mak Mittt ta • poftnfno vred ali ¿tiHc Ma ¡ß O*opo Da tega ni bilo, nikdar bi ne bil genil ne roke ne nog« za tako divje podjetje, kakor je lov na mačko v temni sobi polni pohištva. Ženino ihtenje pa mi je omehčalo srce in z obupnim pogumom sem se lotil lova — preko stolov in miz in preko vsakovrstnega pohištva, kamor sem trčil z nogo ali z roko, povsod sem zadel ob trde, včasi tudi ob ostre robe in končno sem imel mačico vendarle lepo shranjeno v umivalni mizici, stroški lova pa so znašali črez štiristo dolarjev na polomljenem pohištvu, potrtiU zrcalih in drugih več ali manj dragih rečeh. In zadušene besede so se oglasile iz omare: «Knjiga pravi, da je za časa hude ure najbolje — stati na stolu sredi sobe, Mortimer! In pod stolove noge naj se podloži steklo, na primer kozarci, ker stek'o je slab prevodnik elektrike —« £ «— Buuum — buuiun — buuum —!« «Oh, hitro, hitro, Mortimer, preden udari!« Posrečilo se mi je, da sem našel kozarce, štirje so mi ostali, vse druge sem potrl v temi. Podložil sem jiB pod stolove noge in nato poprašal za nadaljna navodila. «Mortimer —I Knjiga pravi: Während eines Gewitters entferne man Metalle von sich und halte sich auch nicht an solchen Stellen auf, wo viele Metalle beieinan- der liegen--. Kaj hoče reči knjiga, Mortimer? Da m« ramo med nevihto imeti kovine na sebi? Ali da jih m«-. -ramo odstraniti?« £ «Hm —! Sam prav ne razumem. Nemščina je ved«* sramotne pogoje dvignila glavo. Radikalno-demokrat-ska gospoda, ki sedaj vlada našo državo, nima toliko smisla za čast naše države. To centralistično srbsko gospodo podpirajo slovenski demokrati in samostojneži. Sainostojneži so politično prodali naš narod. Od mesca do mesca mu nalagajo na ramena hujša bremena, neposredne in posredne davke. Sedaj so našemu ljudstvu naložili ogromno breme v obliki ameriškega posojila za železnico Beograd—Kotor. Nekoliko so se obotavljali, ker so jim začela se kolena tresti pred odgovornostjo pred slovenskim narodom. Zato so uprizorili komedijo z odstopom ministra Puclja. Ko se je po Beogradu doznalo, da namerava minister Pucelj odstopiti, ako vlada ne da trdnega jamstva, da se bodo poleg srbske železnice zgradile tudi dve slovenski progi, namreč Sevnica—Št. Janž in zveza z Jadranskem morjem preko Kočevja, so beograjski časniki, zlasti demokratska «Pravda« zapisali za samostojne zelo častne in laskave besede, da naj Pucelj kar odstopi. Pucelj pa ni hotel odstopiti, marveč je glihal in glihal, da bi mogel ostati na vladi. In zglihal je, kajpada na račun slovenskega naroda. Pri tem glihanju mu je pomagal demokratski minister dr. Žerjav, brez katerega se Puclju kupčija sploh ne bi posrečila. In kakšna je ta kupčija, ki so jo storili demokrati in samostojni? Slovenski davkoplačevalci bodo plačevali velikanske svote na račun ameriškega posojila za srbsko železnico, zato pa dobijo obljubo, da se bo enkrat tudi zidala železniška proga Kočevje—Vrbovsko, ako se bo za to dobil denar v obliki posebnega državnega posojila ali pa na drugi način. Ako pa tega posojila ne bo ali pa res tudi na drug način ne bo dobil denar, kakor je to za Slovenijo že v navadi, pa se seveda ta železnica ne bo zidala. Da bi Pucelj lažje veroval praznim obljubam, mu je Pašič iz ameriškega posojila obljubil dati dva milijona dolarjev, ako bo namreč kaj ostalo od svote, potrebne za zidanje železnice Beograd— Kotor. Kdaj misli beogradska gospoda na izvršitev obljube, dane Puclju in samostojnim, se vidi, da je v pogodbi med vlado in Pucljein zidanje železnice Kočevje— Vrbovsko postavljeno na peto mesto. Na prvem mestu je železnica Beograd—Kotor, na drgem gradnja, že davno obljubljenih železnic, med njimi Murska Sobota— Ljutomer—Ormož in Rogatec—Krapina; na tretjem zve za Sarajeva s progo Sarajevo—Kotor, na četrtem železnica Beograd—Pančevo, in še le na petem Kočevje— Vrbovska. Proga Št. Janž—Sevnica pa sploh ni prišla na listino obljub. Slovensko ljudstva pa bo dobro pomnilo gospodarske dobrote, ki so mu jih oskrbeli samostojni v obliki ogromnih davkov, ki jih morajo plačati, in v obliki obljubljenih železnic, ki jih pa bo moralo zidati samo z lastnim denarjem ne pa z obljubami beograjske centralistične gospode. S papirnatimi obljubami se namreč železnice ne morejo zidati. Na branilcu bankirskih koristi. To bi bil edino primeren naslov člankom v glasilu SKS, v katerih brani kapitalistične interese ameriških velebogatašev in beograjskih milijonarjev. Odkar je stopila SKS — da govorimo z besedami njenega glasila — v politično borbo, je ostalo njeno geslo vedno eno in isto. To geslo pa je vse kaj drugega, kakor pa «sreča naroda« in «blaginja države«. V vsem delovanju SKS se očituje kot rdeča nit jasno stremljenje: zagotoviti svojim voditeljem topla mesta in denar. Vse to je že neštetokrat dokazano v njihovem delu. V dosego svojega nepoštenega namena pa se ta zmes političnih pustolovcev ne straši nobenega, še tako sramotnega sredstva. Največje svetinje slovenskega ljudstva: katoliško vero, versko šolstvo, izobrazbo ljudstva, gospodarsko osamosvojitev kmeta na zadružni podlagi in politično avtonomijo Slovenije — vse to je ta pustolovska stranica oderuhov in brezvercev teptala in še tepta z nesramno predrznostjo. Tudi to pot je SKS izrabila za Slovenijo