Štev« 181 Posamezna številka 20 stotink V Trstu, v soboto 11» septembra 1920 Posamezna številka 20 stotink lefcglfk XLV Izhaja — izvzemši ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, I. nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo urei« uistat. — Nefrankirana pisma se nc sprejemajo, rokopisi sc ne vračajo. — Izdajatelj 111 odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista Kdinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina zna?a na ra» "*r L. * ^ leta L 32.— in ceio leto L 60.—. — Telefon EDINOST Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglnsi se računajo v Širokostl ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 stot.; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglisi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinost!, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, I. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57. BdrlKncle razMene s topovskimi streli - Nove žrtve ProgSasitetf izjemnega stanja Boj pri Sv. Jakobu Sc ni dokončan. Še vedno ho nje>iove ulice polne groze, še vedno se sliši streljanje, se vedno se odvažalo aretiranci, še ' \cc!nr padajo ranjenci; to je obupna fcorba zatiranega nareda, ki hoče živeti. Pri Sv. Jakobu je sedaj koncentriran ves ogorčeni, dole, pritajevani odpor tržaškega prebivalstva t (proti predstavnikom novega reda. k: je tukajšnjemu narodu tuj in ki mu ostane tui. Sedanji opomin tistim, k! so ga zakrivili. Tržaško prebivalstvo in prebivalstvo« vsega zasedenega ozemlja je doslej čutilo na sebi ^aivto pe.it, in svobod«, ki se je obljubljala njemu, je bila da-tia posameznim, organiziranimi in z vsemi sredstvi podpiraninr temnim skupinam v obliki prostosti, da morejo delati, kar hočejo, -cLa morejo vprizarati nekaznovano najhujše grozoie, da morejo nekaznovano- podirati, pleniti, zažigati tujo last in ogrožati tuje življenje. Posledice s-o prišle, bol: grozne, nego se je moglo pričakovati. Dogodki zadnjih d'la v nebo vpijoča resnica ramo nasprotno, čeravno je naše ljudstvo vedno in ob vsaki priliki sledilo nad vse pomirjevalnemu delu našega lista Ln. se skrbno izogibalo v*ake prilik ko bi moglo priti v nasprotje z nared-jx»n>i. ki so nm bile naložene. Edino enega nismo hoteli priznati mi in ni hotelo; priznati naše ljudstvo, bo je zahteve, naj izjavi, -da ne živimo več kot narod, da nismo tukaj v svoji hisi. katero so mu zaprtistili njegovi pradedje, de smo le prisiljeni tujci, ki so se vrinili v tuj dem. Priznavali smo vedno, priznavamo in bomo priznavali pravice italijanskega dela prebivalstva na zasedenem ozemlju, ki je tukaj ravno tako doma, kakor smo mi, in s katerimi moramo i a hočemo živeti prija tel jok i kakor naselniki ene in iste hiše. To smo vedno poudarjali; no in kot priznanje za to, se nam je zažgala streha nad glavo. — Mi smo protestirali preli temu le z besedami in pežigalci naš h demov so zaradi nas vedno Laiiko mirno kajti takega nasilja, kakor so ga eni rs uredili proti nam, mi nisino zmožni. V n&j-Juvv:h. Jnevih naše največje nesreče, ko bi bil vsak čin opravičljiv, je bila naša beseda mirna in pomirjevalna v taki meri, da so nas nekateri tukajšnji listi, ki sedaj točijo krokodilove t,ol ic zara.fi zadnjih dogodkov, zaradi lega zasmehovali. Ti listi tedaj niša našli niti bese-Jice />rcti ted^-njinv vandalzmom, pa t pa so -živahno bodrili k še nadaljniiu zločinom in iz-■ nlšl evali v ta namen največje grozote, samo da še bolj razpalijo strasti. Tedaj >e i« hujskalo proti nam. izključno proti nam. Pozneje, ko je tudi socialistična slranka dvignila glavo in je v cbrambi svojih oravic omenjala mimogrede tudi krivice proti ara, przneie se je hujskalo tudi proti socialnim demokratom, toda zopet zaradi nas, izključno le zaradi nas. Ko je socialistični od-nor proti razmeram v zasedenem ozemlju dobil vidno obliko v splošni stavki, ie to hujskanje obrodilo sadove, ki jih vidimo sedaj. Nasa naloga bi ne bila sedaj, ne da mirimo, ne da bujskamo, ker boj, ki se sedaj bije, se ne bije v našem imenu. Naša naloga je le, da promatramo dogodke ob strani in da izrazimo o njihovih vzrokih svoje mnen e. Tu pa ugotavljamo odkrito, da ne vidimo vzroke v teh dogodkov v delovanju socijalnih demokratov, temveč v postopanju zesedbenih oblasti od časa premirja sem. Ves Trst in vsa Ilali,a vc, da se je vnel tukaj boj socijalnodenickrat.-ke stranke proti za>edbenim oblastim in njihovim tužbenim in neslužbenim organom, ves Trst ni vsa Italija ve, da če se shiča'no socijeli-stične zahteve strinjajo sedaj z našimi, ker to, k.ir morajo trpeti oni, moram-o trpeti mi v podvojeni meri. da ima njibcv bo: popolnoma drugačne cilje nego jih ima naš, le glasila rnih, ki Nočejo živeti z gin- " reči, nočejo tega ve I ri ali hlinijo, da ioj: r.i. vedo :n ne vidi o. N Saj so ta glasila \idela tudi ob priliki /f j vn protislovenskih izgredih reči, ki jih ni i^ .