Žarko B. Veljković
Dragan Ilić-Pisum
Je Ptolemajev Serbinon antično srbsko 
mesto?1
UVOD
V zadnjih treh desetletjih se v Srbiji ponovno pojavlja romantična, 
paraznanstvena, tako imenovana nacionalna zgodovina, ki v svoji najnovejši 
pojavni obliki trdi, da so Srbi avtohtoni prebivalci Podonavja in Balkana, 
tako rekoč Praindoevropejci v svoji pradomovini, srbščina pa naj bi bila 
indoevropski prajezik. Ti kvazizgodovinarji brez znanstvenih argumentov 
so, naslanjajoč se na glasoslovne asociacije, obenem tudi kvazietimologi 
in trdijo, da Ptolemajevo mesto Serbinon v Panoniji dokazuje, da so že v 
antiki Srbi živeli v Podonavju in na Balkanu. Resni znanstveni in etimološki 
dokazi pa to »prasrbsko« etimologijo v celoti zavržejo in razkrijejo, da 
gre za panonski ilirski toponim *Sérbinom, ki pomeni približno »mesto, z 
žrelom/vodno sotesko, iz katere(ga) bruha voda, z vodno globeljo« ali »kraj, 
kjer je žrelo jame ali votline, brezno«; ali še bolje, »kraj z vodnim virom/
izvirom ali (?) z rečnim izvirom« oz. »kraj z virom termalne vode«. Sodeč 
po Ptolemajevi Geografiji bi se koordinate tega toponima lahko približno 
ujemale z današnjim madžarskim krajem Villánykövesd oz. z današnjo 
hrvaško Cabuno ali s hrvaško Gradino, obe lokaciji pa se nahajata v bližini 
Virovitice ob madžarski meji.
1 Za koristne nasvete in pomoč se vodilni avtor članka Žarko B. Veljković posebej zahvaljujem 
akademiku Ranku Matasoviću (HAZU) ter osebju knjižnice Skupine za skandinavske jezi-
ke in književnosti Filološke fakultete v Beogradu. Največjo zahvalo pa sem dolžan svojemu 
soavtorju, kapitanu in kartografu Draganu Iliću-Pisumu, ki mi je nesebično pomagal pri pre-
tvarjanju Ptolemajevih podatkov v moderne geografske koordinate. 
DOI: https://doi.org/10.4312/keria.24.1.145-155
Keria_2022-1_FINAL.indd   145 20. 12. 2022   09:56:35
146 Žarko B. Veljković in Dragan Ilić-Pisum
K VAZIZNASTVENA ZGODOVINA
V Srbiji se je 19. stoletju poleg znanstvene nacionalne zgodovine Srbije razvila 
romantična, paraznanstvena, tako imenovana nacionalna zgodovina, ki trdi, da 
so Srbi predniki Slovanov, tako rekoč Praslovani, srbščina pa mati vseh slovanskih 
jezikov.2 Sprva se je trdilo, da so Srbi, ki se v celoti identificirajo s Starimi Slovani, 
indoarijskega izvora;3 to naj bi se z etimološkega in zgodovinskega vidika smelo 
trditi tudi o poreklu neslovanskih Protosrbov;4 kasneje pa se je izoblikovalo 
stališče, da so Srbi (oz. Stari Slovani) zagotovo avtohtoni prebivalci Balkana.5
Ta paraznanstvena ali tako imenovana nacionalna zgodovina se v Srbiji 
ponovno razvija v zadnjih treh desetletjih, imenuje pa se »srbska avtohtona 
šola«. Trdi, da Srbi oz. Stari Slovani niso zgolj starodavni prebivalci Podonavja 
in Balkana,6 ampak tako rekoč Praindoevropejci. Podonavje in Balkan naj bi 
bila njihova pradomovina, srbščina pa indoevropski prajezik.7
Ker ti kvazizgodovinarji nimajo pravih argumentov, naslanjajoč se na 
glasoslovne asociacije postanejo tudi kvazietimologi, starodavni kraj Serbinon 
ali *Serbinum v Panoniji pa naj bi po njihovem mnenju dokazoval, da so že 
na prostoru antičnega Balkana in Podonavja živeli Srbi;8 in ne samo to, vodja 
»srbske avtohtone šole« Jovan I. Deretić je celo trdil, da je starodavni Serbinon 
današnji Zagreb:
Kar se tiče samega mesta Zagreb, zdaj vemo, da je to starodavno Serbinovo, 
»Serbinon« pri Ptolemaju. V delu Rerum Hungaricarum se nahaja podatek, da 
je madžarski kralj Bela IV. okoli leta 1245 mesto dal ograditi z obzidjem in da 
je od takrat slednje znano pod novim imenom. V starih časih se je imenovalo 
»Soroga«, od tega časa je bilo mesto znano kot Agram. Soroga je Serbinovo, ki 
so ga Madžari imenovali Sorba, Soroba in Soroga. 
