pri nakupu. Napi-
si — točni — pa morajo biti,
prav tako kot cenik.
»Polomil ga je aranžer,« je
bilo opravičilo poslovodkinje
Anice Joštove.
»Tiste štampiljke naj dajo
proč, saj to ne moreš peči,«
je potožila starejša nakupo-
valka, ko je videla inšpektor-
ja pri delu.
»Res v podjetjih prav ne-
okusno udarjajo pečate«, se
je takoj strinjal dr. Kovač.
PET MILIMETROV
Posebna pozornost je med
akcijo — predvsem z naše
strani veljala svinjskemu me
su oziroma kareju. Namreč,
v pogovorih z mesarji smo
že večkrat ugotovili, da mo-
rajo prodati pač tisto, kar
dobijo, kajti, če zavrnejo, lah-
ko potrošnik ostane brez me-
sa. Tako morajo večkrat pro-
dajati kareje z veliko oblo-
go mastnega dela, čeprav je
dovoljeno samo pet milimet-
rov. Resnici na ljubo moramo
povedati, da tega ne poče-
nja Emona, ampak predvsem
naše, celjske Mesnine. Toli-
ko v poduk gospodinjam, da
ne bodo masti plačevale kot
meso!
Tudi v Centrovi mesnici je
bilo tako, da je plast mast-
nega ponekod pi-ecej prese-
gala dovoljeno. Mesar ni bil
kriv, razen, da je takšno me-
so sprejel. Zakaj pa ga je,
smo že povedali!
Anica Jost; »Nickolikorat
smo že opozarjali proizvajal-
ce, pa samo pravijo, da je
procentualno meso povsem v
redu!« Tako proizv^ajalec. Mi
рш, tisto o tem, da jemo v
poprečju vsi segedinar, eni
meso, drugi zelje. Gospodi-
njo namreč prav nič ne bri-
ga, če je vsa pošiljka mesa
»procentualno« v redu, če pa
dobi ogromen kos na katerem
je več slanine kot mesa. Na
posameznih robovih mesa je
bilo ob pregledu tudi po cen-
timeter mastnega ! ! !!
Globinsko merjenje tempe-
rature pri mesu je bilo v re-
du, le natrpana je trgovina
— zadnji prostori, ki niso na
vpogled potrošniku-preko-
memo, kar pa je na drugi
strani zaradi velikega prome-
ta zopet nujnost.
Mesar Janez o odnosu pro-
izvajalca: »Zopet so nam pri-
čeli pošiljati križne (rdeče)
kosti, ki so jih včasih metali
proč.«
Inšpektorja zaključita, da
naj trgovina pokliče pred-
stavnike proizvajalca, sicer
bosta prepovedala prodajo
mesa. Med tem se pregled
nadaljuje.
Dr. Kovač mimogrede me-
sarju: »Dajte no proč tisto
obrano kost, saj ste z njo že
dobili vaš uplen, kaj ne vidi-
te, da je slanina že žarka«!
Mesar Janez kost v kot!
KAKO SE SESIRI
MLEKO?
Nič kolikorat smo se že
jezili, ker se je mleko potem,
ko smo ga doma skuhali se-
sirilo. Vzrokov je lahko več,
povod pa je lahko tudi ta-
kšen:
Inšpektor Jevšenak je ta-
koj ob prihodu v skladišče
opazil visoko zložene zabojč-
ke z mlekom in vprašal, za-
kaj jih ne zložijo v hladil-
nik. Pravkar smo jih name-
ravali, je bil odgovor. No,
pa jih dajte, še prej pa po-
kažite hladilnik.
Pogled v natrpan hladilnik
je pokazal, da bo to dokaj
težko. In res, ko so hoteli
mleko zložiti po predpisih v
hladilnik, ni bilo mogoče. Ta-
ko je bila veriga hlajenja
prekinjena in potrošnik do-
bi... Zanimivo pa je to, da
so imeli v hladilniku alpsko
mleko, kar pa sploh ni po-
trebno.
»VOLOVIMA«
Za meso je bilo še več
»obrobnih« pripomb. Tako na
kosih mesa ni bil odstranjen
mozek, kar povzroča hitro
kvarljivost. živila v skladi-
šču so na betonskih tleh
(čeprav v zabojčkih ali pa
ne), morala pa bi biti sprav-
ljena deset cm od tal. V deli-
katesi sicer dobiš »kranjsko«,
vendar ni »kranjska« ampak
vse kaj drugega (la.ška, go-
renjska itd.), ker »kranjskih«
ne delajo več.
Dr. Kovač je v suhih sala-
mah »29. november« odkril
rumene delce in ugotovil, da
so rahlo žarke. Takoj v ana-
lizo! Mimogrede povedano je
bilo v delikatesi tudi nekaj
takšnih starih in posušenih
salam (ali pa takšnih, da je
od njih kar teklo), da res ne
sodijo več v prodajo. Inšpek-
torja sta seveda ukrepala, če-
prav bi lahko že prej trgovci
— toda, prodati in še enkrat
prodati!
Nato pa so pripeljali s ka-
mionom hladilnikom meso —
Šentjurčani! Izpod stropa so
viseli veliki kosi živine. Naj-
večji se ,je prav imenitno vle-
kel po umazanih tleh. Iz za-
boja je spolzela siezen in in
drsala med prahom. V dru-
gem koncu kup kosti na
tleh!
Med največjimi kosi je bil
tudi očiten — kos vola. Me-
sar Janez in poslovodkinja
sta zatrdila, da vola niso na-
ročili — pripeljali pa so ga
kljub temu. Seveda je na-
stopilo vprašanje, če bi ga
prodajali kot junjčje meso?
Ugotovitve inšpektorjev (med
drugim): meso je neenako-
merno, površno obdelano —
predvsem svinjsko meso. Dr,
Kovač odredi zaplembo kosa
mesa, ki se je vlekel po tleh.
»Moti nas to, da bi vi zaradi
pomanjkanja mesa, to vzeli
in prodajali kot mlado pita-
no govedo!« Tako dr. Kovač
mesarju.
Mesar: »Ni ga na Otoku, ki
bi vzel tako meso kot mlado.«
Je to res? Ali vsi tako dob-
ro poznamo meso?
Dr. Kovač: »Ali bo šel v
prodajo — ta vol?«
Mesar: »Ne! Nazaj!«
Voznik se razburja, češ,
kaj naj prevežam sem ter tja,
se laliko še pokvari!
Medtem predstavniki Mes-
nin odrežejo od enega steg-
na 68 dkg, slanine, ker jo je
bilo preveč. In to ob teži
enajstih kilogramov in pol.
30 odstotkov je golih površin.
Anica Jošt: »Dobavitelji so
takšni — če hočeš prebrati
meso, pravijo, potem pa nič,
bomo vse skupaj odpeljali!«
POVSOD JE ZAGOVOR
POPREČJE, TODA OBČAN
NE KUPUJE POPREČJA!
Kupovati hoče meso, čisto
meso, v redu salame in pri-
merno hlajeno mleko!
SALAME ZA ODP!S
V	mesnici na Stanetovi se
je rutinsko delo ponovilo, za-
to naj zapišem samo ugoto-
vitve, predvsem tiste, ki mo-
tijo, čeprav je mesnica zaradi
prizadevnosti malega kolekti-
va solidno urejena. Lahko pa
bi bila še bolj, če bi imeli
večje skladiščne prostore.
Vitrina pred mesarskim
pultom je samo za drobovi-
no, kljub temu pa počiva v
njej velik kos mesa. Vime po-
mešano med kositi! Mesar
pravi, da je to »nastalo« ver-
jetno med prevozom. Sicer
pa je vse sveže!
V	stroju za mleto meso
več kosov. Nepravilno. Mesar
mora zmleti stranki meso, ki
mu ga pokaže ali zahteva,
ne pa da ima že pripravlje-
ne odrezke mesa v strojčku.
To je kot »maček v žaklju«.
Sicer pa — v strojčku je bi-
lo že 48 dkg.
Namestnica poslovodje op-
ravičuje nekatere stvari za-
radi velikega prometa. Petek
je! Zabojčki z mesom so na
tleh. Umazanih tleh. Iz spod-
njih rež zabojčkov sili meso.
Potrošnik ga kupuje!
Meso se dotika zunanje
embalaže, sten, tod pa po-
čiva veliko prašnih delcev.
Glede premastnih kosov
mesa pove mesar, da jih na
željo stranke takoj obreže.
Dr. Kovač ga pohvali za »veli-
dokušnost«! Mi, pa: pojdite
na nakup v mesnico na Sta-
netovi ulici, kjer vam bodo
na vašo željo odrezali, če je
kaj preveč mastnega!
Ostro oko inšpektorjev opa-
zi v oddaljenem kotu velik
zaboj s salamami, že pred
tremi tedni je dr. Kovač od-
redil za 11 kg (enajst kilo-
gramov) graničarskih salam
zaradi kvara — odpis. Danes
so še vedno tu! Da je »hec«
še večji, so pod graničarski-
mi še salame, ki niso za od-
pis, čeprav zgrabijo kolego
Toneta ob zeleni plasti ples-
ni v želodcu krči. Vprašanje
je, če plesen ni prišla skozi
ovojnico! Salama je bila pač
v kotu in ïx>krita. Blokada
vseh »plesnivih« salam!
»Pakirano« meso! Luknja v
ovitku in meso ima vse mož-
nosti, da je že bakteriološko
pokvarjeno. Krivi so pred-
vsem potrošniki, ki s preme-
tavanjem in otipavanjem na-
rede v ovitkih luknje. Ob od-
prtju zavitka purana iz Pa-
zina, ki je že rahlo zelen na
robu, se razvije vonj po po-
časnem gnitju.
Zadnji pregled je name-
njen konzervam. Blokada
prodaje »bograča« zaradi sti
hovite zunanje korozije ko
zerv (pločevina je na robo;
tako rjasta, kot da bi bilai
odpadu)! In še pojasnilo i
kupovalcem konzerv, ki ¡
gledajo na datum proizvc
nje — kar je nadvse kori
no zaradi premalih zmogljii
sti naše bolnišnice.
»Sava konzerve« (29. i
vember Subotica) ima sti
hovito inteligentne oznake
šifre proizvodnje. Ljubezni
jih je — za vas in za nas
dešifriral (razvozlal) dr. 1
vač.
Na konzervi je štev. nj
131001. Pojasnilo: ргл'е tri ž
Vilke pomenijo redno štei
ko dneva v letu, četrta 1(
proizvodnje, zadnji dve pa i
oznaki kuhanja in autokla"
Torej 131001 pomeni: 10. n
1970. leta, ker je po tat
10. maj 131. dan v letu, 1(
ima na koncu O torej 1970.
ta. Dober tek in dobro ra
nanje!
*
Kaj naj zapišemo ob
bežnem opisu! Le to, da
mora vsaka trgovina skuj
s proizvajalcem zavedati,
ni mogoče potrošniku pro
ti karkoli. Mi, potrošniki,
jih »na žalost« moramo st
no opozarjati na to! Pa b:
zamere!
teks: MILAN SENIĆ
foto: TONE VRK
Podroben ogled delikatese
Tole bi bila kar obilna malica, »požrl« pa jo je odpis
Strokovni posvet Inšpektorjev pred hladilnikom na kolesili
$t. 16 — 22. april 1976
NOVI TEDNIK — stran 7
lyll^DI RAZPRAVLJAJO
USMERJENO
IZOBRAŽEVANJE
Izredno povečana kvantite.
ЈД vpisov na različne smeri
jj^dnjih šol îK) zadnji vojni,
jg zahtevala tudi kvalitativ-
ni^ spremembo srednješol-
jlcega vzgojnoiaobraževalnega
sistema. Zaradi te in drugih
potreb sta X. kongres ZKJ
;¡n vn. kongres ZKS spreje-
: jg resolucijo s stališči in
I jniemicami za metamorfozo
i Yîgoje in izobraževanja.
Na tej, idejnopolitični osno-
je Zavod za šolstvo SRS,
¡je februarja 1975, izdelal te-
o usmerjenem izobraževa-
nju. Te teze so pregledali
republiški komite za vzgojo
jn izobraževanje, komisija
predsedstva CK ZKS za idej-
nopolitična vprašanja izobra-
ževanja, znanosti in kulture.
Sodelovala je tudi komisija
Izvršnega sveta skupščine
SRS.
Zavod za šolstvo je tako
iBdelal elaborat z naslovom:
»Preobrazba -srednjega šol-
stva v usmerjeno izobraževa-
nje«. Izvršni odbor republi-
ške konference SZDL Slove-
nije, je na os.novi omenje-
nega predloga organiziral jav-
no razpravo, ki bo potekala
še do 31. maja. Mariko Ko-
zinc, predsednico komisije za
srednje šole pri občinski
konferenci ZSMS Celje, smo
vprašali, kako se v to javno
razpravo vključujejo mladi:
»V Celju smo se v javno
raapravo vključili z 19. sejo
pi-edsedstva Obk ZSMS Ce-
lje, ki je bila 15. marca. Na-
to smo organizirali poldnev-
ra seminar o usmerjenem
izobraževanju za 14 mladih.
Na tem seminarju so se ti
mladi usposobili za razlagal-
ce in so seznanili mlade po
osnovnih organizacijah ZSMS,
po šolah in delovnih organi,
zacijah.
Ob diskusijah, ki so se
razvile IX) razlag predloga
reforme, se je zvrstila vrsta
vprašanj delavcev celjskih
organizacij združenega dela.
Pripomniti velja, da so do
predloga mnogi skeptični,
kar pa je spričo neizkušeno-
sti in novosti tudi pričako-
vati. Nekaj vprašanj, ki so
jih dobili razlagalci pa le
velja omeniti: ali bo delavec
lahko zapustil proizvodni
proces in se vključil v si-
stem izobraževanja? In, ka-
ko se jim ustrezno povišu,
jejo osebni dohodki, če se
izobražujejo ob delu?
M. P.
MOZIRJE. ,
RAZGOVORI V GUN
Prejšnji četrtek je Mozir-
je in nekatere kraje oziroma
» delovne kolektive v Gornji
■ Swtnjski dolini obiskal član
imšnega komiteja in pred-
sedstva CK ZK Slovenije,
1 Igor Uršič.
Prva pot ga je skupaj z
najvidnejšimi predstavniki
! občinske organizacije zveze
* Icomunistov in drugimi vodi-
la v Elkroj, zatem pa v
'GLIN, Nazarje. Tu je bila
popoldne tudi skupria seja
, članov občinskega komiteja
ter sveta zveze komunistov v
GLIN, ki so jo posvetili oce-
ni idejnopolitičnega dela ko-
munistov v tej delovni sre-
dini še p>osebej glede na
ustavno organiziranost delav-
cev v kolektivu.
Razprava je opozorila na
nekatere probleme, ki se р>о-
javljajo okoli predvidene re-
organizacije oziroma ustano-
vitve sestavljene organizacije
združenega dela z dvema de-
lovnima organizacijama: za
gozdarst\'o ter lesno predelo-
valno industrijo. Seveda pa
ne gre samo za določene
spremembe znotraj kolektiva,
marveč prav tako za ix>vezo-
vanja navzven in v tej zvezi
tudi za uresničevanje stališč
in sklepov sveta zveze komu-
nistov in tudi konference ZK
v GLIN.
Sicer pa so se razgovori v
Elkroju in GLIN predvsem
vrteli okoli uveljavljanja de-
legatskega sistema, o delu
komunistov in ne nazadnje
o izpolnjevanju osnovnih go-
spodarskih nalog.
CELJE
\NOVA IMENOVANJA
Zadnji četrtek v tem me-
secu, 29. aprila, se bodo zno-
va sestali delegati vseh treh
zborov celjske občinske skup-
^ine. Predlog dnevnega reda
lina kar dvajset točk.
Začetek dela bo pravzaprav
nadaljevanje prejšnje seje,
fia kateri so delegati med
drugim sprejeli tudi odlok o
'"Vršnem svetu in tako ne-
ttere organizacijske spre-
iiiembe v njem. V tem smi-
slu bodo na tapeti tudi pred-
ig predsednika izvršneg:a
sveta Marjana Ašiča o neka-
kadrovskih spremem-
in dopolnitvah v svetu,
i^re predvsem za predlog o
■^enovanju dveh podpred-
®®<3nikov izvršnega sveta. Ri-
sta Gajška in Mitje Pipana,
zatem za imenovanje novih
članov: Jožeta Kučerja, Ja-
neza Kozmusa in Alojza Bra-
čiča, za načelnika oddel-
ka občinskega inšpektorata
Stanka Gaberška ter za na-
čelnika oddelka za gradbene,
gospodarske in splošne zade-
ve Draga Cučka, ki ostane še
nadalje član izvršnega sveta.
Prav tako gre za predlog o
razrešitvi načelnika oddelka
za notranje zadeve in člana
izvršnega sveta Janka Rota,
ki odhaja v pokoj.
Razen tega bodo delegati
vseh treh zborov med dru-
gim razpravljali o osnutku
srednjeročnega načrta razvo-
ja kulture v občini, o ena-
kem načrtu razvoja izobra-
ževanja, pa tudi o programu
družbene skrbi z)a starejše
ljudi v občini v naslednj^n
petletnem obdobju. Delegati
vseh zborov bodo mimo tega
razpravljali še o družbenem
dogovoru o družbeni samoza-
ščiti v občini, zatem o delu
občinskih upravnih organov,
o delu inšpekcijskih služb, o
delu komisije za ugotavlja-
nje izvora premoženja, o de-
lu komisije za pregled sploš-
nih aktov, o delu komisije
za vloge in pritožbe, pa tudi
o delu komisije za volitve,
imenovanja in kadrovske za-
deve.
M. B.
j^SIČNO
DOBRI STR£L a
Med enajstimi sekcijami,
delujejo v šolskem šport-
društvu osnovne šole
V®sióno, je tudi strelska. Vo-
jo Andrej Kolar. Mladi
'"elei imajo na voljo tri
^ne puške. Prostor za
J^feljanje so si uredi« kar
šolski drvarnici. Kljub
•^oim pogojem aa vadbo do-
segajo lepe rezultate.
Pri urah telesne vzgoje so
izvedli razredno in šolsko pr-
venstvo. Najboljši pa so se
uvrstili v ekipo, ki je zasto-
pala šolo na občinskem pr-
venstvu v Bistrici ob Sotli.
Ekipno in posamično so pov-
sod zmagali domačini, naši
pionirji in pionirke pa so za-
sedli drugo mesto. Med po-
sameznimi pionirji iz naše
šole je bil učenec sedmega
razreda Emil Rezec z 82 kro-
gi četrti. Isti usipeh je do-
segla osmošolka Slavica ži-
bret z 81 krogi med pionir-
kami.
PETTER KLAKOÔER
KLUB SAMOUPRAVLJALCEV ŽALEC
KOPICA NALOG
V 2alcu so bili med prvi-
mi v Sloveniji, ki so prisluh,
nili priporočilu republiškega
sveta Zveze sindikatov ter
ustanovili klub samouprav-
ljalcev, ki bo pomagal TOZD
in drugim organizacijam
združenega dela poenostaviti
in načrtno usmerjati družbe-
na prizadevanja pri razvija-
nju samoupravljanja, učinko-
viteje uveljavljati neposredne
interese delavcev na področ-
ju obveščanja, družbenoeko-
nomskih odnosov, svetovanj
in izmenjave izikušenj iz sa-
moupravne prakse. Na usta-
novni skupščini, ki je bila
februarja, so za predsednika
izvršnega odbora izvolili Ja-
neza Fedrana. Da bi izvedeli
več o začetkih dela kluba,
smo mu zastavili nekaj vpra-
šanj.
Kako to, da sle v žalski
občini med prvimi ustanovili
klub samoupravljalcev?
Zasluga za dobro priprav-
ljeno in izpeljano akcijo za
ustanovitev kluba samouprav-
ljalcev v naši občini gre druž-
benoFK>litičnim organizacijam
in iniciativnemu odboru, ki
je bil nosilec vseh priprav na
ustanovitev kluba. Težko je
odgovoriti, kako, da smo
med prvimi občinami, ki so
ustanovile klube. Eden od
vzrokov pa je nedvomno to,
da so na področju izmenjave
praktičnih in konkretnih iz-
kušenj iz samoupravne prak-
se, družbenopolitičnega izo-
braževanja, obveščanja in po.
dobno, še velike praznine,
pred čemer nismo zapirali
oči. Nastale težave namreč
lahko rešujemo le organizi-
rano in po samoupravni po-
ti. Sam menim, da je prav,
ker smo na samem začetku
na kluib gledali skeptično,
ter se spraševali, če ni to
neko dodatno družbeno bre-
me. še bolj prav pa je, da
smo spoznali klub za potre-
bo in morda bomo celo spo-
znali, da je Od take oblike
dela v vèliki meri odvisna
tudi uspešnost pri uresniče-
vanju ustavne vsebine samo-
uprave.
Vaš program je stelo obse-
žen. Katerim nalogam ste
dali prvenstven pomen?