velevažno železniško vprašanje. Dokler je bil večkratni kočevski milijonar Kajfež, soustanovitelj in gmotni steber SKS, še naklonjen Puclju in njegovim mesarsko- birtov-skim bratcem, je glasilo SKS povzdignilo v deveta nebesa železniške načrte kneza Auersperga in Kajfeža. Ko pa so samostojneži prenehali biti «plačanci« teh gospodov, ki so pričakovali kot prvaki od srbske radikalne stranke v Sloveniji večjih ugodnosti za svoje kapitalistične načrte, je Pucelj kot član odbora za Musilovo progo obrnil hrbet Kajfežu in se vsidral med nasprotnike Kajfežove proge. Ker ima Klodič—Hrovat—Kavčičev načrt mnogo več nade v bodočnost, kakor pa — Kajfež—Musilov projekt, je Pucelj s svojimi septembri prepričan, da bo v kratkem času postal upravni svetnik dolenjskih železnic in bogat mož s kupom brezplačnih obrestonosnili delnic nove proge. Pri tem pa Pucelj seveda ni pozabil na svojega mesarskega tovariša poslanca Majcena, da ob njegovi gostilni izdejstvuje podaljšanje šentjanške proge do Sevnice. Koliko so Puclju mar interesi ljudstva in blaginja naroda, dokazuje tudi dejstvo, da je opustil zahtevati uresničitev že pred vojno trasiranega načrta proge Krško—Novo mesto; obenem s tem pa je tudi opustil zahtevali zvezo Belokra-jine (Črnomelj—Vinica—Severin) s Klodič—Hrvatovo progo. Že sam pogled na zemljevid dokazuje jasno, da ves promet teži od Maribora preko Belokrajine k morju. Toda Belokrajina z osrčjem Dolenjske je nevredna Pu-celjeve milosti. Zakaj? Zato, da se vsa svetovno pomorska trgovina vije preko Št. Janža na Grosuplje pa dalje mimo Pu-celjeve mesarije v Vel. Laščah v daljni svet. Kdor pozna Puclja in njegov pohlep po ugledu, časti in denarju, radi katerega je tudi po ameriško počastil s svojo osebo, temu ni težko uganiti take misli v Puceljevih možganih. Z velikim pompom, hruščem in truščem so samostojneži zagnali v svet svoje, naenkrat tako odločno poudarjene zahteve. S tem so marsikoga, ki jih ne pozna, hipno premotili, da je v Puclju gledal narodnega junaka, novodobnega kralja Matjaža. V duhu so že gledali, kako ta cenjeni junak mikasti Pašičevo brado za pet milijonov dolarjev za železniške proge v Sloveniji. Velikanski boj po časopisju je dvignil silovit prah in iz oblakov tega prahu so lahkoverneži opazovali Puceljevo roko, ki grabi za klobuk k odhodu iz — vlade. Pucelj iz vlade? Kaj še! Niti vsi nemški voli, kar jih je prodal Pašičevemu sinčku, ga ne spravijo od toplega gnezda. Ko je sprevidel,, da bo moral telebniti iz beograjske ministrske palače v velikolaško mesarijo.se je potuhnil in se zadovoljil z obljubo zneska dveh milijonov. Domovina je bila rešena in Pucljev ministrski stolček tudi .... Tako se je končala ogabna komedija z življenskimi vprašanji Slovenije v Puceljevih rokah. Puceljevci bodo glasovali za posojilo, od katerega bomo imeli ne samo krvave žulje na rokah, s katerimi se hvalijo samostojni voditelji, temveč tudi — krvave glave. Hvala Bogu, da je še veliko vprašanje, če bo to posojilo sploh kedaj sprejeto v zbornici. O jfcsojilu samem pa je policajdemokratski poslanec Josip Raja-čič, pošten Srb v svoji knjigi, napisani proti temu posojilu, izrazil mnenje vse poštene javnosti s stavkom, s katerim se končuje knjiga: «Ali zaduživanje države na ovakav način, kao što to čini ministar financija «Njegovo Prevashodstvo« g. dr. Kosta Kumanudi, to je jedna panama, koju mi Srbi «prečani« ne samo ne odobravamo, več sa gnju-šenjem najdolučnije osudjujemo«. — Slovensko povedano se pravi: «Toda zadolžitev države na tak način, kakor to dela finančni minister «Njegova Prevzviše-nost« g. dr. Kosta Kumanudi, to je panama (ogromni slepariji enako početje), ki jo mi Srbi «prečani« ne samo ne odobravamo, temveč z gnjusom najodločneje obsojamo«. Naj navedemo tudi vsebino govora gospoda poslanca dr. Ante Dulibiča, ki je strokovnjak v takih zadevah. V svojem govoru pravi gospod dr. Dulibič: «Dolar je vreden, ko sklepamo posojilo nad 80 dinarjev in to v času, ko se pričakuje obilna žetev in nimamo nobenih dogodkov, ki bi vlivali nezaupanje v našo državo. Narodna banka je kot državna banka preslabotna — (ima samo 16 milijonov glavnice). S posojilom bi bilo treba ojačiti najprej njo. Dozdaj so pa druge banke moč nejše in za to pada vrednost našemu denarju. Toda za Narodno banko se sploh ne misli žrtvovati ničesar. Posojilo, čegar pogodba je zelo lahkomišljeno sestavljena, za sedaj ni niti potrebno, niti koristno. Zgradba jadrat», ske železnice od Ivotora do Beograda bi se mogla od, goditi za par let. Glede poprave prometa pa lahko samj zberemo potrebno vsoto, katere obresti in glavnica i>j ostale v državi. Od posojila, ki se nam ponuja, bon^ dobili kot prvi del samo 15 milijonov dolarjev. Zaradj te svote pa ni bilo treba najemati stomilijonsko poso, jilo, ker bo posojilodajalec premočan napram naši drža, vi in bo v njegovo korist, če dinar pada. Ker pa ne do, bimo vsega posojila na enkrat, ampak še le po letih ^ če se vrednost dinarja kljub temu iz lastne moči dvig, ne, recimo za polovico, bomo dobili torej samo polovi, co posojila. Zato bodo morali tudi vlada in naše ban, ke delati na to, da se dinar ne popravi. Tako ne bomo mogli izvršiti niti polovice določenih del. Ako prece-niino vse, bomo izgubili 24 milijonov