Leliik H!!! 1) Celju, 15. joliji 1915. Sim. 12, 13. Zadruga List za zadružništvo in razne narodno-gospodarske razprave. Last in glasilo ..Zadružne Zveze v Celju”. Urejuje: fanko Lešničar. Uredništvo in upravništvo je na Schillerjevi cesti št. 3, 1. nadstropje v Celju. Rokopisi se ne vračajo. Naročnina se naj pošilja »Zadružni Zvezi v Celju«. Ponatisi iz »Zadruge« so dovoljeni le tedaj, ako se navede vir. Naročnina celoletno 3 K. — Cene inseratom po dogovoru. List izhaja 1. in 15. dan v mesecu. Tiska Zvezna tiskarna v Celju. Vabilo na občni zbor »Zadružne elektrarne v Trbovljah«, registrovana zadruga z omejeno zavezo, ki se vrši v četrtek, dne 29. julija 1915 ob 5. uri popoldne v občinski posvetovalnici . Trbovljah. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva. — 2. Poročilo nadzorstva. — 3 Potrjenje računskega zaključka za 1.1914. — 4. Razdelitev čistega dobička. — 5 Volitev nadzorstva. — 6. Slučajnosti. Načelstvo. Zadružna elektrarna v Trbovljah, registrovana zadruga z omejeno zaveio. J. Vodušek. Jos. Moll. Posojilnica vMariboru (Narodni dom) sprejema hranilne vloge na knjižice in v tekočem računu. Obresti se pripisujejo glavnici polletno, rentni davek plačuje zavod iz svojega. 'POSOjila daje na hipotečni in osebni kredit. Eskompluje menice ter otvarja Kredite V tekočem računu trgovcem in dr. zavodom. Hezervnt zaklad K 371.256 08, lastno premoženje zadruge K 570.737 92, štiriintrideseto upravno leto. Letnik XXIII. V Celju, 15. julija 1915. Št. 12, 13. ZADRUGA :: :: Glasilo ..Zadružne Zveze v Celju". :: :: Cesarski svetnik Anton Blažek, ravnatelj Ustfedm' jednoty česk. hosp. společenstev — petdesetletnik. Kakor smo v zadnji številki »Zadruge« kratko omenili, je dovršil ravnatelj Osrednje zveze čeških kmetijskih zadrug v Pragi, cesarski svetnik Anton Blažek 14. junija petdeseto leto svojega življenja. Ime tega izvanredno delavnega moža ostane za vedno spojeno z zgodovino ne samo češkega, temveč vsega slovanskega zadružništva na Avstrijskem. Poleg nemških zadružnih strokovnjakov so nam bili vedno Čehi v zadružništvu učitelji in duševni voditelji. In v češkem zadružništvu ni sodobno odličnejšega moža, kakor je cesarski svetnik Blažek. On je dovedel zlasti češko kmetijsko zadružništvo s svojo neumorno vztrajnostjo in neobičajno visoko naredno-gospodarsko izobrazbo na višino, na kateri se danes — pač prvo med avstrijskim zadružništvom — nahaja. Kratki podatki iz osrednjega življenja in delovanja cesarskega svetnika Ant. Blažka, kakor jih je sestavil za »Zemčdčlskč a družstevni listy« Frant. Jan Kroiher, bodo nedvomno dobro došli tudi našim zadrugarjem. Anton Blažek se je narodil dne 14. junija 1865 na majhnem kmečkem posestvu v St. Kninu, okraj Pfibram. Obiskoval je domačo ljudsko šolo, potem pa je študiral z izbornim uspehom na gimnaziji v Pragi. L. 1887 je napravil zrelostni izpit in po vojaškem letu absolviral juridično fakulteto v Pragi. Že kot visoko-šolec je bil sprejet kot uradnik znamenite Jubilejne razstave (1.1891), za katero je pridno delal v pisarni in po časopisih, tako da se ga je pritegnilo tudi k uredništvu razstavnega zbornika »Sto let dela.« Po končanem delu za razstavo je vstopil v službo češkega deželnega odbora, kjer je bil kot računski uradnik prideljen k zdravstvenemu referatu. Z vrsto člankov o socijalnem pomenu bolniškega zavarovanja je obrnil pozornost nase; ker je pokazal tudi neobičajno organizatorično nadarjenost, je bil prestavljen k Deželni zavarovalnici Franca Jožefa I. na življenje itd. Tam je našel dovolj prilike, da dokaže svojo pridnost in nadarjenost. Kar je naznačil Braf v velikih obrisih, to je Blažek v podrobnem izdelal. Kakor vsaka nova stvar, je naletela tudi ideja deželne zavarovalnice na nerazumevanje. Jedni so ji naravnost nasprotovali, drugi so od nje preveč pričakovali, ker so jih zapeljali časniški