^el mhče drugi videti, ker jih ni biio: saj yi> tudi takrat tako nesramo lagala, da se je $lo»e*.u studilo. — Sedaj bi hoteli ti piejšnji in sedanji iažnjivci opravičiti krvoprelitje pri Sv. Jakobu s 'tem, da dajejo sedanjemu boju protidržavni značaj. Kaj moremo mi za to, če ta boj morda res dobil — kakor oni trdijo protidržavni značaja?! Kaj moremo mi z:i to. če je italiiansko prebivalstvo Trsta res začelo ta — kaker oni trdi o — »protiitalijans-ki-boj?! Kaj moremo mi zato, če so bili kr. redarji sprejeti od italijanskega prebivalstva Trsta — kakor oni trdijo — s protiitalijan-skinii klici? Sa: vemo, kaj hočejo! Oni hočejo sedaj, ko Mi videli, kam je privedlo njihovo hujskanje, zvrniti v&o krivdo, kakor po navadi, na nas, da bi s tem pripravili tla novim nasiljem. Saj se poznamo! Tudi zadnji protislovenski izgredi so se s podtikanjem in lažmi pripravljali javno ikora; mesec dni, preden so se izvršili... Le čud no se na m zdi, da se o godi sedaj, ko šentjakobske ulice še niso oprane od prelite krvi, ki kriči v nebo, ker bi se bila lahko v mnogo slučajih prihranila. Še niso pokopana trupla žrtev, parUili v zadnjih dneh, ko se jim pridružujejo že aovi mrliči ... in ko se ne ve, kako bo še ta stvar končala, kajti položaj se ni nikakor izboljšal, pač pa še shujšal. Že včeraj ponoči je ljudstvo pri Sv. Jakobu — kakor smo že pisali — zaprlo nekatere ulice s prevrnjenimi vozovi, tram i. kamenjem, kolesi, zaboij itd., da tako prepreči vožnjo vojaškim avtomobilom in evcntuelne napade s strani redarstva in vojaštva. Na barikadah so plapolale rdeče zastave z napisi : W. Lenin- . Razen tega napisa so bili napisani z velikimi črkami na vozovih razni drugi napisi, kakor »Avanti«, .->Popolo dela riscossa! itd. Streljanje je bilo slišati celo noč. Okoli 4 zjutraj je nekako ponehal boj na cbch straneh in nastopila je pavza, ki je trajala nekako do okoli poldne. Med tem 6a-som so oživele ulice, zaprte z improviziranimi postojankami, okcli katerih se je zbralo veliko število ljudi, ki so ogledovali to čudno napravo. Okoli 11 se je zbralo v Istrski ulici okoli barikad veliko ljudi k zborovanju- Kmalu nato so prišli tam tudi ravnatelj »LavoraboraK« Pas-sigli, ki je že precej okreval od rase, katero so mu zadali na Borznem trgu »fa&isti«, tajnik Delav-ke zbornice Malateetai an inženir Buf-folini, član izvrSevalnega edSbora Delavske zbornice. Vsi trije so poizkušali pregovoriti uporno ljudstvo, da bi opustilo nadaljni odpor in se razšlo, toda govorniki niso imeli veliko uspeha. Šele ko se jim je zagotovilo, da se bodo vložile vse sile za osvoboditev aretirancev, katerih število je zelo narastlo, kajti razen tega, da so bili aretirani po nekaterih hišah vsi moški, se smatrajo za aretirane tudi ranjenci, in da se bodo v slučaju, da se ne posrečijo tozadevni poizkusi uporabila skrajna sredstva, se je del ljudstva razšel, zagotavljajoč, da je pripravljen stavkati tudi Še nekoliko dni, dočim je del ostal še vedno pri barikadah. Popoldne so se sestajale razne skupine pri posameznih barikadah in govorili so razni govorniki. Po nekaterih hišah v Istrski ulici so bile izvešene italijanske zastave, kar je uporno ljudstvo smatralo v teli časih za izzivanje in je zato veliko zastav strgalo z oken, ali pa so šle posamezne gruče v stanovanja zahtevati, naj se jim izroče izvedene zastave. Te zastave so potem obesili na razne svetilnike in jih zažgali s klici „Živio Ljenin!" Okoli 3 popoldne sta privozila po ulici Montecchi dva voza s senom, spremljevana po oboroženin vojakih. Takoj ko je množica to zapazila, je vdrla proti vozovoma ju ustavila in razorožila vojake, ki so nato nadaijevali svojo pot brez orožja. Posamezni vojaški oddelki so bili razoroženi na več krajih, kajti po Istrski ulici in po ulici In-dustria so korakale posamezne skupine mladeničev, oboroženih z zaplenjenimi puškami in samokresi. Pred temi skupinami je trobil trobentač vojaški marš, kar je vzbudilo humorski smeh pri ljudeh, ki so prisostvovali temu prizoru. Oblasti so se medtem posvetovale o ukrepih, ki naj bi se ukrenili proti Šent-jakobčanom. Generalni civilni komisar je imel popoldne dolg pogovor z mestnim poveljnikom generalom Ferrero. Po tem pogovoru je izdal generalni civilni komisar naredbo, ki jo priobčujemo na drugem mestu, a general Ferrero je dal ukaz vojaškim poveljnikom, da dajo zasesti Sv. Jakob po vojaštvu. Okoli 17 je odšlo iz glavne vojašnice na Oberdanovem trgu nekoliko močnih oddelkov brigade „Sassari", katerim so se pridružili tudi topniški oddelki z dvema topoma in veliko število redarjev iti orožnikov. Vojaštvo je spremljalo nekoliko avtomobilov z municijo. Ko se je raznesel glas, da gre proti Sv. Jakobu celo topništvo, so se ljudje večinoma poskrili, ne hoteč se skoraj goloroki izpostavljati toliki nevarnosti. Avtomobili z vojaki in topovi so se ustavili pri Sv. Jakobu na hribu. Topova sta bila postavljena v prvo vrsto nasproti barikadam, naokoli so bile postavljene strojnice a vojaki so se razdelili v posamezne oddelke, ki so začeli preiskavati okoliš. Ob 5.40 