dolarjev ali g milijard kron. Posojilodajalec nam ne daje nikakršnega jamstva, da nam bo kdaj izplačal vso izposojeno vsoto, pač pa smo mi zastavili njemu vse naše vrednosti: monopol, carino, železnice itd. To je strašen ha-zard. Ako se prične graditi jadranska železnica, potei^ moramo na vsak način dobiti tudi denar za nadaljevanje grajenja. Radi tega bomo morali pristali na vse, ia tudi najtežje pogoje, ako bomo hoteli, da dobimo tudj ostale dele posojila. Razen tega je tudi sklenjeno, da z« ostale dele posojila ni treba kontrole parlamenta, ke* jih bodo lahko odobrili z-ukazom. S tem posojilom s« diskreditira naša država, ki se postavlja v položaj ko-lonijalnih držav. Radi tega pomenja to posojilo izvi| gospodarske nesreče za narod in državo«. Tako g. dr. Dulibič. Z ozirom na to, bo draginja, zlasti monopolskilj predmetov, vedno večja. To nesrečo na vrat, ako se v zadnjem trenutke na streznijo poštenjaki v vladnem taboru, nam bodo naprtili Pucelj in njegovi kimavci za 2 milijona. Od t« svote pa bo Slovenija morala plačali več kot 30 milijonov dolarjev. To je samostojna «sreča naroda« in «blaginja države«. Katoliška manifestacija v Konjicafi. Nepozabni ostanejo vtisi katoliških zborovanj is blagoslovitve orlovske zastave v prijaznem trgu Konjice. Težko je pisali poročilo o tako veličastvenih manifestacijah za katoliško vero in mili slovenski dom, ko ja pa človeško pero tako slabotno, da popiše to, kar čuti srce v tako krasnih trenutkih življenja. Že v soboto po sv. maši in molitvi k sv. Duhu so se ob pol deveti uri dopoldne zbrali zaupniki konjišktgi okraja. Na tem zborovanju je poročal s svojo znano -« prepričujoco besedo g. dr. Basaj o zadružništvu in o po litični organizaciji. Za njim je govorila v izbranih lepih besedah gospa Antonija Štupca iz Maribora o krščanski vzgoji, o treznosti v naših družinah ter o plemenitosti in usiniijenosti srčne vzgoje za reveže. Pred mrakom pa je na lepo okrašenem prostora pred cerkvijo ob obilni udeležbi občinstva svirala vrli salezijanska godba izbrane komade naših lepih pesmi Komerz. Zvečer se je vršil v dvorani hotela Filipič koncert salezijanske godbe iz Ljubljane in komerz, ki ga je priredil pripravljalni odbor za konjiški katoliški dan * čast zunanjim gostom. Ob navdušenih pozdravih gg, gostov in gostiteljev se je završil lepo uspel večer, ki m ga počastili s svojo navzočnostjo vlč. g. arhidijakon F< Hrastelj, ljubeznjiva gospa županja, kumica novega pri pora konjiškega odseka, Mimica Gologrančeva in trški g. župan Gologranc ter drugi odlični gg. gosti in doma-' čini. Nad vse ganljiv je bil prizor, ko se je v konjiški gori, visoko na skali, ob pokanju topičev pojavil vetiM kres, ki se je polagoma spremenil v ogromen ognje« križ, osvetljen z raznobojnim bengaličnim ognjemetom. Sprevod. Že ob 5. uri zjutraj so zvonili zvonovi, pokali topičl in godba je svirala budnico po trških ulicah. Vse, cel» priroda, je s svojim prekrasnim vremenom vabila ver' no precej zmedena in njeni stavki so klobasasti. — Bodisi kakorkoli, pa zdi se mi, knjiga pravi, da imejmo ob nevihti kako kovino na sebi.« «Da, da! Tako bo! Saj zato tudi postavljajo na hiše kovinaste strelovode —. Veš, deni si na glavo svojo — dragonsko čelado! Mnogo kovine je na njej!« Poiskal sem svojo dragonsko čelado in sem si jo poveznil na glavo, — težko in prav nič prijetno pokrivalo v vTOČi, zaprti sobi. «Mortimer, ne samo glava, tudi tvoje telo mora biti zavarovano! — Opaši si prosim svojo dragonsko sabljo, kajne?« Ubogal sem. ««Še noge bi si moral zavarovati. Nadeni si prosim svoje ostroge —.« Molče sem ubogal. «Mortimer —! Knjiga pravi: Das Gewitterläuten ist sehr gefährlich, weil die Glocke selbst sowie der durch das Läuten veranlasste Luftzug und die Höhe des i urmes den Blitz anziehen könnten —. Ali se to ne pravi, Mortimer, da je nevarno, opuščati zvonenje med uevihto —?« «Hm —! Zdi se, —. Vsekakor mislim, da hoče knjiga reči, naj ne opuščamo zvonenje med nevihto.-- Vemška slovnica je zelo težka in zamotana in človek nikdar ne ve, kam spada ta ali —.« «Nikar ne izgubljaj časa s praznim govoričenjem! Zunaj na veži visi hišni zvonec. Pojdi ponj! — Hitro, Mortimer, hitro, skoraj bova popolnoma varna pred — strelo! Ljubi moj mož, upajva, da se končno vendar šc rešiva —!« Naša hiša stoji vrh visokega gričevja in gleda v ozko dolinico. Več farm (kmetij) je v naši bližini, naj-bližnja je krog tristo metrov oddaljena. Kakih sedem ali osem minut sem zvonil, stoječ na stolu in obdan z vsemi varnostnimi pripomočki, — ko nenadoma nekdo od zunaj odpahne okno, hlevska sve-tiljka posveti v sobo in hripav glas vpraša: «Kaj za Boga se je zgodilo, da tako zvonite?« Skozi okno je bilo v luči svetiljke videti vse polno glav in iz teh glav je vse polno žarečih oči strmelo vame, ki sem v nočni obleki in bojevito oborožen s čelado, sabljo in ostrogami stal na stolu sredi sobe in držal velik hišni zvonec v roki —. Spustil sem zvonec, zlezel s stola in zmedeno de- jal: «Nič hudega, prijatelj! Le nekoliko sitnih priprav zaradi hude ure! Zoper strelo sem se hotel zavarovati, veste —.« «Huda ura —? Strela —? Ampak, gospod Willi- J ams, ali ste ob pamet —? Noč je svetla in nebo je zvezd nato —! Niti sapica se ne gane —!