članki, pisani z večjim navdušenjem kakor s poznavanjem stvari. Takrat ie Blažek naravnost dovršeno dokazal, da se dado s skromnimi sredstvi doseči tudi velike stvari. Z neštevilnimi predavanji po obrtniških, kmetijskih in raznih narodnih društvih, dalje po delavskih organizacijah je širil pouk in vzpodbudo k varčnosti in skrbi za rento v starosti. Ta predavanja in drugi poljudni članki so bili priobčeni tudi v časopisih in so našli bralcev v najširših ljudskih krogih. Mali koledarček zavarovalnice s celo vrsto strokovnih, podučnih člankov o rentnem zavarovanju so izkazali zavodu zelo veliko uslugo Že v teh predavanjih in člankih je poudarjal Blažek vedno in vedno udejstvovanje osebne in stanovske samopomoči; poudarjal je, da sloni blagobit osebe in stanu v prvi vrsti na lastnem delu, potem se še le naj računa na javno pomoč. To idejo je uveljavil najbolj v Osrednji zvezi čeških kmetijskih zadrug v Pregi, ki je bila ustanovljena 1.1896 in v kateri je imel od vsega začetka mesto tajnika. Ne bodemo prav nič prikrajšali zaslug ostalih odličnih čeških zadružnih delavcev, ako trdimo, da je opravil Blažek največ dela za razširjenje in utrjenje češkega kmetijskega zadružništva. V tem pravcu je delal z živo in pisano besedo; na stotine poučujočih in navdušujočih člankov je priteklo iz njegovega peresa. Zbiral in nabral si je sčasoma cel krog somišljenikov, ki so v »Zerr.. List.« obdelovali teoretično idejo kmetijskega zadružništva, dajali pa zanj tudi v izbornih člankih praktična navodila in nasvete. Veliki češki listi so bili za to stremljenje nedostopni, ker se jim je zdelo premalenkostno in brezpomembno. To pa novi ideji ni škodilo, ker se je mogla mirno uživeti in razširiti. Kmečko ljudstvo se je polagoma zbiralo v kmetijskih zadrugah okrog svojih naravnih voditeljev, to je učiteljev, duhovnikov, inteligentnih posestnikov in obrtnikov. Blažek je sestavil knjigo »Češke hranilnice in posojilnice po sistemu Raiffeisen«; v njej je dal sicer pridnim, pa v 'knjigovodstvu in sploh v finančnih poslih neizvež-banim ljudem po deželi do najmanjših podrobnosti navodilo, kako jim je poslovati v kmečkih hranilnicah in posojilnicah. Ta izborna knjiga je mnogo pripomogla k temu, da se je mreža kmečkih denarnih zavodov po celi deželi spopolnila in zgostila, ker je odpravila največjo oviro za obstoj takih malih denarnih zavodov, to je nepoznanje knjigovodstva in sploh poslovanja. Da bi pa zadružna ideja ne ostala omejena samo na uradnike, funkcijonarje zadrug in nekatere gorečnejše zadružnike, ki redno prebirajo zadružne revije in- knjige, je napisal Blažek celo vrsto malih letakov, ki se jih je delilo po posojilnicah ob uradnih dnevih vlagateljem in posojilojemalcem. Tako je večina čeških kmetov spoznala pomen in dobrote kmečkih hranilnic in in posojilnic. Vrhunec popularizacije zadružnih idej pa tvori ustanovitev »Naše Kampeličke«, dvovinarskega mesečnika; list je ustanovil Blažek in se tiska danes v okroglo 140.000 izvodih. Ogromna organizacija Osrednje zveze zahteva veliko število zdatnih delavnih sil, katere morajo vedno enotno delovati in stremiti za cilje organizacije. Da se ta harmonija uradništva doseže, so se vršile pravilne konference, na katerih so se razpravljale najrazličnejše, zadružništva se tikajoče zadeve. Na teh konferencah je tajnik in pozneje ravnatelj Blažek opozarjal na domače in tuje zadružne vzglede, razpravljal obširno o novih odredbah in zakonih, kateri so v kaki zvezi z zadružno organizacijo. Na ta način je Blažek vzpodbujal uradništvo k zadružnemu študiju in pisanju zadružnih razprav, na drugi strani pa si je vzgajal strokovno izvrstno podkovane sotrudnike. V kako izborni meri se mu je to posrečilo, se kaže ne le na vztrajnem uradovanju Zveze, temveč tudi v stiku uradništva s članicami in posebno na zadružnih tečajih, katere so imeli