(Deretić, Serbi: narod i rasa, 146, 147).
Na te in podobne paraznanstvene, parazgodovinske in paraetimološke 
domneve se je srbska znanstvena javnost odzvala z več deli, denimo s knjigo 
Srbi pred Adamom in po njem zgodovinarja-bizantinologa Radivoja Radića 
(2003) ter z delom Toponomastika kot izziv etimologa in slavista Aleksandra 
2 Milojević, Odlomci istorije Srba, 68; Lukin-Lazić, Kratka povjesnica Srba, 6; Petković, Prve 
pojave srpskog imena, 15, 16; Jevđević, Od Indije do Srbije, 18.
3 Milojević, Odlomci istorije Srba, 23; Lukin-Lazić, Kratka povjesnica Srba, 7; Jevđević, Od Indije 
do Srbije, 17.
4 Gluhak, Hrvatski etimološki rječnik, 5473, Srb.
5 Petković, Prve pojave srpskog imena, 17, 18.
6 Luković-Pjanović, Srbi narod najstariji, 7, 8; Deretić, Serbi: narod i rasa, 8.
7 Luković-Pjanović, Srbi narod najstariji, 111; Deretić, Serbi: narod i rasa 8, 9.
8 Petković, Prve pojave srpskog imena, 35; Luković-Pjanović, Srbi narod najstariji, 80, 375, 412, 
413; Petrović, Kratka arheografija Srba, 70, 92.
Keria_2022-1_FINAL.indd   146 20. 12. 2022   09:56:35
147Je Ptolemajev Serbinon antično srbsko mesto?
Lome (2001). Iz slednjega navajam citat, ki ilustrira, kam lahko laika pripelje 
kvaziznanstvena metodologija »srbske avtohtone šole«: 
Vse se je začelo z reko Oranje v Južni Afriki. »Iz otroštva se spominjam«, piše 
naš kolega, »kako so imeli v moji domači vasi navado za motno tekočo vodo 
reči, da je kot ʽpo oranju’. Takšen pomen bi se zelo dobro prilegal navadni veliki 
reki, kakrša je Oranje – je potemtakem mogoče, da so naši predniki nekoč prišli 
vse do Afrike? Pa poglejmo, sem si rekel, ali je v tistem delu sveta najti še kak 
srbski toponim. In glej, sredi Afrike, država Čad! Ko se človeku zmrači obraz, 
pri nas pravijo, da ʽje počadil’ [srb. počadio]. Ko so prodirali s severa, čez Saharo 
v globine črne Afrike, so naši predniki najprej srečali ljudi sajastih obrazov [srb. 
čađava lica], se pravi črnce, in po tem so poimenovali državo!«
Potemtakem so večjemu delu celine morali Srbi vladati kot sužnjelastniki 
in trgovci s sužnji! Ime države Biafra še vedno ohranja spomin na tiste čase, 
saj izhaja iz srbskega sužnjelastniškega gesla ʽBij Afra!’, to pa velja tudi za 
ime prestolnice današnje Kenije Nairobi. Tam je bil namreč nekoč trg, kjer so 
prodajali najboljše sužnje [srb. najbolji robovi].
Širjenje islama pa je srbski vladavini v Afriki napravilo konec. Naša zadnja 
utrdba je bil jug celine, meja pa je nekaj časa potekala prav ob reki Oranje. Na 
to se nanaša znana pretnja kraljeviča Marka v ljudski pesmi: »More Turci, ne 
gaz’te Oranja!«. Po drugi strani pa so nas muslimani potisnili vse do vzhodne 
Indonezije. Tam so Srbi našli zadnje zatočišče v gorskih predelih otoka Timor, 
kot pravi nesmrtni Njegoš: »Or’o gn’jezdo vrh Timora vije, jer slobode u ravnici 
nije.« (Loma, Toponomastika kot izziv, 9–10)
Pravzaprav pa »srbska avtohtona šola« ni niti smešna niti na Balkanu 
osamljena. V skoraj vseh nekdanjih republikah SFRJ se je namreč pojavil enak 
ali podoben pristop k paraznanstveni, tako imenovani nacionalni zgodovini 
(tudi »neozgodovini«), več kot očitno spogledujoč se z desničarsko ideologijo 
Blut und Boden. Gre za odraz neonacionalne, največkrat šovinistične zavesti,9 
ki se je razvijala pred državljansko vojno (v kateri so bili vsi poraženi), kasneje 
pa v razmerah povojne materialne stiske ter evropske gospodarske in finančne 
krize in še ne povsem ozdravljenih šovinističnih strasti. Cilj pričujočega članka 
je tako vrniti se v mirni pristan etimologije in znanstvenih dejstev.