« Pogledal sem skozi okno in tako sem se začudi^ da mi je precej časa manjkalo vsakih besed —. Nato pa sem dejal: «Tega pa ne razumem! Čisto razločno sem videl cf lo skozi zastore, da se je bliskalo, — in grom sem tudi čul —!« — In eden za drugim so popadali na tla in so se sme-1 jali, da so jih krči vili od smeha — dva sta celo umrli — in eden izmed tistih, ki so še ostali živi, je rekel: «Odprli bi bili okno, gospod Williams, pa bi bili videli, kaj se zunaj godi! Kar ste čuli, je bilo streljanj« iz možnarjev in kar ste videli, da se je svetlikalo s kos zastore, to je bil blisk od užganega smodnika. — Dobili smo namreč po noči brzojavno vest, da je novi pred-sednik Zedinjenih držav izvoljen, in proslavili sn* njegovo izvolitev s streljanjem. — To je bila vaša «hO* da ura« —!« «Da, gospod Twain, kakor sem že izpočetka dejal* — je končal gospod Williams svojo zgodbo — «tožiki izvrstnih sredstev je na razpolago zoper strelo in bliak da je zares čudno, kako še vobče more koga strela ¿T deti —!« * - Tako je dejal, vzel svoj dežnik in svojo torbo odšel. Kajti vlak je obstal na njegovi postaji. 1 à 00 katoliško ljudstvo na svečani dan. Kmalu po 8. uri ¿opoldne je kar mrgolelo ljudstva na zbirališču na Prevratu zunaj trga. Voz za vozom, okrašeni s cvetjem, zelenjem in zastavicami so se nizali na zbirališču v pestro verigo. Malo pred 9. uro so prikorakali na zbirališče Orli in Orlice z zastavami in godbo, katerim na čelu je jezdil oddelek Orlov na konjih. Z viharnimi «živijo«-klici so bili sprejeti bojevniki vere in domovine, ko so ponosno korakali po kumico svojega novega prapora. V lepi narodni noši in polna mladostnega navdušenja je sprejela blaga gospa kumica v svoje okrilje še zaviti prapor konjiškega Orla. Nato pa se je razvrstil veličasten sprevod. Naprej so jezdili Orli na konjih, za njimi so se vrstili okoliški župani in občinski odborniki, nato pa drugi možje in fantje, Marjine družbe in dekleta z zastavami, žene, godba ter končno naraščaj in gojenke , Orli in Orlice z gospo kuinieo in novim praporom. Na čelu orlovskega prapora je korakalo zastopstvo ljubljanskega Orla in OP s predsednikom OP br. Rasajem. Blagoslovitev prapora. Ko se je končno razvrstila ogromna množica ljudstva na okusno in sijajno okrašenem prostoru pred cerkvijo, so zadoneli topiči in zvonovi so zazvonili. Raz 8 tisoč navdušenih zborovalcev je odsevala odoločnost in pripravljenost, žrtvovati, če treba, vse za Boga in domovino. Čina je utihnila godba in pevci odpeli, je položila gospa kumica novi prapor konjiškega orlovskega odseka na z zelenjem in cvetlicami olepšani oltar pred žup-aiščem in razvila prekrasno zastavo. Nato je vlč. g. ar-hidijakon Hrastelj, dekan konjiški, blagoslovil novipra por ter v jedrnatih lepih besedah pojasnil pomen zastave in njene blagoslovitve. Nato je prevzel prapor zastavonoša in kumica je pripela lep svilen bel trak z napisom: «Kumica gospa Marija Gologrančeva« in zabila žrebelj z besedami: «Orlovski prapor konjiški — za vedno ostani deviški!« Nato je zabil žrebelj v praporov drog brat dr. Basaj, predsednih orlovske podzveze, z geslom: «Za Boga in domovino — vodi v boj mladino!« isto je storil tudi zastopnik predsedstva JOZ br. Joža Pire z besedami: «Težka je pot pod orlovskim praporom. a odločnost in vstrajnost premaga vse ovire.« Župan trga Konjice, g. Gologranc, je pritrdil žrebelj v drog prapora z rekom :«Konjiški orlovski prapor plapolaj! Mi ti prisegamo, da ostanemo: Bogu otroci, domovini sinovi, nikomur hlapci!« Preč. g. dr. Anton Jerovšek pa je ob zabijanju žreblja naglasi!: «Mladina, junaško v boj za katoliška načela!« Prapor ima na svilenem modrem polju zemeljsko oblo, nad njo križ na slovenski trobojnici, nad katerimi se vije orel z razprostrtimi peroti, držeč v krempljih ro- j čko. Zborovanje. Po blagoslovitvi, kateri je sledilo pokanje topičev, zvonenje zvonov in orlovska himna, je imel cerkveno propoved preč. g. dr. Anton Jerovšek v smislu svetopisemskih besed: «. . . . in peklenska vrata jo ne bodopre magala.« V svoji pridigi, je nazorno pojasnil pomen in značaj kulturnega boja ter dolžnost duhovščine, da tudi izven cerkve opominja vernike k vzglednemu krščanskemu življenju in proti brezverstvu, ki vodi v pogubo. Po sv. maši, ki jo je opravil vle. g. arhidijakon, je j začelo zborovanje. Za predsednika katoliškega shoda je bil izbran g. Franc Gologranc, župan trga Konjice, za podpredsednika pa Josip Vinter, župan Zreče, Ant. Les- i kovar, župan Oplotnica in Alojzij Cvahla, župan. Sv. j Jernej pri Ločah. Župan konjiški se zahvali kot predsednik shoda na zaupanju, pozdravi govornike in osemtisočglavo množico z zahvalo za izredno lepo manifestacijo ob sprevo- , du, kakršnega trg Konjice še ni videl, ter podeli besedo j g. dr. Leskovarju iz Maribora. G. dr. L e s k o v a r je povdaril velike zasluge Gerk- j ve, zlasti menihov, za znanost, kakor tudi zasluge slovenske duhovščine za izredno visoko izobrazbo ljudstva ter iz tega izvajal zaključek, da je slovensko ljudstvo dovolj zrelo za presojo svojih zadev in zato vedno spo- 1 štovalo vero in Cerkev in visoko cenilo svoje duhovne voditelje. Če je trenutno prevladala verska mlačnost,, je anak v tem ,da se je vera vse premalo uveljavljala v javnem življenju. Če nam danes