je bil dan ukaz, da se otvori ogenj. Takoj nato so zagrmeli trije topovski streli. Barikade so zletele v zrak, napolnivši z dimom ulice. Topovskim strelom je sledilo streljanje iz strojnih pušek. Vsi ti dogodki so naredili v mestu ogromen vtisk. Ljudje so se zbirali in povpraševali, kaj se je zgodilo. Nihče ni prav vedel, zakaj gre. Razburjenje je bilo veliko, kajti streljanje ni ponehalo niti zvečer in se je ponavljalo celo noč, kar se da razlagati s tem, da vojaški oddelki patrulirajo po posameznih ulicah in streljajo, če vidijo ali slišijo kaj sumljivega. Po temnih mestnih ulicah — plinarna ne more še dobavljati plina — razsvetljinimi ponekod z lučmi po oknih, vozijo pogostoma vojaški avtomobili z ranjenci. Tudi tekom včerajšnjega dneva je bilo velio veliko oseb ranjenih. — Romeo Primožič iz Rocola ie bil med napadi pri Sv. Jakobu včeraj ob po! 6 z v. zadet od štirih krogelj na mestu mrtev. Odnesli so ga v mrtvašnico mest bolnišnice. Okrog 6.45 zvečer je bila zašla med umikajočo se množico ljudi pri Sv. Jakobu 20-letna Karmela Zagodnik. V gnječi se je re-vica izpodtaknila in tako nesrečno padla, da si je razbila lobanjo. Umirajočo so jo prenesli v mestno bolnišnico. Kr. stražnik Tognani Salvator 22 let star je bil v Rocolu padel pod vojaški avtomo-mobil in si popolnoma zdrobil levo roko. Zdravnik rešilne postaje je ponesrečenca spremil v etapno bolnišnico. Četo vodja Anton Sassa 20 let star rojen v Villarmeno (Sardinija), je bil ob 11 uri in pol prišel na trg Garibaldi hoteč se vrniti v svojo vojašnico v Campo S Giaco-mo. Ko je prišel na vogal trga k kavarni „Caffe Nuovo", sta dva mladeniča ustrelila proti njemu. Nesrečnež je bil zadet v trebuh in se zgrudil krvav na tla. Poklicali so zdravnika rešil^ postaje kateri ga je za silo obvezal in odredil da z vso naglico odvedli, da ga z vso naglico odvedli v bolnišnico. Neki časnik je bil napaden, ko se je vozil v kočiji po Garibaldijevem trgu. Ranjenih je bilo tudi veliko drugih oseb, med njimi Franc Celja in R. Primožič iz Rocola, Leopold Mačina in drugi. — Vojaško poveljništvo je opozorilo vsa tukajšnja pogrebna podjetja, da so vsi pogrebni sprevodi do nadaljnih ukazov prepovedani. — Za naznanitev napadalcev četovodje Giufreda je bila razpisana nagrada 2000 iir. Izjemni ukrep! oblasti za launo varnost Generalni civilni komisar za za" sedeno ozemlje UKAZUJE V zmislu odloka od dne 24. julija 1919. Upoštevajoč posebne zahteve javnega reda sledeče: Vsi javni lokali se morajo zapreti ob 21. uri. Po 22. uri je prepovedano meščanom hoditi po javnih ulicah in trgih. Prestopki naredbe se bodo kaznovali po zakonu. Ta naredba stopi v veljavo takoj. TRST, dne 10. septembra 1920. Generalni komisar MOSCONI. ReMe — reMeljev Pod tem naslovom piše Češko - Slovaika k or*«p4Mktencft: AJi J« to volj« usode, ali j« slovita omejeno«!, kar o3>so}a Poljake zopet in zopet v to, da sami sebi nastavljajo najhujšo past in si kopljejo aJednfič grob?« Tako vpraiuje Heine v svojem »pisu o »Boernetjti*. In to vprašanje je danes akUtal-nejš«, ne«*o je bilo pred tolikimi leti. Proti volji in nasve&u angleških državnikov in francoskih vojskovodij so se varšavski oblastniki v svojem pohlepu po gospodstvu vrgli v pustolovstvo protiboljSeviške ofenzive, s katero toliko da se niso pogubili. Brez zadostne strategične priprave, brez zadestno jake, trdno disciplinirane in dobro opremljene vojne sile, brez možnosti zadostnega ;dovažan)a steliiva in provi-jante sploh: brez zanesljivo delujočih prevoznih sredstev so improvizirali ta vojni pohod, kakor n. pr. kako plesno zabavo v kakem letovišču. Po4emtakem ni bilo možno drugače, nego da so prišli Poljaki v najhujšo stisko in skero na rob katastrofe. Ali je res zgodovinska usoda vrlega, potrpežljivega, cd neomejene patrijotične požrtvovalnosti prežetega poljskega naroda, da ga njegovi voditelji zopet in zopet tirajo v pogube in k propadu, ki se mu poleni more izogniti le s skrajno odporu j silo in z zastavljanjem svoje narodne ekzistence in državne samostojnosti? Tudi seda> je temu tako. Radi prevzetnosti krmiteljev države, radi pohlepa poveljnikov se je moral narod .pokoriti z imetjem in življenjem: in se rešiti iz skrajne nevarnosti z izgubo tisočev človeških življenj. Ali izpametuje slednjič to izkustvo poljske politike? Ali jim bo služilo v pouk izpo-znanje, da so oni sami, ki so hotei biti rešitelji Evrope, morali slednjič ves svet prositi rešitve, ne da bi bHi povsedi našH ugodnega posluha n dejanjske pomoči? Žal, da se dozdeva, da se poljski politiki ludi zdaj niso ničesar naučili in da se danes pozabljajo na nesrečo od včeraj. Ali, tudi iemu se ne bonso čudili, če imamo jpred očmi, da imajo v Varšavi, v zakonodaji in eksekulivi, odločilen vpliv snr\3-ritirani goliski politiki ter da morejo tudi v novi poljski državi vpeljavati pogubne metode, ki so fih že ▼ stari Avstriji razvili do pravega mojstrskega z&stema. Za te gaiiške korifeje velja tudi danes, ker je rekel Heine