ZGODOVINSKI VIR I
Za začetek se vprašajmo, pri katerih antičnih piscih naletimo na toponim 
v Panoniji Serbinon. To se zgodi samo pri geografu Klavdiju Ptolemaju, ki 
v drugi knjigi Geografije v poglavju z naslovom Παννονίας τῆς κάτω θέσις 
(»Lega spodnje Panonije«) toponim omenja v naslednjem kontekstu:
9 Todorović, »Idejni sistem ʽSrbi, narod najstariji’«, 39, 42.
Keria_2022-1_FINAL.indd   147 20. 12. 2022   09:56:35
148 Žarko B. Veljković in Dragan Ilić-Pisum
ἀπὸ δὲ τοῦ ποταμοῦ Βερβίς   ͞μβ	 	͞μϛ
Σέρβινον   ͞μβ	γ′	 	͞μϛ	<′
Ἰούολλον ἤτοι  Ἰούβολον ͞μβ	γ′		 ͞μϛ
Kέρτισσα   ͞μβ	γ′	 ͞με	γ′	
(Ptolemaj 2.16.6)
V naslednjih dveh, sedmem in osmem stavku Ptolemaj opis nadaljuje in 
seznam dopolni s toponimi Mούρσελλα, Kιβαλίς, Mαρσoνία, Οὐακόντιον, 
Moυρσία κολωνία, Σαλλίς, Bασσίανα, Tάρσιον in Σίρμιον. 
Citirani odlomek v prevodu pomeni, da se v rimski provinci Pannonia 
inferior v okolici reke, ki jo Ptolemaj omenja pred tem, to je Donave, nahajajo 
kraji Berbís na poziciji 42˚ 00′ 46˚ 00′, Sérbinon na 42˚ 3/602′ 46˚ 50′ oz. 41˚ 
20′ 46˚ 30′, Ioú(b)ol(l)on na 42˚ 3/602′ 46˚ 00′ oz. 42˚ 20′ 46˚ 00′ in Kértissa na 
42˚ 3/602′ 45˚ 3/602′ oz. 42˚ 20′ 45˚ 20′; poleg tega se v pokrajini nahajajo tudi 
Moúrsella, Kibalís, Marsonía, Ouakóntion, Moursía kolonía, Sallís, Bassíana, 
Társion in Sírmion.10
Kot je znano danes,11 imajo ti kraji naslednje latinske ustreznice: (lok.) 
*Bérbis oz. *Bérbae (= Bérebae, ? Podgajci Podravski), *Sérbinum, *Júvol(l)um 
(= Jovália, ? Valpovo), Certíssa (= Certíssia, ? Štrbinci u Budrovcima), Mursélla 
(? Petrijevci), (lok.) Cíbalis oz. Cíbalae (Vinkovci), Marsónia (Slavonski Brod), 
*Múrsia colónia (= Mursa, Osijek), (lok.) Sállis oz. Sallae/Salla (Zalalövő), 
Bassiána (Donji Petrovci), *Társium in Sírmium (Sremska Mitrovica). Lokacija 
kraja Ouakóntion ostaja neindeficirana.
LOK ACIJA
Iz zgoraj povedanega sledi, da so bile koordinate Ptolemajevega kraja Sérbinon 
42˚ 3/602′ 46˚ 50′ ali 41˚ 20′ 46˚ 30′.
Izhajajmo iz tega, da ima Sérbinon koordinate 42˚ 3/602′ 46˚ 50′. To bi 
pomenilo, da je za pol stopinje zemljepisne širine nad mestom Ioú(b)ol(l)-
on, ki ima koordinate 42˚ 3/602′ 46˚ 00′ (42˚ 20′ 46˚ 00′). Seveda se zastavi 
vprašanje, koliko današnjim kilometrom bi lahko ustrezalo Ptolemajeve pol 
stopinje zemljepisne širine. Če vemo, da ima Kértissa koordinate 42˚ 3/602′ 45˚ 
3/602′ (42˚ 20′ 45˚ 20′), potem je razdalja med krajem Ioú(b)ol(l)on in krajem 
Kértissa 0.8 stopinje zemljepisne širine. Ker pa je razdaljo med krajem Ioú(b)
ol(l)on, današnjim Valpovim, in krajem Kértissa, današnjimi Budrovci, možno 
10 Kot je predlagal anonimni recenzent, bi veljalo razložiti metodologijo določanja zemljepisnih 
koordinat. Ob tem poudarjam, da so na tem mestu navedene koordinate Ptolemajeve. Izračun 
modernih koordinat in zemljepisnih razdalj je razložen v nadaljevanju, posebna zasluga zanje 
pa gre Draganu Iliću-Pisumu; prim. op. 1.
11 Gračanin, »Rimske prometnice i komunikacije u kasnoantičkoj južnoj Panoniji«, 10, 17, 23, 26, 
36, 41.