ne gre dobro, smo temu precej tudi sami krivi. Zato je treba to popraviti in se «lasti udeležiti volitev ter tam porabiti svoje mogočno orožje, svojo krogljico za katoliške kandidate, ki so tudi po srcu in vzgoji katoliki, a ne samo po krstni knjigi. (Burno pritrjevanje.) Nato je g .dr. Basaj, predsednik orlovske podzveze, uvodoma omenil lepoto in obilno udeležbo na današ nji mobilizaciji katoliških bojevnikov za Boga in domo vino. In če ta dan objavljamo mobilizacijo katoliškega ljudstva (burno ploskanje in živijo-klici), je ta mobilizacija naperjena proti kulturnemu boju, ki ga nam vsiljujejo nasprotniki. Nam se je odločiti, pod čegavo «astavo naj gremo v boj. Vsekakor pod zastavo Kristusa in za Kristusa. Ta boj se vrši na fronti mladine. V šolo in v mladinske organizacije je sovražnik skon-centriral svojo moč. Zato je tudi mladinska fronta najbolj ogrožena. Naše orožje, orožje mladine je sv. katoliška cerkev in njena načela. Nasprotniki so začeli z ja-ko rafiniranim bojem proti naši mladini. Turki, proti katerim so se zbirali naši pradedje na taborih, so nam bili manj nevarni od današnjega svo-bodomiselstva. Boj proti Turkom je bilo lahko voditi, toda proti prikritemu brezverstvu pa je ta boj znatno -otežan. Vera ni in ne more biti privatna stvar. Ona je najdragocenejša svetinja naših očetov. (Živijo!) Pravijo, da je vera sužnost. Katoliška vera nas uči in nam nudi sredstva k svobodi, k osvoboditvi od hudobnega duha. Premagati moramo naše slabe strasti, potlačiti so vražnika v sebi, premagati samega sebe in kdor samega sebe premaga, ta je največji junak, ki dosega svojo svobodo. In tak svoboden junak mora postati slehern pravi kristjan. (Burno pritrjevanje in živio-klici.) Hočemo vero in življenje in neda jo vklepamo med štiri stene. Vera je za življenje in ne samo za cerkev. Zato je pa potrebna izobrazba. Če je ljudstvo v duhovni temi, je podvrženo zmotam in zapeljevanju nasprotnikov, dočim prosvečeno in izobraženo ljudstvo je najmočnejši jez proti prodiranju mračnega brezverstva. — Zato uprezimo naše mladinske organizacije v prosvetno delo, izobrazujmo po naših društvih sebe in druge! (Živio!) Vsak narod ima tako usodo,, kakršno zaslužu-je: Mi pa pravimo: vsak narod ima tako usodo, kakršna je njegova izobrazba. Danes je čas osvete! Ne osvete v nekrščanskem smislu, temveč plemenite osvete v smis-| lu dela za naša načela. Orli in Orlice ter Marijine družbe so poklicane, da vrše to katoliško osveto. To osveto bomo vršili s tem, da sami sebi' delamo silo, da premagujemo naše slabe lastnosti. In vi, katoliški starši, ne branite svojim sinovom in hčeram v naše organizacije, temveč priporočajte jim jih in jih podpirajte! Dekleta, fantje, pojdite v društva in telovadnice, urite v njih duh in mišice in pripravljajte se že zgodaj v boj za našo vero, za domovino; ne samo za Slovence, temveč tudi za naše brate Srbe in Hrvate! (Burni živijo-klici). Bog in domovina! Bog živi! (Viharno odobravanje in živio-klici). Gospod poslanec Žebot je prinesel pozdrave poslancev Jugoslovanskega kluba v Beogradu, kjer se kuje usoda naše domovine. (Živio dr. Korošec. Živio Jugoslovanski klub!) Katoliški poslanci imajo težko nalogo, da uveljavljajo katoliška načela v politiki in branijo naše svetinje pred mnogoštevilnimi nasprotniki. Ko je govornik povedal dogodek iz belgijske zbornice, kjer je z enim glasom večine odklonjen protiverski zakon in je ta glas prišel od katoliškega poslanca, čegar žena je umirala, je marsikatero oko zborovalcev zaroselo. Govor gospoda poslanca žebota je bil spremljan in za-vršen z burnimi živio-klici. Nato je gospod urednik Smodej uvodoma omenil psovko, češ, da smo klerikalci. Mi smo ponosni na to, če nasprotniki označujejo naše gibanje za klerikalizem, ker se zavedamo, da pod tem imenom razumevajo fra-masoni in brezverci našo katoliško vero. Trpeti in se žrtvovati za našo vero pa je Bogu zaslužno delo. Blagor tistim, ki zaradi Kristusa preganjanje trpe. Dolžnost katoliške cerkve je, da se brani. Obramba vere pa je j ravno v današnjih časih najbolj potrebna. Moramo se boriti proti kancelparagrafu in proti izločevanju krščan skega nauka in duhovnika iz šol, kamor se uvaja so-kolska vzgoja. Izročitev verskega pouka v šoli svetnim učiteljem je zasmehovanje vere. Vemo, da je mnogo učiteljev globokovernih, še več pa ie takih, ki so popolnoma brez vere. Ali naj brezverci užigajo luč sv. vere v mladih srcih? Pouk v šoli odgovarja načelom Kristusa. (Pritrjevanje). Če hočejo nasprotniki boj, proti- j verski boj, mi se tega boja ne bojimo, (živio!) Tega bo- j ja pa niso krivi Srbi, pač pa slovensko in hrvatsko svo-bodomiselstvo. Ko bi katoličani skupaj držali, noben Srb bi se ne upal storiti nam kakšno krivico. (Pritrjevanje). Toda ravno med Srbi se oglašajo pošteni možje in politiki, ki odkrito priznavajo, da se proti katolikom ne more in ne sme vladati na dosedanji način. Ker, Kaj je drugega kakor sramota, če ima vpokojen duhovnik 75 par dnevno pokojnine. Toda naša pravična stvar mora kljub vsem krivicam vendar zmagati. Izza nas stoji mogočna svetovna armada katoličanstva. (živio!) Gospod dr .Jerovšek je nato v lepem gtfVoru pozval zborovalce naj kmetsko ljudstvo pošilja svoje nadarjene sinove v višje šole, da se