uradniki po celem kraljestvu. Na prvih takih tečajih, od katerih je osobiti praški v 1.1900 ostal v dobrem spominu vsem udeležencem, je predaval Blažek osebno; poznejših tečajev po deželi se je mogel vsled nagrmadenja dela pri Osrednji zvezi, le tu in tam udeležiti. Doba, ko se je delovanje Osrednje zveze omejevalo le na revizijo članic, na denarno sporavnavo in nakup blaga za članice, je že davno minila in ravno Blažek se je trudil, da je Osrednja zveza razširila svoj delokrog na vedno več kmetijstvu koristnih panog. Osrednja zveza je danes ena največjih posredovalk za zavarovanje na življenje in doživetje; ona dela in stremi za konverzijo dolgov s pomočjo deželne hipotečne banke, ona zaokrožuje in zlaga kmečka posestva, ona dela na zavarovanje živine itd. Osrednja zveza je pravi županski urad za vse članice; ona posreduje podpore in razne dobave. Naravno je, da da to ogromnega dela; večino aktov reši ali Blažek sam, na vsak način pa vsako rešitev vestno pregleda. Kako zelo pozna Blažek svojo zvezo, kažejo letna poročila Osrednje zveze, ki so njegovo moj-stersko delo. Ker se je Osrednja zveza nepričakovano naglo razvijala v veliko organizacijo, ni mogel Blažek ostati dalje v službi pri deželnem odboru in obenem delati za zvezo; zato je na željo zvezinega odbora I. 1909 definitivno izstopil iz deželne službe. Delo Blažkovo je našlo kmalu priznanje. L. 1907 je dobil naslov cesarskega svetnika, bil je izvoljen za deželnega poslanca, postal je član državnega železniškega sveta itd. Želimo mu iskreno še dolgo vrsto let, v blagor njegove ožje domovine, pa tudi v čast in prospeh vsega slovanskega zadružništva v Avstriji. Dr. Anton Božič: Obrestna mera pri naložbah kreditnih zadrug. Te dni je razposlala Zadružna Zveza v Celju na svoje članice okrožnico, s katero se kreditnim zadrugam naznanja, da se obrestna mera za naložbe zniža na 41/2%- Ta ukrep je v razmerah utemeljen, Dejstvo je, da se je denarno stanje pri kreditnih zadrugah v zadnjih mescih izpremenilo v toliki meri, da imajo sedaj kreditne zadruge zelo mnogo razpoložljive gotovine. Kreditne zadruge, ki so delale v večji meri s tujim, to je izposojenim denarjem, pridejo sedaj v položaj, ta izposojila vrniti in se na ta način oprostiti precej težkega bremena, ki je uplivalo neugodno na vsakoletno bilanco in čisti dobiček, ker so morale te zadruge izposojeni denar po precej visoki obrestni meri obrestovati. Z odplačilom teh izposojil postanejo te kreditne zadruge gibčnejše, močnejše, kar pride zopet v prid njihovim dolžnikom, katerim lahko vsled lastnega razbremenjenja obrestno mero primerno zlajšajo. Poudarjali smo vedno, naj kreditne zadruge z zvišanjem lastnih obratnih sredstev (deležnega kapitala, rezervnega zaklada) in s pritegnjenjem novih vlog od strani domačih vlagateljev skrbijo za to, da se ojačijo in popolnoma na lastne noge postavijo. Tem kreditnim zadrugam je ravno sedaj, ko vlada tudi pri nas precejšna obilica denarja, dana prilika, da naš nasvet z vso močjo in vztrajnostjo udejstvijo. Kreditne zadruge, ki so imele že pred vojno večje razpoložljive gotovine, so danes glede naložb tega odvišnega denarja v takem položaju, da za ta svoj denar ne morejo dobiti take ’ obrestne mere, ki bi donašala zadrugam četudi mali zaslužek. Pri teh zadrugah stopi sedaj bolj kakor kedaj poprej v ospredje dvoje važnih vprašanj: kje naj nalagajo denar? in kateri oziri glede obrestne mere naj bodo merodajni? 