Naš program je res obse-
žen, vendar upamo, da nam
ga bo uspelo izpeljati. Nalo-
ge, ki smo si jih zadali za
letos so predvsem: organiza-
cija dokumentacijsike službe
samoupravnih aktov in dru-
ge literature s področja sa-
moupravljanja, svetovalna in
druga strokovna pomoč sa-
moupravljalcem, pobude in
predlogi družbenopolitičnim
organizacijam in organom
samoupravljanja za napre-
dek in razvoj samoupravlja-
nja, sodelovanje z družbeno-
političnimi organizacijami in
drugimi organi in organiza-
cijami, ki skrbijo za razvoj
samoupravljanja in samoup-
ravnih odnosov, izmenjave
mnenj in izkušenj pri razvi-
janju metod samoupravne
prakse preko organiziranih
javnih tribun, okrogih miz,
posvetovanj, delovnih semi-
narjev in drugih primernih
oblik, izdajanje informacij-
skega biltena o problemih
samoupravne prakse ter
družbenopolitično izobraževa.
nje.
Katere akcije pa trenutno
tečejo?
Za prihodnji teden smo že
sklicali posvet z vodji sploš-
nih, kadrovskih in pravnih
služb v temeljnih in drugih
organizacijah združenega de-
la. o Uresničevanju ustavne
vsebine samoupravljanja in
o osnutku zakor\a o združe-
nem delu. Aktivni smo tudi
pri družbenopolitičnem izo-
braževanju delegatov, sindi-
kalnih aktivistov, komuni-
stov, članov samoupravnih
organov in delavske kontro-
le. Izobraževanje teče od 15.
novembra minulega leta in
bo v kratkem že zaključeno.
Med prvenstvene naloge smo
uvrstili tudi evidenco samo-
upravnih splošnih aktov, evi.
denco družbenih dc^ovorov,
razpravo o samoupravnem
sporazumu o delitvi dela in
sredstev ter kot sem že ome-
nil, oceno samoupravljanja
ter organizacijo razlage os-
nutka zakona o združenem
delu.
Čeprav klub deluje šele dva
meseca, so prvi rezultati že
tu. Upamo, da bomo tudi
ostale naloge uspeli pravo-
časno izpeljati.
TONE TAVČAR
ŽALEC
MNOŽIČNE
PRIREDITVE
Na zadiiji seji skupščine
TKS Žalec so sprejeli finanč-
ni plan, ki kaže pot k še bolj
razvejani . dejavnosti na po-
dročju množičnih prireditev
v občini Žalec.
Ker dobro poznamo rezul-
tate TKS Žalec, ki jih je do-
segla s svojim dobro zastav-
ljenim programom v letu 1975
je prav, da si pogledamo tu-
di letošnji program. TKS,
ObZTK s svojimi komisijami
sta dala v tem letu v pa'o-
gram še več množičnih pri-
reditev, ki se še bolj usmer-
jajo v KS in bo baza s tem
primorana, seveda s pomočjo,
da se angažira na vseh teles-
nokultumih področjih, kate-
rih panoge bodo usmerjene
glede na pogoj v krajevni
skupn<»ti.
Temu primemo se TKS za-
vzema tudi za pridobitev
strokovni^ kadra za delo z
mladino, čeprav so v tem
letu s stopnjo 0,32 otežkočene
investicije, se vseeno zavze-
majo, da bi dokončali nedo-
grajene športne objekte ki to
še posebno pri popolnih os-
nowúh šolah v Šempetru in
Grižah.
Največ FKMiomosti name-
njajo in je bodo tudi v
letu 1976, prav množičnam
prireditvam, te pa Imajo dve
razsežnosti: tekmovalno in
netekmovalno obliko.
Vse občinske lige (nogomet,
rokomet, košarka, namdtzjm
tenis, odbojka) ter atletika in
smučanje imajo tekmovalni
del, planinstvo, tabomištvo
in strelstvo delno netekmo-
valno obliko, je pa naj¡boilij
množično v občini. Se po-
sebno se obnesejo številne
TRIM akcije, kjer sodeluje
večje število občanov obeh
spolov ter različne poklicne
strukture.
V prc^ramu TKS Žalec smo
ločeno lahko zasledlM pro-
gram organizacij, ki se uspeš-
no vključujejo v SLO ter sa-
mozaščito. še posebno so za-
nimivi programi za obujanje
tradicij NOB s pohodi po
partizanskih poteh.
Na novo se uvaja tudd delo
odborov za telesno kulturö v
krajevnih skupnostih, katerita
naloga je predvsem pov^o-
vati osnovne TK organizacije
ter j.ih usmerjati tudi družbe-
nopolibičaio.
Se nerešen je probdem, ká
rà samo problem občine Ža-
lec, namreč zavarovanje
športnikov pred poškodbami,
saj je nevarnost poškodbe т
vsaki panogi.
Tako torej v žalou žeJajo
Še višje in dlje. Nihče jim ne
bo dal, če se sami ne bodo
zavzemala, da bd resničiio
sleherim občan vedel, kje mu
je mesto ob določeni akciji
v KS ali v TOZD. Ker danes
delovni človek potrebtjje do-
ločene izbrane oblike reikrea-
cdje, mu je te potrebno nuditi
in se zato triKÜti, da jih do-
bro in učinkovito sprejme,
so dejali na zaključku seje.
T. TAVÖAÄ
8 stran — NOVI TEDNIK
22. april 1976 — Št. Ig !
KULTURA V ŠTORAH
VSIRINO
v železarskih âtx>rah so se
tudi na kulburno-prosvetnem
področju postavili na pot, ki
je lahko marsikomu za zgled.
Ne gre samo za podporo, ki
Jo kolektiv železarjev skupaj
t vsemi družbenopolitičnimi
orçanizacijami daje tej ak-
tivnosti, marveč tudi sicer.
Vrata svojega kraja so od-
prli vsakomur, razen tega pa
se tudi njihovi ansambli,
skupine, godba itd., podajajo
na gostovanja. Zelo uspešni
so nastopi v krajih, kjer de-
lajo železarski kolektivi. Je-
senice, Ravne... Z enako
pozornostjo pa sprejemajo
tudi njihove kulturne skupi-
ne.
Tako bodo v okviru tega
programa nastopili v soboto,
34. t. m., v štorah člani pi-
haln^a orkestra in folklor-
ne skupine kolektiva tovarne
Verig v Lescah pri Bledu.
Prireditev bo ob 18. uri v
kulturnem domu.
Razen tega kulturno pro-
svetne skupine štorskLh žele-
zarjev z veliko pozornostjo
nastopajo tudi v krajih, kjer
živijo njihovi delavci. Tudi
to je odločitev, ki vzbuja po-
zornost in si zasluži prizna-
nje.	M. B.
ŽALEC — KRUŠEVAC
BOGA TITEV
SODELO-
VANJA
Sodelovanje občanov žalske
in pobratene kruševačke ob-
čine bo v dneh pred prazni-
kom dela doživelo novo potr-
ditev. V goste žalčanom
namreč prihaja folklorna sku-
pina »14. Oktober« iz Ki-ušev-
ca, ki bo v občini pripravila
vrsto nastop>ov. Že 24. aprila
bodo gostje popestrili spored
letošnje osrednje občinske
proslave obletnice OF, zatem
pa se bodo predstavili še
oskrbovancem doma onemo-
glih, v nedeljo, 25. aprila pa
bodo nastopili z dvoumim
sporedom še v Šempetru.
Kulturno-umetniška skupi-
na bo obiskala tudi več žal-
skih gospodarskih organiza-
cij. Predviden je ogled SIP-a,
Hmezada in Ferralita, ki bo
prav v dneh obiska praznoval
svoj praznik.
Folklorna skupina »14 ok-
tober«, ki jo bo na gostova-
nju spremljal narodnozabav-
ni ansambel, se bo predsta-
vila z vrsto zanimivih narod-
nih plesov, ki jih je na oder
presadil znani koreograf Dra-
gan Nikolič. S svojim nasto-
pom bodo tudi žalskim obča-
nom predstavili delček boga-
te, a nam vsem žal premalo
znane kulture svojih krajev.
S svojim obiskom vrača
skupina »14. Oktober« lansko-
letni obisk žalske skupine,
hkrati pa dodaja nov kamen-
ček v mozaik bogatega sode-
lovanja obeh pobratenih ob-
čin, ki traja in se bogati od
1974. leta, ko so predstavni-
ki žalske in kruševačke obči-
ne podpisali listino o pobra-
tenju.
SLOVENSKE KONJICE
BRALNE
Z NAC K E
Pred dnevi je bila v Kul-
turnem domu v Slovenskih
Konjicah majhna, a prijetna
slovesnost ob pKxielitvi bral-
nih značk tistim pionirjem,
ki so prebrali vsa, za bralno
smačko predvidena dela.
Zbrali so se učenci vseh pe-
tih centralnih šol od petega
do osmega razreda. Ob tej
slovesnosti so skupaj z glas-
beno šolo pripravili kratek
kulturni program, ki so se
ga udeležili številni gostje in
predstavniki di-užbeno-politič-
nih organizacij iz konjiške
občine. Pionirji so pripravili
nekaj recitacij in glasbenih
točk, nastopili so tudi fol-
kloristi in mladi lutkarji. Va-
bilu na to slovesnost sta se
prijazno odzvala tudi mladin-
ska pisatelja Ivo Zorman in
Leopold Suhodolčan, ki sta
pionirjem in navdušenim mla-
dim bralcem prebrala nekaj
odlomkov iz svojih del. Tako
so mladi v Slovenskih Ko-
njicah počastili 100-letnico
Cankarjvega rojstva. M. P.
MOZIRJE	I
v
Tri leta je že, kar so se
občani in delovni ljudje mo-
zirske občine odločili za sa-
moprispevek za izgradnji I in
adaptacijo šolskih objektov
in prostorov za otroško var-
sibvo.
Po tem sklepu oziroma re-
ferendumu so od 1. maja
1973 do konca decembra lani
zbraJd vseh sredstev nekaj
nad 15,7 milijona dinarjev.
Največji delež pri tako zbra-
nih sredstvih imajo prispevki
zaposlenih ter prispevki upo-
kojencev, saj so v tem ob-
dobju znašali skupaj nekaj
nad 6,8 milijona dinarjev ali
43,3 % sfcupme vsote. Sled.ijo
dohodki iz prispevka delov-
nih organizacij po spojaau-
mu, in to v višini nekaj nad
3.6	milijona dinarjev ali 23
prispevki skupnosti otrošikega
varstva v višini 2,3 milijona
dinarjev ali 15,3 %, iz občin-
skega proračuna 1,3 milijona
din ali 8,2 ®/'o, iz kmetijstva
nekaj nad 736.000 din ali
4.7	o/o, iz obrti 606.628 din ali
3,9 ® o in drugo iz preostalih
virov.
Od zbranih sredstev so do
konca decembra lani pora-
bili nekaj nad 10 milijonov
dinarjev, medtem ko bodo
preostala sredstva v znesku
nekaj nad 5,5 milijona dinar-
jev predvsem usmerili na do-
zidavo in adaptacijo osnovne
šole v Lučah, ki je po spre-
jetem programu prva na vr-
sti.
Od dosedanjih skupnih
stroškov so za osnovno šolo
Rečica ob Savinji namenili
nekaj nad 1,3 milijona dinar-
jev, nadalje za iz^adnjo, zu-
nanjo ureditev in opreme
osnovne šole Ljubno ob Sa-
vinji nekaj nad 8,1 milijona
dinarjev, zatem za projekte,
odkup zemljišča in га neka-
tere druge izdatke za osnov-
no šolo Luče nekaj nad
531.000 dinarjev, za projekte
za osnovno šolo Gornji grad
lOO.OOO din ter za manipula-
tivne, bančne in druge stro-
ške 12.722 dinarjev.
Kljub razmeroma ugodne-
mu dotoku sredstev z zbra-
nim denarjem ne bodo mogli
kriti vseh predvidenih izdat-
kov. Primer za to je samo
osnovna šola Ljubno, kjer so
stroški za izvršena dela na-
rasli za 94 ®/o, medtem ko so
se dohodki siklada v tem ča-
su povečali le za 60 »/o, J
ugotovitev pa hkrati zahtw.
da bo treba dosledno izt«
jati vse obveznosti iz sam
prisp>evka. Zlasti to velja
kmetijstvo in obrt, kjer d
hodki v skladu zaostajajo
skup>nem seštevku za 19 ° ó
M.
V prazničnih dneh pred dnem Osvobodilne fronte — 27. aprilom bo na televiziji oddaja z naslovoi
Povest o rdečem mlinu. Pred dnevi so namreč televizijci v redakciji Saše Mrvaljeviča in v reži
Vlada Trohe končali s snemanjem v Joštovem mlinu. Enourna oddaja bo pripovedovala o življen;
v Joštovem mlinu pred dfugo svetovno vojno, ko so se v njem zbirali mladi komunisti in opisovai
bo dneve pred in med partijsko konferenco, ki je bila v mlinu 1939. leta. V oddaji bodo sodelovi
Franc Leskošek Luka, Peter Stante, Milan Apih ter ob mnogih drugih seveda Darinka in Melč Još
Filmska kamera je bila tokrat v rokah snemalca Slavka Vajta. Naš posnetek prikazuje delovno vzdu
je med snemanjem.___Foto: D. MEDVE
v VSAK DOM
NOVI TEDNIK
PREMIERI v CELJU
ATENTAT IN IDEALIST
OD 27. aprila do 2. maja
bodo v celjskem kinemato-
grafu Union začeli predvaja-
ti jugoslovanski film Sarajev-
ski atentat, režiserja Veljka
Bulajića. Tako se bodo ljubi-
telji filma v prazničnih dneh
srečali z delom, ki je že med
snemanjem vzbujalo kritično,
pa dokaj živahno zanimanje
domače in svetovne javnosti.
Režiser je celo obljubljal, da
se bo Sarajevski atentat zna-
šel med kandidati za Oskar-
ja. Že na letošnjem FESTU
pa so kritiki Veljku Bulajiču
očitali mnoge pomanjkljivo-
sti v izpeljavi zgodbe, pred-
vsem pa, da ni dovolj nagla-
sil človeške, himnične trage-
dije mladih junakov. Nekate-
ri so bili še bolj neusmiljeni.
Sarajevski atentat doživlja
pri občinstvu dober sprejem.
Pred nedavnim so ga začeli
z velikim uspehom predvaja-
ti v Italiji.
V glavnih vlogah nastopa-
jo v Sarajevskem atentatu
Christopher Plummer, Florin-
da Bolkan in Maximilian
Schell. Od naših pa Irfan
Neusur, Radoš Bajič, Branko
Djurič in drugi.
Posebno presenečenje za
obiskovalce celjskih kinema-
tografov pa bo svečana pre-
miera novega slovenskega fil-
ma Idealist, posnetega po
Cankarjevem Martinu Kačur-
ju. S slovesno premiero, ki
bo predvidoma 5. maja, se
bo tudi celjsko kinopodjetje
pridružilo proslavam ob 1
letnici rojstva Ivana Cank
ja. Celje pa bo prav v dr
mnogih manifestacij ob t
pomembnem kulturno-polii
nem dogodku videlo delo, l
sneto po Cankarjevi litera
predlogi.
Obe premieri bosta dob
došli programski osvežil
Na premieri Idealista se
do predstavili tudi nekat
ustvarjalci filma.
£ ROJCPREDAVAL
v ponedeljek p>opoldne je
Emil Roje, član predsedstva
CK ZKS govoril predsedni-
kom sindikalnih organizacij,
krajevnih organizacij SZDL
in sekretarjem OZK iz večjih
kolektivov o preobrazbi sred-
njega šolstva v u-smerjeno iz-
obraževanje. Na posvetu, ki
so ga sklicale občinske orga-
nizacije ZK, sindikatov in
SZDL v Celju, je označil
stvene značilnosti predlagi
reforme, zaustavil pa se
tudi ob nekaterih dilemah,
so že prisotne v javni razf
vi. Menil je tudi, da bi i
ralo predvsem združeno d
dopolniti in potrditi osno^
usmeritev reforme srednj'
šolstva v usmerjeno izobrí
vanje.
$t. 16 — 22. april 1976
NOVI TEDNIK — stran 9
SREČANJE S ŠAHISTOM VELEMOJSTROM GLIGORIĆEM-GLIGO
In to po treh urah igranja.
Pardon, pogovora. lasilil re-
mi izven šahovske plošče in
tistih zagonetnih figur, ki
skačejo zdaj sem zdaj tja in
navadnemu zemljanu njihovi
premiki pravzaprav malo po-
vedo. Torej, ker sem sam do.
kaj nevešč v šahovski igri,
sem se z enim največjih ži-
večih jugoslovanskih in tudi
svetovnih šahovskih mojstrov
oz. velemojstrom Svetozarjem
Gligoričem — Gligo odločil za
drugo varianto otvoritve. Ni-
sem izbral niti Damin gam-
bit (za tega edino trenutno
vem) ali česa podobnega (je
še mnogo tega), ampak tak-
tiko vpraševanja. In glej
zlomka! Tudi tu me je vele-
mojster povozil. Tudi sam je
namreč novinar in tako sva
se lepo miroljubno, kot se za
prijatelje spodobi, odločila za
remi, čeprav bi glede na
no 'inarski staž, ki pri njem
traja že 31 let, moral tudi tu-
kaj zmagati. Vendar, ker je
Gliga mojster vseh poklicev,
namazan z vsemi žavbami te-
ga sveta in sploh vitez kra-
ljevske igre, je pač takšna
njegova poteza razumljiva.
Naj pač fant dobi malo vo-
lje za naprej! Tu mislim se-
be, da bo jaisno!
še predno smo se na br-
niškem letališču dobro po-
zdravili, je že začel izlivati
vse najlepše o Sloveniji, ka-
mor z ženo zelo rada priha-
jata. Sreten Džešnič, načelnik
Doma JLA v Celju, katerega
gost je bü tisto sredino po-
poldne Svetozar Gligorič, je
to pripombo takoj komenti-
ral, češ, niso zastonj trditve,
da so pač najlepši kraji v
Bosni, šumadiji in na šta-
jerskem. No, te trditve ne
bomo komentirali, lahko pa
se vseeno ob njej namuzne-
mo in smo zadovoljni
Potem pove, da je začel
igrati šah z enajstimi leti,
prvič pa je nastopil, takole
zares, na turnirju s trinajsti-
mi. Njegov vzpon, ki je bil
pogojen z njegovo resnično
veliko nadarjenostjo za kra-
ljevsko igro, je bil potrjen
že pri šestnajstih, ko je po-
stal mojster. Pot je bila me-
teorska in verjetno bi bila še
uspešnejša, če je ne bi pre-
prečila vojna, v kateri je tudi
Gliga (tako ga popularno kli-
čejo prijatelji in vsi ljubi-
telji saha) sam aktivno so-
deloval ter za to dobil dve
državni odlikovanji. Med voj-
no vihro ni bilo časa za po-
mislek na bele in črne drob-
ne figurice, ki se misteriozno
pomikajo po prav takšnih po.
Ijüi, ampak je bilo treba mi-
sliti o tem, kako bomo pre-
magali sovražnika in postali
ponovno svobodni.
2e leta 1945 pa Gligo po-
novno srečamo za šahovnico,
kjer je do danes v vsej svoji
karieri odigral (kot sam pra
vi) okoli 3000 tumirskih par-
tij. Z^adi tega ga upravičeno
smatrajo vsi strokovnjaki za
svetovnega prvaka, saj mu
pripisujejo üelo okoU 4000
partij, kar pa Gliga v vsej
Sv'oji skromnosti zanika. Res-
nični svetovni prvaki, kot
Lasker, AJjehin, Casablanca
in ostali so za ves svoj ša-
hovski vek odigrali maksi-
malno po 1000 ali nekaj več
partij. Gliga v to vsoto ne
šteje vseh simultank, ki pa
se jih sploh ne da prešteti.
Igral jih je povsod, največjo
simultanko pa je imel nekje
v ZDA in to na 61 ploščah!
Pravi, da jo je končal v do-
brih ti-eh urah. Možno je, da
so bili salústi tako slabi ali
pa Gliga tako dober. Verjet-
no bo vsakega nekaj.
Takoj po končani vojni se
je zaposlil kot novinar v
Borbi, za kar pravi, da je
bila takrat takšna čast, kot
če bi bil član centralnega ko-
miteja. Po delu v Borbi je
presedlal v Radio Beograd,
kjer dela še danes in to na
prvem programu Kljub te-
mu, da ni novinarsko ozko
usmerjen, pa v zadnjem času
le največ piše o šahu, kjer
je tudi pri pisanju takšen ve-
lemojster, kot za šahovnico.
Tako so njegovi .sestavki zelo
cenjeni tudi v svetu in izlia
jajo naenkrat v šestih različ-
nih revijah in jezikih. Prav
to ne dela Gligi nobenih te-
žav, saj odlično govori an-
gleško, rusko, špansko, nem-
ško in še nekaj drugih jezi-
kov. To mu tudi pomaga pri
njegovih direktnih intervjujih
preko radia z največjimi
osebnostmi šahovskega sveta,
kjer je zlasti zablestel s po-
sredovanjem med Petrosja-
nom in Pisherjem za naslov
svetovnega prvaka v Buenos
Ai resu. Lahko bi rekli, kot
igra Jugoslavija mirodjulbno
vlogo neuvrščene države, tako
je tudi Gligorič posredoval
nekako tako med ameriškim
in sovjetskim velemojstrem.
Napisal je že celo kopico
strokovne literature, rad ima
umetnost, še posebej slikar-
stvo pa glasbo, še vedno igira
teaùs in nogomet, rad vozi
hitre avtomobile.
»Imam dva avtomobila.
Pravzaprav je alfa moja,
hrošč pa ženin. Vendar zdaj,
ko sem se malce umiril, naj-
večkrat vozim hrošča.«
Pije samo čmo popolnoma
grenko kavo in ne kadi.