Keria_2022-1_FINAL.indd   148 20. 12. 2022   09:56:35
149Je Ptolemajev Serbinon antično srbsko mesto?
opredeliti kot 43.22 km,12 potem bi cela stopinja Ptolemajeve geografske širine 
ustrezala 51.864 km, pol stopinje pa 25.932 km.
Torej, Sérbinon, ki ima koordinate 42˚ 3/602′ 46˚ 50′, se nahaja 25.932 km 
severno od današnjega kraja Valpovo, to pa bi lahko ustrezalo današnjemu 
kraju Villánykövesd na Madžarskem, ki se nahaja 24.87 km severno od 
Valpovega.13
Če pa ima Sérbinon koordinate 41˚ 20′ 46˚ 30′, Ioú(b)ol(l)on pa 42˚ 3/602′ 
46˚ 00′ (42˚ 20′ 46˚ 00′) in Berbís 42˚ 00′ 46˚ 00′, to pomeni, da bi bilo treba 
izhodišče postaviti na 0.3 stopinje Ptolemajeve zemljepisne širine, to je 15.5592 
km, in to severno od črte, ki se dotika kraja Ioú(b)ol(l)on (današnje Valpovo 
na 45°66′N 18°42′E) oziroma kraja Berbís, današnjih Podgajcev Podravskih, ki 
imajo koordinate 45°44′N 18°16′E.14 Tej točki bi torej lahko približno ustrezalo 
današnje madžarsko mesto Beremend, ki se nahaja 14.39 km severno od 
današnjega Valpova.15 Tako je, če se izhaja iz lokacije današnjega Valpova. Če 
pa se izhaja iz lokacije današnjih Podgajcev Podravskih, pa bi ob upoštevanju 
popravka 0.22 stopinje današnje zemljepisne širine (≈ 111 km), na 24.42 km, 
ta točka približno ustrezala današnjemu mestu Villány na Madžarskem, ki leži 
23.67 km severno od Valpovega.16
Določiti je treba tudi, kolikšnemu številu današnjih kilometrov ustreza 
Ptolemajeva stopinja zemljepisne širine. Če vemo, da ima kraj Berbís 
koordinate 42˚ 00′ 46˚ 00′ in Ioú(b)ol(l)on 42˚ 3/602′ 46˚ 00′ (42˚ 20′ 46˚ 
00′), potem je razdalja med krajema 0.2 stopinje zemljepisne širine. Ker pa 
je razdalja med krajema Berbís (danes Podgajci Podravski) in Ioú(b)ol(l)on 
(danes Valpovo) 14.08 km,17 potem celotni stopinji Ptolemajeve zemljepisne 
širine ustreza 70.04 km.
To pomeni, da bi Sérbinon imel koordinate 41˚ 20′ 46˚ 30′ in bi se 
nahajal 70.04 km od današnjega Beremenda oz. Villánya na Madžarskem. 
To pa bi približno ustrezalo hrvaškemu kraju Cabuna (66.59 km zahodno od 
madžarskega Beremenda) oz. hrvaškemu kraju Gradina 73.03 km zahodno od 
madžarskega Villánya. Obe lokaciji sta blizu madžarske meje.18
Torej, Ptolemajevemu kraju Sérbinon bi bilo na podlagi njegove Geografije 
mogoče določiti koordinate, ki bi približno ustrezale današnjemu kraju 
Villánykövesd na Madžarskem oz. današnji hrvaški Cabuni ali Gradini, obema 
v bližini Virovitice na meji z Madžarsko.