pred 80 leti o -»mali poljski zvitosti«, ki se kaže kot politična izprevidnost, dasi ni nič drugega, nego ženska zvijača in zavratnost. — Sodba se utegne zdeti ostra in krivična, ali, kdor > mogel imeti vpogleda v intimne faze spora radi Tešina, kdor je n»gel opažati, kako ie politika nekdanjih poljskih emigrantov v Parizu tudi danes Še vzdržuje in zvesto posnem-Ije ket posvečeno rzrečilo: ta ne pereče, da izrek pesnika, sicer prijaznega Poi akom, ne bi bil veljaven. Toliko češka vlada, kolikor stranke, da, ves češkoslovaški naned so želeli iskreno jasnega prijateljskega razmerja s Poljaki in obžalujejo zato da se je Krakov rncgel tako neženirano ustanoviti v Varšavi ter da se je en del politikov kongresne Poljske iz dednega scvraŠtva proti Moskvi pridružil ga-liškim mogočnežem, dočim so trezni, disciplinirani in pretežno demokratsko misleči Poljaki iz Poznanja prišli v ozadje. Vendar hočejo v Pragi mirno čakati še-li obnovljena Poljska slednjič morda vendar ne osamosvoji od tistih krogov, ki donaŠajo vedno le novo nesrečo nad toliko izkušeni poijski nared — in da «e ustvari tako predpogoj za res prisrčno razmerje, ki bi sezalo dalje od hladnih korektnih odno-šajev?! Hn!e Šolstvo Stojimo pred pragom novega šolskega leta 1920 - 1921. O zopetnem cdpretju slovanskih ljudskih, srednjih, obrtnih, trgovskih in drugih šolah, ki nam jihje italijanska ckupaci ska oblast zaprla ni še nič slišati. Koliko skrbd {jn Uežav, koliko gorja, solz, morajo naši ubogi sta riši preboleti, ko morajo gledati usodo svojih nedolžnih otrok, ki so se jim zaprli učni hrami po krivdi slabo informirane in zavedene uprarve. Kolrko ekzistenc utegne priti vsled tega v nevarnosti Kje so vse one obljube o pravičnosti, svobodi, enako- pravnosti?! Zagotavljali so nam in razširjal: letake, napovedujoče, da je Italija država svobode, da nam da iste državljanske pravice kakor vsem drugim svojim državljanom, da nam da šole v našem jeziku več, kakor ntam jih je daja'la Avstrifa, da nas bo ščitila z vsemi svojimi močmi, da se Italija ni vojskovala in zmagovala samo za svobodo svojega naroda, temveč vseh od Avstrije tlačenih narodov! Še vedno moramo čakati na dejanja, ki bi odgovarjala tem obljubam! Svarilo smo-pokojno Avstrijo pred takim postopanjem dasi je bilo — v primeru s sedanjim stanjem — na boljšem. Slednjič je menda izprevidela, da so bili naši opomini pravični, pošteni, in na pravem mestu. Ali, bilo je že — prepoznol Smrt jo je doletela poprej! Tekom drveh let smo vam, o gospoda, predložili že dovolj prošenj in spomenic, dovolj statističnih tabel, poslali dovolj depu-tacij. Poučeni ste dobro o vseh krivicah, ki se mam gode. Naše šolstvo, ksi je bilo poprsj cvetoče, — kajti imeli smo okrajev, ki je obiskovalo šolo polnih 100% otrok — ste odpravili. Danes imamo okrajev, kjer so» malone vse slovanske šele deloma zaprte, dielorma pretvor-jene v italijanske! Dovolj je menda prošenj, dovolj zavlačevanja in obljub! Ali res ne veste, kaka razpoloženja ustvarjajo obljube, ki se ne izpopolnjujejo?! Mi pa ne odnehamo. Ako ležemo mi k počitku brez zmage, skrbeli fcr.mc, da se mlajši oprimejo našega dela in da oni dovrše zmagovito naše delo! Narod je na svetu, 'da živi, da se svobodno kulturno in gospodarsko razvija in dviguje! Tega ne prosimo več, do tega življenja imamo pravico, to zahtevamo tudi ml Slovanu na tem zasedenem ozemlju! Zahtevami, da nam vlada s prihodnjim šobkim letom odpre zopet vse naše slovensk - hrvatske ljudske Šele, da nam odpre slovensko gimnazijo in učiteljišče v Gorici, da nam odpre hrvatsko gimnazijo v Pazinu, da se odprejo vse slovanske šole, ki smo jih imeli v Trstu! Zahtevamo, naj vlada ukrene potrebno, da se vse ono učitel^stvo, ki je bilo prisiljeno zapustiti s vol a mesta, povrne in da se mu zagotovi, da se ga ne bo preganjalo! Plačujemo dovolj visoke davke, toda, nc za to, da bi s temi raznarodovali svoje otroke, da bi napravili iz njih odpadnike, ampak da jim damo duševno hrano v svojem materinem jeziku! Dajte nam, kar nam pritiče po božjem in državnem zakonu! Vrnite nam, kar sle nam vzeli in verujte, da boste imeli — dasi vedno značajne Slovane — vendar lojalne italijanske državljane! Ne trpimo pa polovičarstva, ne klečcplaz-nikov, ne Efi altov! Za slovanske šole naj ze-sedejo ta mesta slovanski nadzornik:, naši ljudje, ljudje, do katerih ima narod iu učitelj-stvo zaupanje, l udjc, ki čutijo z narodom! Ne pa ljudje, ki poznajo le za silo slovanski jezik, a so vendar postavljeni za nadzorovanje slovanskih šol! Znača en, a nc vsposobljen nadzornik bi moral sani zapustiti mesto in izjaviti vlada, da nima kvalifikacije za tako odgovorno mesto! Vlada! Odipri oči in popravi storjene kri\ice!Skrajni čas je! 143.000 Rusov do nemikem ozemlju ? GDANSKO, 9. Po vesteh, ki so jih dobili listi cd svojih poročevalcev, znaša število bolSe-viških vojakov, ki so prebegnili na nemška tla 143.000 mož s 34.000 konj. BctllSKa konferenca v Rlyi Baltiške države uvedle