»Vse to, kar delam, delam
zaito, da ohranim kondicijo
in zdravje ter vitalnost,« dé
z nasmeškom pod košatimi
rahlo sivkastiml brki, ličnici
pa se mu napneta v dve kro-
glici.
In kako vse to атоте, saj
ga zanima vse in dela tudi
vse.
»S časom ni problema. De-
lam pač tisto, kar mi trenut-
no paše.«
In kaj predlaga mladim Sa-
historn?
»Teh je v Jugoslaviji vednto
več in izredno dobri so. Sa-
mo za nadaljnji razvoj je tre-
ba veliko, veliko brati, saj je
strokovne literature dovolj.
Poleg tega pa je potrebno
seveda tudi igrati. Eno breez
drugega ne gre, samo kom-
binacija lahko rodi uspeh.«
Potem sva še klepetala o
jugoslovanskem in svetovnem
■šahu (za Fisher ja je rekel, da
je »živ« in da že počasi raz-
mišlja o vrnitvi, ker je uvú-
del, da s svojim umikom ra
storil prav), o SD Partizan,
katerega podpredsednik je,
da bo aktivno ponovno stopal
za šahovnico v drugi polovioi
leta, ko se bo malo spočil in
pK>dobno. Dopoldne je od-
igral v Domu JLA v Celju si-
multanko na 30 ploščah in
samo sfôjtkrat rerniziral,
O Sveioza.rju Gligoriču —
Gligi bi človek lahko napisaä
roman, vendar za nekajurno
srečanje bo tudi tole več koit
dovolj.	TONE VRABiL
Svetozar Gligorié-Ciliça v C^lju ni doživel poraza.
OB 30-LETNICI „MLADINSKE PROGE" BRČKO-BANOViCI
(6)
BILI SO TO VIHARNI ČASI
v Beogradu so tisti čas
sodili Draži Miihailavicu,
izdajalskemu ministru voj-
ske kraljeve vlade v do-
movini. Zlasti na zahodu
niso bile šibke tiste sku-
pine vplivnih politikov, ki
.so še vedno zagovarjali
četnike, češ, taiktizirali so,
da bi ohranili Jugosla\ájo
Karadjorjevičem. Drugi so
bili še bolj jasni, ko so
dejali, češ, četniki in tis.
taši so se borili proti ko-
munistom in da je v prav-
kar minuLi vojni storjc'iia
napaka ker je bil poražen
Hitler in ne komimisti.
Medtem ko so se po Bo-
sni potikale zadnje četni-
ške bande brez kolovodje
in temrizijrale goloroke
posameznike, so na mejah
zbirali zahodni zavezniki
vse mogoče oborožene tol-
pe kvislingov iz vse Evro-
pe in jih pripravljali za
spopad s komunisti, za ka
tere so menili, da bi v zad-
nji vojni morali biti pvora-
ženi. šele, ko bi bila Sov.
jetska zveza na kolenih,
bi zahodni zavezniki po-
korili tudd izčrpane faši-
ste. Pa ni šlo vse tako, kot
so si zamišljali politikanti
in strategi v takrat že kar
raavejani CIA.
»Titova sestradana mia-
dina na prisilnem delu!«;
takšne članike so pisarili
najbolj zakrknjeni reakci-
otnami časniki. Zato mia.
dina na progi ni bila naj-
bolj navdtišena nad novi-
narji, ki niso bili iz
prijateljsko razpoloženih
uredništev. Zlasti gorki so
zaiali biti tistim, ki so ho-
dili skrivaj ob trasi, ki so
lovili najbolj »zanimive«
motive, takšne, pod kate-
re se je dalo zapisati naj-
bolj klevetniške stavke.
Zgodilo se je, da je kak
fotoreporter čepel »ujet« v
kakšnem štabu brigade
tudi ves dan in vso noč.
dokler se ni razčistilo kdo
in kaj je ali dokler ga ni-
so odpel j aU varnostni or-
gani.
Hudo je bilo tudi po za-
ostalih bosanskih vaseh,
zlasti po muslimanskih.
Tam seveda mladina z so^
dobnimi pogledi na svet,
na odnose med ljudmi, !aa
enakopravnost obeh spo-
lo\^ ni bila dobrodošla. In
ravno z kar najbolj talct-
nim obnašanjem so si bri-
gadirji pridobili zaupanje
vaščanov in tako onemo-
gočili rovarjenje mush,
manske duhovščine. No
bilo je protestov tudi 2Иг
radi oblačil, kajti naša de-
kleta so si za vroče dni
sešila kratke hlače, seve-
da daleč od predlanskih
vročih hlačk. Delale so v
bluzah, mnoge pa kar т
kopalkah in bo je bilo hu-
do pregrešno, da so mo.
rali komandanti ukazati
oblačenje na »bolj do.&toj-
no raven«, kadar so bili
v nevarnosti odnosi s pre-
bivalci zaradi preveč od-
krite zagorele kože mla-
denk,
Prišlo je poletje in z njo
prve lastovke 2aianilke res-
nice . Medtem ko so zadeve
)koli Trsta, cone A in B 'naj-
bolj zapletale, dobivale
mednaiKKlni okvir, je iz
koprščine, ki takrat še ni
bila de jure priključena
Jugosîaviji, prikorakala na
mladinsko progo brigada
»Janka Premrla-Vojka«.
Prišli so češkoslovaški bri-
gadirji, mladi Bolgari, Ro.
Uiuni, Francoz:, skupine
iz nordijskih držav, iz An-
glije, celo prvi Američani.
Le-ti. večinoma so bili to
levičarsko u-merjeni mla-
di ljudje, so razbijali po-
tem govorice o prisilnem
delu v Jugoslaft^iji, ko so
se vrnili dioanov, ko so jih
obiskali novinarji tujih ča.
snikov na deloviščih.
Toda eno je brez dvo-
ma držalo. Mladinska pro-
ga je bil en sam velikan-
ski vzgojni tabor, kjer se
je krepilo tovarištvo, kjer
se je kalila zavest in kjer
so nastajali prepotrebni
kadri Za kasliiejše napore.
Na stotine mladih ljudi se
je naučilo ravnati z grad-
benimi stroji, predvsem s
kompresorji. Veliko se jih
je naučilo voziti tovornja-
ke, mnogi so bili na ze-
meljemerskih tečajih.
In kar je še posebno po-
membno, z mladinske pro-
ge se ni docmov vračal no-
ben brigadir, ki bi ne znaJ
pisati in čitati. Vsaj od
črke do črke, na progo pa
je prišlo nepismenih vsaj
30.000 mladih od skupaj
60.000 jtigasilovanskih mla-
dink in mladincev.
In še nekaj. V tistih vi-
harnih časih, ko Jugosla-
vija še ni imela v svet«
takšnega političnega vpli-
va kot danes, je bila s^'o-
boda in neodvisnost vsak
dan v nevarnoeti. In na
mladinski progi je imel
vrhovni komandant Tito
najbolj zveste in udame
jurišne bataljone — če bi
bik) treba.
Proga Bróko—Banoviói
je bila planirana za nor.
maino gradnjo za dobo
treh let. Mladina jo .je
zgradila v pol leta, celo
30 dni pred rokom.
Prejšnji teden smo zapisali, da je bila ljubezen na mladinski progi »tabu«. In ker
mladi ljudje brez ljubezni ne morejo, so se tem bolj oklenili tiste ljubezenske poti,
ki pelje skozi želodec. In v tistih časih je bila hrana na deloviščih in v mladinskih
naseljih zelo dobra, če jo primerjamo z možnostmi za preskrbo takratnih dni. Na
posnetku brigadna kuhin,ia v Bukviku.
Objavljamo le pisma
s polnim naslovom
avtorja. Za vse naved-
be v pismih odgovar>
jajo izl<ljučno pisci.
TUDI POHVALA
Naái ôasopisi, tako tudi
Novi tednik, so vedno polni
priitožb oeároma negativnih
sestavkov na račim nekate-
rih avtobusnih šoferjev in
sprevodniikov. Zato občan z
negotovostjo vstopa ali izsto-
pa iz avtobusov, misleč, kdaj
ga bo doletela kakšna nepri-
jetnost, opazka ali pa, da ga
bodo zaradi obilnejiše posta-
ve odložili kar pred porod-
nišnico, četudi je namenjen
na čdsto drugi konec mesta.
V avezi s tem naj povem,
da je v avtobusu na relaciji
Celje—Store in obratno, ki
ga upravi ata šofer Ogrizek
in sprevodnik Senegačnik,
drugače in da si oba zaslu.
žita javno pohvalo.
Lepo bi bilo, öe bi odnos
tega šoferja " In sprevodnika
do potnikov po&tafl zgled
тееш drugim.
E. D.
DA BODO KOLINE
PRAZNIK
Pod tem naslovom je dru-
štvo za varstvo živali obja-
vilo v peti številki Novega
tednika članek, v katerem je
obsodilo ~ mučenje živali ob
zakolu. Vse prav! Strinjam
se z vsem, kar je bilo na-
pisano. Tudi mi bi rajši ži-
vinče prej omamili s stre.
lom. Toda, ne vemo, kje lah-
ko dobimo ta^kšne pištole.
Zato prosim, da bd društvo
za varstvo živali v Celju
sporočilo, kako lahko pride-
mo do takšnega »orožja«. In
tudi za ceno bi rada vedela.
Vprašanje oziroma odgovor
nanj bo zanimal slehernega
kmetovalca!
A. S.
ŠE ENKRAT
LIBOJE
Pred kratkim je v tej ru-
briki in predvsem o libojski
cesti in nekaterih drugih
problemih pisal tovariš Jan-
čič. Zdaj sem se odločal tu-
di sam, da vam napišem ne-
kaj besed.
Ko smo imeli v Libojah
osrednjo proslavo v počasti-
tev občinskega praznika, smo
v Novem tedniku tudi pre-
čitali citat tovariša àulerja,
da to niso samo Lilboje, tem-
več tudi Lepo-je.
Naj je vzel to resno ali ne,
toda od takrat je nastala v
Zgornjih Libojah velika spre-
memba in zato Libojčani ra-
di verjamemo besedam tov.
Jančiča, kako slaba je liboj-
ska cesta od šole naprej.
Poeledice današnjega »tru-
da« v Zgornjih Libojah se
kažejo povsod. Ljudje v Mon-
tani bi se lahko zavedali, da
bodo z dnevnim kopom ka-
menja in peska sprožili val
nezadovoljstva med prebival-
ci, ker se bodo morah izse-
liti. Mnogi iz skoraj novih
hiš. Tako bodo spet podrli
ravnotežje zaíx>sleni!h v Li-
bojah.
Sicer pa v Libojah že ta-
ko ni skoraj nič več pravih
Libojčanov. Večina si delo
išče drugod.
Problem zase je seveda oe-
sita, ki jo uničujejo težki to^
vornjaki. In nadalje, ali bi
lahko predvideli še kje dru-
god gradnjo novih hiš kot
samo nad keramično? Nekoč
je bil turizem tu na dobri
poti. Kje je zdaj? Lahko bi
dobili kak obrat ali industri-
jo, ki bi bolj pazila na oko-
lje in zaradi katere ne bi bi-
lo treba podirati hiš.
Pa dovolj zaenkrat, ker bi
sicer moral prositi za čim
manj zamere. Brez te tako
ne gre!
Lep pozdrav z željo, da bi
v gornjih Libojah dobil čim
prej asfalt, i>a tudi čea Koš-
nioo. Tako bd ljudje dihali
vsaj čisitejši zrak.
LOJZE BAMSAK,
Liboje
ŽALEC:
ZA ČISTEJŠE
OKOLJE
Pred dnevi je komisija za
varstvo okolja pri izvršnem
svetu žalske občinske skup-
ščine zastavila akcijo očišče-
vanja okolja, ki jo bodo iz-
peljali v vseh 19 krajevnih
skupnostih do konca tega
meseca. Za izvedbo akcije so
zadolžili komisije za varstvo
okolja v krajevnih skupno-
stih, ki bodo k delu pritegnile
tudi vse ostale dejavnike v
kraju od mladine do gasil-
cev in lovskih ter ribiških
društev. Čeprav so krajani
akcijo očiščevanja pozdravi-
li, se člani komisije za var-
stvo okolja zavedajo, da zgolj
čiščenje okolice ne pomeni
trajnejše rešitve v prizade-
vanjih za čistejše človekovo
okolje. Zato nameravajo pou-
dariti predvsem vzgojno plat
te akcije, s kartero želijo do-
kazati ljudem, koliko lepše
in bolj zdravo je čisto okolje
in kako malo naporov je pot
rebnih, da se takšno okolje
tudi vzdržuje. Ob akciji bo-
do dajali vrsto pobud za zbi-
ranje in odvoz odpadnih su-
rovin, ki so primerne za pre
delavo, vse tiste odpadke, pa
ki sodijo zgolj na smetišče,
bodo odvažali na osrednje
smetišče m tudi vse krajane
spodbujali k temu da se
privadijo k takšnim odvo-
zom.
Akcija očiščevanja Je dobro
zastavljena in lahko trdimo,
da bo žalska občina letošnje
praznovanje obletnice usta-
novitve OF in praznik vseh
delovnih ljudi pričakala lep-
ša in čistejša kot minula le-
ta. BRANKO STAMEJCIC
Kurirčkova pošta je prejšnji teden prispela v velenjsko občino in se najprej ustavili
Paki, kjer je bila ob grobu šestnajstletnega kurirčka Ludvika Blagotinška krajša spomin
svečanost. Ob tej priložnosti so pripravili učenci tamkajšnje osnovne šole, ki nosi ime
najmlajšem kurirčku, kulturni program, pionirjem pa je spregovoril prvoborac Ivan Gu
Zatem je Kuriičkova pošta nadaljevala pot proti Cirkovcem, Graški gori, Plešivcu, Ravj
in Zavodnjam, kjer je prenočila. Pionirji velenjske občine so predali Kurirčkovo poši
torek dopoldne v Vinski gori in sicer pionirjem žalske občine.	Foto: Lojze Ojstef
VELENJE
VELENJE
ZBOR REJCEV PEVK
Pred dnevi je imelo dru-
štvo za varstvo in vzrejo
ptic pevk iz Velenja letni
občni abor, na katerem so
ugodno ocenili delo drušitva,
ki šteje 51 članov. V tem
času so pridobili tudi nove
klubske prostore, priredili
pa so razstavi sobnih ptio
pevk v Šoštanju in v Momr-
ju. Povedati moramo, da sta
bili obe raastavi zelo dobro
obiskani, saj vlada tako ▼
šaleški kot v Savinjski doli-
ni precejšnje zanimanje za
tovrstne prireditve. Organizi-
rali so tudi društveno tek-
movanje sobnih ptic pevk po
sortah, kjer so najboljše pti-
ce tudi. letos poslali na dr-
žavno prvenstvo, ki je bilo
v Zagrebu. Na prvenstvu so
bili zastopam s kar 37 pti-
cami pevkami, ki so last rej-
cev Ivana Ivanuša, Jožeta
Volka, Roberta Kneza, Anto-
na Sopolška, Antona Koširja
in Franca Klauzerja.
Na občnem zboru pa so
grajali tudi nekatere posa-
meznike, ki nočejo delati v
društvu, beseda pa je stekla
tudi o tistih, ki z zračnimi
puškami uničujejo ptice na
prostem in sklenili, da
bo treba v bodoče kaznoi
Na zboru so iavoUli tudi
odbor in komisijo za pri
vo raastave, za predsedfe
pa Eda Medveda. Raierai
li so tudi o programu i
za naslednje obdobje
sprejeli sklep, da tudi r
dioče nadaljujejo z razđ
má sobnih ptic pevk ii^
še v večji meri za§q
gozdne ptice ter nabavijo
nekaj novih ptic kot posti
zanimivost za razstave.
L. OJSTERS
V mesecu marcu m aprilu
1976 je potekal v Vitanju ku-
harski tečaj. Omogočila in
organizirala ga je Kmetijska
zadruga Slovenske Konjice
pod strokovnim vodstvom
ing. Ide Tepej. Prostore in
kuhinjo je dala na razpolago
osnovna šola. Praktično de
lo je vodila šolska kuharica,
teoretično pa ing. Ida Tepe
jeva
Ker že vrsto let v Vitanju
ni bilo podobnega tečaja za
kmečka dekleta, je bilo zanj
veliko zanimanje in tudi se-
stava tečajnic je bila zelo pe-
stra, Udeležile so se ga tako
kmečke gospodinje, ki že ne-
kaj let samostojno gospođini-
jo, kot dekleta, ki so se odlo-
čile svoje življenje preživeti
na kmetiji. Med njimi se bo-
do štiri že letos poročile na
pohorske kmetije. Vseh te-
čajnic je bilo dvaindvajset,
da je bila kuhinja skoraj
pretesna. Ker so se pa tako
lepo razumele, pa so kljub
tesni kuhinji 'ospešno delale,
Na tečaju so se pogov<
o marsičem, kar danes š<
ži kmečko gospodinjo. B
tijska zadroga je tudi n
način dobila mnoge infoi
cije o problemih in mišlj"
kmečkega prebivalstva.
Kakšno vzdušje je bik
tečaju, domiselno ilus'
pesmica, ki jo je ob zak
ku povedala organiza
ca...
FRANJO MAROá
Vitanje
Ali Je komentar k sliki sploh potreben?
►KOZJE: V OPERO
po zaslugi kulturne skupnosti šmar-
L pri Jelšah smo si prejšnjo soboto
'j^ariboru ogledali operno predstavo
Umnači«. Ker smo imeli do začetka
f;tave še nekaj časa, smo si ogle-
Maribor. Opera nam je bila zelo
Med prvim in drugim dejanjem
јд na odprti sceni videli maskira-
J igralcev, postavljanje scene ih me-
.vanje oblek.
DEJAN KRESNIK, Kozje
ILESIČNO:
PIONIRKE PRVE
y Rogaški Slatini je bilo občinsko
pyenstvo v šahu. Našo šolo so za-
sipale štiri ekipe. Na tekmovanju
, je najbolje uveljavila ekipa mlaj-
ђ pionirk, ki je v postavi Helena
(^ic, Irena Brilej, Irena Tacer in
lavica Senica osvojila prvo mesto,
[ajši pionirji so bili peti, starejši
¡nii in starejše pionirke tretje.
Naši šahisti so največji uspeh do-
jgli v šolskem letu 1970/71, ko so
¡vûjili naslov občinskega in medob-
^ega prvaka
PETER KLAKOCER
I ROGAŠKA SLATINA:
TABORNIŠKI POHOD
Taborniški odred »Zdravilni vrelci«
Rogaški Slatini bo tudi letos pri-
ravil tradicionalni pohod. Začel se
0	30. aprila v Mestinju in končal
maja v Rogaški Slatini. Tabornike
D pot vodila preko Sladke gore na
oč ter nato dalje na Donačko goro.
Pohoda se bo udeležilo okoli osem-
îset tabornikov iz petih odredov, ki
flajo v šmarski občini.
1	BRANIMIR GAJSEK
POLZELA: OBISK
KOROŠKIH ŽENA
Danes je na obisku v Polzeli 54
t», članic Zveze slovenskih žena iz
ilovca. Obisk žena iz slovenske Ko-
Ss& sodi v sklop stalnih stikov te
iBsajšinske zveze z matično deželo.
' Gostjam so v polzelski Tovarni no-
ivic pripravili prisrčen sprejem, ki
:u je sledil še ogled tovarne in po-
)vor z delavci. Iz Polzele bodo gost-
odšle še v Celje.	B. S.
'KOZJE: IZPITI
ZA KOLO
še pred kratkim smo se lahko vo-
li s kolesom ne glede na to, če smo
tonali prometne predpise ali ne. Zdaj
) drugače. S kolesom se bo lahko
)zil le tisti, ki bo imel izpit.
Na naši šoli smo ga opravili na
' ičetku tega meseca. Reševali smo
;iste in vozili na dveh poligonih. Te-
■ S so bili težki. Najtežja so bila kri-
šča. Ko smo rešili teste, smo šli na
' oligona. Na prvem smo vozili po
fometnih predpisih, na drugem pa
! prišla do veljave spretnost.
Izpit za vožnjo s kolesom smo
¡ pravili vsi, ki smo tekmovali. Naj-
' oljši štirje iz petega in šestega ter
; sedmega in osmega razreda so šli
' ' tekmovanje v Rogaško Slatino. Do-
, ov so prišli dobre volje, kajti na
' kovanju so se dobro odrezali. Sta-
■jši pionirji so zasedli drugo, mlajši
* tretje mesto. Za medobčinsko tek-
övanje pa je bil določen Andrej Bo-
ki je med posamezniki zasedel
^rto mesto.
ADA CAHARIJAZ, osn. šola Kozje
BREZE: 98-LETNICA
MinuL teden je na domu svoje
^erke praznovala &8-letni jubilej
'^NòIsKA MLAKAR iz Breze nad
^kim življenje občanke, ki je do-
tako visoke starost, ni bilo ni-
postlano z rožicami. Nasprotno
^^ danes ji ne cvetejo lepi časi,
^ЈЧ tudi njena hči Marija Kovčeto-
' ^ki ima po umrlem možu malo
^zinsko pokojnino ter 97 arov slabe
j^lje ter skalovja, se s težavo pre-
skozi življenje. Tako obe stari
mati in hči preživljata svojo
ijenjsko jesen in zimo dokaj osam-
Minuli teden so jubilantko obi-
skali predstavniki skupnosti za so-
cialno varstvo občine Laško in ji iz-
ročili skromno darilo. Lahko bi rekli
ob tem primeru, da se tudi ob sla-
bem dolgo živi.