12 Gl. Udaljenosti 2012, http://www.udaljenosti.com/.
13 Prav tam.
14 Gl. Karta SFRJ 1:25000.
15 Gl. Udaljenosti 2012, http://www.udaljenosti.com/.
16  Prav tam.
17  Prav tam.
18 Prav tam.
Keria_2022-1_FINAL.indd   149 20. 12. 2022   09:56:35
150 Žarko B. Veljković in Dragan Ilić-Pisum
Srbski romantični paraznanstveni zgodovinarji pa Ptolemajev Sérbinon 
locirajo takole. Petković ga postavlja v Bosansko Gradiško.19 Zaradi zvočne 
podobnosti ga namreč poistoveti z relativno bližnjim krajem Servítium, ki se, 
kot je videti, tudi v starejši arheološki literaturi postavlja v Bosansko Gradiško.20 
Luković-Pjanović kraja Sérbinon ne postavlja v Bosansko Gradiško, temveč ga 
identificira s prej omenjenim Servítium, ki naj bi se domnevno sekundarno 
zapisoval kot Serbention in Serbition, in ga na podlagi nenatančega starega 
zemljevida (ta pa naj bi temeljil na Ptolemajevi Geografiji) postavlja južno od 
Save.21 Niti Petrović kraja Sérbinon ne postavlja v Bosansko Gradiško, ampak 
pravi, da se nahaja v Posavini in nedaleč od Vukovarja, pri tem pa se verjetno 
naslanja na prej omenjeni nenatančni stari zemljevid.22 Deretić Sérbinon 
interpretira zvočno-asociativno in ga poistoveti z relativno bližnjim mestom 
Soroga, kar naj bi domnevno bilo staro, antično slovansko poimenovanje za 
Zagreb v rimskem času,23 ta domneva pa se naslanja na znanega etimologa-
romanista Putanca oz. na njegov paraetimološki ekskurz v sfere onkraj meja 
znanosti.24
Skratka, na podlagi glasovnih asociacij bi bilo mogoče Sérbinon poistovetiti 
tudi s potencialnim *Srebrenjem, kar pa bi bila lahko celo današnja Srebrenica 
ali morda tudi Srbinje, kot se je nekaj časa pred in po vojni imenovala Foča – 
seveda pa vse to z znanostjo nima nobene zveze. Zato je treba odločno zavreči 
vse lokacije Ptolemajevega Sérbinona, ki jih zagovarjajo srbski romantični 
kvaziznanstveni zgodovinarji, in ostati pri prej omenjenem zaključku: na 
podlagi koordinat, ki jih navaja Ptolemaj v svoji Geografiji, bi lahko približno šlo 
za današnje madžarsko mesto Villánykövesd oz. za današnji hrvaški kraj Cabuna 
ali tudi Gradina, oba pa se nahajata v bližini Virovitice ob madžarski meji.    
V zvezi s tem, da bi Ptolemajev Sérbinon lahko približno ustrezal 
današnjemu madžarskemu mestu Villánykövesd oz. hrvaški Cabuni ali 
Gradini (obe v bližini Virovitice ob madžarski meji) – se pravi, da gre za kraje 
na Madžarskem ali v njeni bližini – velja omeniti tudi starejšo literaturo, po 
kateri naj bi Sérbinon domnevno ustrezal današnjemu madžarskemu kraju 
Pécs.25 Predvideva se, da je kraj obstajal že v rimskih časih, ko naj bi nosil ime 
*Sérbinum, najdeni so bili tudi številni antični artefakti, ki naj bi nakazovali 
na ta zaključek.26 A v odsotnosti zanesljivih epigrafskih in zgodovinskih virov 
velja tudi to predpostavko o lokaciji ovreči. 
19 Petković, Prve pojave srpskog imena, 35.
20 Prim. Gračanin, »Rimske prometnice i komunikacije u kasnoantičkoj južnoj Panoniji«, 17.
21 Luković-Pjanović, Srbi narod najstariji, 80, 375, 412, 413.
22 Petrović, Kratka arheografija Srba, 70, 92.
23 Deretić, Serbi: narod i rasa, 146, 147.
24 Putanec, Ubikacija klasičnih toponima Sisopa i Soroga.
25 Gebhardi, Geschichte des Reichs Hungarn, 92; von Szepesházy in von Thiele, Merkwürdigkeiten 
des königreiches Ungern, 65; Graesse, Orbis Latinus, 249.
26 Beudant, Voyage minéralogique et géologique, 518.
Keria_2022-1_FINAL.indd   150 20. 12. 2022   09:56:35
151Je Ptolemajev Serbinon antično srbsko mesto?
Skratka, na podlagi koordinat v Ptolemajevi Geografiji se zdi bolj smiselno 
vztrajati pri začetnem sklepu, da bi Sérbinon lahko približno ustrezal madžarskemu 
kraju Villánykövesd oz. hrvaški Cabuni ali Gradini v bližini madžarske meje. 
ETIMOLOGIJA
Kaj nam vse to pove? Pove nam, da mora biti toponim Sérbinon protokeltskega 
ali panonskega ilirskega porekla, kajti že v predrimskih časih so na področju 
današnjega madžarskega Villánykövesda, pa tudi v okolici današnje Virovitice 
sprva živeli Kelti, kasneje pa panonsko ilirsko ljudstvo Andianti ali Andizeti 
(gr. Ἀνδιάντες,  Ἀνδιζήτιοι, lat. Andizétes); poroča pa se tudi, da se je v kraje 
pozneje naselilo keltsko ljudstvo Skordiskov.27
Vprašanje, ali gre za toponim protokeltskega ali panonskega ilirskega 
porekla, pa nam lahko pomaga osvetliti poreklo grških poimenovanj na -inon 
oz. latinskih poimenovanj na -inum v neposredni geografski soseščini, to je v 
provincah Panonija in Ilirik. V Panoniji se je v bližini kraja Sérbinon nahajal 
tudi Áltinum (grško bi bilo *Áltinon), ki ga je naseljevalo isto ilirsko ljudstvo 
Andiantov ali Andizetov.28 V Iliriku poleg tega ležita kraja Nédinon, latinsko 
Nédinum, ter Pásinum (grško bi bilo *Pásinon) in oba so naseljevali ilirski 
Liburni.29 To kaže, da bi bil toponim Sérbinon lahko ilirskega, natančneje 
panonskega ilirskega porekla. 