obvezno razsodišče. RIGA, 9. Odobrivši pogodbo o obveznem razsodišču je sklenila baltiška konierenca, da se ustanovi stalno razsodišče, kateremu bedo morale pedpisavše države predložiti brez pridržkov vse spore o tolmačenju pogo-deb, že sklenjenih in ki se imajo skleniti. Konferenca je sklenila, da sprejmejo prizadete države frank kot denarno enoto. Člani ukrajinskega odposlanstva na konferenci sc Zalikov-ski, Zodrovski, Šulgin in Dorilovski, a kot izvedenca Frankfurt in Zadorožni, Začrtanje meje med Letiško in Litvo je bilo poverjeno potom sporazuma razsodilni komisiji. RIGA, 10. Leiiški minister za zunanje stvari Mcjerovič je izjavil, da ni nebenega vzroka z* izključitev Ukrajine od baltiške konference, ker so druge baltiške države dejanski priznal« ukrajinsko vlado. Poljske pritožbe proti postopanju Rusov. VARŠAVA, 9. Poljski listi objavljajo izpo-vedbe vojakov, ki so pobegnili iz boljševiškega ujetništva. Ti bivši ujetniki pripovedujejo, da streljajo boljševiki kar truinonia ujetnike, ki jih ne morejo internirati v Ru;>iji. Tudi s poljskim mirovnim odposlanst\cvm so je zelo grdo postopalo. Odposlanstvo je bila takorekoč internirano in pod stražo. Odposlancem ni bilo niti dovoljeno shajati se. Boljše viški listi v Minsku so objavljali vsak dan klevete proli poljskemu odposlanstvu. Nemci ustavili trensport municije za Poljsko. PARIZ, 9. Iz Kodanja javljajo, da je bil ustavljen v Kiebkem kanalu od nemških cblasti en transport z municijo za Poljsko. Neka nota agencije Havas pravi, da se ta ustavitev protivi določbam mirovne konference in torej se bo imela nnjbrže pes^aniška konferenca baviti s tein dcgcdkoun. Vsteja ▼ Kubanski cblasti. — Novi Vraageli. CARIGRAD. 9. Ugotavlja se, da se proti-boijševiška vstaja širi v Kubanski pokra ini. General Hvcstikov je zbral precej močno armado, s katero se misli boriti proti rderči vojski cb strani generala Vrangela. Romunska demonstracij* proti Rusiji PARIZ, 10. Romunija nanrearva pri svojtlh predstojećih jesenskih manevrih razviti vs*> svojo silo. Nad 500.000 romunskih vojakov bo manevriralo ob rnsko - rcmi-unskt meji. Romunski manevri bodo predstavljali nekake mirno demonstracijo vojaške moči Romunije preti sovjetski R^s-iji. Poljski vpad na Tešinsko? PRAGA, Današnja »Narodna1 politika. p,rl-naša alai-uiantno vest, da se Poljaki tajno pripravljajo na velik oborožen vpad na Tešinsko, da: kopljejo strelske jarke in zbirajo čete. Stališi« Hfltike vtalt nasproti zaprtim Ircem Vlada ni dobila nobenega predloga zrn osvoboditev župana mesta Cork. LONDON, 8. V neki Jz avi glede irskih jetnikov v Cerku, ki stavkajo z lakatfo, pravi vlada, da so ti jetniki bili aretirani radi zločinov in zločinskih napadov proti- vojakom in policiji. Jasno je, da vršijo tisti, ki stavkajo z lakotjo, znaetn napor z namenom, da dosežejo, da ne pridejo pred sodišče, ker jim ;e neano-goče s-editi, ako niso fizično sposobni javiti se pred sodnika. Z druge strani pa ne more vlada dovoliti, da bi nc prišli pred sodišče ljudje, ki so obtoženi radi velikih zločinov, ker bi kaj takšnega onemogočilo uveljavljanje zakona. LONDON, 8. Uradno se izjavlja, da ni dobil LloyJ Georgc nobenega predloga za osvoboditev župana mesta Cork ped pogojem', da prenehajo umorstva na Irskem. LONDON. 9. Večerno poročilo o zdravstvenem stanju župana mesta Cork pravi, da se ne more zabeležiti nobena izprememba. 2upan Ima b-jlečine notri 5n ne more govoriti prav nič. Ponesrečeni poirkus pre plavanja preliva La Mane h e. LONDON. 9. Ameriški plavač Sullivan, ki je odrinil včeraj z namenom, da preplava preliv La Manche, se je povrnil ob 13'50 z razdalje 2 miii od francoske obali. Štiri smrtne obsodbe proti ogrskim bcljlevihom BUDAPEST, 9. Sodišče je obsodilo na smrt šest revolucionarjev, ki so bali cbdclžen4 umorstva v svrho udušitve protirevolucije. Štirje so bili usmrčeni danes, a druga dva sta bila pamiioščena. Zdravstveno stanje dr. Korošca zelo opasno MARIBOR, 10. Zdravstveno stanje ministra za premet dr. Korošca, ki se naitaja v tukajšnji javni bolnici, je zelo resno. Zdravniki so konstatirali, da se mu je zopet pojavil njegov zastareli črevesni katar, čemur so se pridružili tudi simptomi trebušnega legarja. Razen tega je obolel d. Korcžec tudi na malariji, ki «vl jo je nakopal na svojih potovanjih po jugu države. Pred važnimi odločitvami na Korečkein BELGRAD, 9. Danes je prispel v Belgrad poslanik Jcvauovič, šef jugojlcvenske delegacije v koroški plebiscitni komisi,i. Jutri dopoldne bo mel razgovor z minislrikvm pred-sednkom Vesničem, kateremu predloži konkretne predloge glede postopanja jugodoven-ske delegacije napram zahtevam plebiscitne komisije. Pričakovati je jako važnih in dalekosežnih odločitev-. Koroška žendarmerija se utrakvizira DUNAJ, 10. >Neue Freie Presse« je dobila poročilo iz Celovca, da je plebiscitna komisija ugodila nemški zahtevi, da Jugoslavija tudi po odhodu jugoslovenskih vojaških cddelkov ne sme ojačitfc svoje žendarmerije v pasu A. Ista-« časno je plebiscitna komisija na predlog nemškega zastopnika in priporočilo princa Bor-ghesc sklenila, naj se žendarmerija v obeh conah utrakvizira. Službo bo za to vršila od 10. t. m. naprej tako v pasu A kakor v pasu B mešana jugoslovensko - nemška žendarmeri?