•	PREBOLD:
MLADI BRIGADIRJI
Letos, ko slavimo trideseto oblet-
nico mladinskih delovnih brigad, so se
tudi mladi v Preboldu priključili dru-
gim mladincem v Jugoslaviji in želiijo
s svojimi delovnimi akcijami, pred-
vsem v kraju samem pokazati, kaj
zmorejo.
Ena izmed največjih akcij pri ure-
ditvi kraja bo v soboto, 24. t.m. z za-
četkom ob pol osmih zjutraj. Namen
akcije - je predvsem ureditev športnih
igrišč pri osnovni šoli. Najprizadev-
nejšim v akciji bodo podelili tudi ma-
jice z napisom brigadir in brigad-r-
udarnik. V kolikor bo slabo vreme,
bo akcija 15. maja.
DARKO NARAGLAV
•	GRIŽE:
AKTIVNI MLADINCI
Griški mladinci so skupaj z mla-
dinsko organizacijo planinskega dru-
štva Zabukovica sklenili, da delovno
proslavijo 30 letnico mladinskih delov-
nih akcij. Ze to nedeljo bodo očistili
in uredili okolico partizanskih grobov
in spomenikov. Mladi so se zavezala
tudi, da bodo pomagali pri gradnji pri-
zidka k Domu upokojencev v Grižah,
ki naj bi postal središče družbenega in
političnega ždvljenja v kraju. Tu bo
imela svoje prostore tudi Godba na
pihala.
Z akcijami bodo mladinci zaključili
jeseni, ko bodo sodelovali tudi pri de-
lih na eni od obrobnih cest.
Gre za pohvalno pobudo in za no-
ve sadove skupnega dela osnovne or-
ganizacije ZSMS v Grižah in mladin-
ske organizacije zabukoviškega planin-
skega društva.
FRANC JEZOVNIK
•	CELJE: BAKECOV
MEMORIAL
Da bi počastili spomin pred pri-
bližno štirimi meseci v prometni ne-
sreči umrlega Marjana Lubeja-Bakeca,
enega najboljših rokometašev v Celju,
so mladinci krajevne skupnosti Karel
Destovnik-Kajilh, katere član je bil
tudi on, priredili rokometni turnir. Na-
šemu vabilu so se odzvale ekipe: mla-
dinski klub, cinkarna, vojašnici Jožeta
Meniha-Rajka in Slavka šlandra ter
Kovinotehna. Žalostno je, da ekipe
Aera, torej iz kolektiva, kjer je Bakec
delal, ni bilo in je sodelovanje odpo-
vedala v zadnjem trenutku z nelogič-
nimi izgovori.
Tekmovanje je potekalo v prijet-
nem in zavzetem boju za pokal, kate-
rega je podelila mladinska organizaci-
ja krajevne skupnosti Karel Destov-
nik-Kajuh. Zmagovalni ekipi, mladin-
skega kluba, ga je izročila Bakecova
mama. Naslednja mesta so zasedli:
2. Kovinotehna, 3. vojašnica J. Meniha-
Rajka, 4. cinkarna in 5. vojašnica SI.
šlandra.
Vse ekipe so dobile tudi diplome,
na koncu pa so se razšli z željo, da
bi se ob letu ponovno zbrali in da bi
Bakecov memorial postal »^radioionalen.
VLADO SIVEC
•	VELENJE: ŽIVAHNA
DEJAVNOST
Komisija za vzgojo in preventivo
v cestnem prometu pri skupščini ob-
čine Velenje je lani opravila veliko
dela, zato je pristojni republiški svet
predlagal, da se njena dejavnost letos
razširi in zato organ preimenuje v svet
za vzgojo in preventivo.
Program dela za letos obsega vsa
dosedanja prizadevanja na tem pod-
ročju. Poleg obravnavanja cestno pro-
metne problematike, vzgojno izobraže-
valnih akcij ter organiziranja občin-
skega prvenstva učencev osnovnih in
srednjih šol o prometu, bo komisija
pripravila številna predavanja v krajev-
nih skupnostih. Prvič pa bodo izvede
na tudi anonimna testiranja voznikov.
DARKO NARAGLAV
V Novem tedniku smo že
objavili članek o delovni ak-
ciji konjiških tabornikov, Id
so 3. aprila čistili ožji cen-
ter Slovenskh Konjic, zelene
površine in strugo Dravinje.
Tokrat pa objavljamo drob-
ne ocvirke in anekdote, ki jih
med taborniki, ver,iemite, ni
malo.
TE TAK'
Vodnica Barbi je s svojim
vodom čistila teren okrog
avtobusne postaje v Sloven-
skih Konjicah. Pri tem so
bile njene tabornice silno
natančne, saj so s tal pobi-
rale celo čike! Tudi vodnica
Barbi_ se je v nekem trenut-
ku sklonila in pobrala čik,
pa pride mimo nek konjiški
zelenec in — flosk, vrže čik
ravno pred Barbiko. Ta po-
peni, stopi k njemu, ga sre-
po pogleda in zasika: »če ga
ne pobereš, te tak'...«
Nekaj časa. sta se gledala,
nato pa se je zelenec sklo-
nil, pobral Olk in ga odvr-
gel v koš
ČAKAM N.^ČELNIKA
Starejši taborniki so sku-
paj z načelnikom odreda čis-
tili strugo Dravinje okrog
mosta, kjer je bila še pose-
bej umazana. Delo je bilo te-
žko in tabornik Luki se je
pod mostom naslonil na gra-
bi j e in se zastrmel v strugo.
PO AKCIJI
V KONJICAH
V tistem pa je prišel mimo
vodnik in ga vprašal, zakaj
vendar ne dela.
»Čakam načelnika, da se
bom skupaj z njùn odpeljal
s traktorjem,« mu je odvr-
nil Luki.
»Le čakaj ga, ne bo ga ta-
ko kmalu,« se je zasmejal
načehiik, ki je ves čas delal
ob Luiki
VZGOJA NADVSE
Vod tabornikov se je rav-
no ubadal z odstranjevanjem
zarjavelih sodov s struge
Dravinje, ko je priplavala
po vodi pošiljka papirja in
pisemskih ovojnic. Vsi so .se
zastrmeli v nenavadno po-
šiljko, Vojko pa je z ovoja
prebral ime podjeta, ki jo je
poslalo v roke tabornikov.
Načelnik se je takoj odpravil
k »odpošiljateljem« in jih te-
meljito poučil o poteku či-
ščenja okolja.
TUDI TAKŠNE SMETI
Seveda je tudi v Konjicah
nekaj takšnih občanov, ki
radi podpirajo vogale. ?a
so se tistega dne naslonili na
ogirajo mostu in pričeli de-
liti razne nasvete taborni-
kom, ki so delali v strugi
Dravinje. Kaj kmalu pa se je
vodnik Baje v.?jravnal in de-
jal: »štejem do tri in če bo-
ste še tam, pridemo po vas
in hop v kontejner!«
Bajcu res ni bilo treba
šteti...
ČUDOVITA MALICA
»S čim ste vendar pogo-
stili tabornike po končani ak-
ciji, starešina, da je naša
Lucija tako hvalila malico?«
»Med delom z ničimer, ob
koncu akcije pa je dalo Tu-
ristično društvo vsakemu ta-
borniku sendvič in Keber-
kolb!«
Ocvirke zbrala:
HEDA VIDMAR
MALA ANKETA
Nedolgo tega so na seji komiteja občinske organiza-
cije ZK v Laškem posebej obravnavali položaj v kolek-
tivu tekstilne tovarne »Volna«, ki se je znašla v težkem
položaju. Na tem sestanku so sodelovali tudi vodilni to-
variši iz »Volne«, nekateri člani medobčinskega sveta ZK
in člani občinskega političnega aktiva
Eden od sklepov je bil, da je treba z razmerami,
njih vzroki in potmi za izhod iz situacije obvestiti ves
kolektiv.
Obrnili smo se na 5 članov kolektiva, da nam pove-
do, koliko o vsem tem vedo . . .
ЈОгК DEŽELAK je v obra-
tu pripravljalnice zaposlen 22
let: »Trenutno imamo v na-
šem obratu še dovolj dela.
Seznanjen sem s trenutnim
položajem v podjetju. Ljud-
je zapuščajo tovarno v naj-
bolj kritičnem času, to pa
se mi ne zdi prav. Res, režij-
skega odstotka ni in osebni
dohodki so zato nekoliko niž-
ji. Toda novo delovno silo
bomo v tem času težko odbi-
li, tega bi se morali zavedati
vsi tisti, ki zapuščajo pod-
jetje. Prav gotovo bomo pre-
bredli krizo.
VILMA POKLEKA iz obra-
ta šivalnice je v podjetju za-
poslena že 26 let: »Trenuten
položaj v našem podjetju res
ni rožnat. Po 1. aprilu pa
se je še precej poslabšal, saj
smo prej veliko poslovali s
konfekcijskimi podjetji in
zdaj zanje nismo več tako
interesantni, ker tudi ti ne
morejo izvrševati svojih pla-
čil. Prepričana pa .sem, da
se bomo iz težkega položaja
izvlekli. Zaupati moramo vod-
stvu podjetja in predvsem tu-
di sami sebi.«
EMIL BEZGOVŠEK dela v
obratu predilnice 20 let:
»Preja, ki jo izdelujemo gre
v večji večini v skladišča.
Tržišče je muhasto kot april-
sko vreme, čeprav v predil-
nici še vedno delamo v treh
izmenah, se nam je zaslužek
že bistveno zmanjšal. Kako
se ne bi, saj preja leži v
navijalnici, kar je za naš žep
seveda slabo. Mislim, da bo-
mo izredno težaven položaj,
v katerega smo zašli, sami
težko rešili, čeprav samo z
njim vsi seznanjeni.
ANICA KOLŠEK je zapo-
slena v obratu tkalnice že
35 let: »Iz svojih dolgoletnih
izkušenj lahko povem, da
smo se že večkrat znašli v
težavah, ki smo jih kljub
številnim problemom uspeš-
no prebrodili. Primanjkuje
nam dela in naročil in delav-
ci nismo 100 odstotno zase-
deni. Precej jih tudi odhaja
iz podjetja, še posebno mla-
dih, ki si poiščejo delo dru-
god. To pa samo še slabša
naš položaj, saj se lahko zgo-
di, da bomo čez čas posta-
li »star« kolektiv.«
JOŽE CEROVŠEK iz vzdr-
ževalnega obrata je prav tako
dolgoletni član tega kolekti-
va, saj je v njem zaposlen
že 26 let: »Seznanjeni smo s
položajem, v kakršnem se tre-
nutno nahajamo. Vsi upamo,
da res samo trenutno. Trg
je nasičen, trgovine so pol-
ne, tudi tega se zavedamo.
V našem obratu nismo tako
polno zasedeni, kot smo bili
pred časom, človek se po
tolikih letih naveže na kolek-
tiv in jaz ga še posebno v
tažavah ne bi nikoli zapustil.«
V »Volni« torej vedo kakšne so težave, zaradi česa
so nastale, kdo jim lahko pomore in da morajo pred-
vsem sami storiti največ. Tudi s tem so seznanjeni. Z
resnim pristopom, izkoristkom vseh notranjih rezerv,
z ublažitvijo težav iz lastnih sil in virov bodo toliko bolj
upravičeni terjati od družbe, da bi dobili potrebne kre-
dite za obratna sredstva in preorientaci jo k proizvodnji
po kateri so_ nekoč že sloveli	M. P. in J. K.
12 stran — NOVI TEDNIK
22. april 1976 — Št. Ig !
ZA RAZVOJ PODEŽELJA
ZDRUŽITI MOČI
Pred tt(»hrim letom dni .¡e bil v Slovenskih Konjicah
ustanovljen pri (i«>7.diieni gospodarstvu obrat za Koopera-
cijo z namenom, da bi se kniet,je — gozdni posestniki v
njegovem okyiru lahko organizirali ter prostovoljno tudi
združevali svoje delo in sredstva. Vodja obrata za koope-
racijo .je Branko Korber, ki je v naslednjem razgovoru
orisal dejavnost obrata ni pa načrte, ki jih ima obrat za
kooperacijo pri pos))eševanjii hitrejšega razvoja podeželja
v konjiški občini.
Brank« Korber: »Obrat
gozdnega gospodarstva ima
prav gotovo osnovno funkci-
jo, da organizira in vpliva
na racionalno gospodarjenje
z zasebnimi gozdovi. Na tem
področju dejavnosti pa bi
lahko ločili še dve sferi, to
je biološka sfera gospodar-
jenja, za katero je močno
zainteresirana prav družba
kot celota, druga pa zajema
ostali del gosp^arjenja, za
katerega pa so zainteresira-
ni predvsem kmetje — gozd-
ni posestniki. V biološki sfe-
ri je pomembno to, da gos-
podarimo na osnovi ureditve-
nih načrtov, ki jih ро1гјг1је-
jo družbeni organi in ki vse-
bujejo tudi vsa strokovna
določila o gospodarjenju. V
teh načrtih je določen obseg
sečnje, pa tudi skrb za re-
produkcijo gozdov, da bi bili
proizvodno za družbo čim-
bolj zanimivi. V ta namen
predpisuje zakon o gozdovih
obračunavanje biološke amor-
tizacije, to je dela cene le-
sa, ki se odšteje za izvaja-
nje ustreznih gojitvenih del,
za zaščito gozdov in za ne-
katera ureditvena dela. Cisti
gospodarski del dejavnosti
naš^a obrata pa bi lahko
imenovali tudi komercialni.
Gre za to, da se les, ki pri-
haja preko našega obrata na
trg, čimbolj ustrezno ovred-
noti in da dobijo gozdni po-
sestniki pravo ceno za gozd-
ni asortiment. Ob tem pa je
zanimivo tudi to, da obrat
za kooperacijo združuje del
sredstev, pri gospodarjenih v
obratu in jih namenja na
različna področja. Med dru-
gimi tudi za urejevanje in
gradnjo gozdnih cest, ki so
za spravilo lesa in za eko-
nomičnost iX)slovanja naše-
ga obrata še kako pomemb-
ne«.
islT: Nedvomno je vloga
obrata za kooperaci.jo pri
(»blikovanju določene politi-
ke gospodarjenja z gozdovi
velikega pomena. Kakšen pa
je samoupravni vpliv gozd-
nih posestnikov, ki jih obrat
združu.ie, na oblikovanje
vsebina vašega dela?
Branko Korber: »Samoup-
ni vpliv gozdnih posestnikov
je s formiranjem obrata za
kooperacijo gotovo porastel.
Združeni kmetje imajo v ce-
loti pregled nad poslovanjem
obrata; preko zbora kmetov
in preko sveta delegatov pa
v veliki meri vplivajo na
splošno politiko gospodarje-
nja z gozdovi. Lahko rečem,
da odločajo o vseh bistvenih
stvareh v zvezi z gospodar-
jenjem v obratu«.
NT: V konjiški občini sta
d\e organizaci.ii, ki povezu-
jeta kmete, v ustanavljanju
pa je tudi samoupravna in-
teresna skupnost za pospeše-
van,je kmetijstva. Kako se or-
ganizaciji in skupnost pove-
zu,jejo med seboj in katere
so skupne naloge pri razvo-
.)u podeželja?
Branko Korber: »Naš ob-
rat se problemom utrjevanja
podeželja gotovo ne more
odtegniti. Zato je naša pre-
vladujoča usmeritev ta, da
moramo čimbolj tesno sode-
lovati s Kmetijsko zadrugo
in nastajajočo samoupravno
interesno skupnostjo za pos-
peševanje kmetijstva. Pred-
stavniki obeh organizacij in
skupnosti smo se med selx>j
že dogovorili, da bomo sku-
paj oblikovali, financirali in
izvajali izobraževalne progra-
me, skupne programe stro-
kovnih ogledov kmetij ko-
operantov in gozdnih posest-
nikov, da bomo financirali
nekatere pospeševalne ukre-
pe. Naš obrat je gotovo naj-
bolj zainteresiran za razvoj
nekaterih višinskih podpo-
horskih predelov, zato smo
letos prvič zastavili s Kme-
tijsko zadrugo skupno kre-
ditiranje naložb v kmetijsko
proizvodnjo. Ded naših sred-
stev smo združili s sredstvi
Kmetijske zadruge in tako
omogočili širši program kre-
ditiranja. V konjiški občini
poteka v teh dneh tudi raz-
prava o organiziranju kme-
tijske pospeševalne službe,
ki so resnično namenjena
kmetom in bo morala biti
zato ustrezno strokovno za-
sedena. Prav tak se s Kme-
tijsko zadrugo dogovarjamo
o razvoju nekaterih dopol-
nilnih dejavnosti, predvsem
kmečkega turizma, ki ima v
pohorskem predelu velike
perspektive. Nas obrat se
mora pravzaprav uspešno
vključevati v reševanje vseh
problemov, ki zadevajo kme-
te in razvoj podeželja sploh.
Menimo pa, da bomo obšir-
ne nalogf na področju hit-
rejšega razvoja podeželja
konjiške občine veliko lažje
uresničevali ravno ob tem,
ko se bodo obe organizaci-
ji in interesna skupnost po-
vezovali med seboj in v
skupnih mteresih združevali
tudi svoja sredstva«.
DAMJANA STAMEJCIC
\ teh dneh .je po hmeljiščih Savinjske doline in pa tudi
drugod vse živo. Hmeljarji so pričeli z odkopavanjem
lunelja, rezjo ter napelje\ anjem vrvice. Kot obljubljajo se
bo<lo za naše hmeljarje pričeli boljši časi, da ho odkujma
cena višja.	T. TAVČAR
invalidi praznovali
Občinsko društvo invalidov
v Šentjurju je prvič nekoli-
ko bolj razširjeno proslavilo
dan invalidov. V avli kultur-
nega doma in mali dvorani
so imeli ves teden odprto
razstavo, na kateri so poka-
zali nekaj izredno okusnih in
prikupnih izdelkov njihovih
ročnih spretnosti. Izdelke si
je z velikim zanimanjem ogle-
dalo veliko število gledalcev.
Na zaključni proslavi, ka-
tera je bila v veliki dvorani
kulturnega doma je šola
Šentjur pripravila čeden pro-
gram v obliki recitala in fol-
klore, nastopil pa je tudi
moški pevski zbor.
PRAŠIČKI IN
PEPERMINT
Ni še dolgo tega, kar
smo objavili, da so v ne-
kem svinjaku našli barv-
ni televizor. Ljudje so
hudomušne dejali, da je
to zato, ker so pač pra-
šički raje jedli, kot pa
gledali naš televizijski
program. Nekaj novega
so »pogruntali« tudi v Av-
straliji. Kmetje v zad-
njem času pitajo prašič-
ke s — pepermintom.
Ugotovili so, da v dveh
tednih, ko jih preneha
hraniti njihova mati, zelo
slabo jedo, ker se nika-
kor ne morejo navaditi
na novo hrano. Posledica
tega je seveda manjša te-
ža. Iskali so izhod in so
običajni hrani dodali pi-
permint, ki se je — ne-
verjetno — izbirčnim
odojkom zelo prilegel.
Slovenske Konjice: SEJM BIL JE 5tIV ...	Foto: M.\TEJ.\ PODJKI)
»avtoprevoz«
Šeini>eter v Savinjski
dolini
razglaša
prosto delovno mesto
finančnega
knjigovodje
za določen čas — 7 me-
secev.
Lahko je tudi upokojenec.
Službo bi moral nastopiti
takoj.
Pismene prijave spreje-
mamo do zasedbe.
SLUŽBA DRUŽBENEGA
KNJIGOVODSTVA
V SR SLOVENIJI
PODRUŽNICA CELJE
objavlja
naslednja prosta delovna mesta
1.	VEČ INŠPEKTORJEV
pogoji: visokošolska izobrazba ekonomske ali prav-
ne smeri, osebnostne in moralnopolitične vrline
2.	VEČ ANALITIKOV
pogoji: visokošolska izobrazba ekonomske smeri,
osebnostne in moralnopolitične vrline
3.	VEČ KONTROLORJEV
pogoji: višješolska izobrazba ekonomske .smeri,
osebnostne in moralnopolitične vrline
4.	VEČ REFERENTOV
s srednjo šolsko izobrazbo
pogoji: zaključena srednja šola ekonomske smeri,
administrativne smeri ali gimnazija
5.	DVE STROJEPISKI
pogoji: dveletna administrativna šola
6.	DVE SNAŽILKI
pogoji: nepopolna osemletka
Objava velja do zasedbe delovnih mest.
Rok prijave je 15 dni od dneva objave razpisa
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z ustrezni-
mi dokazili o šolski izobrazbi in kratkim življenje-
pisom na naslov;
SDK V SR SLOVENIJI, podružnica Celje, Kadrov-
ska služba, Celje, Trg V. kongresa 7.
SLOVENSKE KONJICE
MELIORACIJE
Dolina ob Dravinji inOplot-
nišici, ki leži na področju
med Slovenskimi Konjicami
proti Tepanju in spodnjemu
Grušovlju ^er proti Ločam
in Poljčanam, predstavlja
poplavno področje, saj Dra-
vinja in Oplotnišica ob vsa-
kem večjem deževju presto,
pita bregove. Posledica tega
pa je močna moč-virnost te-
ga področja. Z regulacijo vo-
dotokov pri gradnji hitre ce-
ste skozi Konjice, je Vodna
.skupnost do trase 3 km pod
Konjicami že uredila del
vodnega režima. Medtem pa
je tok vode hitrejši in se
je vodni režim na spodnji
strani hitre ceste še posi ab.