Nadalje, v toponimu je mogoče videti ilirsko pripono -inom, ki ima 
krajevni pomen in se v grščini odraža kot -inon ter v latinščini kot -inum, npr. 
v prej omenjenem toponimu *Áltinom (»mesto na višini«), grško *Áltinon in 
latinsko Áltinum.30
Koren besede je torej serb- ali serbh- (če se upošteva ilirska izguba pridiha 
indoevropskih pridihnjenih soglasnikov),31 seveda pa se zastavlja vprašanje, 
kaj bi utegnil pomeniti. Za začetek ga lahko poiščemo v albanščini, ki naj bi 
vsaj po Georgievu delno nadaljevala ilirščino.32 Tam najdemo glagol gjerp 
»srkati, goltati« oz. gjerbë »kapljati, curljati«, ki izhaja iz indoevropskega 
korena *serbh- s splošnim pomenom »srkati, goltati«; mimogrede povejmo, 
da od tod izhajo tudi hrvaško narečno srbati »srkati«.33
27 Stier et al., Westermann Großer Atlas, 22, 24, 38; Ptol. 2.16.3–5; Ptol. 2.14; Plin., NH 3.9; Bruen de 
la Martinière, Le grand dictionnaire géographique, 217; Strab.7.5.
28 Katona-Győr, Altinum; Stier et al., Westermann Großer Atlas, 38; prim. Ptol. 3.1.29–31.
29 Smith, Dictionary of Greek and Roman geography, 174, 415.
30 Sciaretta, Toponymy – Ancient toponymy – Illyricum: Nedinum, Pasinum; Sciaretta, Toponymy – 
Ancient toponymy – Pannonia:	Altinum,	Serbinum;	prim.	Ptol.	3.1.29–31;	Katona-Győr,	Altinum.
31 Georgiev, Introduction to the history of the Indo-European languages, 174; Anreiter, Die 
vorrömischen Namen Pannoniens, 12.
32 Georgiev, Introduction to the history of the Indo-European languages, 143.
33 Pokorny, Indogermanisches etymologisches Wörterbuch, 1001; Skok, Etimologijski rječnik 
hrvatskoga ili srpskoga jezika, 321.
Keria_2022-1_FINAL.indd   151 20. 12. 2022   09:56:35
152 Žarko B. Veljković in Dragan Ilić-Pisum
Panonsko ilirsko poimenovanje *Sérbinom, grško Sérbinon in latinsko 
*Sérbinum, bi torej lahko približno pomenilo »kraj, kjer se nekaj srka, golta, 
kjer nekaj kaplja ali curlja«. Pri tem se gotovo zastavlja vprašanje, na kaj bi se 
to poimenovanje lahko natančneje nanašalo. Odgovor lahko poda beseda, ki 
izhaja iz istega indoevropskega korena *serbh- in izkazuje sinonimno obliko z 
ojevsko prevojno stopnjo in končnim p-,34 (morda ekspresivno) pa je podvojena 
v obliki *sorpp-.35 Gre za staroislandsko besedo sarpr »*žrelo; kot vzdevek 
nekaj takega kot požiralec« oz. za moderno islandsko besedo sarpr »golša 
(ptice)«,36 ki je izpričana tudi v staronorveškem poimenovanju za slap Sarpr 
»žrelo/vodna soteska, iz katere(ga) bruha voda, vodna globel« in v današnjem 
norveške Sarpsfossen ali Sarpen »slap v mestu Sarpsborg na Norveškem«.37 S 
tega vidika bi panonski ilirski naziv *Sérbinom lahko pomenil »kraj z žrelom/
vodno sotesko, iz katere(ga) bruha voda, z vodno globeljo«, pa tudi »kraj, kjer 
je žrelo jame ali votline, brezno«.38 Na podlagi hidroloških značilnosti krajev 
Villánykövesd ter Cabuna/Gradina – na področju Vitrovitiško-podravske 
županije je namreč poleg reke Drave še deset večjih naravnih vodotokov –, 
pa tudi na podlagi albanskega glagola gjerbë »kapljati, curljati« pa sklepam, da 
je ta panonski ilirski naziv pravzaprav pomenil »kraj, kjer je vir/vrelec ali (?) 
izvir reke«, morda tudi »kraj, kjer je izvir termalne vode«.39
Očitno torej Ptolemajevo mesto Sérbinon nima niti ne more imeti 
nikakršne povezave s Srbi. Sapienti sat.
