KRANJ - 25. APRILA 1962 ŠTEVILKA 4 Ureja uredniški odbor: Mirko Brezar, Franc Celestina, ing. Meta Duhovnik, Štefan Gruber, Vladimir Lah, Jožica Kerstein, ing. Cvetka Maks in, Anton Naglič, Miran Riž- GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE GUMIJEVIH IZDELKOV SAVA KRANJ Letos bomo volili organe upravljanja ekonomskih enot in celotnega podjetja Jutri bomo volili najboljše | Večmesečne priprave za volitve v nove organe delavskega upravljanja so končane. V četrtek, 26. aprila bomo volili m v nove organe upravljanja posameznih ekonomskih enot in v skupščino podjetja. Člani Gumarskega izobraževalnega m centra in Gumarskega instituta, dijaki Tehniške gumarske gj šole in učenci Gumarske šole pa bodo volili predstavnike gH v svete Gumarskega izobraževalnega centra in Gumarskega gg instituta. Pred nami je torej prav gotovo sedstva zborov delavcev posamez-eden najpomembnejših dogodkov, nih ekonomskih enot ter izvolili Izbrali bomo najboljše delavce v iz njihovih vrst za vsako ekonom-delavske svete, oziroma v pred- sko enoto enega, dva ali tri dele- Šport zaradi razvedrila in rekreacije Na pobudo izvršnega odbora rin- dcmčlanski pripravljalni odbor, ki dihalne podružnice in na pobudo bo skupaj s socialno službo v ka- J .... . . . športnih delavcev v podjetja se je dro-vsko-socialnem sektorju _ ter v Izvollh fivoje delavske evetG’ zbralo v četrtek, 19. aprila v učil- sodelovanju s posameznimi športni nico obrata 1 okoli dvajset šport- mi delavci v podjetju pripravil te nih delavcev. Pogovorili so se o politiki športnega udejstvovanja, o oblikah dela ter o tem, kako v bodoče razvija.ti športno življenje v našem podjetju. Imenovali so je- 'lllllllllllllllllllllllllllllll!llllllllllllllllll!llllllllllllllll|lil||||||||||i K letošnjemu 1. maju ( Še tri dni nas loči od letos- = njih prvomajskih praznikov. 1 Ponavadi govorimo ob tej pri- = liki o pomenu tega praznika ^ delovnih ljudi širom po svetu,. ^ mi pa smo se nameniti sprego- §j voriti raje o tem, kako name- % ravamo preživeti letošnje praz- |j nične dni. s Kakor veste, so pripravili na- 3 ši mladinci za soboto po 12. s tiri, ko bomo prenehali z de- H lom, skromno proslavo. Le-ta = bo v koncertni dvorani Delav- = skega doma v Kranju. Potem p pa se bomo razšli za nekaj dni 3 in vsak po svoje izrabili prosti |1 čas. Ko smo vprašali nekatere || naše ljudi, kaj predvidevajo za E praznike, kako jih bodo preži- 3 veli in kaj pričakujejo od njih, M so odgovarjali najrazličneje. 3 Francka Mesec, ki dela v EE ff tehnični izdelki, pravi takole: ■ »če bo lepo vreme, bova šla 3 s sinom za dva dni na Krva- || vec, ven v naravo, da si malo || oddahnem in da pozabim na vsakdanje skrbi. Preostali čas š pa bom porabila za domače posle, kakršnih gospodinji nik- 3 dar ne zmanjka ...« Miro Hribljan iz premazoval- j niče je vnet vrtičkar, zato se |j je odločil, da bo čez praznike 3 doma. Takole nam je pnipove- s doval: g »... Pri petčlanski družini si g pač ne morem privoščiti kake- g ga daljšega izleta. Bom v krogu 3 svojih domačih, nekaj časa pa 3 bom porabil na vrtu. Veste, g imam kakih 150 kvadratnih me- 3 trov zemlje in prav sedajle bo 3 čas za saditev krompirja ...« ; (Nadaljevanje na 2. strani) = gate v skupščino podjetja kot najvišji organ upravljanja v Tovarni gumijevih izdelkov Sava. Poglejmo torej, kako bodo potekale volitve!? Kakor veste, bomo imeli odslej v našem podjetju 25 ekonomskih enot. Glede na število zaposlenih delavcev v posameznih ekonomskih enotah boste volili v skupščino podjetja po enega, dva ali tri delegate iz vrst tistih sodelavcev, ki jih boste v petek tudi izvolili v delavske svete, ozir. predsedstva zborov delavcev svojih ekonomskih enot. Ker nekateri morebiti še ne veste, koliko sodelavcev boste volili v svoje delavske svete, oziroma v predsedstva zborov delavcev svoje ekonomske enote in koliko delegatov v skupščino podjetja, nekaj besed najprej o tem! V tistih ekonomskih enotah, ki štejejo več kot 60 delavcev, boste in sicer: valjarna I 11 delavcev, stiskama 11, tehnični izdelki 13, pnevmatikama I 13, valjarna II ekonomskih enotah boste izvolili iz vrst sodelavcev, ki jih boste izvolili hkrati tudi v svoje delavske svete, še delegate v Skupščino podjetja, in sicer: valjarna I (Nadaljevanje na 2. strani) Med odmorom na občnem zboru sindikalne podružnice se je razvila »privatna« ▼ razprava 11 mimiš 2. stran: 0 Nekaj besed na račun študijskih dopustov z našimi avtobusi 0 NA ROB! 3. stran: 0 To so naši kandidati 0 BRALCI NAM PIŠEJO 0 Vrhničani so nam napovedali tekmovanje 4. stran: 0 Si se že odločil, kako in kje boš preživel dopust? 0 Proizvodni načrt smo izpolnili v marcu 106,97 % 9. stran: 0 Čuvajmo vid! 0 PERSONALNE VESTI 0 Drugi o nas . .. 0 Humor v delovni obleki 10. stran: 0 Mladinske delovne brigade so ena najuspešnejših oblik zbliževanja mladih 0 Stari smo 12. let... 11. stran: 0 SVETUJEMO ABC ZA DOM 0 Nagradna križanka 12. stran: 0 CE bi ne bilo teh nesrečnih »ribic« 0 Za ali proti lastnemu športnemu društvu 0 Smučarji so se dobro odrezali, toda ... 0 »Sava« premagala Duplje in »Storžič« Ll podroben plan za prihodnost z ffkci,ja Vrhmka 11. Upoštevajoč jasnim predračunom za tekoče^ leto. stevll° zapoelerllh v Posameznih V razpravi so posamezniki do- sledno zagovarjali tezo, naj služi športno življenje v podjetju prvenstveno razvedrilu in rekreaciji kar največjemu številu članov kolekitva. Za.to bo ■ bodoči koordinacijski odbor pri skupščini podjetja skrbel predvsem za raz-(Nadaljevanje na J. strani) 1 ▼ Občnemu zboru je prisostvovala tudi Pepca Jež, predsednica Občinskega sindikalnega sveta Kranj Kaj lahko rečemo o minulem občnem zboru sindikalne podružnice? Zaključki letošnjega občnega zbora sindikalne podružnice 0 Od letošnjega občnega zbora sindikalne podružnice je minilo že ga podružnica s svojimi člani 0 skoraj mesec dni. Zaradi kasnega izida lista smo se odločili opravlja. Odraža naj doseženo O spregovoriti samo o sprejetih zaključkih, ki bodo vodilo pri delu stopnjo družbeno-političnega in 0 novemu izvršnemu odboru. ekonomskega razvoja podjetja, ko Občnemu zboru, ki je bil 25. Bodoče naloge sindikalne po- ni več mesta za šablonsko in eno- stransko delo. (Nadaljevanje na 4. strani) Posvetimo skrb trošenju sredstev « (FRANC GOLOB — PNEVMATIKARNA II) — Razmere v jugoslovanskem in svetovnem gospodarstvu nas vse resneje opozarjajo, da moramo s sredstvi umno in razumno upravljati ter jih nalagati predvsem tja, kjer se hitro vračajo. Zato bomo morali v bodoče že bolj kot doslej paziti, za kaj in kako trošimo denar. Volitve v organe upravljanja, ki so pred durmi, predstavljajo v resnici velik korak naprej v decentralizacij i podjetja in delavskega upravljanja na sploh. Le- marca, je prisostvovala med dni- družnice naj odražajo prelomni-gimi gosti tudi predsednica Ob- co za vse politično delo, ki naj činskega sindikalnega sveta Pepca Jež, ki se je v razpravi po poročilu predsednika podružnice v minulem obdobju Staneta Kaltene-karkarja dotaknila predvsem vprašanja rekreacije delovnega človeka v vse hitrejšem življenjskem tempu in v času, ko zahtevamo od slehernega člana kolektiva vedno več. Upoštevajoč dejstvo, da je bil lenošnjj občni zbor sindikalne podružnice prav v obdobju, ko Pred nami je obširna in zahtevna nju produktivnosti, ter v izboljša-stoje pred kolektivom velike na- rekonstruikcija podjetja. Zanjo smo nju izbire in same kvalitete proiz-loge, zlasti kar zadeva nadaljnjo se odločili, ker je naša prihodnost vodov. Ker bomo potrebovali veli-rekonstrukcijo tovarne ter reor- samo v razširjeni reprodukciji, to ko denarja, ker se bpimo morali od-ganizacijo podjetja in delavskega je v povečanju proizvodnje na ra- zaradi rekonstrukcije marsiče-upravljanja, je občni zbor spre- čun proizvodnih zmagljivositi, mo- mu na ra£un družbenega standar-jel določene sklepe. dernizacije proizvodnje, poveča- ^ budno pazimo na V5akcm kora_ ku, vsak na svojem delovnem mestu, da bo izmeta kar se da malo, da stroje in material najboljše izkoristimo in da po nepotrebnem ne izgubljamo dragocenega časa. Tudi organi upravljanja — bodoči delavski sveti in vsi ostali zbori delvacev po ekonomskih enotah in skupščina ' podjetja naj Bolj kot kdaj koli prej pretehtajmo... (DUŠAN REBOLJ — KSS) — organu delavskega upravljanja — Zanje smo se odločili na predvo- v skupščini podjetja, in kdo bodo lilnih zborih sindikalnih podod-tisti delavci, ki nas bodo vodili borov. Poudarili smo potrebo, naj pri odločanju o prObelmih, te- bodo bodoči delegati skupščine žavah, nalogah in sploh o vsem podjetja hkrati tudi člani detav- gospodarjenju znotraj svojih eko- skih svetov ali predsedstev zbo- PosveUjo temu vprašanju veliko tos bodo kolektivi posameznih nomskih enot. rov delavcev ekonomskih enot, skrb. Tako bomo pospešili razvoj ekonomskih enot prvič odločili, Kandidati za delavske svete ali kjer kandidirajo. Zakaj? podjetja, hkrati pa najbolje doka- kdo bodo tisti delavci, ki bodo za- za predsedstva zborov delavcev Odgovor je jasen! Naloge dele- zali, da smo razumeli svojo vlogo stopali naše želje, potrebe, ob- ekonomskih enot in kandidati za gatov posameznih ekonomskih in mesto, ki nam pripadata kot vezanosti in načrte v najvišjem skupščino podjetja so že znani. — (Nadaljevanje na 4. strani) proizvajalcem in upravljavcem! K letošnjemu l.maju (Nadaljevanje s 1. strani) Tudi Tončka Urbanček namerava v naravo. Kakor vsako leto, tako bo šla tudi letos na Krvavec. »Rada hodim v hribe, zlasti če je družba vesela,« je pripomnila, in še dodala: »... če pa bo dež, se bom vsaj naspala _« Peter Verbič iz pnevmatikar-ne I pa ima letos precej v načrtu. V četrtek bo še delal, potem pa bo vzel dopust. V soboto bo za pričo, ko se bo ženil bratranec. Sicer pa računa na izlet na Jošta. Ko je govoril o zadnjem dnevu majskih praznikov, je še pridal: »Na koncu pa ne bo škodilo, če malo poprimem doma pri pospravljanju stanovanja ...