šal.
V petlet-nem programu na-
črtujejo v občini izdelavo
akumulacije Perovec, ki bo
zadrževala vodo na Oplotni-
.šici in pospešena regulacija
Dravinje proti Ločam. S tem
se bodo odprle možnosti za
izvedbo melioracij. V to
akcijo bo svojo dejavnost
usmerila še posebej Kmetij-
ska zemljiška skupnost ob-
čine Slovenske Konjice, ki
bo naročila načrte, čim bodo
regulacijske osnove izdelane.
Nato pa bo skupno z vsemi
dejavTii'ki v občini vodila z
območno vodno skupnostjo
skrb za pričetek del in za
uspešno izvajanje melioracij-
skega programa.
Zemljišč, potrebnih za me-
lioracijo je v občini kar čez
800 ha. Prva etapa meliora-
cij. ki naj bi se zzacela vsa,]
do leta 19«0, naj bi zajemala
200 do 300 ha zemljišč. Tako
bi v občini pridobili dejan-
sko najboljša zemljišča za
proizvodnjo cenejše in kva.
litetnejše krme za živino; še
pa^^ebej seno in koruzo, ki
sta na tem področju najbolj
iskana.
M. P.
POLZELSKA »LASTOVKA«
KRAJANOM
v zadnji lanski številki
glasila delovnega kolektiva
Tovarne nogavic Polzela se je
prvič pojavila tudi posebna
priloga Lastovke »Krajevna
skupnost«. Bilten, ki so mu v
uredništvu »Lastovke« name-
nili kar 4 strani je nastal v
želji, da bi bili občani pol-
zelske krajevne skupnosti
kar najbolje in podrobno sez-
nanjeni z dogajanji v svoji
krajevni skupnosti in z nje-
nim delom, v prvi številki so
občane podrobno .seznanili i
načrtom dela krajevne skup
nosti v letu 1976 ter s priza-
devanji za lepše urejeni kraj-
V dneh pred praznovanji ob-
letnice ustanovitve OF pa bo
bilten »Krajevna skupnost«
vnovič izšel.
Ne moremo mimo dejstva,
da gre za prvi poskus nepo-
srednejšega sodelovanja de-
lovnega kolektiva s krajani Ü
krajevne skupnosti na pod-
ročju obveščanja	B. S.
obvestilo
Pri hušnih preiskavah pri nekaterih osumljencih
kaznivih dejanj, vlomnih tatvin v osebne avtomobile
in tatvin delov mopedov v mestu Celje, je bilo naj-
deno več predmetov (obeski, drobno orodje, okrtisni
predmeti, vzvratna ogledala, okrasni ročaji za volane
mopedov in podobno), katerih lastniki niso znani.
Uprava javne varnosti Celje, Gregorčičeva 5. na-
proša občane, ki so bili v zadnjem času oškodovani
z vlomnimi tatvinami in tatvinami in p>ogrešajo posa-
mezne predmete iz avtomobilov oz. mopedov, da se
zglasijo na Upravi javne varnosti zaradi prepoznave
in prevzema predmetov.
$t. 16 — 22. april 1976
NOVI TEDNIK — stran 13

pred desetimi leti je bil
jijtanovljen v Celju Zavod za
jehabilitacijo invalidov, ki se
[UU je priključila tudi orto-
pedija s svojimi delavnicami
ja ortopedsko protetiko. Ker
je med tem časom opravljal
2a,vod poleg svojih dejavno-
sti tudi druge, se je leta 1972
preimenoval zavod v Center
ja poklicno usposabljanje in
zaposlovanje invalidov. Cen-
ter nudi danes kompleksno
jehabilitacijo za čim uspeš-
nejše vključevanje invalidov
v normalno življenje in delo.
Center posveča vso pozornost
poglabljanju in razvoju svo-
je osnovne dejavnosti, čeprav
je moral v preteklosti pogo-
sto razvijati proizvodnjo in
se je tako oddaljeval od svo-
je piTTotne naloge. Tudi da-
nes se še ubada s proizvod-
iúm;i programi, ki zahtevajo
veliko domiselnosti in spret-
nosti.
Tako je Center zlasti raz-
vil sodeloл'•anje z delovnimi
organizacijami pri rehabilita-
ciji in zaposlovanju delovnih
invalidov ter aktivno sodelu-
je z invalidskimi komisijami
pri skupnostih pokojninske-
ga it. invalidskega zavarova-
nja celjske regije in v zad-
njem času tudi s kopersko
in novogoriško.
Center pa je v zadnjem
obdobju opravil tudi vrsto
analiz in raziskav s področ-
ja dejavnosti poklicnega
usposabljanja in zaposlova-
rya invalidov. Pri tem se je
povedi z zavodom SRS za
rehabilitacijo invalidov, na-
pravil pa je tudi triletni pro-
gram o demonstraciji poklic-
nega usposabljanja, ki ga je
naročilo ministrstvo za zdrav-
stvo ZDA.
Center, ki ga že deset let
4tdi direktor Ljuibo Zelič, je
razdeljen na štiri delovne
skiupine. Sem sodijo: orto-
pedske delavnice, invalidske
delavnice, delaimice pod po-
sebnimi pogoji za prizadeto
mladino in strokovna služba
a p>oklicno usiposabljanje in
raposlovanje invalidov.
V	invalidskih delavnicah pa
vrše naslednje storitvene de-
javnosti: kovinsko galanteri-
jo, galvanoplasüko, lesno ga-
lanterijo in šiviljstvo.
Kolektiv Centra šteje da-
nes 80 ljudi, kjer so v glav-
nem zaposleni invalidi. Letno
pa se v Centru usposablja za
delo po trideset invalidov, ki
jih invalidske komisije poš-
ljejo sem na poklicno uspo-
sabljanje. Strokovni tim stro.
icovnjakov oceni delovno zmg'
žnost invalida, ki se vme po-
tem v delovno organizacijo
ali pa ostane v Centru kot
nov član tega kolektiva.
V	Centru dobro gospoda-
rtjo in povpreček plač ni ni-
zek. Suče se okoli treh tiso-
čakov, najnižja plača pa zna-
ša malo manj kot dva tiso-
čaka.
Sprehod skozi delavnice,
kjer izdelujejo ortopedske
pripomočke, šivajo ste2¡nike,
izdelujejo posebne opetnike
ia vložke za čevlje, je pove-
dal, da živijo in delajo v teh
delavnicah Ijvidje, ki jih je
življenje okrnilo za zdravje.
Kljub temu pa pridno in
vztrajno delajo tisto, kar
zmorejo. Morda je pri njih
ljubezen do dela večja kot
pri zdravih ljudeh, zato je
tudi navezanost na delo več-
ja, odgovornost pa tudi. Ne
zanikajo, da nimajo social-
nih problemov, a rešujejo jih
na ta način, da up>orabijo
toplo in F>o potrebi tudi trdo
besedo. Včasih zadnja celo
več zaleže kot prva.
Izredno pa so zanimivi iz-
delki, ki jih ustvarjajo v mi-
zarski in galvanoplastični de-
lavnici. Srečevali smo se s
predmeti, ki jih ne moremo
kupiti v nobeni trgovini, ker
zahtevajo specialno izdelavo.
To so različne lesene poličke,
pa pomagala za sušenje peri-
la, pa stojala za prodajo sad-
ja itd. Vedno so na tekočem,
kaj slovenski in jugoslovan-
ski trg potrebuje. Sem priha-
jajo tudi ix>samezniki, ki se
ubadajo s Icakšnim konjič-
kom in ga doma sami ne
morejo izvršiti, ker jim
zmanjktije strojev. V delav-
nicah invalidov v Celju pa
potem lahko uresničujejo
svoj program.
Zadnji dve leti se njihova
domišljija sprošča ob igral-
nih garniturah ali posamez-
nih izdelkih za, otroke. Pri
ustvarjanju le-teh nimajo no-
benega projektanta aU kakš-
nega drugega strokovnjaka.
Pomenijo se z vzgojiteljico in
po pomenku jih nariše direk-
tor Zelič, oblikujejo pa in-
validi v mizarski delavnici.
Velika debla zato ležijo pri
njih zunaj. Iz najdebelejših
oblikujejo mizne plošče in
stole ter pravo lokomotivo,
iz malo tanjših debel, ki pa
so še vedno precej zajetna,
pa nastajajo kolesa za vla-
ke, konji, iz desk pa indi-
janski igluji. Kako pester je
ta oblikovni svet, nam govo-
re pohvale in priznanja ter
zlati grb Celja na zadnji
obrtni razstavi v Celju.
Zdaj, ko razmišlj£yo o no-
vem programu za otroke, ne
mislijo več samo na igro, ki
sprošča domišljijo, ampak tu.
di na ustvarjalni moment, ki
ga bodo vključili v novo pro-
izvodnjo sodobno oblikovanih
otroških Skulptur. »Vedno
moramo gledati na to, da
gremo korak naprej,« pove
direktor Ljubo Zelič, »ker
posnemovalci se najdejo, pa
je potem težko vztrajati sa-
mo na standardnem proiz-
vodnem programu. Mislim, da
smo z otroškimi ix>ma^ali za
igro uspjeli, zdaj pa želimo
vnesti v njihov svet tudi
ustvarjalni moment.«
Veliko otrok si danes že
sprošča domišljijo na izdel-
kih invalidov iz Celja, malo-
kdo med njimi pa ve, da so
bili narejeni z Ijubezaiijo. Kaj
pa je končno otxokom mar,
ko jahajo konjiča ali pa se
skrivajo v indijanskem iglu-
ju ter se gredo strojevodje
in potnike na vlakih, kdo jih
je izdelal! Dobro pa so s tem
seznanjene tovarišice v vrt-
cih, zato je povpraševanje po
teh izdelkih veliko. Tudi do-
bro vedo, da so jih izdelali
invalidi, zato so nas že v lan-
skem letu opozorile na prve
tovrstne lesene plastike za
otroke. Nikoli ni bilo časa,
da bi jim naklonili večjo po-
zornost, zato smo tej dejav-
nosti v našem zapisu name-
nili zdaj nekoliko več pro-
stora.
Ne moremo pa obiti še ene
dejavnosti, ki si utiia svojo
pot v sklopu Centra od je-
seni. To je delavnica pod po-
sebnimi pogoji, kjer so se
zaposlili otroci, ki so bili
moteni v razvoju. Trenutno
prihaja sem vsak dan deset
otrok. Včasih eden manj, p>a
drugi dan spet eden več. Ve-
činoma prihajajo v аргетп-
stvu staršev, ker so otroci
močno duševno prizadeti. Do
jeseni so bili kar doma, zdaj
pa jih tu terapevtsko usmer-
jajo. Nihče jih ne sili z de-
lom, delajo, kar hočejo in
p>od njihovimi rokami nasta-
jajo izdelki iz slame, lesa in
semenja. Nekaj stvari imajo
na razstavi v Velenju, nekaj
pa smo si jih lahko ogleda-
li. Naš obisk je vzbudil med
njimi veliko radovednost, saj
med njimi ni bilo še niko-
gar, ki bi se zanimal za nji-
hovo delo. Potrpežljivo sedi-
jo na stolüi in vbadajo v
prtičke, pletejo košarice ali
zlagajo tkanino.
Skrb zanje je prevzela
skupnost socialnega skrbstva
v Celju in od tod je delavni-
ca tudi dotirana. Pomeni pa
izredno razbremenitev za
starše, ki ne morejo prehva-
liti skrbi, ki jih je za njiho-
ve otroke prevzela družba.
Cel dan je tak otrok za dru-
žino preveliko breme, zato so
hvaležni, da se je zvalilo z
njihovih ramen breme vsaj
za polovični čas. žal, priha-
jajo danes v delavnico lahko
samo otroci iz Celja in bliž-
nje okolice. Vemo pa, da je
takih otrok v regiji še veli-
ko. V tej smeri, da bi osno-
vali delavnice za motene
otroke za celotno celjsko re-
gijo, razmišljajo zdaj tudi v
Centru. Pri tem račimajo tu-
di na širšo družbeno pomoč,
čeprav svoje pomoči ne od-
rekajo.
Reportažo iz življenja inva-
lidov smo odšli v Center de-
lati z namenom, da spozna-
mo njihovo delo in ga pred-
stavimo zdravim ljudem. Ni-
smo bili razočarani,^ker smo
se utrdili v prepričanju, da
delo krepi človeka in ga ohra-
nja pri zdravju. Invalidom
pa pomeni življenje, ker z
delom dokazujejo, da niso v
breme družbi, čeprav so pri-
krajšani za zdravje. To jim
daje moč, da pri delu vztra-
jajo in v domišljiji lastne
ustvarjalnc-sti najdejo potr-
dilo za svoje delo.
ZDENKA STOPAR
Pod spretnimi rokami čevljarjev nastajajo v ortopedski
delavnici ortopedski čevlji, vložki in druga ortopedska
pomagala.
'■sta konjev, ki čakajo na prevoz do otroških igrišč in so odlično pomagalo pri burjenj«
®'i"oške domišljije. V Centru pa že razmišljajo o igračah, ki ne bodo samo igrala, am-
bodo motivirana tako, da bodo opravljala tudi vzgojno funkcijo.
To so izdelki iz lesa in semenja, ki jih z vztrajnostjo in ljubeznijo do dela izdelujejo
mladi invalidi v delavnici pod posebnimi pogoji
Dokler smo zdravi, nas pot malokdaj zanese v Center za poklicno usposabljanje in zaposlovanje invali-
dov v Celju. Leta in leta hodimo mimo stavbe, kjer nas skromen napis opozarja na dejavnost, ki se
odvija za njenimi stenami.
V	jeseni je vzbudila pozornost novica, da so v Centru odprli za duševno moteno mladino delavnico pod
posebnimi pogoji, ki je prva v celjski regiji pričela z delom.
V	lanskem letu so invalidi, ki so zaposleni v Centru vzbudili pozornost še z nečim: na obrtnem sejmu
v Celju so razstavili izdelke, kjer se je oko esteta presenečeno ustavilo. Pa tudi otročad se je vrtila
okoli postavljenih eksponatov. Če so le mogli, so sedli na lesenega konja ali pa so postali za kratek
čas, dokler jih ni opazilo čuvajevo oko, strojevodje.
Lesene plastike, ki kot igralno pomagalo navdušujejo naše najmlajše, so posrečeni izdelki invalidov
iz Centra, izdelovati pa so jih začeli pred dvema letoma. Danes že krase in služijo otrokom pri igranju
na dvoriščih vzgojno varstvenih ustanov v Celju in tudi drugod po Sloveniji.
V	teh dneh hite, da bodo s plastikami opremili vzgojno varstveni oddelek pri osnovni šoli v Podčetrtku.
In že bodo konec tedna tam zapuhale lokomotive, ki so jih izdelali invalidi iz Celja, otroci pa bodo sedli
na konjiča ter ga pognali v dir. Ko se bodo utrudili, bodo posedli za mizo, izdelano iz drevesnega debla
in je čudovito dopolnilo otroškemu svetu, ki ga invalidi iz Celja tako posrečeno oblikujejo.
14 stran — NOVI TEDNIK
22. april 1976 — Št. Ig !
OBISKALI SJVUI VOJAŠKE ŠO|E IN AKADEMIJA
2
OD LETAL - DO PILOTA
Polet Lz Sarajeva do Mo-
starja je bil kratek, lahko bi
rekli podoben daljšemu ken-
giuTjjeveinu skoku. Cisto ma-
lo smo se dvigTiili, nekaj po-
klepetali in že smo pod se-
boj zagledali ogromne kupe
kamenja, katerega belina se
je čudovito utapljala v večer-
no zahajajočem rdečkastem
soncu. V stikališčih teh kam-
nitih mas so bila posejana
polja prijetno rdečkasto-rjav-
kaste zemlje, iz katere so z
veliko težavo rinile prve po-
mladne bilke. Nekaj prosto-
ra si je izsilila tudi Neret-
va, ki je hitela proti mor-
ju...
Ko smo izstopili iz aviona,
je bilo prijetno hladno. Slo-
venci pravimo temu, da je
bilo sveže. Mostar je bil v
tistih dneh povsem druga-
čen, kot recimo sredi polet-
ja, ko se temperatura po-
vzpne tudi do tja, kjer se
piše 40 stopinj. Prijetno zele-
nje je krasilo ogromne kupe
kamenja, kamor so se pripe-
le mostarske hiše. čez Ne-
retvo je speljanih nekaj mo-
stov, ki so znameniti po tem,
da v glavni turistični sezoni
z njih za naše in tuje denar-
ce skačejo v Neretvo pogum-
ni mladi Mostarčani. Največ-
krat na noge, najbolj pogum-
ni pa tudi na glavo. Te
atrakcije, ki jo praktično po-
zna skoraj ves svet, sicer
nismo videli, videli pa smo
tiste monumentalno skriv-
nostne mostove, čez katere
pred sezono v glavnem vozi-
jo samo avtomobili in ркз
pločnikih hodijo ljudje. Vse
je nekam monotono, podob-
no drugim mestom z mosto-
vi, vendar kljub temu vsak
komaj čaka, da bo p>onovno
prišel čas za mostarsko fe-
što.
Pa dovolj o tem, saj na-
vsezadnje nismo prišli v Mo-
star zaradi turizma, temveč
zaradi povsem nečesa druge-
ga. Prišli smo zato, da si
ogledamo delovno organizaci-
jo SOKO, kjer se ukvarjajo
z zelo lepimi stvarmi (izde-
lujejo strašne ptice, ki jih po
zraku vozi človek!) ter Le-
talsko vojaško akademijo v
Zadru. V SOKU smo od ge-
neralnega direktorja Sulej-
mana Gosta izvedeli, da je
njihovo podjetje začelo obra-
tovati leta 1951 in da so ja-
nuarja letos praznovali po-
memben jubilej — 25-letnico
obstoja. Okoli 2000 članski
kolektiv zdaj dela razne stva-
ri, ki so nujno potrebne za
naše potrebe pri določenih
akcijah v zraku. Tako so zna.
ni njihovi galebi, pa jastre-
bi in kragulji in nenazad-
nje orli. Kot je vsaka od teh
ptic do druge močnejša v
naravi, tako so pač močnejši
tudi eni od drugih njihovi
izdelki. S ponosom povedo,
da v vseh 25 letih ni niti
eden njihovih avionov doži-
vel katastrofe in da se krep-
ko zavedajo besed maršala
Tita, ko jih je obiskal in re-
kel nekako takole: »Izdelati
morate 100 odstotni avion,
kajti v njem sedi človek, člo-
veka pa je treba čuvati.«
V SOKU so izdelali prvi
kompletni avion leta 1957 in
direktor Sulejman (Sosto z
največjim veseljem pove, da
tega poklica človek ne more
zapustiti, saj »ko enkrat za-
vohaš bencin, tx)tem ne mo-
reš več brez njega«. Naš vo-
dič Džoko Pičunovič pa je ob
skrivnostno zaprtih zelenih
zabojih lepo pvojasnil našo
radovednost, ko smo hoteli
vedeti, kaj je v njih. Sledil
je diplomatski odgovor: »Nih
če ne ve, ali so notri špageti
ali rakete«.
Po ogledu SOKA smo se
napotili v Letalsko vojaško
gimnazijo »Maršal Tito«, ki
stoji sredi velike prostrano-
s^'i, kjer je drevje zeleno sa-
mo spomladi, poleti pa se
cvre pod ubijajočimi sončni-
mi žarki, ki pričarajo toplo-
to tudi takole prek 40 sto-
pinj C. Pomočnik direktorja
Letalske vojaške gimnazije
Zoran Džerič je najprej po-
vedal, da so šolo ustanovili
leta 1982 za potrebe šolanja
kadrov za letalstvo, šolanje
traja štiri leta, v prvih so
več ali manj splošni predme-
ti, kasneje pa seveda prevla-
dujejo vojaški. Med predmeti
so na prvem mestu matema-
tika, fizika in kemija, izred-
no veliko pozornost pa po-
svečajo tudi fizični priprav-
ljenosti dijakov, saj pilot ne
more leteti, če ni popolno-
ma zdrav, telesno usposob-
ljen in seveda z obilico prak-
tičnega ter teoi'etičnega zna-
nja.
Po četrtem letniku se naj-
boljši lahko odločijo za štu-
dij na letalski akademiji,
kjer pa morajo prej kljub
odličnemu ali prav dobremu
uspehu narediti ponoven test
iz zdravstvenega stanja. Pi-
lot mora biti popolnoma
zdrav!
Mlade, ki se navdušujejo
za to šolo, bo verjetno zani-
malo, kakšen je delovni dan
dijakov v Letalski vojaški šo-
li »Maršal Tito« v Mostarju.
Vstajanje je ob šestih zjut-
raj, nato umivanje in po-
spravljanje postelj oziroma
celih sob, ob sedmih je zaj-
trk, nato ob 7.15 »smotra«
ter za njo no 12.05 pouk.
med 13. in 14. uro je reze;
viran za kosilo, nato pa j,
odmor za p>očitek vse
15.30, ko se začne p^opoldaji
sko učenje in traja do 18.45
Pri te-m učenju (lahko je >
sobi, kabinetu, na prosten^
kjer pač dijaku najbolj скј,
govarja) obve2aio sodelujej;
tudi profesorji, ki individuai
no delajo s slabšimi učene
ter jim pomagajo, da bi s
izvlekli iz nastalih težav. P(
popoldanskem učenju je v«
čerja, naslednji čas p>a je na
menjen delu posameznih sek
ci j, ki jih sploh ni malo. Vsi
ka sekcija ima svoj prostor
tako da ni težav, da ne bü
vsi zajeti. Možno pa se j
seveda v tem času tudi učil
ali kaj brati ali pa oditi i
mesto.