1. Kje naj nalagajo kreditne zadruge svoj odvišni denar? Najvišje stremljenje vsake zadruge mora biti, da ima vedno dovolj razpoložljive gotovine, ki zajamči zadrugi redno izplačevanje hranilnih vlog. Zadruge bi ravno v tem pogledu ne smele priti nikdar v zadrege. Le na ta način si zavodi pridobijo in ohranijo zaupanje vlagateljev, ako so vlagatelji v položaju, vsak čas dobiti od svojih vlog one zneske, katere za svoje redno gospodarstvo potrebujejo. Zadruge so s svoje strani zopet v istem položaju, kakor njeni vlagatelji. Tudi one morajo si biti sveste, da lahko svoj odvišni naložen denar vsak čas realizirajo. Zato ni prav, ako zadruge svoj odvišni denar razposojajo zopet zadrugam na vloge. Kajti v pretežni večini slučajev take vloge niso vsak čas izplačljive, kar je naravno, ker si izposojujejo denar samo one . zadruge, ki so v gospodarskih stiskah ali ki same za svoj obrat niso z lastnim premoženjem in z lastnimi vlogami založene. Iz tega sledi načelo, da zadruge druga pri drugi denarja naj ne nalagajo. Drugačno postopanje bodi izjema, ki naj bo dopustna v res izjemnih slučajih. Za denarno izravnavo med zadrugami z odvišnim denarjem in zadrugami s pomanjkanjem lastnega obratnega kapitala so ustanovljene zadružne zveze. Edino zadružne zveze naj v resnici to uravnavo izvajajo, kar je tembolj utemeljeno, ker imajo le zadružne zveze po svojih revizorjih oni vpogled v razmere svojih zadrug, ki omogoča zadostno presojanje kredita-vrednosti in kredita-zmožnosti posameznih zadrug. Na tem načelu ne izpremeni ničesar žalostno dejstvo, da so se tozadevno od ene ali druge zveze dolžnosti iste zanemarjale. Naravno je torej in sledi iz nalog in delokroga zadružnih zvez, da naj nalagajo kreditne zadruge ves svoj odvišni denar v svoji zvezi kot denarni centrali. Zadružno Zvezo so kreditne zadruge ustanovile ravno iz tega namena, da izvede izravnavo denarja, ljudskega imetja in prenese to imetje iz krajev izobilja v kraje denarnega pomanjkanja v to svrho, da si slednje navedeni kraji opomorejo. Denar naj rodi sadove tam, kjer ga je v izobilju. Za zadruge pride še drugo načelo v upoštev. Zadružna kreditna organizacija je samostojna organizacija, na eni strani kot kmetijska kreditna organizacija z namenom, nuditi kmetu potreben kredit po razmerno ugodnih pogojih, na drugi strani po mestih in trgih kot kreditna organizacija malega in srednjega obrtnika in trgovca z namenom, oskrbeti tema stanovoma kreditno oporo. Zadružna kreditna organizacija se po svojih ciljih, po svojem ustroju in delokrogu bistveno razločuje od organizacije velikega, bančnega kredita. Med bankami in zadružno kreditno organizacijo je konkurenčni boj, akoravno bi ga ne bilo treba, ker bi lahko obe organizaciji druga poleg druge vsaka v svojem delokrogu delovali za napredek gospodarstva. Že iz ozirov na to samostojnost in posebnost zadružne kreditne organizacije in na navedeno konkurenco bi morale posamezne zadruge, da krepijo sebe in celo organizacijo, nalagati ves svoj odvišni denar edino le pri svoji centrali, to je pri svoji Zadružni Zvezi, v kateri so včlanjene. 2. Ali naj gledajo kreditne zadruge pri nalaganju odvišnega denarja na visokost obrestne mere? Po katerih načelih se je pri naložbi odvišne, razpoložljive gotovina ravnati? Kreditne zadruge imajo že od nekdaj vkoreninjeno razvado, da gledajo tudi pri naloženem odvišnem denarju na visokost obrestne mere, katero jim zavodi ponujajo za naložbe. Kdor več ponudi, tam se denar naloži Prevladuje mnenje, da se mora tudi pri razpoložljivi gotovini zaslužiti. Sploh igra vsakoletni zaslužek in čisti dobiček pri posameznih zadrugah veliko ulogo. Pri tveganju za visoke letne dobičke pozabijo posamezne zadruge celo na svoj namen, zaradi katerega so bile ustanovljene. Namesto da bi stavile pri reelnem poslovanju v ospredje človekoljubni, podporni namen, stavijo na prvo mesto kot svojo glavno veliko nalogo velike dobičke, katerih se seveda na drug način ne da dobiti, kakor z neprimerno razliko v obrestni meri med obrestmi za vloge in med onimi za posojila. Ta razlika znaša pri mnogih naših zadrugah, ki velikih dobičkov in zaslužkov niso potrebne, nad 1 V27o, med tem ko bi po večini zadostovala 3/4%—1 % razlika ter bi se pri tej razliki še vseeno