« Še in še bi lahko naštevali načrte, želje, prvomajske navade in oblike preživljanja prostih dni. Vendar je že povedano dokaz, da bodo bližnji prazniki res prazniki delovnega človeka. Zatorej Francka, Miro, Tončka, Peter in vsi ostali člani kolektiva, preživite proste dni kar se da prijetno, v krogu svojih domačih in prijateljev. 5 V četrtek pa spet nasvide- s njev tovarni! 3 Urednik |§ lliilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllillllllllllllli” Nekaj besed na račun študijskih dopustov (FRANC KRNIČAR — PNEV MATIKARNA II) — V vsakdanjem življenju zadeva človek tu in tam tudi ob najrazličnejše probleme. Tam, kjer so taki problemi sploš nega značaja, kjer torej zadevajo več ljudi, so vzroki lahko objektiv ni ali pa neobjektivni. Eno takih vprašanj, okrog katerih je že Itta rsikomu nekoliko zavrela kri, je tolmačenje določil, ki zadevajo ko riščenje izrednega dopusta v študijske namene, zlasti za slušatelje Tehniške gumarske šole. Ker se okrog tega često zatikajo dobri o dnosi, nekaj besed, ki naj pripomorejo k rešitvi problema! Medtem ko lahko rečem zase in še za nekatere sošolce, da smo lahko svoj pripadajoči študijski dopust izkoristili tako, kakor je bilo najboljše za nas in za podjetje, se nekateri drugi slušatelji Tehniške gumarske šole pritožujejo, češ da imajo v svojih oddelkih precejšnje težave zaradi nepravilnega tolmačenja določil, ki so jih sprejeli organi delavskega uprav- Naši gradbeniki zagotavljajo, da bo samski dom že letos nared za selitev Ijanja našega podjetja o študijskih dopustih. O družbenem načrtu kranj-ske komune je spregovoril " podpredsednik Občinskega ljudskega odbora Kranj Lojze Založnik Po pogodbi o šolanju, ki smo jo slušatelji Tehniške gumarske šole sklenili z našim podjetjem, se glasi eno od določil med drugim tudi takole: ». .. da bo podjetje za čas šolanja odobravalo 14 dni izrednega letnega plačanega dopusta za študijske namene. . .« Študijski dopust smo prvikrat izkoristili v lanskem letu, to je v letu 1961 za prvo leto šolanja v skladu s posameznimi izpitnimi roki. V koledarskem letu 1962 pa se je zataknilo v oddelku tehnične kontrole, kjer so mnenja, da velja določilo, ki govori o študijskih dopustih, samo za drugo in tretje leto šolanja, in da so slušatelji torej izkoristili letošnji študijski dopust že lani. Obrazložitve so torej različne in razumljivo je, da so zaradi takega tolmačenja nekateri slušatelji Tehniške gumarske šole prizadeti ter oškodovani. Zato vprašujem, zakaj so tolmačenja tako različna in zakaj niso razumljivejša? Upam, da nam bodo pomagali z jasnimi odgovori tovariši, ki določila in sklepe organov upravljanja dobro poznajo in pravilno tolmačijo ...! UREDNIŠTVO ODPIRA OB SPROŽENEM VPRAŠANJU RAZPRAVO IN BO VESELO SLEHERNEGA DOBRONAMERNEGA PRISPEVKA V POJASNILO IN ODGOVOR NA ZASTAVLJENO VPRAŠANJE! Z občnega zbora gasilcev člani našega Prostovoljnega gasilskega društva so se zbrali 10. februarja na rednem letnem občnem zboru. Pregledali so uspehe in neuspehe svojega dela v preteklem obdobju ter se pogovorili o svojih bodočih nalogah. Zboru sta prisostvovala med gosti tudi tehnični direktor podjetja ing. Helmut Turzansky ter zastopnik Občinske gasilske zveze ing. Kimovec. O delu gasilcev v Savi je spregovoril Slavko Celestina. Poudaril je koristnost prostovoljnega gasilskega voda, ki je nekajkrat prav uspešno posredoval ter zadušil požar že v kali. Nanizal je tudi nekatere slabosti, kritično ocenil posamezne akcije, proslave in tekmovanja, katerih se je vod udeležil. Za uspehe gre zahvala vsem članom društva. V živahni razpravi se je ing. Turzansky zahvalil članom društva v imenu celega kolektiva za uspešno posredovanje v samih primerih nevarnosti in poudaril, kolikšne važnosti je delo prostovoljnega gasilskega voda. Zbor so pozdravili tudi predstavniki mladinske organizacije, ing. Kimovec ter zastopniki političnih in družbenih organizacij. Orodjar obra- ta II je nakazal problem, ker nekateri člani kolektiva podcenjujejo požarnovarnostne predpise. Tako na primer nekateri obešajo obleke kar na ročne gasilne aparate, Tflia le-teh sploh |ni moč videti in v primeru potrebe takoj uporabiti. Predstavnik obrata III iz Vrhnike je nakazal potrebo (ega našega mladega obrata po nekaj ročnih gasilnih aparatih. Na zboru so izvolili nov desetčlanski upravni odbor, kateremu bo predsedoval Janko Florjančič iz mehanične delavnice. Ena poglavitnih nalog vodstva v bodoče bo vključiti v društvo kar se da veliko novih članov, saj je očito, da se je le-to zadnje čase zmanjšalo in da je večina sedanjih članov iz električne in mehaničnih delavnic. Jutri bomo volili najboljše Predvsem za tiste, ki se vozijo na delo in z dela z našimi avtobusi Da bo nejasnostim konec in da bomo vedeli vsi za določilo, ki jasno govori, kdaj imajo člani kolektiva, ki stanujejo v petkilome-tnskem pasu od podjetja in se vozijo na delo s tovarniškimi avtobusi, pravico do takega prevoza, objavljamo pojasnilo oddelka za socialne službe: S pričujočim pojasnilom dopolnjujemo obvestilo z dne 17. aprila, s katerim smo obvestili vse člane kolektiva, ki prebivajo v petkilometrskem pasu računajoč oddaljenost od poslovne enote našega podjetja, v kateri delajo, dn M se vozijo na delo in z dela z javnimi prevoznimi sredstvi, da v poletnih mesecih — maj, junij, julij in avgust — nimajo pravice do povračila potnih stroškov. Znano je, da vsebuje taka določila 75. člen Pravilnika o delitvi osebnih dohodkov! Ker sta tovarniška avtobusa obratovala v petkilometrskem pasu, velja omenjeno določilo tudi za tiste člane kolektiva, ki so se vozili na ta način na delo in z dela. Vse prevozne stroške nad 600 dinarjev oziroma nad 300 dinarjev je namreč krilo podjetje, v tem primeru seveda v obliki prevoznih uslug. Prav zato ne more biti izjem. Ce pa bi take izjeme dopustili, bi bilo to iz širšega kolektivnega gledišča in iz stališča onih članov kolektiva, ki so se vozili na delo in z dela s prometnimi sredstvi drugih podjetij, popolnoma nepravilno. Seveda pa ne gre samo za to. Gre namreč za širše kolektivne interese. Znano je, da bo tudi letos tovarniški avtobus vozil letovalce našega kolektiva na oddih v počitniški dom v Crikvenico. Pred nedavnim pa je tudi iniciativni odbor za šport in rekreacijo v podjetju, ki bo deloval pri skupščini podjetja, na prvem razširjenem sestanku sklenil prirejati zlasti v poletnem času za člane kolektiva eno in dvodnevne izlete. Na se- stanku so tudi poudarili, da morajo biti zato tovarniški avtobusi zlasti v tistem času izključno namenjeni tej dejavnosti. Smatramo namreč, da je oddih in rekreacija s poudarkom na smotrnem oddihu in razvedrilu po napornem delu v sedanjem času važno in pomembno vprašanje. To ni samo osebni problem posameznika, temveč tudi ekonomski problem celotnega kolektiva. Ključ za dvig storilnosti bo namreč treba iskati vedno bolj in bolj tudi ob pomoči takih in podobnih oblik, to je oddiha in rekreacije! To so torej mnogo širši interesi, ki prav gotovo odtehtajo interese manjšine. Zaradi tega v štirih poletnih mesecih — maj, junij, julij in avgust — ni moč prevažati člane kolekitva na delo in z dela s tovarniškimi avtobusi. (Nadaljevanje s 1. strani) 2 delegata, stisikarna 2, tehnični izdelki 3, pnevmatikama I 3, valjarna II 2, pnevmatikama II 3 in konfekrija Vrhnika 2. V tistih ekonomskih enotah, ki štejejo manj kot 60 delavcev, boste izvolili namesto delavskih svetov ekonomskih enot predsedstva zborov delavcev. Taka .predsedstva bodo sestavljali poleg predsednikov in tajnikov lahko še predsedniki komisij, za katere ste se na predvolilnih sestankih odločili. Predsedstva in po enega delegata v skupščino podjetja bodo volili vsi tisti Sani kolektiva, ki delajo v eni izmed naslednjih ekonomskih enot: Roto-cure, prevleka valjev, premazo- valnica, transport, gradbena skupina, mizarska delavnica, mehanična delavnica I, mehanična delavnica II, električna delavnica I in II, energetika I in II, službe za organizacijo' proizvodnje, sekretariat, kadrovsko-s(x:. službe, nabavna služba, prodajna služba, finančna služba, organizacijsko-analitična služba in delavska restavracija. Istega dne, ko -bomo volili delavske svete, oziroma predsedstva delavcev ekonomskih enot in de- Na občnem zboru gaslicev je y govoril tudi tov. Petrič Za Dom gorenjskih gasilcev smo zbrali 66000 din (IVAN PETRIČ - SEKRETARIAT) — Po vsej Gorenjski so pobirala gasilska društva in prostovoljne gasilske čete prispevke za Dom gorenjskih gasilcev v Kranju. Če bo šlo vse ipo sreči, bo otvoritev kmalu in če bo tako, potem smo pripomogli k temu tudi člani kolektiva Tovarne gumijevih izdelkov »Sava«. Ste mar pozabili, ko smo pred mesecem dni pobirali prostovoljne prispevke za dom? Ne! Potem vas prav gotovo zanima, koliko smo vsega skupaj nabrali. Bilo je natanko 66 tisoč 472 dinarjev. Vsem članom kolektiva, ki so se odzvali naši nabiralni akciji, se na tem mestu v imenu vseh članov našega društva najlepše zahvaljujem! Obilo milnice in roke si do komolcev umijem... Doslej sem obravnavala v tejle rubriki samo naše slabosti in drobne spodrsljaje. Danes pa naj spregovorim besedo ali dve na račun naše osebne higiene, oziroma nehigiene . . . Sicer pa kar z besedo na dan! Gre za umivanje rok pred malico. Bolj redki so med nanti namreč tisti, ki stopijo pred od- hodom v okrepčevalnico ali pred jedjo do umivalnika in si umijejo roke. Če ne verjamete, pa poglejte takole malo po omizjih v naših jedilnicah! Tudi sama sem nekajkrat ze pogledala sem in tja. Priznati moram, da jedo nekateri z umazanimi, neumitimi rokami. Zato se ne bi čudila, če kdo zboli ali se celo zastrupi. Seveda pa so tudi izjeme. Ena takih je na primer Stana Reš, ki dela v oddelku za tehnične izdelke. Zalotila sem jo Izadnjič pri umivalniku in opazovala, kako si je več minut umivala roke. »Veste*, me je poučila, »obilo milnice in roke do komolcev umiti, predno se pripravim k malici! To je v našem poklicu neizogibno!