izobrazijo, ker brez izobrazbe ni trajne podiage v narodu. Inteligenca iz vasi je edino zmožna pojmovati in razumevati z ljubeznijo težnje in skrbi našega kmeta. Zato naj kmet poleg duhovščine, vzgoji sam sebi tudi svoje svetne voditelje. To pa se more zgoditi na ta način, da se s poljskimi pridelki, kolikor pač kdo more, podpirajo dijaške kuhinje in di-jaštvo sploh. Pomagajte revnim kmetskim dijakom pri njihovem napornem in dragem učenju! (Odobravanje). Nato je gospod urednik Smodej prečital sledeče resolucije: Zborovalci zbrani na katoliškem shodu v Konjicah dne 23. julija 1922, zahtevajo: 1. Krščanski svetovni nazor bodi podlaga zasebnemu in javnemu življenju; 2. popolno svobodo in enakopravnost katoliške cerkve; 3. katoliškim vojakom se naj da možnost in prilika zadoščevati svojim verskim dolžnostim; 4. Protestiramo odločno proti razkristjanjenju šol in izjavljamo, da ne bomo trpeli izločitve ali zapostavljanja krščanskega pouka v ljudskih, meščanskih in srednjih šolah; 5. odločno protestiramo, da bi se sokolski duh uvajal v naše šole na katerikoli način. 6. Država mora upoštevati in čuvati svetost in ne-razdružljivost krščanskega zakona. 7. Katoliško ljudstvo se naj organizira v strankah in društvih, katerih program in delovanje temelji na krščanskih načelih. 8. Država pospešuj z vsemi sredstvi treznost med državljani. 9. Za vzgojo verskega razumništva je potrebno, da katoliški starši pošiljajo svoje otroke v srednje šole. Poklicani činilelji naj skrbijo za to, da se omogoči obisk višjih šol tudi stanovom revnejših slojev. Na poziv govornika so zborovalci dvignili prste k prisegi, da se bodo vedno in povsod držali krščanskih načel tudi v boju za našo sv, vero, Boga in domovino. Gospod župan Gologranc se je v sklepnih besedah zahvalil zborovalcem in govornikom, na sijajno uspeli katoliški manifestaciji, kakršne ne morejo prirediti naši nasprotniki, priporočal, da se vsi tudi ravnamo po naukih, ki smo jih prejeli in s trikratnim živio-klicem zaključil lepo in mnogoštevilno obiskano zborovanje. Zborovalci so z navdušenimi in viharnimi živio-klici sledili vzgledu g. župana. .. . . J Popoldanska telovadba. Pri obedu se je veleč. g. arhidijakon prisrčno zahvalil imenoma govornikom in članom pripravijalne-i da odbora za katoliški shod, ter dekletom in fantom za j mlaje in vence in vsem, ki so po svojih močeh požrtvo-| valno pripomogli za tako sijajno uspelo manifestacijo ; katoliške misli v Konjicah. Govorili so na to gg. posl. ■ Žebot, urednik Smodej ter br. Pire kol zastopnik JOZ, br. dr. Basaj kot predsednik OP in br. Radešček kot , predsednik mariborskega Orla. Vsi govorniki so povdar jali priznano gostoljubnost Konjičanov, zlasti pa dobroto srca in velike zasluge veleč. g. arhidijakona, ki je vkljub visoki starosti še vedno čil in svež na duhu ha na telesu. Vse ga ljubi, vse spoštuje in mu želi še mno-: go let zaslužnega življenja. Tudi ljubezniva gospa ku-j mica, gospa županja, je bila skupno s svojim sopro-j gom predmet splošne zahvale in spoštovanja. Nato se je vršila lepo uspela telovadba na cerkvenem prostoru in sicer na drogu, članske proste vaje, orliške proste vaje ter nastop gojenk in naraščaja. Posamezne točke so se izvršile zelo zadovoljivo in mnogoštevilno občinstvo ni štedilo s pohvalo. Po telovadbi je imel lep programatičen govor zbranim Orlom in Orlicam, gojenkam in naraščaju ter občinstvu br. Joža Pire, nakar je br. Radešček priporočal organizatorično delo in nazorno pojasnil pomen organizacije. Temu je sledila zaprisega orlovstva na novi prapor konjiškega orlovskega odseka s kratkim nagovorom br. Jožefa Pire, zastopnika JOZ. Gromovit Bog živi! in orlovska himna je zaključila ob 6. uri popoldne plodonosno zborovanje. To so zares dnevi, o katerih bo govorilo še pozno potomstvo. V njih se zrcali ves naš boj in pritisk nasprotnikov, kateremu sledi močan odpor strnjenih vrst našega katoliškega ljudstva, ki mobilizirano na katoliških shodih krepko odoleva vsem napadom. Čast in hvala slovenskemu ljudstvu in božja pomoč in blagoslov ostani vedno pri njem. Politični ogled. DRŽAVA SHS. Pretepaški duh, ki se je pokazal pri glasovanju in razpravi o ameriškem posojilu, se še ni polegel. Drugi dan sla se stepla vladno muslimanski poslanec Kur-begovič in policajdemokrat dr. Šečerov. Musliman je zahteval neke spremembe glede proračuna za ministrstvo ver, demokrat mu je dal pa zaušnico. Kurbegovič je na to vrgel Šečerova na tla in slabo bi se temu godilo, da niso prihiteli stražarji. Radi tega dogodka se bo zopet sestal kak odbor in tako ne bo odborov in preiskav radi raznovrstnih skupščinskih škandalov ne konca ne kraja. — Ker proračunska razprava do konca tega mesca ne bo gotova, je stavil finančni minister tudi za avgust predlog dvanajstin. — Nesoglasje med policajdemo krati je vedno večje. Pribičevičeva skupina je sicer v manjšini, drži se pa na vse kriplje, kakor pač ljudje, ki so že davno odvrgli vse obzire politične poštenosti. Pribičevič se obreguje celo ob predsednika skupščine Ribarja, češ. da je preveč popustljiv proti opoziciji. V Pribičevičevi družbi je seveda tudi dr. žerjav, ker ve, da ima samo tu zaslombo v svojih umazanih zadevah. Na videz so sestavili sicer nekak odbor, ki naj bi pre-iskal stvari