* Službena pragmatika BELGRAD, 9. Ministrstvo ustavotvorne skupščine pripravlja pooblastilni predlog, dn izda uredbo, s katero se uvaja službena pragmatika in predpisi v prisilnem delu. Pašić odložil mandat BELGRAD, 9. Nikola Pašič je danes odložil mandat brez motivacije. »fcUiNOSl« t4« AUatat ma drja. SnUćfl SARAJEVO, 9. Ko se i« sinoči vračal predsednik bosanske deietne vlade dr. Srtkić % avtomobilom iz Ilidje v Sarajevo, fe neznanec /ustrelil proti avtomobilu iz precejšnje daljave. Strel je lahko ranil šoferja nekega riklrpitev k Belgiji. Ovacije Venizelosu v grški zbornici. ATENE, 9. Ob otvoritvi novega zasedanja e priredila zbornica toplo mani fes taci,o v čast Venizelosu. Socijalne borbe v Italiji MII.AN, 10. Na vseh tukajšnjih kovinskih tvornicah vihra o rdeče zastave in tudi druge Jelavske kategorije se pripravljajo, da steprjo na prvo znamenje v boj. V Milanu, Turinu in Genovi so delavci utrdili vse tvornice, zlasti avtomobilske tvornice Fiat v Turinu so močno /alcčene s 6treljivom in strojnicami. Policija, ki je hotela zapleniti to orožje, je bila v tre-.iitku. ko je hotela udreti v tvornice, sprejeta samokresi in bombami. Žične ovire okrog Fiatovih tvornic so prepojene z električnim tekem. LUG ANO, 10. Včerašnji sklep strokovne konference naglasa, da bi nadaljni odpor delodajalcev proti proletarijatu izzval razlastitev •.»bratov s strani delavstva in socijalizacije vseh produktov. Konferenca se je proglasila za permanentno. LUGANO, 10. Nad Turinom ste pluli včeraj dve letali z rdečimi zastavami, ki ste metali razne rcveluci onarne letake na mesto. V Mi-!anu, Turinu i. t. d. so delavci šiloma privedli vse tehnike iovarn na delo, da vodijo tvomicc. Politične vesti Ustanoviiev jugc-lovenskega patrijarhata. Srbrka pravoslavna cerkev v Jugoslaviji je bila dosedaj razdvojena v tri organizaci e, ki so deloma spadale pod carigrajski patrijarha l. Vlada je pred meseci sklenila s patrijarhom pogodbo, po kateri se osnuje cd Garigrada neodvisna patri arhija za Jugoslavijo. Dne 9. septembra se sestane zbor vseh pravoslavnih iko-fcv kraljevine, ki proglasi jedinstvo srb->ko-pravoslavne cerkve v Jugoslaviji ter obnovo nekdanjega srbskega patrijarhata. Volitev patrijarhata se izvrši pozneje. Za batine na MadiarJiem. V se]i Narodnega predstavništva se je nadaljevala te dni razprava o zakonskem predlogu, ki naj vpelje zopet batine. Razprava je bila burna. Pri glasovanju se* se dogodili incidenti. Poslanci so se zmerjali. Grof Apcny ;e glasoval ptroli in njegovi pristaši so viharno ploskali. Grof Andras-sy in predsednik Kakovszky sta zapustila dvo1- rano. Predio* je frafci c 66 ffesem proti 41. Nasprotniki batmjaafu eo pričeli vpiti: »Urilo 251«. Roško - aemika vreza. Millcra-.oJ: je v časa, ko sia se Liovd, George in Gfclibti sestala v Luzermt, izjavil, da ima v rokah dokumente, ki dokazujejo nemško-rusko zvezo v svrho nove napadalne vojne proti Franciji m d« bo te dokumente predložil angleškemu premijeju. Banat in Bačka se spojita s Srbijo. Novosadsko ^Jedinstvo« je prejelo iz Belgra-dia poročilo, da se po vesteh iz dobro informiranih krogov v najkrajšem času Banat in Bačka ter naš del Baranje lu-di v administrativnem pogledu spojile s Srbijo. Financi ska uprava je že izenačena z ono v Srbiji. Češki Hafcshurgcvci n3 po-lu. Pravo lidu javlja, da je dobil bivši ravnalelj praške policije Chum, ki je med svetovno vc;sko opazoval češko gibanje v inozemstvu, od menar-hističnih krogov poziv, da slepi s češkimi monarhisti v stike. Chvjn in njegova soproga poučujeta bivšega cesarja Karla stalna o razmerah na Češkoslovaškem. Angleški socijalisti o komunistični Rusiji. Sedaj objavljeno poročilo angleškega socialističnega odpos'anstva, ki se je že pred nekaj tedni vrnifo s svojega študijskega potovanja po Rusiji. Poročilo pravi, di je imovhi razred res popolnoma oropan svoje lastnine in da so boljševlki s tem izsilili preprostejše življenje, da pa so naredbe sovjetske vlade takšne, da je ta uspeh plačan mnogo predrago. Komisija ne pove, na kakšen način naj bi se bila sovjetska vlada hogrila pogreškom, pač pa konstat-ra, na v Rusiji ni nobene osebne svobode, niti svobode zborovanja in besede sli propagande in da so sedanja policijska sredstva ravno tako estra in teroristična k ikor pod prejšnjimi ruskimi vladami. Posledica tega je, da se nikdo ne upa povedati svojega mnenja, ker se vsakdo boj ječi in najhujših kazni. Našim m\2\\m Ker nam je okoli polnoči odpovedal stavni stroj radi pomanjkanja toka, so morali slavci nadaljevati delo na roke. Vsled tega prosimo čitatelje naj nam oprostijo zamudo, ki je morala slediti. Dopisi Iz Ajdovščine. V kratkem — kdor hoče videti upliv „Španske