« Kaj, ko bi jo posnemali mi vsi? ŠIVANKA legate v skupščino podjetja, bodo volili člani Gumarskega izobraževalnega centra in Gumarskega instituta ter dijaki Tehniške gumarske šole in učenci Gumarske šole predstavnike v svet Gumarskega instituta, oziroma v svet Gumarskega izobraževalnega centra. Delavci v našem prodajnem omrežju pa bodo volili predstavnike za zbor delegatov trgovskega omrežja. Kolektivi trgovskih poslovalnic bodo hkrati volili tudi upravni odbor trgovskega omrežja. Kakor torej vidite, bomo imeli v našem podjetju torej sedem delavskih svetov ekonomskih enot, v katerih bo skupaj 85 delavcev, 18 predsedstev zborov delavcev z najmanj 36 delavci ter poleg dveh svetov in zbora delegatov trgovskega Omrežja še Skupščino podjetja, ki bo štela 37 delavcev. To so naši kandidati Za nas je zanimiv tudi izvoz (IVAN PINTAR - MEHANIČNA DELAVNICA I) - Ko smo pred tremi tedni tudi v našem podjetju razpravljali o predlogu družbenega načrta kranjske občine za leto 19G2, smo se menili predvsem o nalogah naše tovarne. Kakor veste, simo predvideli letos izvoziti za 57 milijonov 939 tisoč deviznih dinarjev različnih proizvodov. To je za 139,4 odstotka več kot lani, ko smo izvozili za 24 milijonov 204 tisoč deviznih dinarjev. Mislim, da podrobneje ni potreba govoriti, zakaj je za nas izvoz nujnost! Naj bom kratek: Ker smo navezani na uvoz surovin in to predvsem iz zapada, moramo imeti čvrsto valuto - dolarje ali funte. Do teh pridemo le, če uspemo izvažati svoje izdelke v zapadnoevropske države in države s čvrsto valuto. Da pa je to težko zaradi izrednih zahtev po kvaliteti, menim da ni treba posebej poudarjati. Ce hočemo torej letos nemoteno proizvajati in izpolniti po občinskem družbenem načrtu svoje obveznosti, to se pravi, da bomo povečali obseg proizvodnje v primerjavi z lanskim letom za 11 odstotkov, moramo zagotoviti predvsem stalno dobavo kavčuka in drugili uvoznih surovin... Za to pa potrebujemo devize. Ce bomo proizvajali kvalitetne izdelke in če bodo le-ti všeč kupcem na za- padli, potem bomo izvozne obveznosti izpolnili ter prišli hkrati tudi do prepotrebnih deviz. Seveda vse to ne zavisi samo od peščice ljudi, kakor mislijo nekateri. Prav od nas vseh in od vsakega posameznika zavisi, ali bomo prevzete obveznosti izvršili, ali jih bomo presegli, ali pa ostali precej pod njimi!? A Takole gumira tekstil d* v valjarni Lojze Starc (Nadaljevanje s 1. strani) vijanje masovnejsih oblik športnega udejstvovanja, kot so strelstvo, sankanje, izletmstv-o, hkrati pa skupaj s socialno službo kadrovsko-so-cialnega sektorja in s posameznimi Športnimi delavci — organizatorji prirejal najrazličnejša medobratna tekmovanja, športna srečanja elanov našega kolektiva s športniki drugih podjetij ter vsklajeval izkoriščanje po predračunu odobrenih denarnih sredstev in naših treh avtobusov za izlete in obiskovanja najrazličnejših prireditev. Pred nami je obširna in zahtevna rekonstrukcija podjetja. Zanjo smo se odločili, ker je naša prihodnost samo v razširjeni reprodukciji, to je v povečanju proizvodnje na račun proizvodnih zmogljivosti in modernizacije proizvodnje. Na razgovoru v sredo so sklenili, da bodo izdelali najprej podrobno analizo razširjenosti posameznih športnih panog v našem Kakor veste, bomo na jutrišnjih volitvah v organe delavskega upravljanja volili hkrati v delavske svete odnosno v predsedstva zborov delavcev posameznih ekonomskih enot in v skupščino podjetja, to je v centralni organ upravljanja, v katerem bodo predstavniki posameznih ekonomskih enot. Na predvolivnih sestankih po posameznih ekonomskih enotah so bili izbrani in predlagani kandidati za organe upravljanja v enotah samih in za skupščino podjetja. Ker bi radi pripomogli h kar najboljšemu poteku samih volitev in ker bi radi pomagali prav vsem članom kolektiva pri tekmovanju za najboljše ekonomske enote na volitvah, smo se odločili objaviti po posameznih ekonomskih enotah sezname kandidatov, hkrati pa navesti, koliko članov bo treba voliti v delavski svet odnosno v predsedstvo zbora delavcev in koliko delegatov v skupščino podjetja. Valjarna I: Volišče bo v pisarni valjarne I — v delavski svet bodo volili 11 članov, v skupščino pa 2. podjetju ter raziskali vse možnosti za vključitev večjega števila članov kolektiva v posamezne panoge in dejavnosti. Taborniki na primer ze letos prav zares računajo na ureditev doma na Joštu. Le-*ta bi sluzil članom kolektiva za nedeljske izlete na Jošta, tabornikom za razne tečaje in taborjenja, športnikom pozimi za prenočevanje, ko bi na bližnjih strminah vadili na smučeh ali pa se urili v sankanju, itd. Ljubitelji planin pripravljajo že z majem enodnevne izlete za člane kolektiva in njih svojce v Tamar, na Snežnik, itd. Prevoz nameravajo zagotoviti z našimi avtobusi za malenkostne stroške. Mladina se resno pripravlja na dograditev rokometnega igrišča ob bodočem samskem domu na Gašteju, ljubiteljem rokometa in vse številnejšim simpatizerjem pa skuša omogočiti prisostvovanje rudi tistim tekmam, ki niso v Kranju. Bodoči koordinacijski odbor bo vsklajeval medsebojna srečanja športnikov sorodnih podjetij in omo'gočil obiske ter prisostvovanja takim tekmovanjem tudi članom kolektiva, ki se sami v športu aktivno ne udejstvujejo. Če bo med člani kolektiva dovolj zanimanja, bo koordinacijski odbor pripomogel k najrazličnejšim med-obratnim srečanjem v šahu, namiznem tenisu, kegljanju, streljanju, itd. Za ljubitelje tenisa bo skušal rezervirati na teniških igriščih določene dni v tednu in za začetek nabavil nekaj reketov ter žog... Kakor vidite, so načrti precej smelo zastavljeni in široki. Od samih športnikov, koordinacijskega odbora in strokovnjakov pa zavisi sedaj, koliko bodo vse to uspeli uresničiti. Če je tudi volje toliko, kolikor je bilo predlogov, potem uspehi ne bodo izostali! (BLAŽ STUDEN — GUMARSKI IZOBRAŽEVALNI CENTER) — V obratu Vrhnika so se temeljito pripravili na jutrišnje volitve v organe delavskega upravljanja. V četrtek, 12. aprila so imeli krajši predvolivni sestanek, katerega so se udeležili tudi nekateri člani kolektiva, ki delajo v obratu I. V uvodnih besedah je tov. Štefan Horvat v kratkem orisal namen samega sestanka in poudaril vlogo proizvajalcev kot neposrednih upravljavcev v našem družbenem dogajanju. Opozoril je prisotne, naj dobro premislijo, koga bodo predlagali v svoj delavski ‘■"et in koga v skupščino podjetja. Kandidati za delavski svet so: Anton Perš, Tomaž Zupan, Alojz Gornik, Alojz Starc, Jože Kordež, Jakob Ajdovec, Jernej Kozjek, Karol Tušek, Franc Erleznik, Niko Luthar, Franc Žigon, Franc Gros, Ivan Kožuh, Milka Urekar, Mirko Cujiič, Ivan Vrtačič, Alojz Kopina, Franc Godnič, Tilka Magdič, Marjan Pečar, Franc Poljika, Janez Klemenčič in Henrik Weisseisen. Kandidati za skupščino so: Alojz Starc, Jože Kordež, Janez Klemenčič, Jakob Ajdovec in Ivan Kožuh. Stiskama: Volišče bo v pisarni stiskarne — v delavski svet bodo volili 11 članov, v skupščino podjetja pa 2. Kandidati za delavski svet so: Janko Bajt, Vinko Režek, Marjan Gruden, Janko Benedičič, Peter Trfila, Ivanka Žigon, Franc Celešnik, Greti Beton, Ema Mladenovič, Stane Omers, Franc Mali, Jože Stenovec, Franc Skrjanc, Ivan Podakar in Alojz Kokalj. Kandidati za skupščino so: Janko Bajt, Vinko Režek in Marjan Gruden. Tehnični izdelki: Volišče bo v pripravi dela — v delavski svet bodo voliti 13 članov, v skupščino podjetja -pa 3. Kandidati za delavski svet so: Vule Cicmil, Franc Belehar, Anton Kern, Franc Podakar, Vinko Rogelj, Alojz Šmi-govec, Franc Dolhar, Alojz Žagar, Franc Furlan, Alojz Likozar, Florjan Plevel, Janez Košnjek, Feliks Podržaj, Avgust Benedik in Manca Gale. Kandidati za skupščino so: Vule Cicmil, Avgust Benedik, Alojz Žagar, Anton Kern in Franc Belehar. Pnevmatikama I: Volišče bo v pisarni pnevmatikarne I — v delavski svet bodo voliti 13 članov, v skupščino podjetja pa 3. Kandidati za delavski svet so: Viktor Kavčič, Anton Prezelj, Alojz Ve- selič, Stane Grašič, Stane Knez, Jurij Požek, Francka Konjar, Pavla Belcjan ,Anton Traven, Mišo Cuhalev, Jože Crček, Cveta Kern I, Peter Verbič, Vida Pavec, Nada Sitar in Nada Sofranijevska. Kandidati za skupščino so: Viktor Kavčič, Alojz Veselič, Peter Verbič, Pavla Belcjan in Cveta Kern I. Pnevmatikama II: Volišče bo v kadilnici pnevmatikarne II — v delavski svet bodo volili 15 članov, Po pozdravnih besedah predstavnika mladine se je razvil živahen razgovor. Delavci obrata III na Vrhniki se zavedajo pomena letošnjih volitev; Sklenili so celo, da bodo napovedali ostalim ekonomskim enotam tekmovanje v veljavnosti votivnih listov, v udeležbi na volitvah, v času samega voljenja in v okrasitvi volišč. Da se naši sodelavci dobro zavedajo vloge mladine, dokazuje precej mladincev, ki kandidirajo v organe upravljanja. Ali so bili člani ostalih ekonomskih enot tudi tako smeti, ko so predlagali kandidatne liste? v skupščino podjetja pa 3. Kandidati za DS so: Ludvik Hudiček, Martin Murko, Franc Sire, Gašper Čufar, Jože Cvek, Jože Zalokar, Marija Zorec, Ivanka Jenko, Jože Tomažin, Franc Blagovič, Franc Jerman, Marjan Gorhar, Alojz Marinšek, Alojz Pacek, Ivan Medved, Vinko Gubane, Peter Bakovnik, Jože Nograšek, Viktor Čufar, Janko Vrabelj, Stane Zupanc, Jože Reš in Marija Pogačnik. Kandidati za skupščino so: Franc Sire, Jože Tomažin, Franc Blagovič, Peter Bakovnik in Marija Pogačnik. Valjarna II: Volišče bo v kadilnici valjarne II — v delavski svet bodo volili 