glede Jadranske banke, pa vrana vrani ne bo izkljuvala oči in Protič pravi v svojem listu, da bi javnost rešil tega človeka še le zapor. — Govori se, da dobi naša vlada od Nemčije po sporazumu obeh vlad mesto vojnoodškodninske živine protivrednost v gotovem denarju in da se bo del te svote porabil za zgradbo SHS poslaniške palače v Berlinu, po vojni oškodovani seljaki pa bodo še vnaprej zastonj čakali na živino, s katero so doslej trgovali Pašičev sin in drugi špekulanti. NEMČIJA. Kakor smo že večkrat omenili, imajo monarhisti največ zaslombe na Bavarskem in to se je pokazalo še prav posebno s tem, da je bavarski deželni zbor odklonil zakon o zaščiti republike, ki je bil sprejet v berolin-skem državnem zboru. Take korake sicer dovoljuje nemška državna ustava, jasno je pa, da stopajo bavarske na-cijonalistične stranke v nekako odporno stališče proti večini nemškega naroda, ki hoče imeti republiko z najširšo samoupravo delavnih slojev. Morilcem ministra Rathenaua, ki so se rešili kazni s samomorom, so priredili monarhisti sijajen pogreb ter ga izrabili v svojo —• propagando. ITALIJA. Kralj je poveril sestavo nove vlade Orlandu, ni pa upanja, da se temu posreči vlado tudi sestaviti in obdržati, ker so prevelika strankarska nasprotja. Socijali-i sti bodo na vsak način ostali v opoziciji, ker vidijo, da tudi ta vlada ne misli ali pa ne mara uveljaviti zakonov za vse. Fašisti divjajo, uničujejo imovino socijalistov in ljudske stranke ter si lastijo nekako stališče države v dr* žavi. __ ^^___________i HAAŠKA KONFERENCA. Konferenca je bila zaključena dne 20. t. m. Splošno poročilo in poročila podkomisij so bila odobrena. Dalje je bila na predlog belgijskega zastopnika Cassiera soglasno sprejeta resolucija, v kateri se vladam, ki so bile na haaški konferenci zastopane .priporoča, naj ne poma gajo svojim državljanom, ako bi si nameravali prilastiti v Rusiji imetje, ki je pripadalo drugim državljanom, in ki je bilo po mesecu novembru leta 1917 brez privoljenja prejšnjih lastnikov ali koncesijonarjev zaseženo. Cassier je pristavil, da je ameriški opravnik v Haagu pooblaščen izjavili, da namerava ameriška vlada pristati na ta skep in da Amerika ni voljna izpremeniti postopa nja, ki se ga je držala doslej. Kakor poročajo listi, je Litvinov pri nekem razgovoru izrazil nado, da se za teden dni skliče nova konferenca, ki bo dovršila dela, ki jih je začela haaška konferenca in sicer tako, da bosta z uspehom zadovoljni .obe stranki. Rusko delegacijo, ki je še ostala v Haagu, obiskujejo neprestano razni državniki in pa podjetniki, ki se na svojo roko potegujejo za razne koncesije in kupčije v Rusiji. Tudi glede posojila se pogaja Litvinov z amerikanskimi finančniki. Sv. Stolica za gladno Rusijo. Naš papež Pij XI. je poslal vsem nadškofom apostolsko pismo, v katerem slika žalostni položaj v Rusiji vsled lakote. Papež naglaša v svojem pismu vse do-sedaj ustanovljene pomožne akcije, ki pa seveda vpričo ogromnega obsega nesreče nikakor ne zadoščajo. Radi tega ponavlja Sv. Oče prošnjo za pomoč in izjavlja, da bo Sv. Stolica zopet darovala dva in pol milijona lir za ta plemeniti namen. Naša zborovanja. V Framu pri Mariboru odpade vsled neke veselice na nedeljo dne 30. julija napovedano zborovanje. Istega dne se vršita shoda v Gornji in Spodnji Polskavi. Na Oljki v Savinjski dolini se vrši socijalni tečaj od 28. do 31. avgusta, na katerega so tudi povabljeni akademiki ter sedmo- in osmošolci. Prijavijo se naj do L avgusta tajništvu Slov. kršč. soc. zveze v Celju, hotel Beli vol. Shod naše SLS pri Mali Nedelji dne 23. julija je nad vse lepo uspel. Na shodu je poročal tajnik Golob. Udležili so se shoda tudi nekateri samostojneži, da izvejo resnico o kvarljivem delovanju samostojnih poslancev v Beogradu. Tudi na tem shodu se je pokazalo, da ljudstvo kar trumoma zapušča samostojno, ki je zanesla raz dor v vrste našega kmetskega ljudstva. Shodu je predsedoval gospod Zmazek, podpredsednik tamošnje krajevne organizacije. Tedenske novice. Spremembe pri frančiškanih. Novim provincijalom za slovensko frančiškansko provincijo je izvoljen gvardijan iz Nazarij č. g. o. Marijofil Holeček in v Nazarjih ostane gvardijan p. Odilo Hajnšek. V Mariboru ostane gvardijan č. g. Matevž Vidmar. Pri Sv. Trojici v Slov. gor. je novi gvardijan mariborski pater g. Ciril Bračko, k Sv. Trojici pride tudi p. Lambert Ramšak. Iz Maribora je prestavljen na Brezje p. Emerik Landergott. Kmetje pozor! Iz Ceršaka se nam poroča: Tukajšnja tovarna za papirnate izdelke namerava zgraditi zračno železnico od tovarne do kolodvora v Št. Ilju, samoumevno po zemlji kmetskih posestnikov Ceršaka in Št. Ilja. Posestnike in kmete, na katerih posestvih se je za to železnico že merilo, se opozarja, da se naj pod nobenim pogojem ne zavežejo in podpišejo ter s tem dajo dovoljenje za gradnjo te železnice po njihovem posestvu, kajti to podjetje je zasebno in isto ne more nobenega prisiliti, da bi odstopil le ped zemlje temu zasebnemu podjetju, kajti od te zemlje ne bo imel naš kmet nobene koristi, pač pa sitnosti, škodo in izgubo, dočim bodo imeli le akcijonarji dobiček. Torej kmetje, bodite trdni, ne dajte nobenega podpisa. Na lastni zemlji hočemo-ostati samostojni gospodarji in ne morda