lepo zaslužilo. Mnogim gotovo ni znano, da se nahajajo celo posojilnice, ki skušajo izhajati brez obrestne razlike med obrestmi za vloge in obrestmi za posojila. Pri nalaganju denarja ni gledati toliko na visokost obrestne mere kakor v prvi vrsti na solidnost zavoda, pri katerem se denar nalaga in na vsakčasno razpožljivost naloženega denarja. Kaj pomaga visoka obrestna mera, če se denarja ne more nazaj dobiti, kadar bi ga zavod rabil! Kaj pomaga visoka obrestna mera, če se mora zadruga vsak čas bati izgube! Denar, naložen od vlagateljev in zaupan kreditnim zadrugam, je tuj denar — to si morajo biti funkcijonarji zadrug vsak čas v svesti. Z njim se ne sme špekulirati, ampak mora se ga varno ali na posojila ali pa pri centralnem zavodu nalagati. Vsakdanja prikazen je, da oni zavodi, ki so trdni in močni ter zanesljivi, nimajo visoke obrestne mere niti za vloge v tekočem računu niti za stalne vloge. Kot redno merilo za varnost zavoda je nizka obrestna mera za naložbe, — ker kaže, da zavod ne potrebuje denarja oziroma, da ga ima na razpolago in da ima zaupanje vlagateljev, ki mu raje po nižji obrestni meri vloge zaupajo, ker vedo, da je denar varno naložen, kakor pa bi ga nesle v zavode z visokim obrestovanjem, ki navadno ravno zaradi tega visoko obrestujejo, ker rabijo denar za svoje obveznosti. Kot primer navedem »Glavno posojilnico v Ljubljani«. Dajala je za časa svojega poslovanja pred konkurzom za naložbe po 51/2°/o do 6%. ker je denar nujno rabila za plačila meničnih dolgov in ga ni mogla na drug način dobiti, kakor z visoko obrestno mero. Na ta način je ta zadruga zvabila mnogo drugih zadrug, da so jej denar zaupale, pozneje pa so prišle v izgube. Enakih primer bi lahko navedel še več. — Ti dogodki bi naj naše zadruge že vendar enkrat izučili. 3. Iz teh izvajanj slede torej sledeči nauki: Zadruge naj gledajo, da izposojila iz prejšnjih časov vrnejo in delajo kolikor mogoče z lastnim obratnim kapitalom ter z njim zaupanimi naložbami vlagateljev. Zadruge naj skrbijo, da bodo imele vedno dovolj razpolož- l ji ve gotovine, ker si le na ta način pridobijo zaupanje vlagateljev in možnost takojšnega izplačevanja zaupanih vlog. Svoj odvišni denar naj nalagajo kreditne zadruge pri svoji centralni organizaciji, pri svoji Zadružni Zvezi. Podpirati in krepiti lastno organizacijo je dolžnost vseh včlanjenih zadrug. Pri nalaganju odvišnega denarja naj gledajo zadruge ne na eventuelni zaslužek in ne na visokost obrestne mere, ampak na solidnost zavoda in vedno razpoložljivost naložene gotovine. — Zavodi, ki obrestujejo naložbe z visoko obrestno mero, navadno niso priporočljivi. Izjeme se seveda najdejo. Kar zadeva celjsko Zadružno Zvezo, naj za članice pripomnim, da se je celjska Zadružna Zveza v vsakem oziru konsolidirala. Ves izposojen denar je vrnjen, članicam posojen denar je varno naložen in se izgub ni bati, razpoložljiva gotovina Zadružne Zveze je pa danes tolika, da lahko Zadružna Zveza ugodi vsak čas vsem zahtevam svojih članic. Izvidi se to tudi iz polletne bilance Zadružne Zveze, ki se bo objavila. Na popolni varnosti in likvidnosti pri Zadružni Zvezi naloženega denarja ni več dvomiti Solidarnost in tesna organizacija zadružništva je posebno sedaj v vojnem času nujno potrebna. Zadružništvo bo — to je gotovo — vojno mnogo boljše in ugodnejše pretrpelo, kakor katerikoli drugi denarni zavodi; potrebno je pa ravno sedaj, da da zadruge svoje Zveze oklenejo: le v tesni organizaciji, v skupnem delu je moč. Dr. Anton Božič: Ali naj dajejo kreditne zadruge v vojnem času posojila? Ob času denarne krize, ki je vladala pred vojno in pozneje po izbruhu vojne so kreditne zadruge izposojevanje denarja zadružnikom do malega ustavile. Le tu pa tam se je pri velikih zadrugah dalo kako posebno varno posojilo. Pa kakor povdarjano, so bila ta posojila redke izjeme. Svetovna