Mostai'ska reportaža ne I
bila popolna, če ne bi po
leg ostalega omenili še pro
fesorja za telesno vzgoj«
željka Džeba, ki vsako leto
v	tako imenovanih počitnical
pripelje skupino dijakov šc
le v Celje, kjer vežbajo n
jadralnih letalih. Tako opr,
vi	jo 40 do 45 poletov. Zakj
so se odločili za Celje, j
želj ko Džeba, nekdaj sam d«
ber športnik, povedal, d
predvsem zaradi izjemnih p
gojev in široke pozomos
celjskih letalcev do njii
predvsem pa Franca Arba;
terja. Torej celjska tradioi«
nalna gostoljubnost daleč st
že in tako je tudi prav. 1
prihodnji številki pa bon»
spregovorili med drugim tud
o fantih, ki so drugače (fe
ma v celjski regiji in so s
odločili za poklic vojaške?
letalça.
TONE VRAB
Fantje, ki se odločijo za pilote, morajo do potankosti poznati vse skrivnosti mogočnih
ptic, kot so »jastrebi«, »galebi«, »kragulji«, »orli« in ostali. S takšnole maketo aviona
poteka učenje hitreje, saj vidi.š vsak delec drobovja velikega železnega ptiča.	D. S.
H€I GROFA BLAGAJA 55
Medtem sta stala vitez Ahac in baron Marko Gradnikar
v velikem paševem šotoru. Odpela sta si naličnika in
odložila čeladi. Obraza sta jima rdela od soparice in nagle
ježe.
»Vraga, kdo mi je pa odsekal najlepše pavje pero, kar
jih je med Kolpo in Savo?« se je pogneval vitez Ahac.
»Peklenski širokohlačarjif No, dobro sva jim cepila kosti
pa kosila glave. Vsako pošteno delo je vredno pravične
nagrade. Nagradi si pa morava priskrbeti kar sama. Kdor
se zanaša na druge, ostane žalostna copata. Zaslugo po-
plačati je tudi zasluga. Moja čutara je še cela, hvala bogu,
svetemu Juriju pa tudi mojemu patronu Ahacu! Pij, ljubi
moj Marko, ne bo ti žal!«
»Hvala lepa, dragi ujec, ne ljubi se mi, res ne.«
Vitez Ahac si je slekel jeklene verižne rokavice, dvignil
veliko čutaro spoštljivo kvišku in dejal natihoma: »Po
pravici se bojim, da mi Turki vzamejo ta moj zaklad.
Zato se ne smem dalje obotavljati. Bog nama daj zdravje
in nama pomagaj v zlato svobodo! Vivat svohoda!«
»Vivat!« se je žalostno nasmehnil mladi baron, vitez
Ahac pa je izpraznil čutaro na en dušek in modroval:
»Presneto pisano naju je gledal paša. Sam vrag ve, kaj
ukrene mogočnik z menoj. Za janičarja, menim, sem že
malo prestar. Me tudi prav malo mika. Prejkone me
proda lakomni dedec za sužnja, kam v južnozahodno
Azijo ali severno Afriko, kam v Armenijo, Perzijo ali
Babilonijo. Videl bi mnogo tujih krajev. Lepa prihodnost,
kaj? Toda letos se mi kar nič ne ljubi v tujino, ko kažejo
naši vinogradi tako izredno lepo.«
»Mislim, da se ne moreva odkupiti, ljubi ujec!«
»Ti že, jaz pa ne. Turki zahtevajo preveč odkupnine,,
od vsakega plemiča kar po dva tisoč do štiri tisoč gol-
dinarjev. Kje bi vzel toliko denarja?«
»Dovolite, da za vas plačam jaz.«
»Tvoja dobrotna ponudba me zelo veseli. Morda pa ne
bo treba nobene odkupnine. Pobegniva! Niti zvezali naju •
niso. Menda mislijo, da v težkih oklepih ne bi mogla
daleč.«
»Preveč imajo straž naokoli.«
Prikrevsal je godrnjavi Ilmihal г nerodnimi gugavimi
koraki trudnega jahača.
»Oba k paši!«
»Kakšne volje, velečastiti efendi, izvoli biti tvoj pre-
svetli gospodar?« ga je vprašal vitez Ahac zelo vljudno.
»Prav slabe!« je renčal sluga.
»Jaz pa židane! Osman paša prodaja dolgčas, pa bi se
rad pomenil kaj pametnega. No, hajdimo!«
S težkimi koraki sta odrožljala oklopnika z Ilmihalom
proti hrastu. Pri paši, nekoliko bolj zadaj, je sedel Omar
in mu deval hladilne obkladke na oteklino in rano. Marko
in Omar sta ga nekaj trenutkov gledala radovedno, nekako
osuplo. Vitez Ahac pa se je lahno priklonil in želel paši
malo hripavo, vendar dokaj prijazno dober večer: »Akša-
miar hair olsun.«
»Turški znaš?« se je začudil Osman paša in z velikim
zanimanjem motril ujetega viteza, ki je že od daleč dehtel
po žlahtni malvaziji.
»Nekoliko že,« se je vitez odrezal hrvaški ter si mislil:
»Priljuden mož je; kar tika me, kakor starega prijatelja.«
Naglas pa je pridal: »Naučil sem se od ujetnika v Ljub-
Ijani.«
»Kako ti je ime? Kaj si?«
»V Ljubljani so mi rekli že vse sorte: grofovska milost,
knežja visokost pa tudi veličanstvo. Pravzaprav pa se
imenujem vitez Doljanski, domine gloriosissime!«
»Kaj pa je to?«
»Latinski. Prestavni gospod.«
»Ali znaš tudi latinski?«
»Pa še kako! Pa tudi italijanski govorim in grški,
francoski in nemški.«
»In kdo si ti?« se je obrnil paša k mlajšemu.
»Baron Gradnikar.t
»Imeniten plemenitaš in junak, kakor jaz,« je dostai
vitez Ahac. »Kakor vidim si ranjen! Tukaj imam čudovi
mazilo veleslavnega zdravnika. Malo je tako učenih Judi
v Ljubljani, kakor je stari Jisroel. Ozdravil ti je že takeg
ki je bil skoraj fundaméntala er mortuus, to se pravi i
kega, ki že ni mogel več migati Namazi se s temle zdi
vilom, pa te neha boleti, kakor bi pihnil.«
»Zdiš se mi čuden človek.«
»čuden? Na svetu je mnogo čudnega. Meni se zdi nt
bolj čudno to, da sem tukaj. Priznati moram, da bi i
najrajši daleč od tod. če bi jahal svojega konja, ne
doživela midva nikdar časti, da bi se spoznala. Moj ka
je izboren; pameten je in vedno trezen. Kar sam me vari
prinese domov. Zelo moder je moj serec, moj Zelenk
četudi je samo konj. Toda zdaj pa se le namaži. Izvo
Bujrum, efendi!«
Osman paša je še enkrat strogo vprašujoče pogleč
vitezu Ahacu v oči, potem pa je mignil Omarju, naj
pomazili s prijetnim dišečim zdravilom.«
»čemu ima mladi vitez višnjevo tkanino na prsih?«
vprašal Osman.
»Vsak vitez mora imeti svojo oboževanko, ali pa
mora vsaj delati, kakor da bi jo imel,« je pojasnjeval vii
Ahac namesto Marka. »Vsak vitez mora nositi darilo svc
izvoljenke z njenimi barvami. Kdor je nima, si pa vs
misli, da jo ima in da mu je podarila poslano vezi
Baron Gradnikar še ni našel kraljice svojemu srcu. '
zato ne prodaja nobene žalosti, ampak z velikim veseljt
nosi svoj višnjevi trak.«
»Ali imate smešne običaje!«
»Saj to je ravno prava smetana vzvišene ljubezni,
ljubi vitez damo, ki je morda sploh ni! Tega ne prent
vsak, domine serrenissime!«
Tedaj se je Omar po dolgem času zopet zasmejal '
glas. Tudi Osman paša ni mogel več ostati resen. Nasnu
nil se je in rekel: »Zdi se mi, da si iz dežele velikih opf*
$t. 16 — 22. april 1976
NOVI TEDNIK — stran 15
MODA
PARIŠKI
UTRINKI
Čimbolj se približati- modi,
jo videti in spoznati na naj-
t)olj neposreden način — to
je namen mnogih kreatorjev,
ico se takole na pomlad ali
tam nekje v jeseni napotijo
y pariz. To čudovito mesto
se v prvih dneh aprila spre-
nieni v svetovni modni cen-
ter (v kolikor ni to že ves
Cas), postane pravi modni
babilon, v katerega romajo
Ijot romarji kreator j i z vsega
sveta. Takrat je v Parizu Sa-
lon International du Prêt-à
porter féminin, kar bi po
naše pomenilo; mednarodni
sejem ženske konfekcije. Na
njem sodelujejo s svojimi
Ijonfekcijskimi kolekcijami
vsi sloviti 1'rancoski in tuji
Icreatorji, ki so ciser znani kot
jcreatorji visoke mode: Dior,
Nina Ricci, Ted Lapidus, Qi-
nenchy, Lan vin in drugi.
Će ostane tvoj namen vse-
skozi trden, če te Pariz ne
premami s svojo čudovito ar-
hitekturo, da bi se šel spre-
hajat med njegove zidove iii
na avenije, če te ne potegne
s seboj tok sproščenega živ-
ljenja potem se tvoj namen
lahko v veliki meri uresniči.
Pa vendar so tu neskončna
nadstropja versajskega raz-
stavišča kar precejšen napor,
če nočeš zamuditi nič po-
membnega. To pa pomeni te-
kati iz revije na revijo, vmes
pregledovati razstavne pro-
store, izluščiti vodilno mod-
no linijo, poiskati rnodno
barvo, obdržati v spominu
vse aktualne dodatke in še
in še. Na vse moraš biti se-
veda pripravljen, ko se od-
pra\djaš na Prêt à porter,
zato kakšen obhž, spravljen
v potovalni torbi, za žulje na
nogah vedno prav pride.
Seveda pa ne moreš biti
pripravljen na to, kar te tam
čaka.. Lepo urejeni razstavni
prostori ponujajo modo, ki
je resda paša za oči, ki pa
je obenem tudi povsem upo-
rabna in praktična. Začrtana
v modni liniji, ki nam je že
dokaj blizu in z novostmi,
ki jih bomo za sezono na-
prej, torej za jesen in zimo
76/77. Vendar je bilo prika-
zanih skoraj prav toliko spe
mladansko-poletnüí modelov,
takšnih torej, ki so že prav-
zaprav aktualni.
Prvi vtisi so tokrat tudi
pravi vtisi.
STASA GORENSEK
TRIM VESTI
Minuli ponedeljek je Zveza
za športno rekreacijo orga-
nizirala sestanek z rekreator-
ji v OZD kjer so se pogovori-
li o programu športne rekre-
acije v letošnjem letu, o trim
akcijah, prof. Tone Goršič pa
je pojasnil pravila in sistem
organiziranja trim tekmo-
vanj. Razen tega so prisotnim
tudi predstavili vodje tekmo-
vanj, ki so: predsednik — Ve-
ber Tine, strokovni vodja —
Povalej Bogdan, strokovni so-
delavec-Goršič Tone; vodje po
dejavnostih pa so: industrija
— Hribernik Peter, gradbeni-
štvo šuster Vili, promet in
zveze — Cepin Janez, družbe-
ne dejavnosti Kelenc Tone in
storitvene dejavnosti-Zalesnik
Marjan.
V teku je sindikalno prven-
stvo v kegljanju za katerega
se je letos prijavilo 159 mo-
ških in 68 ženskih ekip. Naj-
več prijavljenih je pri druž-
benih dejavnostih 37 moških
in 24 ženskih ekip, industrija
36 moških in 16 ženskih ekip,
storitvene dejavnosti 36 mo-
ških in 10 ženskih ekip, grad-
beništvo 31 moških in 14 žen-
skih ekip ter promet in zve-
ze 19 moških in 4 ženske
ekipe. Nekatere delovne orga-
nizacije, kot na primer že-
lezarna Store, LIK Savinja
in Cinkarna so že ali še bo-
do izvedle interno tekmova-
nje po ligaškem sistemu, ta-
ko da je število sodelujočih
veliko večje. Vse ženske eki-
pe kegljajo na kegljišču v
štorah, kegljači iz industrije
in gradbeništva kegljajo na
kegljišču Ingrada (tekmova-
nje je v teku). Prav tako je
v teku tekmovanje kegljačev
prometa in zvez, ki kegljajo
v Selcah, kjer bodo 23. apri-
la začeli s tekmovanjem tudi
tekmovalci storitvenih dejav-
nosti
Organizirane rekreacijske
aktivnosti so v letošnjem le-
tu razdeljene na trim igre,
trim akcije, tečaje in občin-
ske lige. Terminsko se bodo
aktivnosti odvijale letos ta-
ko: april — kegljanje; maj
— streljanje, mali nogomet;
junij — odbojka, mali nogo-
met; julij — plavanje; sep-
tember — košarka ter okto-
ber in november — namiz-
ni tenis. Trim akcije bodo
9:25. aprila — hoja, 23. ma-
ja — kolesarjenje, od 10. do
12. junija in 1. ter 2. oktobra
tek ter 17. 7. in 7. 8. plavanje.
F. P."
Brivsko-frizersko podjetje
«NEGA«, CELJE
objavlja
prosto delovno mesto
FRIZERKE
za žensko stroko
POGOJ:
KV frizerka z najmanj 5-letno prakso.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
NaroČite takoj
nagrobnike in ostala dela
iz naravnih granitov
in marmorjev
pri GOP OBNOVA CELJE —
KAMNOSEŠKI OBRAT —
Bežigrajska cesta
Takojšnje naročilo vam zavaruje
— pravočasno nabavo
in montažo.
ALPINISTIČNI KOTIČEK
UDARNIŠKA SOBOTA
-PLEZALNI DAN
Tečajniki na grebenu Male Rinke.
Posneto 18. 4. 1976, (foto Cic)
6 članov, 6 pripravnikov in 8 tečajnikov AO Celje,
se je zbralo v soboto na Okrešlju, kjer so združili ko-
ristno s prijetnim — delo, plezaLne vzpone in šolo v
snegu. Koča na Okrešlju se v soboto odpre in treba
je bilo spraviti od Doma v Logarski več kot 4 tone
raznega materiala v postojanko na Okrešlju, da bo ta
v prazničnih dneh normalno poslovala.
Med pridnim delom in prenosi, pa tudi med plo-
hami in sneženjem so najbolj neučakani že v soboto
kljub slabim snežnim razmeram vstopili v stene. Ber-
gant. Knez, čanžek in Kovač Milena so ponovili Pust-
no smer v Mrzli gori rv. (zelo težavno). Pripravniku
Bergantu ena smer ni bila dovolj, pa je s pripravni-
kom Deželakom precej pozno vstopil še v čadovo v
vzhodni steni Turske gore, ki je v celoti zasnežena.
Mokra do pasu sta do večera izplezala in sestopila
skozi Turski žleb.
Tudi Frančku Knezu ena smer ni bila dovolj. Kljub
temu, da je šele pred tednom slekel vojaško unifor-
mo, je že do kraja »nabrušen« za najtežje vzpone in
bo letos močna okrepitev za odsek. S pripravnikom
Lesjakom je vstopil v še nepreplezani gladki del v
južni steni Mrzle gore in začrtal novo, prvenstveno
smer, ki nosi ime »Y« (zaradi dveh poklin v steni,
ki sta podobni temu znaku). Smer je izredno težka
in tehnično zahtevna in bo zaradi južne lege idealna
trening tura za spomlad in jesen, ko so druge stene
že v snegu. Ocena smeri IV. do V. -f (Al) — 6 ur —
višina 400 m.
V	nedeljo sta člana Canžek in Gabrovšek p>onovila
Cadovo smer v Turski gori, tečajniki letošnje plezal-
ne šole pa so pod vodstvom načelnika pristopili skozi
Turski žleb na Rinke. Pouk in šolanje o pravilni hoji,
uporabi cepina, o,, plezalnih smereh in vstopih ter
nevarnostih v snegu poteka kar med vzponom, kjer
dobro delo dobi pohvalo, napako pa tečajnik občuti
neposredno na lastni koži.
Delo AO Celje je letos že zelo. zgodaj v polnem
teku, organizacija in sodelovanje izredna, člani in
pripravniki pa stopnjujejo svojo formo. Bližajo se
težki preizkusi znanja v stenah Paklenice, Grossglock-
nerja, Kavkaza, Francije in Dolomitov.
V	četrtek, 22. 4. bo v okviru plezalne šole preda-
vanje o prosti plezalni tehniki (predava član Srečko
Mesarec z diapozitivi).	CIC
Stasa Gorensek
HLAČE PO ŽELJI
z novo pomladjo prihaja nova moda. Z novo modo pa več ali man)
posrečene novosti.
Dolge hlače so dobile med temi novostmi glavno in vodilno vlogo.
Po pariških in londonskih ulicah se sprehajajo hlače čisto novih krojev;
po naših se bodo morda pozneje, čez čas, ko nas bo opogkmilo poletje.
Ti novi kroji pa so na prvi pogled prekratke in spodaj preozke hla-
če, včasih celo ob straneh še z razporkom in okoli bokov preširoke.
Takšne hlače so nam lahko v zabavo, veselje — v okras prav gotovo ne.
Komaj da so športne, niso elegantne, lepe še manj. Pa vendar so nam
lahko všeč.
Ce se boste odločili zanje, morate seveda tudi sprejeti vse dodatke,
ki jim gredo. Tako se dolge hlače največkrat dopolnjtijejo z dolgimi
Travnimi tunikami, ki imajo vsaj dva, lahko pa tudi več razporkov.
K ozkim hlačam obvezno sodijo sandali z visoko ozko peto. Tako pravi
noda. In mi — če ji že verjamemo, ji verjemimo v celoti.
STASA GORENSEK
ATLETSKA VEST
USPEH MLADINCEV
Atiftski stadion Borisa Kidriča
v Olju je noii-stop prizorišče ve-
likih atletskili tekmovanj. Po dr-
žavnem prvenstvu v tehničnih di-
sciplinah je bilo tokrat na vrsti
republiško ekipno prvenstvo za
mladince in mladinke. Udeležba
je bila skromna. V moški in žen-
ski konkurenci so nastopili le
trije atletski kolektivi. Mladinci
Kladivarja so tudi tokrat pre-
močno osvojili na.slov ekipnega
republiškega prvaka z visokim
zbirom točk — 18.179' Mladinke
Kladivarja so bile druge za Olim-
pijo z zbirom 12.312 točk, kar .je
dokaj skromno število, ki še ne
zagotavlja nastop na zveznem fi-
nalu.
Mladinci Kladivarja predstavlja-
jo homogeno enoto, čeprav v eki-
pi nekaterei izstopajo z odlični
mi dosežki, drugi pa le s solid-
nimi, nekateri celo s povprečni-
mi i-ezultati. Tokrat se je otUi-
koval Ćop v skoku v višino г
206 cm, ki ,je tako kljub zgod-
njemu terminu zaostal le 3 cm
za svojim najboljšim lanskim do-
sežkom! V ekipi bi še posebej
odvojili otlličnega Renerja. vse-
strajiskega atleta, ki ima vse kva.
lítete za bodočega des<4erobo.jca,
ob ni«'govi strani Horvata, teka-
ča in skakalca. Oro/ima, vse-
stranskega metalca, Roka Kopi-
tarja, spec ialista za 400 m in
400 m ovire, srednjeprogaša 1'ace.
čiča in še dva metalca brata Oro-
žima in Kranjca.
Pri mladinkah je več obetav-
nih imen kot Kopitarjeva, Blat-
nikova, Bunderla, Tomšičeva, Ja-
grova, Završnikova. štančcva, Ju-
trškova, Potekova in še katera.
Žal za ekipna tekmovanja mar-
sikje manjka soildna druga tek-
movalka in tako izgublja ekipa
dragocene točke. Za jugoslovanski
vrh bi bila pač potrebna širša
kvalitetna baza. Na sobotnem tek.
movanju so Celjanke dosegle le
dve -¿magi — Završnikova v metu
krogle z metom 11 m in Blatni-
kova na 800 m z 2:22,0, mladinci
pa kar devet!
TRIM AKCIJA
Vabimo občane, da se ude-
ležijo hoje trim, ki bo v ne-
deljo, 25. IV., od 7. do 11.
ur'^ na eni izmed naslednjih
poti: krožna pot na Gričku,
štore — Svetina, Skalna klet
— Celjska koča in Dobrna —
špik na Paškem Kozjaku.
Vsi udeleženci bodo prejeli
značke trim in nalepke, dru-
žina pa še posebna prizma-
nja.
6 stran — NOVI TEDNIK
22. april 1976 — Št. Ig !
ŠESTIČ POKAL MLADOSTI ZA ŽRK CELJE
Rokometaši Celja so uspeš-
no prestali tudi dve težki pre-
izkušnji v prejšnjem tednu.