Žarko B. Veljković
Srpski naučni centar
sapphousatthis@gmail.com
Dragan Ilić-Pisum
Beograd
slaveg.id@gmail.com
34 Prim. Skok, Etimologijski rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika, 321.
35 Pokorny, Indogermanisches etymologisches Wörterbuch, 1001.
36 Pokorny, Indogermanisches etymologisches Wörterbuch, 1001.
37 SNL, s.v. Sarpsborg, Sarpsfossen.
38 Sciaretta, Toponymy – Ancient toponymy – Pannonia: Serbinum.
39 O hidroloških značilnostih gl. Mihelčić idr., Plan i program, priloga 2, 11.
Keria_2022-1_FINAL.indd   152 20. 12. 2022   09:56:35
153Je Ptolemajev Serbinon antično srbsko mesto?
BIBLIOGRAFIJA
Anreiter, Peter. Die vorrömischen Namen Pannoniens. Budimpešta: Archaeolingua, 2001.
Beudant, François Sulpice. Voyage minéralogique et géologique, en Hongrie, pendant l’année 
1818. 2. zv. Paris: Verdière, 1822.
Bruen de la Martinière, Antoine-Augustin. Le grand dictionnaire géographique et critique 
II, SA-SI. La Haye, Amsterdam, Rotterdam: Pierre Gosse, Pierre de Hondt; Herm. 
Uitwerf, Franç. Changuion; Jean Daniel Beman, 1737.
Deretić, I. Jovan. Serbi: narod i rasa – Nova Vulgata. Chicago: Muzeon, 1996.
Gebhardi, Ludwig Albrecht. Geschichte des Reichs Hungarn und der damit verbundenen 
Staaten 1. Leipzig: Weidmanns Erben und Reich, 1778.
Georgiev, Vladimir I. Introduction to the history of the Indo-European languages. Sofija: 
Bulgarian academy of sciences, 1981.
Gluhak, Alemko. Hrvatski etimološki rječnik. Zagreb: AC, 1993.
Gračanin, Hrvoje. »Rimske prometnice i komunikacije u kasnoantičkoj južnoj Panoniji«. 
Scrinia Slavonica 10 (2010): 9–69.
Graesse, Johann Georg Theodor. Orbis Latinus. Dresden: G. Schönfeld, 1861.
Jevđević, Dobroslav. Od Indije do Srbije: tri hiljade godina srpske istorije. Rim: Srpske 
novine, 1961.
Karta SFRJ 1: 25000 – 325-4-2 (Donji Miholjac 4–2). Beograd: Vojnogeografski institut, 
1973.
Katona-Győr, Zsuzsa. Altinum. The Roman army in Pannonia – an archaeological guide of 
the Ripa Pannonica. Pécs: Teleki László foundation, 2003. 
Loma, Aleksandar. »Toponomastika kao izazov«. Književnost i jezik 48, št. 1–2 (2001): 9–20.
Lukin-Lazić, Sima. Kratka povjesnica Srba od postanja srpstva do danas. Zagreb: Štamparija 
Karla Albrechta, 1895.
Luković-Pjanović, Olga. Srbi narod najstariji. Beograd: AIZ Dosije, 1990.
Mihelčić, Dragutin, Luka Jelić, Velimir Pliverić, Davorka Dabelić, Željko Poljak, Zoran 
Kovačev in Siniša Radivojević. Plan i program razvitka vodoopskrbe na području 
Virovitičko-podravske županije. Zagreb, 2007.
Milojević, Miloš S. Odlomci istorije Srba i srpskih-jugoslavenskih zemalja u Turskoj i Austriji 
I. Beograd: Državna štamparija, 1872.
Petković, Živko D. Prve pojave srpskog imena. Beograd: Štampa »Tucović«, 1926.
Petrović, Aleksandar M. Kratka arheografija Srba: Srbi prema spisima starih povesnica. Novi 
Sad: Slovenski institut, 1994.
Pokorny, Julius. Indogermanisches etymologisches Wörterbuch II. Bern: Francke, 1959.
Putanec, Valentin. Ubikacija klasičnih toponima Sisopa i Soroga u Zagreb i pitanje prisutnosti 
Slavena na Balkanu u 1. stoljeću naše ere. Zagreb: Vlast, 1992.
Radić, Radivoj. Srbi pre Adama i posle njega – istorija jedne zloupotrebe: slovo protiv 
»neoromantičara«. Beograd: Stubovi kulture, 2003.
Sciaretta, Antonio. Toponymy – Ancient toponymy – Illyricum. Malmaison: Antonio 
Sciaretta, 2005. Http://asciatopo.xoom.it/illyria.html (zadnji dostop 29. 4. 2014).
Sciaretta, Antonio. Toponymy – Ancient toponymy – Pannonia. Malmaison: Antonio 
Sciaretta, 2012. Http://asciatopo.xoom.it/pannonia.html (zadnji dostop 29. 4. 2014).
Skok, Petar. Etimologijski rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika III. Zagreb: JAZU, 1973.
Smith, William. Dictionary of Greek and Roman geography II. Boston: Little, Brown and 
Co, 1870.