11 članov, v skupščino pa 2. Kandidati za delavski svet so: Anton Bračič, Franc Benedičič, Jože Dagarin, Anton Grčar, Silvo Grozelj, Lovro Hrovat, Pavel Hrast, Jože Jeruc, Jože Jereb, Anton Marin, Ivan Rotih, Tončka Šmid, Franc Štern in Rafael Zorn. Kandidati za skupščino so: Silvo Grozelj, Jože Jeruc in Ivan Rotih. Konfekcija Vrhnika: Volišče bo v jedilnici obrata Vrhnika — v delavski svet bodo volili 13 članov, v skupščino podjetja pa 2. Kandidati za delavski svet so: Korel Gomilar, Ema Mugerli, Martina Molk, Nada Suc, Minka Mlinar, Nada Grampovčan, Silvo Milek, Vinko Pišler, Nada Kmetec, Pavla Rančov, Valet Strle, Joži Petrovčič, Milena Merlak, Francka Plestenjak, Francka Žakelj, Marija Celarc, Pavla Kovač, Nada Sedej, Marija Novak, Tilka Milek, Lojzka Zakrajšek in Urban Žirovnik. Kandidati za skupščino so: Karel Gomilar, Martina Molk, Nada Šuc im Pavla Kovač. PrivezovaJnica: Volišče bo v pisarni priprave dela — v predsed- Kmalu bo sprejet toplo in ▼ prijetno na morju stvo zbora delavcev bodo volili 4 člane, v skupščino podjetja pa enega. Kandidati za predsedstvo (Nadaljevanje na 4. strani) Vabimo na prvomajske izlete (FRANC BOGATAJ — KSS) — Prvomajski prazniki so pred nami. Prosti bomo štiri dni, zato bi kazalo, da razmislimo o tem, kako bomo preživeli proste dni? S pomladanski dnevi, prijetno sonce in prebujajoča se narava nas vabijo na izlete. Toda kam?! O tem se odločite sami. Da pa, bo nekoliko laže, predlagam na primer izlete v Kaper, v Piran, v Portorož ali pa v Tolmin, v Novo Gorico in Brda. Morda bi si kazalo .ogledati Prvomajsko parado v Ljubljani? Izleti naj bi bili enodnevni. Cene za prevoz bodo malenkostne, ker bo treba plačati samo stvarne stroške. Vsi, ki si želite izletov v naravo, se čimprej prijavite in predlagajte, kam naj bi šli. Prijave in predloge lahko izrekate tudi po telefonu rut št. 25, ali pa se osebno zglasite v pisarni referenta za družbeni standard. Ko bo prijav dovolj, se bomo odločili za kraje, kamor bomo potovali. 0 S 0 tiaitv jusejtf Teden dni je tega, ko smo prejeti iz Knina pismo. Napisal ga je naš nekdanji sodelavec Jure Kodak ki služi kadrovski rok v Kninu, V. p. 2890/21. Ker je pismo zanimivo, ga v celoti objavljamo: »Čutim dolžnost, da se vam zahvalim za izredno pozornost,. katere sem deležen z vaše strani, ko me vsak mesec razveselite z glasilom vašega (smatram tudi mojega) delovnega kolektiva »Sava«. S tem mi omogočite, da spremljam uspehe svojega matičnega podjetja. • »Sava« in pa »Delo* v našem vojaškem klubu sta mi skoroda edina vez z domovino v okolju, ki nosi drugo nacionalno obeležje, lato se vam v svojem imenu in v imenu rojakov, ki tudi segajo po »Savi*, zahvaljujem za list. Upam, da mi boste glasilo tudi v bodoče redno pošiljali!? Po odslužitvi kadrovskega roka bi se rad spet zaposlil v vašem podjetju in bi zato rad zvedel, kakšne so možnosti? S tovariškimi pozdravi! Janez Kodak Knin, V. p. 2890/21 In še naš odgovor bralcu iz Knina! Dragi Jure! Najlepše se ti zahvaljujemo za pisemce. List »Sava« boš preje- mal redno tudi v bodoče. Ce bo šlo vse po načrtih, celo vsakih štirinajst dni. Zavoljo vprašanja, če se boš po odsluženju kadrovskega roka spet zaposlil v našem podjetju, pa bodi brez skrbi. Kar oglasi se, saj so nam že poznani delavci, ki so v tovarni takorekoč »doma«, najljubši. Oglasi se še kdaj s kakim pismom. Prejmi tople pozdrave od svojih nekdanjih sodelavcev in od uredniškega odbora! Urednik Zanimiva so predavanja ▼ v Šoli za življenje Vrhničani so nam napovedali tekmovanje Šport zaradi razvedrila in rekreacije To so naši kandidati (Nadaljevanje s 3. strani) zbora so: Alojz Krč, Jože Čebašek, Zofka Grozelj, Cveto Vidmar, Stane Golja in Ljubo Milosavljevič. Kandidata za skupščino sita: Alojz Krč in Cveto Vidmar. Prevleka valjev: Volišče bo v pisarni prevleke valjev — v predsedstvo zbora delavcev bodo volili 4 člane, v skupščino 1. Kandidati za predsedstvo so: Martin Žgalin, Marija Šmid, Ivanka Vrhovnik, Janez Lukane, Marija Borovnica in Ludvik Jaklin. V skupščino kandidirata: Martin Zgalin in Marija Šmid. Rotacijske preše (Rotocure): Volišče bo v pisarni prevleke valjev — v predsedstvo zbora bodo volili 2 člana, v skupščino pa 1. Kandidati za predsedstvo so: Stane Čebašek, Janko Čemažar, Jernej Košnjek, Jože Žibert in Franc Cimžar. Za skupščino kandidirajo: Stane Čebašek, Jože Zibert in Franc Čimžar. Gradbena Skupina: Volišče bo v pisarni poslovodje mehanične delavnice II — v predsedstvo bodo volili 2 člana, v skupščino pa enega. Kandidati za predsedstvo zbora delavcev so: Marjan Skara-bot, Alojz Česen in Stane Juhant. Za skupščino pa kandidirata: Marjan Skarabot in Alojz Česen. Mizarska delavnica: Volišče bo v pisarni mehanične delavnice I — v predsedstvo zbora delavcev bodo volili 2 člana, v skupščino pa 1. Kandidati za predsedstvo so: Janez Sitar, Franc Marko in Vinko Konjar. Za skupščino kandidirata Janez Sitar in Franc Marko. Mehanična delavnica I: Volišče bo v pisarni mehanične delavnice 1 — v predsedstvo zbora delavcev bodo volili 2 člana, v skupščino pa 1. Kandidati, za predsedstvo so: Ivan Pintar, Franc Pifko in Anton Smajd. V skupščino kandidirata: Ivan Pintar in Franc Pifko. Mehanična delavnica II: Volišče bo v pisarni delovodje mehanične delavnice II — v predsedstvo zbora delavcev bodo volili- 5 članov, v skupščino pa 1. Kandidati za predsedstvo so: Jože Košnik, Franc Ster, Mirko Klemenc, Ivan Cijak, Janez Tolar, Janez Mehle, Anton Kodran in Drago Česnik. V skupščino kandidirata: Janez Tolar in Franc Ster. Električna delavnica I in II: Volišče bo v električni delavnici I — v predsedstvo zbora delavcev bodo volili 2 člana, v skupščino pa 1. Kandidati za predsedstvo so: Janez Dolinšek, Janko Perko in Marjan Perko. V skupščino kandidirajo Janez Dolinšek, Janko Perko in Marjan Perko. Energetika I in II: Volišče bo v pisarni mehanične delavnice I — v predsedstvo zbora delavcev bodo volili 2 člana, v skupščino pa 1. Kandidati za predsedstvo so: Ivan Hribernik, Jože Fajfar in Miha Ovnik. V skupščino kandidirata: Jože Fajfar in Miha Ovnik. Službe za organizacijo proizvodnje: Volišče bo v pisarni priprave dela — v delavski svet bodo upravičenci volili 11 članov, v skupščino kolektiva pa 2. Kandidati za predsedstvo so: Božo Cvetkovič, Rudi Nadiževec, Jože Markovič, Anton Močivnik, Avgust Gričar, Vida Jezeršek, Jože Boitez, Anton Ko so razvili sindikalni pra-▼ por v obratu III na Vrhniki Ster, Mirko Brezar, ing. Filip Majcen, Darja Mlinar, Anica Jovanovič, ing. Anton Božič, Majda Med-ven, Ivanka Oražem, Tone Hrovat in Alojz Zalar. V skupščino kandidirajo: Božo Cvetkovič, Rudi Nadiževec, Anton Ster in Mirko Brezar. Sekretariat: Volišče bo v pisarni vojne evidence — v predsedstvo zbora delavcev bodo volili 4 člane, v skupščino pa 1. Kandidati za predsedstvo so: Anton Božič, Ivan Leskovec, Francka Jankovič, Janez Bertoncelj in Marica Sirnik. V skupščino kandidirata: Anton Božič in Ivan Leskovec. Kadrovsiko-socdaJne službe: Volišče bo v pisarni vojne evidence — v predsedstvo bodo volili 2 člana, v skupščino pa 1. Kandidati za predsedstvo in skupščino so: Janko Bajde, Marija Hace, Štefan Horvat in Dušan Rebolj. Nabavna služba: Volišče bo v pisarni šefa nabave — v predsedstvo zbora delavcev bodo volili 3 člane, v skupščino pa 1. Kandidati za predsedstvo so: Franc Kristanc ml., Janez Krivec, Iztok Avser, Franc Oman in Franc Mertelj. V skupščino kandidirajo: Janez Krivec, Franc Oman in Iztok Avser. Prodajna služba: Volišče bo v pisarni šefa nabave — v .predsedstvo zbora delavcev bodo volili 3 člane, v skupščino pa 1. Kandidati za predsedstvo so: Peter Žigan-. te, Anton Kraljič, Bogdan Majce, Mihael Demšar in Minka Barle. V skupščino kandidirajo: Peter Ži-gante, Bogdan Majce in Minka Barle. Organizacijsko-anali lična služba: Volišče bo v strokovni knjižnici — v predsedstvo zbora delavcev bodo volili 2 člana, v skupščino pa 1. Kandidati za predsedstvo so: Franc Merhar, Josip Rugale in Zdenka Erce. V skupščino pa kandidirata: Franc Merhar in Zdenka Erce. Delavska restavracija: Volišče bo v pisarni delovodje mehanične delavnice II — v predsedstvo zbora delavcev bodo volili 2 člana, v skupščino pa 1. V predsedstvo in skupščino kandidirata: Marija Hiti in Marija Brence. Gumarski izobraževalni center: Volišče bo v predavalnici obrata I — kolektiv Gumarskega izobraževalnega centra bo izvolil v svet 3 člane, slušatelji Tehniške gumarske šole 1 in učenci Gumarske šole 1. Iz kolektiva Gumarskega izobraževalnega centra kandidirajo: Janez Robar, Rajko Debeljak, An- ▲ Volivna komisija pregleduje volivne listke po volitvah v novi plenum sindikalne podružnice Ludvik Čebulj. Od slušateljev Tehniške gumarske šole kandidirajo v svet: Franc Krničar, Ivo Petelinšek in Edo Bertoncelj, od učencev Gumarske šole pa: Jože Mišmaš. Ferdo Kociper, Marijan Mrak, Sonja Prebil in Jože Zo-barič. Gumarski inštitut: Volišče bo v predavalnici obrata I — v svet inštituta bo izvolil kolektiv Gumarskega inštituta 4 člane. Kandidirajo: Edi Bertoncelj, ing. Meta Duhovnik, Silvo Mravlje, ing. Sve-tisiav Maksi n, Franc Rozman, Mi- tonija Orehek, Aleš Rozman inlorad Jovanovič in Marija Zupan. Zaključki letošnjega občnega zbora sindikalne podružnice (Nadaljevanje s 1. strani) Komisija za pripravo predlogov je v zaključnem poročilu jasno spregovorila in nakazala pot, po kateri naj gre sindikat v našem podjetju. Veliko bolj kot prej bo treba v bodoče okrepiti politično delo ter zagotoviti, da se bo politično delo članov podružnice uveljavilo v iskanju odločitev za vse naloge, ki jih bo treba rešiti. Zato tudi bo sindikalna podružnica v celoti opustila operativno delo na nekaterih področjih, ki sodijo po svoji značilnosti v področja dejavnosti nekaterih strokovnih služb. V skrbi in