muhe" na Janeza!!! Dram. krožek. Iz Podrage. Dne 30. avgusta je bila tu neka svatba s plesom. Zbralo se je nekaj fantov iz Podrage, Št. Vida in Manč. Ti poslednji so prišli v gostilno g. Fr. Žgurja, kjer so zapeli par narodnih pesmi v veliko zadovoljnost gospodarja in nekate ih drugih Patiražanov. Na povabilo svatov so odšli ti fantje na plesišče, kjer so na splošno željo zopet zapeli par narodnih pesmi. To pa nI bilo po godu nekaterim domačinom, ker niso oni igrali na zabavi glavne vloge. Posebno jih je še jezilo, da so bili M nčani dostojnejše oblečeni; nekateri Podražani so bili prišli namreč na svatbo. Rovte pri Logatcu. Naš slučaj sega v nedavno debo, ko so kraljevi karabinjerji — pooblaščeni in tudi ne. — preiskovali privatna bivališča, razkopavali semlcrtja tudi vrtove, da bi odkrili pozemclj-ske priprave naperjene proti obstoju italijanske -Nebeške Julije ... Tedaj je imel tudi naš obče spoštovani gostilničar Kune preveliko in nepričakovano čast, da je v tako svrho dobil nič manje Bego 20 orožnikov v obiske. Brez posebnih uvodnih komplimentov in frakarij (drugače v navadi pri njih) so prešli k preiskovanju. Opažati je. bilo, da oni mislijo kar sami se poditi po sobah, zato stari očka takoj se jim postavi za vodca. Na gospodarjevo željo, da bi se številna očesa postave porazdelila v več oddelkov in ki bi mu bil po cn družinski ud za nadzorstvo, je zadonel bobneči »avanti«! Kajti brihtni brigadir ni hotel izgubljati časa, ki bi ga morda domačini izkoristili v popolno ali delno odstranitev sigurnega plena —. Začeli so pri gospodarjevi omari; v tistem trenutku pa pričujoči gospodar ni imel ključa pri sebi, ker ga je malo poprej dal hlapcu z drugimi vred, obešenimi skupno na »rinčici«. Tedaj jc nastal živahen incident. Preiskovalci so hoteli nadomestiti ključ z bajoneti, gospodar pa je protestiral. Nato so vendar le poslali enega svojih k hlapcu, ki je kmalti prinesel ključ. Odprli so in gospodar je segel takoj po skromni svotici ter jo postavil na varno. Prisotni so mrmrali, vidno užaljeni. Toda gostilničar jim je pojasnil, da ga je dovedla do tega bridka izkušnja, ki jo je doživel y začetku okupacijc, ko mu je zmankala listnica. Pregledali so in našli — veliko r.ičlo. Nato je prišla na vrsto hčerina soba in sicer najprej omara kol glavna oprava. Vodilni karabinjer je z ncopis-on ... resnostjo zapovedal nežni punci, da jim izroči ključ; ona pa je, — vsa prebledela od strahu — jokajoč prosila naj jo pustijo, da sama otvori in razkaže, da se lepo zloženo, zlikano perilo in druga dokaj delikatna, zato pa dragocena pletiva in dela iz samostanske šole (dragi spomini) ne zmečkajo, ali celo pokvarijo za vedno. Niso jo poslušali, marveč so nalašč s čistim perilom in drugo robo naravnost tapecirali vso sobo. Nato so odšli v shrambo, pustivši ubožico malone v nezavesti. Tu jim jc bila usoda milejša: iz kota so izvlekli PODLISTEK Branka. Argust Scnoa. Posl. M. C— Z. 14*) r,\. odkod pa je to vaje svetovna čuJ^j. l:i j« tako kujete v zve«uc?< »Iz Zagreba, Josp-,J grof, prava Zagrcbčanka in v resnici čudna deklica. Mlada je Še, ali irna železno voljo in junaško vztrajnost. Ne treba niti praviti, da so ji navadni loUki predmeti prek in prek poznani, ali razume vam francoski in italijanski, vešča je glasbi in risanju, veže prekrasno. Za svoj poklic je navdušena, da skoro strastno izpolnjuje svojo dolžnost; je v nji neka idealna žica in ta mlada si je nadela kakor nekako sveto dolžnost, da izpreobrne in oplemeni tiste mlade duše, ki so ji poverjene. Zahajam često v šolo, opazujem nje delo In način poučevanja in moram se v resnici čuditi, koliko energije posvečuje to dekle svojemu poklicu, in kako •• otroci o-plemenjujejo pod njenimi rokami,« -rj—r^ • >Res bi rad poznal to osebo,« je rekel Belizar. Vem. da st« strog sodnik in jako izkušen človek; in če mi vi toliko hvalite to novo učiteljico, jo branite s toliko odločnostjo, mora v resnici biti nekaj izrednega in ne dvomim, da se ji posreči nje nalogo.c zTudi jaz se nadejam,« jc rekel župnik, »da ji bo deio blagoslovljeno, ali sirotica be morala pretrpeti mnogo muk. ker je v tem kraju izvestna klika ljudi, ki delajo vse možno, da učiteljici za-grenjujejo življenje ter pazijo na vsak njen korak, ne bi-li ji mogli kako nakuhatL Učiteljica se seveda ne ineni za to ter gre svojo pot dalje.c *Ne verujem,« je rekel Belizar, »da W jo spletka mogla ozlovoljiti, če je tako energična in odločna. Na vsak način pa, kakor sem vam že rekel, želim jo videti vsaj od prikrajka.« »Najbolja prilika za to bo,« je rekel župnik, »ako gospod grof, pridete k izpitom, ki se bodo vršili za nekoliko dni; tu •• seveda izprašuje hrvatski is vam ne bo vse razumljivo.« »To je, dragi župnik, jas n« konverziram še hrvatski razumem pa £e vse.« »Vi, gospod grof, da sta se ačitt hrvaščine?« je vprašal župnik začudeno. trideset ■!