vojna, ki se je iz spora med Avstrijo in Srbijo razvila, je dogodek, katerega učinkov in posledic ni bilo mogoče prescjditi. Še danes nam manjka podlaga zato, da bi se moglo točno in določno povedati, kaka gospodarska ureditev bo potrebna in bo se izvršila po končani vojni. Splošno se je ob začetku vojne sodilo, da bo nastopilo splošno pomanjkanje denarja. Pričakovalo se je, da bodo vlagatelji vsled nevednosti, nepreudarnosti in strahu pri kreditnih zavodih vloge vzdigali in da bodo zadruge morale imeti za izplačilo vlog pripravljene velike svote, katerih bi se po porabi razpoložljivih sredstev ne dalo drugače dobiti kakor z izterjanjem posojil. Izterjevanje posojil bi seveda zmedo še povečalo in gospodarski položaj zadružnikov poslabšalo, Danes lahko s sigurnostjo ugotovimo, da se niti eno niti drugo ni uresničilo. Nismo dobili niti pomanjkanje denarja, niti niso vlagatelji pritisnili na kreditne zadruge, ampak nasprotno: denarja je tudi med kmečkim ljudstvom precej, ker se pridelki z lahkoto in precej dobro prodajo, in vlagatelji denar nalagajo mesto da bi ga vzdigovali. Slednja prikazen daje našim kreditnim zadrugam najlepše spričevalo o solidnosti in o zaupanju, katerega med ljudstvom uživajo. Poudariti se mora, da leži mnogo denarja v rokah kmečkega ljudstva, ker se še mnogi ne morejo odločiti, da bi zanesli denar v kreditne zadruge. Kriva temu je neutemeljena bojazen in nevednost. Ljudje mislijo, da bo denar prišel pri zadrugah ob vrednost; ne pomislijo pa, da do tega sploh priti ne more, in če bi do kaj enakega prišlo — kar je izključeno — potem vendar zadene izguba ravno tako tistega, ki ima denar v Žaklju, kakor tistega, ki ga ima v posojilnici, hranilnici ali banki. In vendar je tisti, ki imar denar v zavodu naložen, na boljšem od onega, ki ga hrani doma. Ne oziraje se na to, da vlagatelju denarja ni mogoče ukrasti, da ga ne more izgubiti itd., je on na boljšem zaraditega, ker mu denar v posojilnici nese obresti in se množi, denar v nogavicah je pa brezploden, mrtev. V kreditnih zavodih so danes skoraj brez izjeme računi vlog mnogo višji kakor so bili 1.1913. Število vlog in skupna svota vloženega denarja se je pomnožila. Zavodi imajo sedaj priliko se konsolidirati in si nabrati toliko razpoložljive gotovine, kolikor bodo po treznem prevdarku rabili po končani vojni. Oni zavodi pa, ki so se v tem pogledu že oskrbeli, naj novih hranilnih vlog ne zavračajo, ampak naj primeren del teh vlog naložijo pri svoji Zadružni Zvezi, primeren del pa naj na novo posojujejo kreditavrednim in kreditazmožnim zadružnikom na kratko dobo in na ta način, da lahko nova posojila v kratkem času zopet izterjajo. Dajati važna posojila v vojnem času je naravnost dolžnost onih kreditnih zadrug, ki imajo dovolj razpoložljivih sredstev. Mnogi zadružniki so prišli vsled vojne- ali drugih nesreč v gospodarske stiske, in so primorani najeti posojilo, da vzdržijo svoje gospodarstvo. Dolžnost vseh činiteljev je, skrbeti za to, da posebno oni gospodarji, kateri so bili poklicani v vojno službo, doma ne trpe škode. Preprečiti je treba, da bi v sedanjem vojnem času prišle kmetije na dražbo in v roke špekulantom ali tujcem, ki segajo po naši lepi, rodovitni zemlji. Mnoge dolžnike preganjajo zasebni upniki ravno v namenu, napraviti iz nesreče dolžnika profit za sebe. —- Kmetom je vzela vojaška oblast konje in vprego. Plačala je sicer vrednost, pa vsled večjih cen za vse potrebščine kmet mnogokrat za isti od vojaške oblasti dobljen denar teh potrebščin (vozov, konjev, volov itd) z nakupom na- domestiti ne more ter je primoran, najeti posojilo. V vseh takih in enakih slučajih naj zadruge s kratkodobnimi, ne visokimi, varnimi posojili — to je na vknjižbo na zemljišče ali na dobre poroke — priskočijo zadružnikom na pomoč. Naše kmetijsko gospodarstvo kredit neobhodno potrebuje in brez njega izhajati ne more, temmanj sedaj v vojnem času. Opozarjam pa ponovno kreditne zadruge, da morajo pri dajanju novih posojil na dvoje posebno paziti: prvič, da omejijo nova posojila na najnujnejše in najpotrebnejše slučaje proti res dobremu jamstvu, drugič, da strogo pazijo na sVojo vsakčasno likvidnost, ki z dajanjem posojil na noben način ne sme trpeti, da torej dajejo mala, kratkodobna, vsak čas izterljiva posojila (n. pr. na menice oz. na kratek čas izpostavljena dolžna pisma). Naše hranilnice in posojilnice v vojnem času.