Keria_2022-1_FINAL.indd   153 20. 12. 2022   09:56:36
154 Žarko B. Veljković in Dragan Ilić-Pisum
SNL = Store Norske Leksikon. Oslo: Kunnskapsforlag, 2005.
Stier, Hans Erich et al. Westermann Großer Atlas zur Weltgeschichte. Braunschweig: Georg 
Westermann, 1972.
Todorović, Ivica. »Idejni sistem ʽSrbi, narod najstariji’«. Glasnik Etnografskog instituta 
SANU 48 (1999): 25–49. 
von Szepesházy, Carl in J. C. von Thiele. Merkwürdigkeiten des königreiches Ungern 1. 
Kaschau: Carl Werfer, 1825.
POVZETEK
V zadnjih treh desetletjih se v Srbiji ponovno pojavlja romantična, paraznanstvena, 
tako imenovana nacionalna zgodovina. Ta v svoji najnovejši pojavni obliki trdi, da so 
Srbi avtohtoni prebivalci Podonavja in Balkana, tako rekoč Praindoevropejci v svoji 
pradomovini, srbščina pa naj bi bila indoevropski prajezik. Ti kvazizgodovinarji brez 
znanstvenih argumentov so, naslanjajoč se na glasoslovne asociacije, obenem tudi 
kvazietimologi in trdijo, da Ptolemajevo mesto Serbinon v Panoniji dokazuje, da so že 
v antiki Srbi živeli v Podonavju in na Balkanu. Resni znanstveni in etimološki dokazi 
pa to »prasrbsko« etimologijo v celoti zavržejo in razkrijejo, da gre za panonski ilirski 
toponim *Sérbinom, ki približno pomeni »mesto z žrelom/vodno sotesko, iz katere(ga) 
bruha voda, z vodno globeljo« ali »kraj, kjer je žrelo jame ali votline, brezno«; ali še bolje, 
»kraj z vodnim virom/izvirom ali (?) rečnim izvirom« oz. »kraj z virom termalne vode«. 
Toponim sestavlja indoevropski koren *serbh- »srkati, goltati; kapljati, curljati; žrelo; 
žrelo jame ali votline, brezno« in ilirska pripona za tvorbo toponimov -inom, ta se denimo 
najde v poimenovanju *Altinom (*Altinon, Altinum) ipd. Sodeč po Ptolemajevi Geografiji 
bi se koordinate tega toponima lahko približno ujemale z današnjim madžarskim krajem 
Villánykövesd oz. z današnjo hrvaško Cabuno ali s hrvaškim krajem Gradina, obe lokaciji 
pa se nahajata v bližini Virovitice ob madžarski meji.
Ključne besede: Serbinon, Panonija, panonska ilirščina, Ptolemaj, antična geografija, 
etimologija
SUMMARY
Is Ptolemy’s Serbinon an Ancient Serbian Town?
The last three decades in Serbia have witnessed the revival of the romantic, pseudosci-
entific, so-called ‘national’ history stream, whose latest claim is that Serbs are the in-
digenous inhabitants of the Danube Basin and the Balkans. Indeed, it is contended that 
they are Proto-Indoeuropeans in their Proto-Homeland, and that the Serbian language 
is the ancestor of all Indo-European languages. Bereft of scientific arguments and based 
on kling-klang etymologies, these pseudohistorians become pseudoetymologists as well, 
claiming that Ptolemy’s reference to the town Serbinon in Pannonia proves the Serbian 
existence in the Danube Basin and the Balkans already in antiquity. This ‘Proto-Serbian’ 
etymology, however, is thoroughly refuted by serious scientific and etymological evi-
dence, which reveals that Serbinon is in fact a Pannonian Illyrian oeconym, *Sérbinom, 
Keria_2022-1_FINAL.indd   154 20. 12. 2022   09:56:36
155Je Ptolemajev Serbinon antično srbsko mesto?
meaning approximately ‘the location of a water source, a gorge with rushing water, water 
hollow’ or ‘the gorgelike entrance into a pit or a cave, abyss’, or, better yet, ‘the location 
of a spring or (?) river spring or – thermal spring’. The oeconym itself is built from the 
Indo-European root *serbh- ‘sip, swallow; drop, drip; craw; gorgelike entrance into a pit 
or a cave, abyss’ and the Illyrian oeconym suffix -inom as in *Altinom (*Altinon, Altinum) 
and elsewhere. According to the coordinates given in Ptolemy’s Geography, this oeconym 
is to be located approximately in the area of the Hungarian town Villánykövesd or of the 
Croatian towns Cabuna or Gradina, both near Virovitica close to the Croatian border 
with Hungary.
Keywords: Serbinon, Pannonia, Pannonian Illyrian language, Ptolemy, ancient geogra-
phy, etymology
Keria_2022-1_FINAL.indd   155 20. 12. 2022   09:56:36