odgovornosti podjetja za uresničevanje celotne politike podjetja, ki bo zanemarjala ali nerazvijala vseh služb za ustvarjanje novih pogojev dela in za krepitev gospodarske moči, bo treba člane kolektiva idejno in strokovno usposabljati ter vsestransko informirati, ter jih spodbujati k premagovanju skupnih naporov. Osnovna načela bodočega dela naj temeljijo na: 0 nadaljnjem razvijanju decentralizacije podjetia in delavskega upravljanja v našem podjetju, 0 aktiviranju kolektiva pri nadaljnjem razvoju podjetja, Si se že odločil, kako in kje boš letos preživel dopust ? (FRAN BOGATAJ — KSS) — Maj je skoraj že tu in z njim se bolj in bolj bližajo dnevi, ko po navadi preživljamo letni oddih. Ste že razmišljali, kje boste letos letovali? Ne? Svetujem vam, da ne odlašate več! tovalec sam pa po 250 din na dan. Ce je mogoče, pridite že jutri greš in koliko bo moral vsakdo v pisarno kadrovsko-eocialnega sam plačati, če bo letoval v naših sektorja in oddajte pri meni iz- počitniških domovih v Crikveni- otroci do 7 leta starosti bodo polnjene vprašalnike za letošnje ci ali na Pokljuki, v Bolu na Bra- imeli v hotelu Zlatni Rat 40 od- letovamje. Le tako bomo namreč ču ali pa kje drugje. - Torej v 6totkov popusta, kolikor ne bodo 0 stalnem izobraževanju in usposabljanju članov kolektiva za opravljanje funkcij dobrega proizvajalca in upravljavca, • podpiranju vseh akcij za krepitev gospodarske moči podjetja ter v tej zvezi na stalni skrbi za dviganje življenjske ravni članov , kolektiva predvsem z dviganjem pension 1300 dinarjev - podjetje produktivnosti dela in razvija-bo prispevalo po 850 dinarjev, le- njem sistema razdeljevanja do-tovalec sam pa po 450 dinarjev hodka p0 delu na dan. Izven sezone bo dnevni Takšni so zakIjučki v skrčeni pension po 1050 dinarjev - pod- ob]iki. Zanimivo pa bi bilo vpra-jetje bo prispevalo po 800 din, le- šanje ali naša sindikalna podruž- lahfco pravočasno ugotovili vaše skopih besedah: želje in načrte ter vse vstoladili, da kasneje ne bo negodovanja. Morda še ne veste, da bo podjetje tudi letos regresiralo stroške letovanja vsem članom kolektiva, članom Gumarskega izobraževalnega centra, članom Gumarskega instituta, Slanom kolektiva delavske restavracije im obratne ambulante, nepreskrbljenim zakonskim tovarišem članov našega kolektiva, njihovim nepreskrbljenim otrokom, starostnim, družinskim in invalidnim upokojencem, ki so bili v delovnem razmerju z našim podjetjem, staršem članov kolektiva, ki so nepreskrbljeni ali pa imajo manj kot 10.000 dinarjev mesečnih do- POČITNISKI DOM uporabljali posebne postelje. V CRIKVE- naših počitniških domovih NICA: v sezoni bo dnevni pen-skm 1400 dinarjev — podjetje bo prispevalo po 1000 dinarjev na dan, letovalec pa bo plačal 400 dinarjev na dan. Izven sezone bo dnevni pension 1400 dinarjev — podjetje bo prispevalo po 1100 dinarjev, letovalec pa bo plačal po 300 dinarjev na dan. POČITNIŠKI DOM NA POKLJUKI: v sezoni bo dnevni pension 1300 dinarjev — podjetje bo prispevalo po 1000 dinarjev, letovalec sam pa po 300 dinarjev na dan. Izven sezone bo dnevni pension 1300 dinarjev — podjetje bo niča sedaj izpolnjuje sprejete obveze? Za prvi mesec po občnem zboru bi smeli pritrditi. Po krajšem premoru so se njeni člani, predvsem pa nekateri posamezniki iz izvrš- hodkov na osebo v gospodinjstvu valec ^ ^ ^ prispeval po 250 ter delavcem, ki so priložnostno dinarjev ^ dall. zaposleni v našem podjetju. Morda ne veste, (kakšni bodo HOTEL ZLATNI RAT — BOL letos dnevni pensioni, kakšen re- NA BRAČU: v sezoni bo dnevni Proizvodni načrt smo izpolnili v marcu 106,97 odstotno roeti polovični dnevni pension ob polovičnih obrokih hrane. LETOVANJE DRUGJE: v drugih hotelih, počitniških domovih itd., ki jih je podjetje začasno pridobilo za prenočitve s pogodbo, se določa regres na osnovi sklepa skupščine podjetja sorazmerno s cenami dnevnih pensio-nov. Za letovanje kjer koli drugje na lastno pobudo znaša regres med sezono 400 din, izven sezone pa po 500 dinarjev na dan. Vsem upravičencem bo podjetje regresiralo letovanje samo 14 prispevalo po 1050 dinarjev, leto- dni. V počitniških domovih in v Bolu na Braču bodo znašale posamezne izmene za naše letovalce po 10 dni. Tako bodo letovalci, iti bodo preživeli svoj letni dopust v Grikvanici, na Pokljuki ali na Braču, lahko izkoristili le 10 dni regresa, preostale 4 dni pa kako drugače. Kolikor pa bodo zmogl ji vesti počitniških domov ali hotela Zlatni Rat v Bolu kdaj proste, bodo letovalci tisti čas letovanja sicer lahko podaljšali nad 10 dni, toda .po preteku štirinaj- bodo imeli otroci do 10. leta sta- nega odbora resno lotili dela. In tega ni malo. Poglejmo samo primer volitev v organe upravljanja, ko je bilo treba opraviti zahtevno delo, predno so bile zbrane kandidatne liste za delavske svete oziroma za predsedstva zborov delavcev ekonomskih enot in za skupščino podjetja. Da so v naši sindikalni podružnici zares zastavili in se odločili tudi za nove oblike ter metode dela, so dokaz včerajšnje Informacije kolektivu ob volitvah v organe delavskega upravljanja, ali pa na primer smelo zastavljeno ideio iniciativnega odbora za šport in rekreacijo, ki bo pripravil vse potrebno, da bo novoizvoljena skupščina podjetja že v najkrajšem času lahko sprejela konkretne, otipljive in sprejemljive predloge za resnično masovno športno izživljanje članov našega kolektiva zaradi osebne sprostitve, telesne krepitve in oddiha. Morda bi se dalo našteti še nekaj že začetih, konkretnih nalog, ki se jih je lotila sindikalna podružnica. Toda že. povedano kaže, ... , , , -- da na minulem občnem zboru • Za razlbho od januarja in jebru- 0 ekonomska enota veloogrevne ebb dni letovanja izgubijo pra- sprejeti zaključki niso ostali le ne- • dr/d, ko proizvodnja ni in ni 0 duše. vico do nadaljnjega regresa in kaj listov popisanega papirja, mar- • stekla tako, kakor smo si želeli. Posamezne ekonomske enote so bodo morali plačevati polne pen- več postajajo iz dneva v dan » 0 smo marca presegli proizvodni i^kole izpolnile svoje proizvodne sionske usluge. ® načrt kar za 6,79 odstotka. Naj- obveznosti: • boljša je bila ekonomska enota ... 0 avtaogrevne duše, najslabša pa JZ^° cv v ° večjem obsegu resničnost. . . avtaogrevne duše 1 296,83 avtaogrevne duše 11 138,08 prešani izdelki 120,67 rotocure 111,33 valjarna 100,23 velo pnevmatikama 109,93 premazovalnica 108,93 tehnični izdelki 108,02 avtopnevmatikarna U 103,36 konfekcija Vrhnika 98,60 avtopnevmatikarna / 94,10 prevleke 63,97 veloogrevne duše 24,03 Da je bila proizvodnja . v mese- Sporočilo racionalizatorske komisije (ALOJZ ZALAR — TEHNIČNI pripomočke, ki so nujni pri pri-SEKTOR) — V zadnji številki na- pravljenju predlogov in racionali-šega časopisa ste lahko brali med zacij. Kdor namerava predlagati drugim tudi o delu komisije za kako tehnično izboljšavo ali ra-racionalizacijo in tehnične izbolj- cionalizacijo, naj pride v ta odde-šave. Zvedeli ste za njeno delo, lek. Zvedel bo, kaj vse je važno, njene namene in dobil; vsa po- kako naj predlog napiše, istočasno trebna navodila, če nameravate pa bo dobil tudi poseben obrazec predlagati kako izboljšavo ali ra- za prijavo racionalizacije oziroma rionalizcijo. V članku je bil orne- tehnične izboljšave. V obratu II njen tudi oddelek za študij dela. ima te obrazce Rudi Nadižovec, ki In ker nekateri niti ne veste, kje dela v pripravi dela. vodnje v januarju in februarju, ie> ■ nekaj besed o tem, kaj bo ta Člani kolektiva! Karkoli menite, smo občutili tudi 'v petek, 13. apri- (>ciamo- te r z vzgojo mladega človeka v duhu socialističnih načel našega družbenega razvoja omogočiti slehernemu mlademu človeku neposredno ustvarjati dobrine, spoznavati razvoj in zakonitosti gospodarstva ter družbeno-ekonomskih procesov, ki so tako značilni in pomembni za naše obdobje. Letos, ko proslavljamo dvajseto obletnico prvih mladinskih delovnih brigad, se spominjamo' tistih mladincev, ki so sredi viharnih dni revolucije kljub vsestranskemu pritisku okupatorja okča-tili potrebo prispevati nekaj k skupnemu boju jugoslovanskih narodov za osvoboditev. V obiki delovnih brigad so naili tcriš.e svojega sodelovanja. Leta 1942 so pričeli v vseh koncih naše države zbirati orožje za naše borce, mu-nicijo, sanitetni material in podobno, obenem pa pomagati ljudem predvsem na vasi pri obdelovanju zemlje in pospravljanju pridelkov, česar kmetje zaradi sovražnikovega terorja vsega tega sami niso zmogli. Veliko je bilo takih in podobn'h akcij, uspehov in pravih podvigov mladine med- narodnoosvobodilnim bojem. Žal je premalo pro- upravnih organih po posameznih ekonomskih enotah. Mladinci, ki bodo kandidirali na bližnjih volitvah v skupščino kolektiva, naj se zavedajo, da prevzamejo s tem odgovorno nalogo. Izpolnijo naj zaupanje, ki jim ga bomo izkazali mi mladi, ves kolektiv in celotna družba. Ko se lotevamo novih, še bolj zahtevnih nalog, ne pozabimo na konkretno delo. Mladini moramo dati v predvolivnih pripravah dovolj časa, da se na volitve pripravi. Izkušenj ne manjka, zlasti ne, kar se tiče samoupravljanja. Ne pozabimo, da, so naši delavski siveti stari že dvanajst let! štora, da bi mogel o vsem tem bolj na široko pisati. Po vojni je mladina nadaljevala začeto delo. Doumela je potrebo po nadaljnih naporih. Nove družbene odnose je moč graditi samo na ustrezni materialni osnovi. Zapuščena in opustošena pred-aprilska Jugoslavija je bila revna in izkoriščena. Vojna leta so opravila svoje, zato je bilo treta ne samo pbnoviti porušeno in uničeno, marveč snovati in uresničevati nove, smele načrte — temelje socialističnega gospodarstva. Takrat je stopila v ospredje mladina in sprejela ogromne obveze. Rezultati takrat zasnovanega dela so danes mnoge nove železniške proge, avtomobilske in gozdne ceste, nova naselja, tovarne, itd. Rezultati takih skupnih prizadevanj in naporov pa niso samo materialne osnove za hitrejši razvoj našega gospodarstva, marveč tudi bogate izkušnje brigadirskega življenja tisočev naših mladincev. V mladinskih delovnih brigadah si naš mladi človek ne krepi samo telesa in se vzgaja v tovariškem duhu, marveč se hkrati tudi izobražuje, širi svoje obzorje, spremlja družbeni razvoj ter vnaša tudi sam vanj nove oblike dela. Geslo brigadirjev: »Mi gradimo progo — proga gradi nas!