■ rn—kfli zastavic, popehemi «MraienIh, deloma sk»M|isft, defeaa rastrganih. PeilaleveB eo se jih proti majhni edikodslal domači lantja v predvojaem času pri tradidjonaisih sabavah in slovesnostih. To pa ai še vse. Bistro oko orožnikov« je iztaknilo še: dva cikočrji. Iti pa je takoj prevzela pričujoča finančna oblast, 9-10 m telefonske žic«, zvite v klopčič; par vojaških cunj, opranih od pre-skrbne gospodinje v svrho krpanja drugih moških oblek; kakih 20 - 30 samokresnih xkartuč«. Vse to so pustili tam italtfaaski vojaki, ki so bili pred letom nastanjeni v Kunčcvem poslopju, a je hla-pcc pri čiščenju — nič slabega sluteč — vrgel med drugo šaro. Omenjene trofeje so popolnoma zadostovale, da so zmagoklavno stopali skozi vas noseč razobešeni plen in vodeči po predipsih — uklenjenega, sivolasega Kunca. Ker je bilo že pozno. so ga odvedli v celico na orožniški postaji, to je: podzemeljsko vlažno klet. Drugo jutro na vse-zgodaj so po navadni »adunati«, nadaljevali prejšnjo noč prekinjeni »kortej« do logaškega zapora, ne da bi se upoštevale prošnje bolehnega Kunca, da bi ga namreč peljali na njegovem vozu, kajti pešpot do Logatca, da bi utegnila poslabšati telesce, itak že izčrpano od večletnega bolehanja. Nekaj dni pred razpravo so ga preplejali v zapor »pri jezuitih« v Trstu. Na razpravi je sodnija nea podlagi izpovedbe brigadirjeve izrekla Kuncu obsodbo na 9 mesecev koperške ječe. Seveda je obsojenec vložil utok. Upati je baje, da se mu posreči. Sicer bi bolna žena njegova ob taki žalosti in skrbeh za moževo zdravje pa, nepreskrbljenih štirih, nežnih otrok, gotovo podleglo temu udarcu. Na sploh moremo reči, da so oblasti s posebno strogostjo postopale proti tej družini. To in ono Novi kitajski prerek. V diplomatskih angleških knogih se mnogo go-vori o- novem IcHaj^kem preroku, ki si je pridobil v .krotkism 62 su na m^TC-ne učencev, ki bi $11 zasv\ v ogerr. Prereka opisujejo kakor jaiko energičnega in delavnega. moža, in vsi, ki so -ga vodele, -trde, da ima njegova osebnost nepre-magJjrvo moč r-a vsakega. Ptrerok je t!l preprost ribič, preden se ?e čutil poklicanega uvesti v kMa-jsko življenje novo vero. Štrasburžani govore svoj posebni jezik. — Jezik, ki se navadne sliši po šfcnasburških ulicah, ni ne nemški, ne francoska, temveč pravzaprav aJzaški, .ki se pa razločuje od jezika, ki ga govore bretonski kmetje ali pa pristaniški delavci v Brestu. SLra&buržan! hant, svile, etamin ter raznih predmetov za okras oblek. Tse po Eaižan h konkurenčnih cenah. JI. De M\ & S. Mm Mavricija VVackvitza nasledniki Trst, ul. Torre bianca 32. Telefon 29-83 Velika izbira majoličoih ia železnih peči znamke ^Premier", ekonomskih ognjišč in štedilnikov lastnega izdelka, plošč iz litega železa razne velikosti, ražnjev in cevi za peči. Cene zmerne. (24 VELIKO SKLADIŠČE KLOBUKOV dežnikov, belih in pisanih, žepulh robcev, možkih nogavic itd. K. HL, Int. iM V. LIII. štev. 24. JADRANSKA BANKA Del. glav.: K 30,000.000. Rezerve K 10,000.000 Belgrad, Celje. Dubrovnik, Dunaj, Kotor* Kranj, Ljubljana, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, TRST, Zadar, Zagreb Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. Sprejema vloga na hranilne knjlžicc ter jih obrestuje po 3ViV a v baneogiro prometu po 8"/ Vloge, ki se imajo dvigniti samo proti predhodni odpovedi, sprejem* po posabno ugodnih pogojih, ki se pogodijo od slučaja do slučaja. Daje v najem varnostuc predale (sifea). Bančni prostori v Trstu se nahajajo : uL Citia di Rlspftrmlo, ul. S. Nic«lo Telefon : štev. 179\ 2676 Blagajna posluje od 9 do 13 r mm v registrovana zadr. z neomejenim jamstvom ul. Cesare Battisti (prej Stadion) št. 21 sprejema hranline vloge od L 1 dalje. Navadne vloge obrestuje po večle po dogovoru. iOf Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune. - Posoja hranilne pušicc na dom. - Rentnl davek plačuje iz svojega. Daja posojila po najugodnejših pogojih na vknjižbe, na osebno poroštvo, na zastave vrednostnih listin. Uradne ure vsak dan izvzemšr nedelj In praznikov od 8 do I. LjuiJllansKii Kreditna Dan!«! Podružnica v Trstu. Centrala v Ljubljani. Podružnice: Celje. BorovIIe. Gorka, Sarajevo, Split. Int. Maribor Delniško glavnico m rezerve: H S0.000.e90 Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. — Sprejema vloge v lirah na hranilne knjižice pioti 3 . nhrottflHulB na žiro-raćune proti 37. 0Dr?JHJYd3jB Za na odpoved vezane vloge plača obresti po dogovoru. Izvršuj.' borzne naloge in daje v najein varnostne celice. Tel. št. 5-13. Blagajna je odprta od 9-13.1 U Z žalosti potrtim srcem naznanjam v Imenu vseh sorodnikov, da Je moj nad vse !jub-lični soprog _______ _ FRANJO ZELEN danes ob 2. uri popoldne po dolgi In mučni bolezni mirno izdihnii svojo blago dužo. Pogreb dragega pokojnika se bo vrfil v nedeljo, ob 10. uri zjutraj U hi$e žalosti ulica Carplson st. 14 naravnost na pokopališče. TRST, 10. septembra 1920. . _ Viktorija vdova Zeiarv. Novo pogrebno podjetje Corso V. E. III. §!. 47. (142) Najboljše mazilo za PoMttai«Trsta, ni đel Toro ft 10. - čevlje Telefon 31-32