Najprej so v finalu doma pre-
magali za pokal Mladosti v
Sloveniji ekipo Inlesa iz Rib-
nice (28:24), nato pa še v
prvenstveni tekmi II. zvezne
lige za točke lndustromonTa-_
žo iz Kuldne (39:15).
Kaj lahko povemo o teh
dveh srečanjih? Predvsem
dvoje:
V	obeh tekmah so bili Ce- ;
Ijani krepko premočni nad |
nasprotnikoma in so ponovno j
dokazali, da so trenutno v
izvrstni formi, ki jo pogoju- j
je resen odnos vseh igralcev
do tega športa, pametna tak-
tika trenerja Toneta Goršiča,
ki je pravi mojster rokomet-
ne kuhinje v domačem loncu
in ne nazadnje, želja tako
igralcev, kluba kot zvestih
ljubiteljev rokometa v Celju,
da ekipa uspe — osvoji prvo
mesto v II. zvezni ligi ter se
uvrsti v kvalifikacije za vstop
v elitni prvi razred.
V	obeh srečanjih (z me-
som za pokal in Industro-
montažo za točke), smo lah-
ko videli naslednje:
—	v golu sta se menjavala
vedno staiid.ardno dobra Pre-
singer in Marguč, ki sta kljub
letom pokazala, da sta na
tem pKKlročju resnično doma.
Oba sta poleg solidnih ob-
ramb pokazala v »svojih« pe-
tih minutah tudi vrsto takš-
nih akrobacij, ki iKvabljajo
iz rok spontan ар1алг2;
—	»mozeg« ekipe, Miha Bo-
jevič, je vedno deloval kot
švicarska ura do desetinke
sekionde natančno;
—	edini celjski olimpijski
kandidat, državni rokometni
reprezentant Vlado Bojevič,
se je izkazal s finesami, ki
j¿h premorejo samo resnično
pravi mojstri te stroke;
—	Bojan Levstik, celjski
bombarder, doživlja drugo
»mladost«. Zlasti proti Indu-
stromontaži je polnil nasprot-
nikov gol kot za šailo, pa ne
samo iz sedemmetrovk, am-
pak tudi iz igre in celo. s
— krila!
—	tu so še »heroji« igre
celjske ekipe, požrtvovalni
(zlasti v obrambi) Mrovlje,
Luskar, »lisičasti« Božič, »dek-
lica za vse« Peunik (dosegel
je hat trick proti Industro-
montaži), \iisoki mladeniški
Anderiuh, Guček in iznajdlji-
vi ter ambi0i02ai;i Ivezič.
To je ekipa, ki bi si jo že-
lel vsak trener in vsi pošteni
ter dobri Ijubditelji rokometa.
Celjam so z zmago nad In-
lesom že šestič osvojili na-
slov pokalnega prvaka mlad>
sti v Sloveniji, torej tekmo-
\an,'i. ki je najmnožičnejše
v tej panogi pri nas. Pot do
uspeha je bila dolga, vendar
so zasluženo prispeli na ro-
kometni Olimp (Inles so pre-
magali 28:24). Po tekmi so
prejeli od zastopnika Repub-
liške konference ZSMS pred-
sednika Občinske konference
ZSMS Celje Francija Pusarja
pokal, pokal pa jim je za do-
sežen uspeh izročil tudi pred-
sednik Rokometne zveze SIo-
venij Stanko Toš, ki je ob
stisku roke kapetanu ekipe
Bojanu Levstiku povedal, da
jim za uspeh iskreno čestita
ter želi, da bd ¡xxloben pokal
videl v njiihovih rokah tudd
takrat, ko bo finale za držav-
ni pokal, kjer so Celjani pred
leti že naistopili in prišli do
polfinaia (v Ljubljani so na-
to izgubili z banjaluškim Bor.
cem, ki je letos postal evrop.
ski prvak!) Obe ekipi sta n^
to prejeli še pokala ter spo.
múisike plakete celjskega ko.
letiva železnice, ki so bile ob
Dnevu železničarjev pokro';!.
telj rokometnega popoldneva
na celjski Skalni kleti.
Predsednik ŽRK Celje Sta.
ne BlEj'ak je ob veselem do.
godku povedal, da je uspeha
vesel, vendar da prav ta
uspeh nalaga določene nov«
obveznosti, ki pa jih bodo -,
tako ved upajo — tudi izpe.
Ijali. Nič manj niso bili tega
uspeha veseli trener Ton«
Goršič in vsi igralci, med ka.
terimd je Miha Bojovič lepo
povedal:
»Do zdaj smo v letošnjem
letu v Sloveniji osvojili vse,
ostane nam še samo osvoji,
tev prvega mesta v II. zveztí
ligi. S tem bomo dokazali,
da smo resnično najboljši ro
konietni kolektiv v SI oveni,ji.i
Železničarskd rokometni klub
Celje je zdrav kolektiv v naj-
boljšem pomenu besede in,
zato lahko od njih še veliko
pričakujemo. To je ekipa, ki
prevzame s svojo igro tudi
najbolj stroge sladokusce ro
kometne komedije. Kres žari
in upajmo, da bo v nasled.
njih tekmah zagored do vt.
hunca.
Tekst in foto:
TONE VRABI
Posadka nepremagljivih (stojijo od leve proti desni): Mrovlje, Guček, Miha Bojevič, Luskar, Peunik, Anderiuh, Ivezič, Pre
singer, Božič, Vlado Bo,ievič, Marguč in I^vstik, ob njih sodnika srečanja Žvan in Žižek (oba Maribor).
Predsednik Rokometne zveze Slovenije Stanko Toš izroča
pokal kot najboljši ekipi v pokalnem tekmovanju Mladosti
v Sloveniji za letošnje leto, katerega sprejema kapetan ekipe
ŽRK Celje Во,јап Levstik.
DROBNI
Obe današnji »drobni« smo poiskali na rokometnem
področ,ju:
—	o finalnem srečanju za pokal Mladosti v Sloveniji
med Celjem in Inlesom v osrednjem časniku Slovenije
Delu na športni strani naslednji dan niso poročali, čeprav
se je tekma tako zgodaj končala, da bi to lahko storili,
šele v soboto so objavili kratko poročilce brez slike, če
bi bilo to tekmovanje v Ljubljani, bi prav gotovo po-
skrbeli za primerno obveščenost vseh o dogodku. Tako
pa ...
—	na dan finalne tekme med Celjem in Inlesom je
prišlo do odkritja posebnega dogodka. Oba trenerja —
Cveto Pavčič, Inles (nekdaj odličen smučar tekač) in Tone
Goršič, Celje, sta praznovala rojstni dan! Razlika je samo
v tem, da .je bil celjski trener zadovoljnejši, saj je njegova
ekipa zmagala in osvojila pokal mladosti. Kljub temu pa
obema trener.jema tudi naše čestitke!
Brez te trojke ni rokometnega srečanja daleč naokrog:
Franc Ramskugler (levo) zelo uspešno vodi Minervo iz Grli
v republiški ligi, Viki Dorn deli »pravdo«, desni pa vse ti
in še marsikaj drugega beleži ter objavlja. To je popularni
športni sodelavec Jože Kuzma-Pepi, sam nekoč odličen
športnik, danes pa »beležnik« športnih dogodkov. Vsi trij<
pa vsak na svojem področju zelo uspešni.
IZREDEN PODVIG
Tri dni Je bilo Ceije prizorišče
enega izmed štirih poifinalov dr-
žavnega mladinsliega prvenstva v
košarki. Cel.)ani .so poskrbeli na
tem tekmovanju, ki Je bilo vzor-
no organizirano v telovadnici ZIU,
za največje presenečenje, saj so
izšli po težkih in razburljivih sre-
čanjih pod ko.ši kot zmagovalci.
Prvi dan prvenstva so prepričlji-
vo premagali Lokomotivo iz Mo-
starja, nato drugega dne z naj-
večjo težavo Kombinat iz Zrenja-
nlna (vsega 70:741 >. potem pa v
zaključni tekmi, ki Je odločala o
prvaku, .TliG iz Dubrovnika z 68:63
(38:38). Celjani so v zaključni tek-
mi držali igro v svojih rokah ves
prvi polčas, k,Jer so vodili z de-
vetimi koši prednosti. Vse to Je
splahnelo že ob polčasu tako, da
so gostje v nadaljevanju prav tako
povedli že z devetimi koši pred-
nosti. Na pomolu Je bil poraz,
vendar so mladi Celjani ob srč-
nem hodrenju gledalcev najprej
Izenačili, nato pa v razburljivem
finišu dosegli zmago.
Tridnevne borbe pod koši so
ljubitelje košarke v mestu ob Sa-
vinji lahko navdušile. Gledali smo
vrhun.sko košarko, kjer so Celjani
držali korak in pol pred drugimi
nasprotniki. Imeli so najbolj ho-
mogeno ekipo z večjim .številom
dobrih igralcev. V vsakem sreča-
nju so Celjani poskrbeli za kakšno
presenečenje. Prvi In drugI večer
je bil to po telesni rasti najmanj-
ši igralec turnirja Trobiš, ki je bil
odkritje tega prvenstva, saj ga lah-
ko štejemo za novega Bassina. In
osmica Celja — Kozman, ki je
proti JUGU dal izredno partijo.
Krivično bi bilo izločevati posa-
meznike, saj so levji delež k zma-
gam prispevali neumorni kapetan
Pipan, sicer tudi odličen realizator
pod koši, ki Je onemogočil z od-
ličnim pokrivanjem marsikaterega
nasprotnika (ključne igralce Juga
in Kombinata), borbeni Gole, naj-
boljši strelec Brezec, pa Pongrac,
Ramskugler, Romih, Vrečer, Udrih,
Rr,iavec In Benčan. Ekipo je od-
lično vodil tudi trener Zmago Sa-
gadin. Vsi so bili zaslužni za ta
velik! uspeh, v zgodovini 30-leine-
ga razvoja te igre brez dvoma
največjega za Celje. Trener Zmago
.Sagadin je po turnirju med dru-
gim dejal: »Presenečen sem v tem
trenutku. Vsem Igralcem Izrekam
čestitke. V potokih so prelival znoj
v svojem večletnem treniranju in
nastopanju. Tu je sedaj rezultat
njihovega marljivega dela, saj so
večino svo.jega prostega časa žrtvo-
vali košarki!« Delegat KZJ tov.
Ivfšnik iz Maribora pa ,1e de.jal:
»Vse ekipe so pokazale vrhunsko
košarko. Celjani so bili zasluženo
prvi. Organizatorjem izrekam vse
priznan,je. Tudi sodniki so bili
prav dobri.«
Mladi košarkarji iz Zren.)anina,
Dubrovnika iu Mostarja so bili
presenečeni nad izrednim gosto-
ljubjem Celjanov. Domov so se
vračali z najlepšimi vtisi. Tako je
košarkarski turnir v Cel.ju, poleg
športnih srečanj, prispeval tudi
svoj delež prijateljskim stikom
mladih iz štirih republik, utrjeva-
nju bratstva In enotnosti, tej naj-
večji vrednoti v naši socialistični
družbi.	K. JUG
Mladi košarkarji Celja so uspeli na polfinalnem turnirju za državno mIadin.4ko prvenstvo, ki ,Je bilo v
Celju. Zdaj jih čaka finalni del. kjer se bodo pomerile štiri najboljše mladinske ekipe iz vse Jugoslavije.
Torej najboljši med najboljšimi. Upajmo, da bodo tudi tu mladi C^'ljanl uspeli. Posnetek je s treninga.
Foto: Sašo Zorko
200 IGRALCEV
XII. Frenkov memorial, ki g:
je vzorno organiziral Partizan Ga
berje, je potekal v znamenju mno
žičnosti in kvalitetnega napredk:
v tej športni igri, ki v občini Cel j
še ni dobila svoje domovinsk
pravice. Nimamo še specializira
nega kluba, ki bi združil mlad
nadarjene tekmovalce In jih pr«
ko strokovne vadbe popeljali tei
movalnim dosežkom naproti. Tak
žal v razvoju tekmovalnega šport
Celjani na tem področju močn
zaostajamo za drugimi v SRS. '
tekmovanju pionirk so poskrbel
za presenečenje Igralke Iz Dobrnf
ki so tokrat potisnile Polule n
2. mesto, sledijo pa OŠ Kovač«
Efenka in I. OŠ. Pri pionirjih s
zmagali zastopniki OŠ Kovač«
Efenka pred Polulami, I. celjsk
četo in Dobrno. Pri srednjih š<
lah je pri mladinkah zmagal PÖ
pred tehniško, ESC in SCBP, pi
mladincih pa Ešč pred tehnišK«
gimnazijo in PŠC. V skupini n»
članov Je nastopilo kar 74 igr»
cev, vsa najboljša mesta pa s
pobrali Mariborčani. Pri st. čH
nih je zmagal Zagorac (Mb), O
Ijan Jazbec pa Je bil tretji. P
veteranih Je bil Konrad Konča
drugI za dr. Nemcem Iz Murs*
Sobote. Uveljavile so se žensk
Iz naše sredine, saj je bila P
članicah zmagovalka Gradišnikom
Iz Šentjurja, pri st. članicah Ï
sta bili za zmagovalko Krsnikov
(Mb) Celjanki B. in V. Rebevšel
$t. 16 — 22. april 1976
NOVI TEDNIK — stran 17
ZMANJKUJE
Ml MOČ!
jjes je, dosti je nas takih
jjeklet, ki smo na pol poti
jji se bojimo, da ne bomo
prišle do cilja, ker preveč
lahkomiselno živimo. Vendar
pii je takšno življenje vča-
gili v op>oro, ker okoli sebe
де vidim nič boljšega.
Moja soseda je nesrečno
poročena. Je zelo mlada in
je mora kljub temu spopri-
jeti z nekaterimi nevšečno-
stmi- Mudilo se ji je, a je
prezgodaj startala, Bojim se,
da bo tudi z mano tako, bo-
jim se tudi, da mi bo za
Ijončni cilj zmanjkalo moči.
Vsaka od nas deklet pa bi
rada čimprej prišla v zakon.
So neporočena dekleta res
manj vredna, zakaj velja tako
preričanje, ko- pa je včasih
Življenje poročenih žena lah-
KO tako čmo? Nekaj takih
»zmešanih« misli se mi je
nabralo na današnji dan in
2ato, ker ne vem odgovora
nanje vam pišem MILICA
Draga Milica!
Res je nastala v našem ča-
su nekakšna mrzlična tekma
zlasti pri dekletih, da bi se
čimprej poročile. Neki grozen
strah, da bi ostale same se jih
polašča. To vzdušje pa po-
spešuje razširjeno mnenje,
da je vsaka poročena žena že
zato več vredna ker je poro-
čena. Biti poročen je že ne-
kakšen častni naslov, zaradi
katerega te vsi spoštujejo,
kot tisti dr. ali ing.
Na žalost je še vedno ta-
ko, da neporočena dekleta
ocenjujejo nekateri kot dru-
gorazredno blago ali zadnjo
kategorijo.
Ne samo, da je to krivično,
pač pa ne odgovarja niti res-
inici. To je nek moderen mit
lo sreči, ki naj bi bil nujno
zvezan z zakonskim stanom.
Pa se ozri, draga Milica,
«nkrat okoli sebe in preštej
I «rečne obraze zakonskih pa-
: rov in ugotovila boš, kaj se
skriva za nasmejano fasado?
Mene vedno bolj preseneča
kako malo je danes res sreč-
nih družin, kjer ne bi bilo
resnih konfliktov in največ-
krat nepotrebnega trpljenja.
Za zakon so potrebni neka-
teri ne prav majhni pogoji
kot so vzgojenost, plemeni-
tost, iskrenost, potrpežljivost
in ne nazadnje spolna harmo-
nija. Kajti, živimo polnih šti-
rindvajset ur skupaj s part-
nerjem, to pa pomeni ustva-
riti take odnose, da bosta za-
dovoljna oba. Vsakdo od
partnerjev pa prinaša v za-
kon drugačne navade, ki jih
je potrebno uskladiti. To pa
je umetnost prilagajanja in
kdor jo dobro obvlada, reče-
mo, da živi v srečnem zako-
nu.
Tvoje pismo, Mihca, sem
razumela tako, da se bojiš
»startati« za vsako ceno,
hkrati pa te je strah, da se
ne boš poročila. Ravnaj po
pameti in ne tako kot misli-
jo in želijo drugi. Na vsak
način pa se ne poroči samo
zato, ker boš tako več velja-
la. Da tako mišljenje ne drži,
bo odpravil čas in je samo
stvar potrpljenja, da se zasid-
ra v vsaki glavi in še v tako
odmaknjeni vasi.
NATAŠA
BRUCOVANJE
v petek zvečer je bilo v
veliki dvorani Narodnega do-
ma živahno. Klub celjskih
študentov je organiziral* bru-
covanje s kratkim, šaljivim
programom, ki se je seveda
nanašal na bruce. Kljub vi-
soki vstopnini je bila dvora-
na nabito polna, kar kaže,
da si mladina takšnih in po-
dobnih prireditev zelo želi.
Za prijetno glasbo sta po-
skrbela ansambla Agnus in
Spomin, oba iz Celja.
DARJA GLANCNIK
KOZJE
KRITIČNO O DELU
Za nami je leto, ki je po-
menilo bistven preobrat v de-
lovanju in organiziranju naše
osnovne mladinske organiza-
cije. Izvršili smo veliko nalog,
ki smo jih uvrstili v akcij-
ski program, nekatere pa smo
tudi zanemarili. Seveda, na to
ne moremo biti ponosni.
Lani smo imeli manj se-
stankov kot prejšnja leta, za-
to pa je bila udeležba na
njih zadovoljiva, okoli 80 od-
stotkov.
Veliko pozornost smo po-
svetili idejnopolitičnemu iz-
obraževanju mladih, posebno
še obujanju tradicij. NOB. Za-
to smo se udeležili številnih
pohodov. Taborniki pa so bili
na šestem zletu tabornikov
Jugoslavije na Petrovi gori
pri Karlovcu in se udeležili
vseh prireditev in pohodov
v tem okviru.
Pod vodstvom Franca Čer-
neliča je bil ustanovljen za-
bavni ansambel »Novi dan«,
ki igra predvsem na mladin-
skih plesih in občnih zbo-
rih. Osnovna mladinska orga-
nizacija je ustanovila likov-
no skupino »brusilk«, ki je
svoje izdelke že razstavljala.
Slabost našega dela pa je
v tem, da tu in tam premalo
poglobljeno, premalo objek-
tivno in prepočasi obravnava-
mo vprašanja, ki se pojavlja-
jo v našem okolju. Slabost
čutimo tudi v tem, da je
v naši organizaciji premalo
aktivnih kmečkih fantov in
deklet. Značilno je še to, da
se mladi ne vključujejo v
rekreacijske in športne orga-
nizacije kot so lovci, ribiči,
strelci itd. Dosti slabosti pa
je tudi še na izobraževal-
nem področju. S. PECKO
LETOS PREBERI TUDI KAKŠNO
CANKARJEVO KNJIGO.
TOVARIŠ!
Zavarovalnica SAVA
Podružnica CELIE
Pri zavarovalnici SAVA je življenjsko zavarovanih že preko
430.000 oseb.
Kakšne so ugodnosti življenjskega zavarovanja pri zavaroval-
nici SAVA, da je postalo pravo ljudsko zavarovanje?
UGODNE ZAVAROVALNE VSOTE,
VSAKOLETNA UDELEŽBA PRI PRESEŽKIH,
BREZPLAČNO ZAVAROVANJE OTROK,
DODATNO NEZGODNO ZAVAROVANJE
so posebnosti, ki jih je vredno premisliti.
Zavarovalnica takoj izplača zavarovalno vsoto ob doživetju do-
govorjene zavarovalne dobe vam, če bi prej umrli, pa svojcem.
Mesečno premijo plačujete do izplačila zavarovalne vsote.
Pomnite še to:
Zavaruje se lahko oseba stara od 15 do 65 let.
ENA SAMA PLAČANA MESEČNA PREMIJA ZAGOTOVI JAM-
STVO ZAVAROVALNICE, S TEM PA LAHKO IZPLAČILO CELE
ZAVAROVALNE VSOTE.
UDELEŽBA PRI PRESEŽKIH
Vsak življenjski zavarovanec pri Zavarovalnici SAVA prejme po
posebnem pravilniku vsako leto tudi delež pri presežkih. Za-
varovalnica izplača deleže skupaj z zavarovalno vsoto. Čim
večja je premija, čim dalj časa zavarovanec plačuje zavarova-
nje, tem večji je delež.
BREZPLAČNO ZAVAROVANJE OTROK
Vsak zavarovančev otrok od izpolnjenega 30. dneva starosti
do izpolnjenih 15 let starosti je brezplačno zavarovan za smrt
po dopolnilnih pogojih za življenjsko zavarovanje. Ta dodatna
zavarovalna vsota znaša 10 % osnovne zavarovalne vsote, to-
da najmanj 1000 dinarjev.
DODATNO NEZGODNO ZAVAROVANJE
Majhno mesečno doplačilo zelo poveča zavarovalno zaščito.
Po stopnji nevarnosti so poklici razvrščeni v pet nevarnostnih
razredov; v prvega spadajo najlažji poklici, v petega najtežji.
Mesečna premija je lahko drugačna, ustrezno temu pa se spre-
meni tudi zavarovalna vsota.
ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE JE ZA VAS, ZA VAŠO DRU-
ŽINO ALI ZA VAŠE OTROKE POT V SAMOSTOJNO ŽIVLJENJE.
iiiiiiiiiüiiiiiiii
18 stran — NOVI TEDNIK
22. april 1976 — Št. Ig !