« ima globoko in resnično vsebino. Če so imele prve mladinske delovne brigade poudarek predvsem na delovnem učinku — saj je bil njihov namen predvsem obnova porušenih objektov ali izgradnja nujnih, zelo potrebnih novih, imajo današnje mladinske delovne brigade poudarek predvsem na vzgojnem področju in idejnem oblikovanju mlade generacije — na pestri dejavnosti brigadirjev v njihovem prostem _času, ko je fizično delo posameznega delovnega dne že za njimi. Toda to ni vse. Hočemo še več! Družbenoekonomski procesi pri nas, predvsem delavsko in družbeno samoupravljanje dajejo našemu času posebno obeležje. Vzporedno s tem so se oblikovale tudi nove oblike dela Ljudske mlatiiitne Jugoslavije. Praksa je narekovala potrebo, da upoštevamo pri organ zi-ranju mladinskih delovnih brigad popolnejše oblike socialistične demokracije. Le-te smo že pred nekaj leti začeli uvajati in jih vseskozi postopoma razvijamo. A Miodrag Milivojevic, kakor ^■si ga je zamislil naš karikaturist Kaj si od tega obetamo? Sprostiti hočemo najširše pobude in zainteresirati najširše kroge brigadirjev za posamezne dejavnosti ter jim nuditi obenem primemo razvedrilo. Načelo, naj postanejo neposredni proizvajalci tudi neposredni upravljavci, morajo najti tudi v mladinskih delovnih brigadah svojo pravo veljavo in vsebino. Vsak brigadir mora biti seznanjen s celotno problematiko svoje brigade in naselja, s svojimi pripombami, napotki in kritičnimi pomisleki pa naj zagotovi kar najbolj demokratično in vsestransko reševanje problematike svoje brigade. Naše težnje so torej predvsem krepiti samoupravne organe v brigadah, saj pričakujemo, da bodo 'taka prizadevanja rodila nove uspehe. Mladi proizvajalci in upravljavci naj pravilno spremljajo družbene procese in sodelujejo v splošnem razvoju socialistične Skupnosti. Takšni so naši cilji in takšne so koristi brigadirskega življenja. Tudi mladi si prizadevamo zavestno ustvariti nove pridobitve socialističnega razvoja in spoštovati ter osvajati revolucionarno miselnost svojih starejših tovarišev. Pripravljeni smo vedno znova vlagati svoje moči v še hitrejše in uspešnejše oblikovanje socialističnih odnosov v človeški družbi. Ko smo praznovali Dan žena (ALOJZ ZALAR — TEHNIČNI SEKTOR) —Sto in sto tisoče ust je 8. marca med prisrčnimi stiski rok izreklo vesele in prijazne besede materam in starejšim ženam 'sirom po svetu ob njihovem prazniku. Tudi v naši tovarni smo izvedli skromen program, kateremu so prisostvovale skoraj vse žene, ki delajo v Savi. Program je pripravila mladinska organizacija, da se jim s skromnimi besedami zahvali za vsa njihova prizadevanja in napore v skrbi za naše nove rodove.. . V razgovoru, ki je sledil in ki je bil zares sproščen, so slavljenke pripovedovale druga drugi o svojih problemih, načrtih in željah. Med njimi je bilo tudi nekaj takih, ki so poudarjale potrebo po strokovnem izpopolnjevanju naših že- na in po vključevanju v organe delavskega upravljanja. Dejale so med drugim: •Če ne bomo šle v korak s časom in z njegovimi zahtevami, potem bomo zaostale za celotnim dogajanjem. Pri delitvi .osebnih dohodkov sicer nismo prikrajšane, pač pa smo prenekaterikrat zapostavljene — morda podzavestno, nehote, ker nas ni zraven, ko se odloča o kakih važnih stvareh, ali Ifer smo v manjšini, ko se odloča o važnih življenjskih vprašanjih . . . Res je to, kar so pravile. Zato ie tudi ena naših bodočih nalog najti in razviti ženam in njihovi preobremenjenosti z gospodijskimi deli doma primerne oblike in načine izobraževanja ter vključevanje v naše družbeno in politično življenje! bodo predlagani kandidati sposobni aktivno posegati v razprave na zasedanjih skupščine kolektiva, oziroma ma sejah upravnega odbora ali posameznih samoupravnih organov. Se več! Zastopati bodo morali interese in stališča vise mladine našega kolektiva ter družbe kot celote. Sami veste, da so nekateri posamezniki še mišljenja, ki zagovarja že preživele poglede na delavsko samoupravljanje. Trdijo, da je zadosti, če je mladina v organih upravljanja posameznih ekonomskih enot, dočim je njeno sodelovanje v na j višjem organu upravljanja — delavskem svetu ali v naši bodoči skupščini — oziroma njena prisotnost nepotrebna. Seveda go takšni nazori brez kakršne krili osnove. Toda na nas mladih je sedaj, da se takim pogledom zoperstavimo in da s svojim aktivnim udejstvovanjem dokažemo, ali nismo sposobni sodelovati in soodločati tudi v skupščini kolektiva 'im v upravnem odlboru! Naša letošnja naloga - rokometno igrišče (FRANC VIDMAR — tehnični sektor) — Med naloge, ki si jih je zadala mladina nase tovarne za svoje letošnje delo, sodi tudi izgradnja lastnega rokometnega igrišča na Gašteju. Letos mora biti gotovo, saj bo služilo za^redno vadbo in tekme našim igralcem, mladini in predvsem otrokom naših delavcev za razvedrilo in telesno krepitev. Nekdaj smo imeli svoje rokometno igrišče ob Jezerski cesti, to je pred sedanjim kinematografom Center. Med mladinskimi aktivi, ki so pomagali pri gradnji igrišča, smo bili nai- marljivejši prav mladinci iz Save. Zato tudi ni nič čudnega, če nam je Občinski komite LMS zaupal tisto igrišče v upravlia-nje. Seveda smo bili takega sklepa veseli. Vzorno smo skrbeli za igrišče in redno na njem vadili. Toda naše veselje je bilo kratkotrajno. Pričeli so graditi novo kinematografsko dvorano in igrišče podrli. Spet smo ostali praznih rok. Ko pa so pričeli lani graditi na Gašteju samski dom za člane našega kolektiva in ko nam ie bilo obliubljeno, da dobimo v niem tudi mladi nekaj prostora, smo se odločili poleg oorata II zgraditi svoje rokometno igrišče. Lotili smo se posla z vso resnostjo in ob pomoči učencev Gumarske šole že opravili najtežja dela z 230 prostovoljnimi urami. Sedaj čakamo na u°odne vremenske prilike,, da z deli nadaljujemo. Pri tem seveda računamo na pomoč in nasvete ostalih članov kolektiva. Veste, smo še premalo izkušeni in vsakega dobromernega napotka bomo veseli. Saj, če bi imeli več sredstev, bi uredili na igrišču dobre odtočne kanale. Tako pa bomo poskrbeli predvsem, da bo WTole je rokometno igrišče, ki T se ga bomo lotili igrišče kmalu nared. Če bomo opravili za kakih '280 do 300 ur prostovoljnega dela, bo problem okrog igrišča rešen. Potem nam seveda ne preostane drugo kot dobiti nove gole in mreže. Sicer pa bo že skrajni čas, saj se prično prvenstvena tekmovanja v goreniski rokometni ligi že 8. aprila! Posoda za premog Gotovo ste se že jezili, ko ste z drsanjem posode za premog sem in tja ob peči v sobi ali ob štedilniku v kuhinji poškodovali parket ali gumena tla. Spodnja slika dokaj zgovorno pojasnjuje, kaj moramo storiti. Ce smo le malo spretni, si lahko naredimo prikazani voziček kar sami. Predvsem si moramo oskrbeti kolesa. Pa ne mislite, da je to posebno težko. Potrebujemo IG cent.metrov dolg konec gumene cevi z notranjim premerom 16 do 18 milimetrov, debelina cevnih sten pa naj bo 4 do 5 milimetrov. Z omočenim in dovolj ostrim no-, žem razrežemo cev na štiri enako široke koščke. Za osi si izberemo pri kolarju ali pri mizarju dve leseni palici z zunanjim premerom 18 do 20 milimetrov ter na krajišča nataknemo končke razrezane cevi, kakor kaže skica. — Kolesa so tako gotova. Zaradi varnosti pomaknemo gumene obloge nekaj milimetrov čez robove osi in preprečimo odmikanje z manjšimi vijaki. Ležaje za osi pa si izvrtamo v prečne nosilce s svedrom nekoliko širše od širine osi. Nosilca pritrdimo na vozičkovo nosilno ploskev z nekaj vijaki. Zaradi stabilnosti naj bosta osi kolikor mogoče narazen. Izvrtane luknje izgladimo s pilo in smiikovim papirjem ter temeljito premažemo z vazelino ali pa z uprašenim grafitom. Brez tega bomo premikali voziček le s težavo. Po obliki posode za premog pritrdimo na zgornjo ploskev vozička še dve prečni letvici, zato, da posoda ne bo drsela ali celo padala z vozička. Mii Nekas 0 sPan'" o,rok 3 O spanju otrok so napisane cele študije. Vendar se mi nanje pač ne bomo opirali. Morda pa ne bo škodovalo, če .povemo tokrat nekaj najnovejših ugotovitev o tem, koliko časa naj spijo otroci. Do njih je prišel nek nemški zdravnik po večletnih raziskavah. On pravi: »Ni res, da bi moral dojenček spati ves dan, razen takrat, ko ga hranimo. Zadostuje mu 14 do 16 ur spanja na dan. Majhni otroci so po navadi zjutraj zgodaj pokonci im to proti želji staršev. Po navadi se zbudijo že med 5. in 6. uro zjutraj. Prav zaradi tega zvečer zgodaj zaspe. Otroci, ki že hodijo v šolo, gredo zvečer neradi v posteljo, zjutraj pa prav tako neradi vstajajo. Kljub temu pa moramo šestletne otroke spraviti v posteljo že ob 8. uri zvečer, če hočemo, da bodo zjutraj vstali okrog 7. ure, saj jim 11 ur spanja zadostuje. Skoraj vsi otroci med 6. in 10. letom starosti pa postajajo okrog poldneva utrujeni. — Zaradi tega priporočam, naj takoj po kosilu ne delajo dotmačih na- log. Bolje jim je nuditi po kosilu uro počitka, pa čeprav ne spe. Starejši otroci potrebujejo manj spanja, vsekakor pa 9 do 10 ur. Zato morajo biti v postelji okrog 9. ure zvečer kljub najrazličnejšim izgovorom. Pri 14. letih pa naj hodijo spat med 9. im 10. uro zvečer.