* m. S skupnim nakupom in prodajo se pečajo naše zadruge do sedaj vrlo malo. Mogoče bodo baš bridke izkušnje sedanje vojne in njenih posledic odprle marsikateremu zadružniku oči * „Ustfedni jednota češkych hospod&fskych společenstev" v Pragi je izdala v posebni knjižici celi niz nasvetov hranilnicam in posojilnicam za čas vojne. Sodimo, da bode izvleček iz te knjižice tudi našim posojil-ničarjem dobro došel. Uredništvo. ter bode uvidel, koliko ceneje se da kupiti umetno gnojilo, gospodarski stroji, žito vseh vrst, močna krmila, galica in perocid. moka in premog potom naših denarnih in gospodarskih zadrug, ki gledajo na to, da dobe njihovi člani dobro blago in si zaračunavajo le malenkostno odškodnino za kritje gotovih izdatkov in slučajnih izgub. Celjska Zadružna Zveza se peča od leta do leta v večjem obsegu z dobavo preje imenovanega blaga za svoje članice — na splošno zadovoljnost zadružnikov. Opaža pa se, da je za skupen nakup n. pr. umetnih gnojil, močnih krmil in žita več razumevanja na Primorskem in na Kranjskem ko na Štajerskem. V vojnem času se mora sicer boriti skupen nakup blaga z velikimi težkočami; manjka vagonov, na železnicah so prometne ovire, istotako na pošti; blaga se dobi manj in po visokih cenah; mnogokaj se je rekviriralo, tako, da je mogoče naročila izvrševati le z velikimi težavami. Vse to naj upoštevajo članice, ki naročajo pri Zadružni Zvezi v tem času potrebščine za svoje zadružnike. Zlasti naj to upoštevajo oni zadružni funkcijonarji, ki vodijo posle skupnega nakupa in naj pojasnujejo položaj nestrpljivim odjemalcem. Vodenje blagovnih računov bode sedaj precej težaven, ker je veliko naročnikov blaga šlo na vojno. Zlasti bo težava tam, kjer se je dajalo na up — proti izrecnim našim navodilom in proti zdravim trgovskim načelom. Kjer se še to ni zgodilo, se naj napravijo takoj natančni izpiski vseh blagovnih terjatev; moratorij je s tem mescem pri kraju in ne ovira ničesar, izterjanja pri takih odjemalcih, ki so ostali doma. Ako bi jeden ali drugi dolžnik na vojni padel, se postopa s terjatvijo na blagu ravno tnko kakor smo opisali glede neporavnanih posojil v članku »Prijava terjatev k zapuščini« v št. 6. letošnjega letnika »Zadruge« str. 99 in sl. Nadzorstvo ima nalogo, da nemudoma vse račune blagovnega prometa podrobno pregleda in poskrbi, da se bo vse spravilo kolikor mogoče v red. Hranilnica in posojilnica mora biti v svojem okolišu najvzornejši gospodar. Vsled odhoda posojilničnih funkcijonarjev k vojakom bo prevzel marsikje odgovornosti polno službo blagajnika popolnoma nov mož, ki še posojilničnih knjig nikoli ni vodil in mu bo ta opravek povzročal precejšnje težave. Poleg poduka iz knjig in našega strokovnega časopisa mu damo ta najenostavnejši nasvet: v vsaki dobro vodeni posojilnici bodo novemu blagajniku najboljši voditelj in vzor stari zapiski. Novega pride le malo, spreminjajo se le imena in številke. Glavna stvar je, da se vsak prejemek in vsak izdatek takoj pravilno vpiše v blagajniški dnevnik in se prenese na odgovarjajoče račune v glavnih knjigah. Zaostalih naj ne bo nikoli! V knjigah se mora vselej vse zapisati s črnilom, čitljivo in snažno; jeden zapis naj sledi drugemu, izpuščati se ne sme nobene vrste. Blagajnik naj se vsede k zapisovanju v knjige vselej s snažnimi