$t. 16 — 22. april 1976
NOVI TEDNIK — stran 19
Kronika
ск1ле
Poročili so se štirje pari, med nji-
mi VLADIMIR DOBRAVC, orodjar in
ZDENKA JEVŠINEK, trg. pomočnica,
oba iz Celja
lasko
ALOJZ SUŠIN in MARIJA BIZJAK,
pletilja, oba iz Obrežja; STANISLAV
MAČEK, str. ključavničar in DRAGICA
KRAŠEK, ek. tehnik, oba iz Relice;
ZORAN DJORDJEVIĆ, zidar. Rečica in
JUDITA REMS, ek. tehnik. Laško.
šentjur pri celju
BORIS KRESNIK, 23, ključavničar,
Kompole in ANTONIJA SKOBERNE,
23, delavka, Hruševec.
žalec
.MILAN COKAN, 26 in DARJA HRI-
BERNIK, 22, oba iz Dolenje vasi; RO.
BERT BLATNIK, 30, Tabor in JOŽE-
FA KUKOVIC, 26, Dolenji Leskovec
ter KRUNCföLAV JAMBREK, 24, Kap-
lja vas in FRANČIŠKA MASTNAK, 19,
Ojstriška vas
CEOE
KARL MANTEL, 60, Dobrna; FRAN-
ČIŠEK DROBNAK, 56, Šmartno v R.
dolini; J02EF JELENC, 72, Javomik;
ANA NAHTIGAL, 84, Zalog pri Šem-
petru; NE2A FILIPŠEK, 92, Vojnik;
FRANC MALIC, 81, Klofcočovnik; AN.
TONIJA GORENŠEK, 80, Dobrova;
URSULA DOBOVIŠEK, 87, Šentjur;
ANA SKORJANC, 77, Debro; ALOJZ
ĆREŠNAR, 66, Resnik; IMARIJA VIDE-
TIC, 74, Celje; CITA KOLAR, 53, Kam-
na gora; RISTA SOVCEV, 79, Celje;
AMALIJA SKRLOVNIK, 82, Ljubnica;
FANI RADIČ, 72, Štore; MARIJA RE-
BOZU, 79, Celje; IVANA KARAT, 79,
Podšmihel; FRANČIŠKA REBERNIK,
82, P;rešica; SIRO CAH, 55, Celje;
MARTIN BREZOVNIK, 82, Latkove
vas; JOŽEFA CILENŠEK, 87, Celje;
LUDVIK RADIČ, 75, Store; TEREZIJA
KOŽELJ, 73. Ljubečna; MARIJA VOI,x5-
NJ.-yC, 73. Jereslavec; FRANC ZUPAN,
80, Kozje; HELENA BEVC, 79, Loka
pri Žusmu; BLAŽ KANTUSER, 79, Ce.
Ije in ANTON MOHORIL, 74, Prihova.
LAŠKO
STANISLAV SKOPORC, 48, vratar,
Ja.gnjenica; LUDVIK REHAR, 79. upo-
kojenec, Reč ca in FRANC KOLSEK,
82, kmetovalec, Marija Gradec.
šentjur pri celju
MARIJA BOŽIČ, upokojenka, 86,
Šentjur; FRANC SLOMŠEK, 76, upo-
kojenec, Brezje, ELIZABETA FEN-
DRE, 80, preužitkarica, Bezovje; NE-
ŽA SELIC, 66, poljedelka. Trska gor.
ca; ANA PECEK, 54, kmetovalka, Gru-
Sče; MIHAEL 2LOF, 71, kmetovalec.
Dobrina
žalec
ANTONIJA LUKMAN, 81, gospodi-
nja, Cmi vrh; ANGELA JELEN, 37,
dela.vka, Ločica/S.; GVIDO PODPE-
CAN, 67, upokojenec, Zabukovica;
PAVLINA JERNEJC, 80, kmetovalka.
Grajska vas m JOŽEF ROJNIK, 77,
kmet. Polzela.
CEI^E
32 dečkov in 29 deklic.
šentjur pri celju
En deček in ena deklica.
UNION: 22. aprila še ameriški
barvni film »12 žigosanih;
od 23. do 25. aprila angleški barvni
illm »Romantična Angležinja«;
od 26. aprila dalje francoski barvni
iiUn »Borsaiino in kompanija«.
.>lETROP()L: do 25. aprila ameriški
barvni film »Misija Botangas«;
od 26. aprila dalje jugoslovanski
biirvni film »Hitler iz naše ulice«.
U(»l: ob 16. uri do 26. aprila barv-
na risanka »Pink panter«;
od 27. aprila dalje pa risanka »Cu.
dežna pajčevina«;
ob 18. in 20. uri pa do '23. aprila
hongkonski barvni film »Karate, je-
klen-i fant«;
od 24. aprila dalje pa argentinski
barvni film »Obračun mafije«.
Četrtek, 22. aprila, ob 19.30 — Ivan
Cankar: »Pohujšanje v dolini Šentflor-
janski« — gostovanje v Zemunu; ob
19.30 — A. Harris: »Androkles in lev«.
Gostovanje Mladinskega gledališča iz
Ljubljane za IV. mladinski abonma in
izven
Petek, 23. aprila, ob 15.30: »Andro-
kles in lev« — za I. mladinski abonma
in izven; ob 19.30 isto delo za III. mla-
dinski abonma in izven.
Sobota, 24. -aprila, ob 8. uri: »Andro-
kles in lev« za 4. šolski abonma in
iizven; ob 10.30 isto delo za 2. šolski
abonma in isnren; ob 16. uri isto delo
za 1. šolski abonma in izven
Ponedeljek, aprila, ob 19.30: »Po-
hujšanje v dolini Sentflorjanski« —
gostovanje v Šentjurju.
Pokrovitelj predstave »Pohujšanje
v doUni Sentflorjanski« je »T« Tehno-
mercator Celje
prometne nesreče
NEPREVIDEN DECEK
Voznik osebnega avtomobila BORIS
FRELIH, 29, iz Celja, je vozil po Tru-
barjevi ulici, ko je nenadoma pntekel
predenj 7-letna DANIJEL BRACIC. Če-
prav je Frelih zaviral, je dečka kljub
temu zbil po cestišču. V celjski bol-
nišnici so ugotovili, da ima de<ïek
zlomljeno levo ključnico.
HITROST NA NEPREGLEDNF CESTI
V	Mišjem dolu pri Jurkloštru sta
se srečala voznika osebnih avtomobi-
lov JOŽE FRECE, 23, iz Marija Grad-
ca in ALOJZ GRACNER, 34, iz Ber-
lina. Ker je vozil Frece prehitro, je
v ostrem desnem ovinku trčil v Grač-
nerjev avtomobil, čeprav je Gračner
tik pred trčenjem že ustavil. Škode
na obeh vozilih je za 6.000 dinarjev.
BREZ VOZNIŠKEGA IZPITA
Brez vozniškega dovoljenja je vozil
po Trubarjevem nabrežju v Laškem
STANISLAV JANCIC, 20, iz La.^kega.
Tu je s stranske ceste pripeljal pred
osebni avtomobil kolesar, 8-letnj SIL-
VO VOGA, iz Laškega. Jančič je moč-
no zaviral, vendar je dečka zbil. Pri
padcu Si je Silvo zlomil levo nogo
nad kolenom.
RUMENA LUČ
Po Vodnikovi ulici v Celju je pri-
peljala do semaforiziranega križišča
pri lekarni vozn.ca osebnega avtomo-
bila ZINKA NARAKS, 35, iz Ložnice
in zapeljala v križišče, ko je še .gorela
zelraia luč. Ko pa je pripeljala do pre-
hoda za pešce na Cankarjevi ulici, Si)
je prižgala rumena luč in takrat je
stopil na prehod pešec, IR.letni ZDEN-
KO ŽLAUS iz Frankolovega. Voznica
ga je zadela s sprednjim desnim blat-
nikom in ga je vrglo na pokrov mo-
torja, nato pa na cesto, pri čemer se
je laže poškodoval
POŠKODOVAN KOLESAR
S kolesom na pomožni motor se je
peljal iz Oplotnice proti Grušov^am
JOŽE SITAR, 25, iz štrihove. Na rav-
nem delu ceste v Novem Tepanju ga
je zaneslo in je zapeljal na kup peska
ob cesti ter padel. Nezavestnega in
poškodovanega po glavi so odpeljali
v mariborsko bolnišnico.
POSLEDICE VOŽNJE PO SREDINI
Na Mariborski cesti v Celju se je
zgodila prometna nesreča, ker sta oba
voznika vozila po sredini vozišča. Pro-
ti Celju je vozil s poltovornim avto.
mobilom Ljubljančan STEVAN SAVIC,
39, in sicer tik ob sredinski črti. Na-
sproti pa je pripeljal z osebnim avto-
mobilom MAKSIMILJAN SAVŠEK, 43,
iz Trbovelj, ki je vozil preko sredin-
ske črte in s hitrostjo okoli 100 km
na uro. Prišlo je do trčenja, pri če>
mer je poltovorni avto odbilo s ceste
in se voznik v njem n poškodoval,
osebni avtomobil pa je obrnilo za
180®. Maksimiljan Savšek je bil takoj
mrtev in so ga iz razbitin avtomobila
rešili gasilci. Škode le za okoli 75.000
dinarjev
MEPREVIDNO PREHITEVANJb
Prvi v koloni vozdl je peljal z oseb-
nim avtomobilom NIKOLAJ COKAN,
20, iz Vel. Pirešice, in sicer je v kraju
Socka nameraval zaviti v levo. Ko je
že stal povsem poprek na levi strani
ceste, pa je prehiteval tovornjak, ki
je vozil za Cokanom. voznik osebnega
avtomobila VILJEM KOREN, iz
Celja, ki verjetno ni opazil Cokana,
da zaivija levo. Avtomobila sta trčila,
pri čemer je nastalo škode za 15.000
dinarjev.
AVTOBUS PO LEVI
Voznik avtobusa JANI VEDRA, 40,
iz Celja, je vozil iiz Šempetra proti
Preboldu in pred križiščem v Dolenji
vasi peljal povsem p>o levi strani ce-
ste. Iz nasprotne aneri je pripeljal
z osebnim avtomobilom JOŽE OCE-
PEK, 25, iz Trbovelj, ki se je kljub
zaviranju zaletel v avtobus. Nastalo
je škode za okoli. 5.000 dmarjev.
TRČENJE V PODVOZU
V	podvozu v Pečovniku sta se sre-
čala voznika osebnih avtomc^Mlov MAR-
TIN LOCNIKAR, 35, iz Pečovnika in
JOŽE CANK, 24, iz Celja. Ker je vozdl
Cank prehitro in zaradi tehnične po-
manjkljivosti avtomobila ni uspel
ustaiviti, je trčil v sprednji del Ločra-
karjevega avtomobila in v podporni
zid podvoza, škode na Ločnikarjevem
avtomobilu je za okoli 7.000, na Can-
kovem pa za 15.000 dinarjev.
POTEPANJE PO EGIPTU (3)

Prve dni marca smo
se vozili po reki z jadr-
nicami, ki jim oni pra-
vijo feluke. Moram reči,
da je bilo prav prijet-
no. Pihal je rahel vetnč,
ki je lepo nr.penjal ja-
dra, temperatura zraka je
bila okoli 30 stopinj C,
zato smo si moški slekli
srajce in se prijetno son.
čili; sezuli pa smo si tu-
di čevlje, spodvihali hla-
če in si namakali noge v
vodi, ki je imela prav
gotovo kakih 20 stopinj
C. Ker smo vsi ostali ce-
lih nog, smo prišli do za-
PIŠE: ERNEST REČNIK
ključka, da v Nilu ni kro-
kodilov ... Naš čolnar,
skoraj povsem črn Nubi,
jec, ki se nam je pred-
stavil kot »kapetan« Ah-
met, nam je sicer pred-
hodno zagotovil, da od
Asuanskega jezu navzdol
do izliva ni več krokodi-
lov, pač pa jih je dovolj
nad jezom do izvira.
Egipt je dežela, kjer je
izredno malo padavin.
Spodnji Egipt, h katere
mu spada tudi delta, še
pozna nekaj malega dež.
ja, Zgornji Egipt in Nu-
bija pa sploh nič. Nama-
kalni sistem, ki so ga že
pred več kot 4000 leti
uvedli faraoni, so skozi
vso zgodovino izpopolnje-
vali in ga izpopolnjujejo
še danes. Egiptovski zem-
lji daje danes življenje
22.000 km večjih ali manj-
ših prekopov, ki prina-
šajo žejni zemlji vode
Nila, hkrati pa je tudi
13.000 km drenažnih pre-
kopov, рк) katerih odteka
odvečna voda iz dovolj
namočenih polj. Meja
med namakano in nena-
makano zemljo je izredno
ostra in daje videz, kot bi
bila potegnjena z ravni-
lom. Na eni strani je buj-
na rast z vso silo življe-
nja, na drugi strani je
pesek, brez rasti, brez
življenja.
V zadnjih dneh februar-
ja in prvem tednu marca,
ko smo potovali po Egip-
tu je na poljih klasila pše-
nica, želi so sladkorni trs,
zorelo je proso, nasadi
mandarin in pomaranč so
bili zlatorumeni od zore-
čih sadežev. Iz vlaka In
avtobusa smo videli vrsto
vasi, ki so v primerjavi z
našimi kaj klavrne. Člo-
vek ima občutek, da se
egipčanskemu kmetu aU
felahu, kot mu tam pra-
vijo, življenje od faraon-
skih časov pred tisočletji
do današnjih dni nii bi-
stveno spremenilo. Ker je
zemlja dragocena, so hiše
brez pravega reda stlače-
ne druga ob drugo ob
prašnih cestah, nastlanih
z vsemi mogočimi smet-
mi. Hiše so grajene iz
blata ali iz nežgane, na
soncu posušene opeke
brez kakršnegakoli ometa.
Strehe hiš so ravne in jih
večinoma pjokrivajo le pai-
mani listi ali trstika, ki
ščitijo prebivalce pred
sončno pripeko — padavin
v Gornjem Egiptu prak-
tično ni. Okoli hiš suše
na soncu okrogle pogače,
ki so iz velblodjega ali
kravjega blata, kateremu
primešajo nekoliko slame
— to jim služi za kurivo.
Pri vsaki hiši je kopica
otrok; islamska vera stro-
go, prepoveduje kontracep-
cijo — sicer pa je v svetu
skoraj pravilo, da ima re-
vež-največ otrok.
Iz fevdalnega sistema m
zaostalosti je začel trgati
ielahe pokojni predsednik
Naser, pod čigar vod-
stvom so začeli izvajati
agrarno reformo. Ker je
felahov veliko, so dobiva-
li manjše površine zemlje,
od 5 do 8 fedanov, kar
pomeni v naših merah ne-
kako 2 do 3 ha, ker je
1 fedan okoli 2.000 kv. m.
Obdelovanje zemlje je v
glavnem ročno, kmetijske
mehanizacije smo videli
zelo, zelo malo •— pa saj
je delovne sile dovolj in
še preveč.
Jutranje srečanje z
Luxorjem je bilo po svoje
zanimivo. Na peronu in
postajnih prostorih so kar
na tleh ležali potniki in
sladko spali. Pred posta-
jo so nas čakali kočij a ži
s svojima razmajanimi ko-
čijami, ki so nas odpelja-
li v hotel. Luxor je del
antičnega mesta Tebe. ki
so bile glavno mesto sta-
rega egiptovskega imperi-
ja. Danes je tu mesto z
nekaj nad 30.000 prebival-
ci na desnem breg-u Nila,
ki žive v glavnem od tu-
rizma; zgodovinskih zna-
menitosti je na pretek,
poleg tega pa je še odlič-
no prezimovališče z izred-
no prijetnim podnebjem.
Po zajtrku smo se z
ladjo odpeljali na levi
breg Nila, od koder smo
nadaljevali vožnjo z avto-
busom do Doline kraljev.
Vladarji 18., 19. in 20. di-
nastije so sd tu v podzem-
nih skalnih votlinah ure-
dili svoje grobove. Ogle-
dali smo si grobove treh
faraonov, vseh raziskanih
grobov je zaenkrat 64, raz-
iskovalna dela pa so še
zmeraj v teku; domneva-
jo, da je vseh grobov 124.
V grobove vodijo strme
stopnice, ki se končujejo
v predprostoru, iz katere
ga so prehodi v več dru-
gih prostorov. V zadnjem
izmed teh prostorov je
granitni sarkofag s kralje-
vo mumijo. Zidovi hodni-
kov, stene sob in stebrov-
je je bogato okrašeno z
barvnimi slikami, hie-
roglifi (to je pisava starih
Egipčanov) in reliefi, ki
prikazujejo razna dela, ča-
ščenje in prinašanje daril
faraonu. Vsi grobovi, ra-
zen Tutankamonovega so
bili izropara še preden so
jih odkrili arheologi.
Iz Dohne kraljev smo se
odpravilii na ogled temp-
lja smrti kraljice Hače-
psut, ki je zgrajen v treh
terasah in prislonjen v
mogočno skalno gorovje.
Tempelj ima izredne steb-
riščne dvorane, okrašene
z bogatimi slikami in reli-
efi ter popisane s hiero-
glifi. Pred vhodom v tem-
pelj smo videli tablo, na
kateri je pisalo, da resta-
vratorska ah obnovitvena
dela v okviru UNESCA,
to je organizacije Združe-
nih narodov za znanost ш
kulturo, opravljajo Polja-
ki.
(se nadaljuje)
MALO VEČ KOT Niči
Kopalna sezona se bliža.
Nekateri, ki jim je vroče, se
že namakajo v toplih mor-
jih in tudi na Jadranu. Toda
nežni spol skrbi predvsem,
kaj je novega v kopalni mo-
di, Resno se manjšajo te
skrbi. Kmalu jih bo samo še
za pedenj blaga. Takle ko-
stim, ki je na našem dekle-
tu pod tušem, je še kar spo-
doben. Iz Japonske prihaja
kopalna moda dveh rut. Eno
ruto si kopalka priveže čez
prsi, drugo čez boke. »Gor-
je«, če se vozel razveže, ja-
dikujejo moralisti, »ko bi se
le«, priželjku.iejo vsi ostali
normalni moški. Počakajmo
še kakšno leto, pa bodo gle-
de kopalne mode preč vse
skrbi.
MANJ SOLI
Belgijci so pričeli uživati
manj slan kruh. Namreč, ko-
ličino soli v kruhu bodo po-
stopoma zmanjševali do 1.
julija 1978. leta, dokler ne
bo dosegla dva odstotka v
odnosu na prejšnje tri. Po
pisanju belgijskega časopisa
Monitor ta ukrep ne bo me-
njal okusa kruha, vendar bo
mnogim Belgijcem pomagal
pri zmanjševanju visokega
krvnega pritiska, ki je v ve-
liki meri posledica uživanja
večjih količin kalcijevega klo.
rida. V bodoče ne bo manj
slan samo kruh, temveč tu-
di vsi ostali izdelki belgij-
skih pekam
»No, si svoj zobobol že
prebolel?«
»Ne, še ne čisto.«
»In kaj še kljuva?«
»Zobozdravnikov račun!«
Prva: »Ce me moj za.
ročenec , na naslednjem
randiju ne bo poprosil
za mojo roko, potem se
mi lahko zahvali, da sem
bila tako „dolgo njegova
ljubica.«
Druga: » Saj sem vedela,
da je Peter vljuden fant.
Se ti je zahvaUI, ali ne?«
Prva: »Strašno! Zvedela
sem, da me moj mož va-
ra s svojo tajnico.«
Druga: »Lažeš, hočeš me
samo narediti ljubosum-
no!«
RILCOMET
Na Tajskem je menda naj-
več dresiranih slonov name-
njenih za delo, kajti tam je
ta močna žival še vedno ne-
pogrešljiva delovna sila v
gozdovih, kjer vlačijo k re-
kam dragocen les.
Toda slon je pametna ži.
val in se da naučiti tudi česa
drugega, kar je menda vsa-
kemu znano, kdor je kdaj
obiskal kakšen dober cirkus.
No, na Tajskem prirejajo s
sloni pravcati »nogomet«, ki
pa ga moramo, če smo do-
sledni, imenovati rilcomet,
S svojimi dolgimi trobci se
debelokoži večtonski igrald
podijo za žogo, ki je seved^
precej večja, kot tista ze
človeške žogobrce. Seveda oí
takšnem »nogometu« bobq
zemlja na stadionu, pri'recÄ
tev pa je namenjena pred-
vsem turistom, ki jim je
Tajska vse pogostejši ciij.
Na našem spodnjem pc\
snetku je prizor s stadiona
v Surinu.
NOVI TEiDNIK — Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško, Slov. Konjic«
Šentjur, Šmarje pri Jelšah in 2alec — Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161; Naročnina in oglasi: TT
V. kongresa 10 — Glavni in odgovorni urednik: Bojan Volk; tehnični urednik: Drago Medved — Redakcija: Milan B'
žič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milan Seničar, Brane Stamejčič, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Milenko Stri
šek,. Tone Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga CGP »Delo«, Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posi
mezne številke 3 din — Celoletna naročnina 120 din, polletna 65 din, četrtletna 35 din. Za inozemstvo je cena dvojn'
Tekoči račun 50102-^)1-20012 CGP »Delo« Ljubljana — Telefo n: 22-.Ч69 , 23-105, oglasi in naročnina 22-800.