« Kaj pa pretipa stniki? (HEDI RAJGELJ - PLANSKO-ANALITSKI ODDELEK) - Kajneda, da tudi vii opažate, kako zelo je še vedno zapostavljen v naši garderobi predpasnik? Mar bi ne kazalo zato tokrat spregovoriti med drugim tudi o tem? Tudi obutvi moramo posvečati nekaj skrbi (DUŠAN REBOLJ - KSS) -Zadnjič sem spregovoril nekaj besed o tem, ali naj se odločimo Voziček za posodo s premogom sl naredite, pa parket — ali tla ne bodo več Y odrgnjena i^prceni nosilce Uredimo si kotiček za oddih £ Po napornem delu se prileže oddih. Tega se sicer povečini vsi © zavedamo, oddiha si pa kljub temu običajno ne privoščimo. ® Zakaj? Primanjkuje nam časa ali pa nimamo primernega kotička ® za oddih. Ce vas po delu ne preganjajo najrazličnejši domači © posli, potem vam svetujemo, kako si uredite prijeten, a skromen © kotiček za oddih. Da bo vse laže razumljivo, naj pomaga tudi Slika. Na njej vidite manjši kotiček, ki je opremljen s skromno mizico, poenostavljenimi švedskimi policami za knjige in foteljem. Kaj mislite, koliko bi vas takle kotiček veljal? Ce vse skupaj naročite pri mizarju in tapetniku, okoli 50 tisoč dinarjev. Če pa odkrijete doma na podstrešju ali Pravilne rešitve in izžrebanci Za nagradno križanko, ki smo jo objavili v 3. številki našega lista, je bilo oddanih do 30. marca 67 pravilnih rešitev. Žreb je določil, da prejmejo nagrade naslednji reševalci: 1500 din - FRANC MOSKON, Vrhnika, 1000 din - MIMI ROZMAN, Kranj, 500 din - FRANC ZUN, Kranj. Pravilna rešitev nagradne križanke Vodoravno: 1. Trogir, 7. obveza, 13. raki ta, 14. Furlan, 15. Aden, 16. VR, 18. rampa, 19. tur, 20. snov, 22. tael, 23. ah, 24. prekop, 26. ki, 27. Akra, 29. Adrija, 32. rake, 34. Aero, 35. Figaro, 37. tank, 39. V(Iad|mir) L(cvstik), 40. Rombon, 42. L(ado) Š(ega), 44. rast, 47. Salk, 48. kot, 49. Ivkov, 51. ni, 52. kako, 53. Stenar, 55. Skadar, 57. kateta, 58. koline. Nagrajenci bodo prejeli nagrade 15. aprila v uredništvu! kje pri sorodnikih kak star, že zavržen fotelj in ga daste preobleči tapetniku, in če ste vajeni sukati v rokah žago, kladivo, oblic in oe vam skrivnosti lakiranja lesa niso nepoznane, potem boste dali za nekaj boljših smrekovih ali jesenovih desk, za lak in preoblačenje fotelja največ 20 tisoč dinarjev. Načrt si izrišete kar sami, oblika mizice, švedskih polic in še česa, kar si omislite, zavisi seveda od velikosti kotička. za koničaste ali za po obliki Stopala krojene čevlje. Tokrat pa nekaj besed o negovanju obutve! Na obutev moramo paziti že pri obuvanju in sezuvanju. Ne obuvajmo si čevljev, če nimamo za to prirejene žilice. Kupite jo lahko v vsaki trgovini z obutvijo. Z naprezanjem in pretegovanjem poškodujemo opetnice, s tem pa kvarimo tudi videz čevljev ter skrajšujemo njihovo življenjsko dobo. Iz higienskih razlogov ni priporočljivo nositi iste čevlje dva dni čili v naše moštvo tudi nekateri zapored. Z izmenjavanjem pospešujemo namreč zračenje in sušenje čevljev, s tem pa tudi mnogo prihranimo, saj čevlji tako ne izgubijo svoje prvotne oblike tako hitro. Če pa hočemo svoje razmočene čevlje kar se da hitro posušiti, potem jih ne postavimo v bližino peči ali štedilnika! Natlačimo jih s starim časopisnim papirjem in postavimo pokonci s konicami navzgor. Seveda pa je najkoristneje kupiti za vsak par čevljev primerne mapenjače. Te vpenjamo v čevlje, kadar le-te eezujemo. Posebno pozornost moramo posvečati čiščenju čevljev. Nikdar ne smemo pustiti, da se na njih umazanija posuši, ker prah in blato uničujeta usnje. Čevlje očistimo najprej z ostro ščetko — seveda zgornje in spodnje detle, potem pa zgornje dede premažemo s primemo obarvano kremo za čevlje, spodnje dele, če so usnjeni, pa s parketno pasto. — Nato zgladimo zgornje dele čevljev z mehko volneno krpo, da se lepo svetijo. Tudi pri gospodinjskih opravilih moramo gledati na svoj izgled. Zato je .prav, če posvetimo nekoliko več pozornosti tudi predpasnikom, ki kar precej prispevajo k naši zunanjosti. Posvetimo jim zatorej nekoliko časa podobno, kot ga posvečamo, kadar gre za elegantno obleko, ki smo si jo omislile za nedcljiSke popoldneve. Naredimo si kolekcijo modnih predpasnikov, delovnih jopičev in coctail predpasnikov! Zanje potrebujemo razmeroma malo blaga in še ta je lahko cenen. Kroj je preprest, zato si jih lahko seši-jemo kar same. Kakšen je torej delovni jopič? Nosimo ga čez hlače ali čez obleko, v kateri pospravljamo po stanovanju. Bo naj veselih, živih barv kot pravo nasprotje sivine prahu. Bo naj ohlapen, sega pa naj nekaj centimetrov čez boke. Rokavi naj bodo široki, da lahko delamo sproščeno. Lahko pa si omislimo jopič, ki bo brez rokavov. Zelo praktični so tudi žepi. Za delo v kuhinji bomo segle raje po predpasniku. Ce nosimo enobarvno obleko, bodo predpasniki vzorčasti. Ce pa je obleka vzorčasta, se odločimo za enobarven predpasnik. Da ne bo preveč dolgočasen, ga okrosimo z obrobami ali našitki. Ker pa je eno- barvno pralno blago še vedno težko najti v naših trgovinah, si lahko pomagamo tudi s platnom. Da gostom, ki jih povabimo na kosilo ali na večerjo, že predpasnik ne bo povedal, kaj sledi posameznim jedem, si omislimo majhen coctail predpasnik. Zanj potrebujemo le malo blaga, saj sega od pasu pa do konca bokov. Za prikupnost je treba le malo domišljije, vsekakor pa odsvetujem nepraktične čipke. V takem prred pašniku lahko sprejmemo brez pomislekov vsakega gosta ob vsakem času. Kakšni pa so posamezni deli naše nove garderobe, vidite na pričujoči sliki! Nagradna križanka imi* Takle kotiček za počitek si lahko vsakdo omisli Kajneda, kar zamikalo vas je, da bi se lotili posla? Ne, nič ne odlašajte. Kar meter v roko pa svinčnik in papir! Načrt bo kmalu gotov in že jutri jo lahko mahnete k mizarju po deske ter na podstreho raziskovat zavržene kose pohištva svojih babic .. . Veliko uspeha in ob priliki sporočite, kako vam je šlo delo od rok.. .! Preproste platnene vrečke ali obešalniki za čevlje Obutev, ki jo ne nosimo, hranimo v zato prirejenih omaricah. Tja ne prodira prah, vseeno pa je v njih dovolj zraka za zračenje. Ce imate v stanovanju kje kak kot, ki ima pri ti eh zračnike za zračenje, si prav tam omislimo primerno omarico. Sprednji del naj se tesno zapira, v zadnjem pa naj bo izvrtanih več lukenj. V omarici si lahko omislite posebne platneno vrečice različnih velikosti ali pocinkane obešalnike, kakor vidite na sliki. — Čevlje, ki jih zaradi nastopa nove sezone ne boste nosili več mesecev, zavijte v polivinilaste ovitke, pred tem pa seveda dobro očistite in natrite s primemo kremo. Kakor običajno tudi tokrat nagradna križanka. Vsi tisti reševalci, ki bodo poslali na uredništvo našega lista do vključno dne 14. maja pravilne rešitve, se bodo lahko potegovali za tri denarne nagrade — 1. za 1500 dinarjev, 2. za 1000 in 3. za 500 dinarjev! VODORAVNO: 1. naša osnovna surovina, 6. umetni kavčuk, 9. toaletna potrebščina, 10. ime ene naj več ji h tovarn gumijevih izdelkov, 11. časovni prislov, 13. kemični simbol za kalcij, 15. število, 16. prvi del naslova knjige o Velikonočnih otokih, ki jo je napisal Thor Hayerdai, 17. dve sosednji črki abecede, 18. beseda Mod brez konca, 20. kratica za narodni odbor, 21. živalski glas, 22. orel iz germanske mitologije, 23. ritem, 25. jih je imel mamut, 26. okrog in okrog, 27. zdim — obratno!, 28. svetni človek, nestrokovnjak, 31. vdolbina, zareza, 32. kratica za Industrija motornih dvokoles, 33. dihanje, 35. upravni odbor, 37. papige, 38. kazalni zaimek, 39. del letala, 41. mejna re- ka med Slovenijo in Hrvatsko, 43. kratica za nekdanjo Fizkulturno zvezo, 44. del avtoplašča, 46. Verdijeva opera, 48. gora, 49. velika kača, 50. frizer - srbohrvatsko. NAVPIČNO: 1. surovina, ki jo rabimo v gumarstvu, 2. italijanska znamka avtomobilov, 3. sta-tua, 4^ tuje žensko ime, 5. pritok, 6. vehico mesto in pristanišče v SZ, 7. bivši predsednik Burme, 8. vzMik začudenja, 11. del človeškega telesa, 12. mehčilo v naši industriji, 14. zvezna država v ZDA, 17. mesto v Angliji, 19. spojina kisika z elementom, 22. pristanišče na severnem delu japonskega otoka Hondo, 24. atletska disciplina, 25. orel v gorenjskem narečju, 29. pripadnik muslimanske sekte, 30. državna smučarska reprezentantka in članica SK Triglav iz Kranja, 33. drobovje, 34. obl ka kruha, 36. otok v Jadranu, 39. življenjska tekočina, 40. LEB, 40 a. organ vida,' 41. pripadnik jugosl. naroda, 42. žensko ime (množ.), 44. dve sosednji črki abecede, 45. kazalni zaimek, 47. ploskovna mera. 1 2 5 U 5 • 6 7 5 © • 9 e 4o • 44 • 12 tl 41 • Jb isiieie Bril 46 47 45 49 • 2o 24 • 22 21 2U • • 25 26 e • 27 26 e 29 6o • 54 12 • 66 15 56 • 57 66 • 69 Uo l,0“ m u 92 e 95. e Uk us • 96 u7 • • Uti • U9 • 5o Tretje kolo krožkovnega prvenstva Kranja v kegljanju Če bi ne bilo teh nesrečnih »ribic« V sredo, 21. marca, je bilo odigrano na kegljišču KK Triglav v Kranju tretje kolo krožkovnega prvenstva za Pokal Kranja v borbenih partijah. Naša vrsta se je uvrstila s 365 podrtimi keglji na tretje mesto za drugim moštvom Iskre in Elektra. Z malo več prisebnosti in z nekoliko več borbenosti nekaterih tekmovalcev bi si lahko priborili s prvim mestom prvo letošnjo diplomo... Posamezni tekmovalci našega moštva so dosegli naslednje rezultate (prvo število pomeni podrte keglje, drugo pa zgrešene mete): Ambrožič 60 — 1, Zavrl 43 — 2, Toplak 45 — 4, Potušek 33 — 1, Reš 39 — 6, Žnidaršič 33 — 4, Borojevič 33 — 5, Zupan 29 — 6, Žun 22 — 6 in Arh 28 — 9. Ce bi Za Savo so nastopili — stojijo: Zavrl, Borojevič, Reš, Potušek, Žnidaršičeva, Toplak, Zupan; čepijo: ™ Ambrožič, žun in Arh v drugem setu vsi Skupaj ne bili tako kratki in podrli namesto 35 recimo vsaj 61 kegljev, kolikor znaša povprečje vseh setov tega našega nastopa, potem bi bili tokrat prvi. Ampak s tistimi »če« in »toi« si še nihče ni priboril prvega mesta. Če smo se že »odlikovali« s tolikšnim številom »mimometov« ali »ribic«, potem se maramo zadovoljiti s tistim, kar smo dosegli. Da res