rokami, mirno glavo in dobrim peresom. Delo se naj opravlja zbranega duha, da ni potem v knjigah grdih in motečih popravkov. Vsak zapis v blagajniški dnevnik naj obsega: dan plačila, ime in stanovanje plačnika, znesek, namen plačila ali izplačila. Če se kaj popravlja, se naj popravi tako, da knjige ne izgube pravico svedočbe pred sodnijo. Napačna številka in ime se naj enostavno prečrta, vendar tako, da se še vedno lahko bere, kaj se je prečrtalo; radiranje, draparije in prepisovanje številk in imen ni dovoljeno. V slučajih, da bi bile tudi cele strani napačno spisane, ni dovoljeno listov iztrgati. Eno še polagamo na srce vsakemu blagajniku: to je skupno uradovanje z enim ali drugim udom načelstva; naj si nikoli ne nakopava odgovornosti za samostojno nekontrolirano uradovanje. V sedanjih nemirnih in spremenljivih časih naj se posebno dobro spominjajo svoje važne naloge v zadrugah nadzorstva. Na novo izvoljene, kakor stare člane nadzorstva nujno opozarjamo na to, da jih zadene odgovornost za solidno in točno poslovanje posojilnic, kakor tudi drugih zadrug. Ako morajo člani nadzorstva izvršiti domačo revizijo večkrat že v mirnih časih, najmanj dva do trikrat v letu, je potrebno nadzorovanje zadružnega poslovanja tembolj sedaj v vojni, ko se je število uradništva pri Zadružni Zvezi skrčilo skoraj na enega samega moža, ki je tudi obenem zadružni revizor. Pogoste nenapovedane revizije se sedaj ne dado redno izvrševati, vrhu tega so se pa tudi v posameznih zadrugah menjali najvažnejši funkcijonarji. Posebno pa naj pazijo nadzorstva na sledeče: 1. Da se točno drže predpisi za kontrolo blagajne. Naj se redno uraduje, 4 « • 0 s h (8 * M •M ** e Sl N Q> > N • es e M M 0 s > 03 h ec c +—' > _o (J) a c .£5 »G o L. 03 C C1 OJ U = 1 ■ j - — 11 Zvezna tiskarna Celje, Schillerjeva cesta štev. 3 Priporoča se za vsakovrstno izvrševanje tiska od navadne do najmodernejše oblike. — Ker je bogato založena z najnovejšimi okraski ter opremljena z motornim, oziroma električnim obratom, izvršuje največja dela v kratkem času, okusno, točno in ceno. Posebno se priporoča slavnim posojilnicam in hranilnicam za natis hranilnih in zadružnih knjižic, računskih zaključkov, dolžnih pisem, tabel in raznih tiskovin. 1 n o 3 3 sa -i O cx jš" 3 P C* O < 3 ** D) < S 0 M m S B) m N < © N S 0 M »M« * &9 S 0 * • < o (D c • ■ Zvezna knjigoveznica Celje, Schillerjeva cesta štev. 3 Priporoča se za vsa v svojo stroko spadajoča del 'j, kakor vezanje zapisnikov, raznih liturgičnih in drugih knjig ter molitvenikov; v izdelovanje map, fascikelnov in passepartoutov. ■ - ■ — 1 ■ K Zadružna Zveza v Celju ima v zalogi sledeče opravilne knjige in tiskovine za posojilnice in druge zadruge: n K Glavna knjiga za hran. vloge. Glavna knjiga za posojila. Blagajniški dnevnik. Razdelniki prejemkov in izdatkov. Zadolžnice (dolžna pisma). Prošnje za posojila. Opomini za obresti. Opomini za podaljšanje posojil. Obračun vzdignjenih hranilnih vlog. Obračun izplačanih posojil. Denarni listek. Računski zaključki za posojilnice. Računski zaključki za mlekarne. Pristopni list. Konto deležev. Sprejema tudi naročila na hranilne in zadružne knjižice, računske zaključke, pismeni papir in zavitke s firmo. Prodaja najzanesljivejša in najcenejša umetna gnojila kakor Tomaževo žlindro (znamka deteljica), kajnit in kalijevo sol, superfosfat. Prevzema naročila na poljedelske stroje in železne blagajne. Register zadružnikov. Knjiga dolžnikov in porokov. Indeks vlagateljev. Indeks zadružnikov in dolžnikov. Zapisnik za seje načelstva. Zapisnik za občne zbore. Mlekarski zapisnik. Tabele za preračunanje zaostalih obresti. Obrestne tabele za 4'/2, 43/4, 5, 5'/; in 6 °/n. Kopirne preše in knjige s potrebščinami. Menične kopijne knjige. Izkaz o rentnini. Izkaz o neposrednih pristojbinah. Invent. izvlečki iz glavnih knjig z naslovnimi ovitki.