vsakokrat prav po nepotrebnem poskrbimo za slabši rezultat, je dokaz tudi razmerje med podrtimi keglji in zgrešenimi meti — prve in druge polovice tekmovalcev našega moštva — prva polovica 220:14, druga pa 145:30! Prvenstvena lestvica po tretjem kolu: Iskra II 1201 podrtih kegljev, Iskra I 1201, Elektro 1171, Planika 1072, SAVA 1058, Enotnost 996, Gradis 956, Tekstilindus 954, Standard 861, Elektrarna 833, KAD 568, ZROP 393. Z zadnjega kola krožkovnega prvenstva Kranja v kegljanju r v. Kaj bi bilo najprimernejše? J »Tekstilijada« in sodelovanje naših Smučarji so se dobro odrezali, toda . .. (BLAŽ STUDEN — VALJARNA I) — Na Krvavcu se je zbralo v soboto im nedeljo, 17. im 18. marca, 96 tekmovalcev in precej ljubiteljev smučanja na tekmovanju v veleslalomu za člame sindikalnih podružnic, gumarske, tekstilne in usnjarske stroke. Tekmo- Za ali proti lastnemu športnemu društvu (DUŠAN REBOLJ — KSS) — Na minulem letnem občnem zboru sindikalne podružnice našega podjetja, ki je bil 25. marca, se je razvila precej živahna razprava tudi okrog vprašanja: ZA ALI PROTI LASTNEMU ŠPORTNEMU DRUŠTVU? Ni moj namen dokončno postavljati, ‘kaj je pravilno in kaj ne. Naj osvetlim sproženo vprašanje z vidika športnega udejstvovanja članov našega kolektiva v rekreativne namene! Na letošnjem letnem plenumu koristnejše in zdravo preživljanje Športnega društva Triglav 24. fe- prostega časa, pomagati večidel bruarja se je pokazal kot osnovni sami. Zato bi kazalo sklicati čim-problem pomanjkanje denarnih prej sestanek vseh športnih de-sredstev. Ker ima društvo hkrati lavcev v podjetju, aktivnih šport-še malo ali pa nepopolne športne nikov ter družbenih in političnih objekte, nima pogojev razvijati organizacij v »Savi« in se pogo-posamezne športne panoge za ši- voriti o bodočem razvijanju vseh roke množice mladine iz kranj- mogočih oblik telesnega razveiri-ekih šol in delavcev kranjskih la in rekreacije za člane našega podjetij. Usmerilo se je predvsem kolektiva. Morda bi kazalo usta-v vzgojo vrhunskih športnikov, ki noviti nekakšen koordinacijski predstavljajo določene kvalitete odbor, ki bi skrbel za najrazlič-ne samo v republiškem, marveč hejše prireditve v naravi, kot so tudi v zveznem merilu. v neznano, pikniki, ogledi gorenjskih zgodovinskih znameni-Ker je torej naše osrednje testi, množična tekmovanja med športno društvo v Kranlju uemer- posameznimi ekonomskimi eno-jeno v razvijanje kvalitetnih tami v panogah, oziroma discipli-športnikov in ker samo nima nah. kot so plavanje, srteljanje možnosti razvijati posameznih z zračno puško, odbojka, itd.? — športnih panog v rekreativne na- Organi delavskega upravljanja mene in predvsem v razvedrilo, prav gotovo ne bodo odrekli pesi bomo morali pri reševanju trebnih sredstev, saj bo ves ko-vprašanja, kako omogočiti naše- lektiv za to, da namenimo dolo- Poraz in zmaga v Smledniku (AVGUST POTUŠEK — plan. analit. oddelek) — V nedeljo, 18. marca, smo se odzvali povabilu Kegljaškega kluba »Sava« iz Smlednika. Tam imajo novo, sodobno In nadvse prijetno tristezno kegljišče. Da so se naši z novimi stezami nekoliko spoznali in na tujem kegljišču udomačili, smo odigrali najprej kratko borbeno partijo. Zmagali so domačini z rezultatom 371:340 podrtih kegljev. Potem pa smo se spoprijeli zares. V disciplini 6 krat 200 lučajev smo se borili tovariško, hkrati pa zelo zagrizeno. V vodstvu so se menjavali enkrat domači, drugič spet naši. Številni gledalci so bučno in navdušeno ter nepristransko pozdravljali lepe in uspešne lučaje tako naših kot domačih tekmovalcev. Končno nam je le uspelo povesti in zmagati z razliko 47 kegljev ali v razmerju 4511:4464. Uspeh in rezultat je dober zlasti zato, ker smo nastopili brez najboljšega svojega igralca — Mira Ambrožiča. Posamezniki so dosegli naslednje rezultate: Jože Zupan 778 podrtih kegljev. Avgust Potušek 768, Cini Zavrl 758, Jože Reš 754, Nejko Toplak 730 in Janko Sekne 723. »Sava« premagala Duplje in »Storžič« (VOJISLAV MITROVIČ — OTK) — V nedeljo, 8. aprila se je pričelo spomladansko delo gorenjskega rokometnega prvenstva. Sava je nastopila v Kranju proti Dupljam in zmagala s 25:13 (12:3) vanjo je organiziralo podjetje Tekstilindus pod naslovom »Tek- mu delovnemu človeku kar naj- čen denar tudi v take namene, stiljada« ter zaradi tega tudi določilo, da smejo nastopiti tekmovalci iz Save samo izven konkurence. Gorenjsko rokometno prvenstvo je v teku Med enajstimi moštvi je zased- prave volje, podobno kot ostali lo naše drugo mesto. Posamezni elani našega moštva. Je mar to tekmovalci so dosegli naslednje čudno, ko pa SO' nam prireditelji čase im mesta v končni razpone- že v soboto sporočili, da lahko ditvi: Julij Bertancelj je bil s ča- tekmujemo samo izven konku-som 1 minuta in 7 sekund — 3., renče. Čudno se mi zdi, da je ing. Filip Majcen e časom 1:15,0 Sindikat usnjarske, gumarske in — 16., Stane Rotar s časom 1:18,0 tekstilne stroke sploh dopustil — 19., Pramci Sitar s časom 1:22,0 oziroma organiziral tekmovanje, — 24., Blaž Studen pa s časom v katerem smo imeli nekateri pra- 1:28,0 — 30., dočim je bil Edo Ber- vico nastopati v konkurenci, dru-toncelj diskvalificiram. gi pa ne!?« Zaradi zaMjučka redakcije lista II in 3. junija — RADOVLJICA : Ko sem vprašal Edija, zakaj je Sicer pa je bilo tekmovanje sa- bomo obširneje poročali o nedelj- SAVA. — Vse tekme bodo dopol-bil diskvalificiran, je le-ta odgo- mo dobro organizirano. Proga je ski tekmi z Dupljami v prihodnji dne na igriščih prvoimenovanih voril: bila dolga 1800 metrov im imela številki, danes pa nekaj besedi o moštev. »Priznati moram, da sem imel 34 vratič. Najprej so vozile čia- razporedu tekem v spomladan- Kaj pa minuii turnir? Mislim precej smole, ko sem zgrešil vra- niče, potem mlajši člani, starejši skem delu prvenstva ter o minu- na pregnani turnir ki je bil v ta. Res pa je tudi, da nisem imel člani, seniorji, starejši mladinci lem preglednem turnirju gorenj- nedeljo 1 aprila v Kranju in na im mladinci. Zmagovalci so pre- skih rokometnih moštev. katerem so ‘sodelovala moštva: jeli nekaj lepih praktičnih na- v spomladanskem delu prven- Iskra, Sava, Radovljica in Mla-grad. Skoda je res, da je celotno stva ]>0 igralo naše moštvo po na- dost II. Sodelovati bi moral še razpoloženje skalilo omenjeno slednjem razporedu: 15. aprila — Triglav, vendar zaradi odsotnosti razlikovanje posameznih ekip. — TRIGLAV : SAVA, 22. aprila — nekaterih igralcev ni bil popoln Človeku se nehote vsiljuje vpra- STORŽlC . SAVA, 29. aprila - in zato ni mogel nastopiti, samje: Ali so bila določila, da ne- . _ kateri ne smejo nastopati v kom- SAVA : ISKRA, 6. maja - KRIZE Sava je osvojila drugo mesto, kurenci, zares zaradi bojazni, da ; SAVA, 13. maja - SAVA : ML A- V prvi tekmi je zasluženo podle-bi odnesli prva mesta in nagrade DOST II, 20. maja — BORAC : netekstilci? V „SAVI“ so dobri kegljači Takole je pričakoval štart Stane Rotar iz prevleke valjev II gla Iškri z rezultatom 6:12, potem SAVA, 27. maja - SAVA : TRŽIČ Pa v nadaljevanju premagala najprej Mladost II z 18:10 im nato še Radovljico s 13:6. Moštvo v celoti nj zadovoljilo, saj je pokazalo nepovezano, raztrgano in precej (AVGUST POTUŠEK — Plan,- je uvrstili med 32 najboljših. To neučinkovito igro. V moštvu ni anaiHt. oddelek) — Vsi člani sav- je vsekakor lep uspeh, zlasti če uspešnejšega napadalnega igralca skega kegljaškega krožka so tudi pomislimo, da je Triglav eden _ ^pjvota«, zato je bila večina Slani Kegljaškega kluba Triglav, najmočnejših kegljaških klubov v doseženih golov ali iz protinapa- Zato so nastopili tudi na letoš- Jugoslaviji. — Posamezni člani (j.ov ^ pa s 6treii ^d daleč, njem prvenstvu posameznikov v krožka so dosegli naslednja me-disciplini 3 krat 200 lučajev. Vse- sta in naslednje rezultate: Miro ga skupaj se je prijavilo 64 čla- Ambrožič je bil 3. z 2469 podrtimi nov Triglava, od tega pet iz na- keglji (827, 802, 840), Jože Reš 8. šega krožka. z 2426 podrtimi keglji (795, 809, Po določilih razpisa se je uvr- 822), Avgust Potušek 13. z 2388 stila v nadaljnje tekmovanje po- podrtimi keglji (768, 831, 789), Nej-lovica, to je 32 nastopajočih. Naši ko Toplak pa je bil 32. z 2248 po-so bili uspešni, saj so se kar štir- drtimi keglji (769, 762, 717), Za Savo so nastopili:: Krčmar, Feher, Horvat (7), Pirih (12), Močivnik (5), Rebolj (9), Pen (4), Cencelj, Todorov, Todorovič in Bilemič. Do izida lista smo igrali še proti »Triglavu« in izgubili s 21:26 ter premagali »Storžič« s 17:13. Človek ne sme nikdar obupati... Kdo ne pozna našega orodjarja Francija Bertonclja iz graverske delavnice?! No, tistega skromnega delavca, ki sodi med vrhove jugoslovanskega strelstva, mislimo . . . Bred nekaj dnevi smo se zapletli z njim v krajši razgovor. Zanimalo nas je namreč, kako se kaj pripravlja na letošnjo strelsko sezono in kako je bilo na minulih izbirnih tekmah v Beogradu in Zagrebu za sestavo državne reprezentance. »... V tekmovanju z Dnilov pištolo na razdaljo 50 metrov letos nisem uspel,« je pripovedoval Franci in nadaljeval: »Po zadnjem državnem prvenstvu septembra sem sa hotel nekoliko odpočiti. Zato nisem nekaj časa treniral. ,. Potem pa je prišel poziv na prvi del izbirnih tekem za sestavo državne reprezentance decembra Franci Bertoncelj, kandidat za državno reprezentanca lani v Beogradu. Nepripravljen sem dosegel komaj 447 in 478 krogov od 600 možnih. Četudi sem bil potem februarja v Zagrebu na drugem delu boljši in dosegel 511 ter 516 krogov, ni zadostovalo za uvrstitev v reprezentanco. No, pa nič hudega. Bom v bodoče vsaj bolj previden...« je še dodal. Ko smo ga vprašali, čemu pripisuje svoje dosedanje uspehe, je brez oklevanja odgovoril: »Precejšnji trmi, vztrajnosti in redni vadbi ter zavesti, da človek ne sme nikdar vreči puške v koruzo!«