koman-dirani hlapci! Ministrstvo narodnega zdravja v Beogradu je priznalo dr. Franu Toplaku, zdravniku v Mariboru, Glavni trg št. 18, naslov špecijalista za5 ženske bolezni in porodništvo. Anina nedelja v Puščavi se ni obhajala dne 23. t. ra., kakor smo zadnjič pomotoma poročali, ampak bode ta cerkvena slovesnost dne 30. t m. po sporedu, kakor je bil objavljen v našem listu. Pripravljalni odbor za katoliški shod in tabor središkega orlovskega okrožja v Središču se tem potom najprisrčneje zahvaljuje vsem, ki so pri slavnosti dne 16. julija 1.1. šii omenjenemu odboru na roko in mu nudili pomoč, bodisi v denarju, v naturalijah ali pri gradbi in kinčanju ter s tem pripomogli, da se je prireditev vkljub slabemu vremenu nad vse pričakovanje ob nesla. Čast zavednim faranom središke župnije, da so poleg obilnega poljskega dela priskočili našemu odboru na pomoč. Še enkrat: Prisrčna hvala! Bog živi! — Pripravljalni odbor. Dve izvanredni slavnosti. (Dopis iz Črne v Mežiški dolini). Dne 3. julija smo obhajali diamantno poroko grofovskih najemnikov Martina Maze p. d. Dretnika. — Lepa vrsta svatov ju je spremljala v cerkev pred oltar, kjer sta si po dolgih letih zopet obljubila in ponovila zakonsko ljubezen in zvestobo. Ganljive so bile besede župnika, ki je povdarjal pri ženitni slavnosti pomen tega izvanrednega trenutka. Bog živi oba jubilanta še " Jioga leta. — Drugo slavnost smo obhajali dne 25. julija. Tega dne so došla gasilska društva «Gorotana« iz Mežiške doline. Došli so tuji gostje od raznih strani. Vršila se je sv. maša na prostem, katere so se udeležili vsi gasilci in zelo mnogo občinstva. Samostojno-demokratsko gospodarstvo. (Iz Ormoža nam poročajoi Po vojni je zavladala pri nas neomejeno — slavna demokratska klika. Zabanovili so nam razni Grivci, Otorepci in drugi strelci. Sadovi teh «prvakov« se kažejo vsak dan bolj očitno. Enega so že zaprli, čeravno se izgovarja, da je za demokrate in liberalne sa-mostojneže veliko storil. Zdaj vemo, kako je bilo mogoče da so pri zadnjih volitvah kar frčali po zraku stotaki in tisočaki. Račune pa mora sedaj plačati naš ubogi kmet, ki nima galice in ne denarja. Iz naših kmetskih organizacij in gospodarskih zvez so izginili tisoči kilo-krami galice in žvepla. Tako je demokratsko-samostoj-no gospodarstvo! Alah je velik! Ljudem se odpirajo oči. (Dopis iz Ormoža). Naš sicer miren kraj je v revoluciji. Slučaj «Otorepec« je ljudem odprl oči in sedaj se vprašujejo: kako se je moglo tako gospodariti? Kdo je odgovoren? V kaki žep so šle «jezerinke«? Kje je bil predsednik? Kje blagajnik? Kje je bila Zveza kmetijskih podružnic za ormoški okraj? Kdo je blago naročeval? Kdo podpisal naročila? Kje je , blago ležalo? Kdo ga je prevzemal, nadzoroval in prodajal? Komu se je dajala galica in žveplo in po kateri ceni, ker se je kmetovalcem vsako leto precej odtrgalo , od naročila? Ali sta res dobila Veselic in Petovar blago | od podružnice in Zveze za svoje štacune itd. O, še bo | smrdela demokratska rodoljubnost. Pri okrajni posojilnici v Ormožu baje tudi diši po Otorepcili. Prošnja za odpomoč. (Klic iz Ormoža). Ker je mno-| go naših kmetov in drugih posestnikov plačalo galico i pri ormoški Kmetijski podružnici, pa je niso dobili, j prosimo naše odbornike pri Kmetijski družbi v Ljublja-: ni, osobito domačega odbornika gospoda Košarja, da se zavzamejo za oškodovane, da dobijo plačano galico ali pa denar nazaj. Ogromne, gospodarske škode, katero i imajo v vinogradih jim itak ne more nikdo povrnili. | Več prizadetih. Ujnrl je pri Sv. Andražu nad Polzelo dne 23. julija I tamošnji posestnik Franc Selinšek. Rajni je bil splošno priljubljen in za vsako dobro stvar navdušen mož. Kako je bil rajni priljubljen se je pokazalo na dan pogre-| ba, katerega se je udeležilo mnogobrojno ljudstvo. Bodi vrlemu možu žemljica lalika. Strela udarila v zvonik. Pri romarski cerkvi na Ljubečni pri Poljčanah je na škapulirsko nedeljo udarila strela v zvonik. Ubilo ni nikogar; le dve ženski je omamilo in več oseb vrglo na tla. Vse pa, ki so stali v ladji cerkve, je vsled pritiska in sunka iskre, ki se je odbila od zemlje (ker strelovod radi suše in pretanke plasti zemlje okoli cerkve ni dobro odvajal) je močno streslo, nekaterim razčesalo obleko, druge pa na rokah in obrazih nekoliko opeklo. Ker se je to zgodilo po dovršeni procesiji in je cerkev bila polna, je nastala velikanska zmeda, grozen in obupen krik. Duhovnik-cele-brant iz Maribora je izpred oltarja miril ljudstvo ter po-: kazal na tabernakelj z besedami: bodite mirni, tu je | vaš varuh! Sveto opravilo se je po kratkem presledku ' mimo nadaljevalo. Če si utegnil opazovati, si videl po I tem dogodku pri sv, maši ljudi, ki navadno prihajajo ; ob Marijinih praznikih sem gor samo na sprehod. Upra-! vičeno je pozneje rekel tihi opazovalec v neki družbi: ! Čudno, da se ljudje smrti tako strašno boje! Ljudski I temperement naše dobe veseljačenja in uživanja se po-| kaže v jasni luči ob takih nenavadnih dogodkih. Divjaški umor se je zgodil te dni v Mariji Bistrici na Hrvatskem. Pri neki družini Žagar je živelo dalje časa dekle, s katerim je živel stari Žagar v ljubavnih razmerah. Kg je Žagarjeva družina zaznala za te nemoralne odnošaje, je skušala odpoditi dekleta od hiše nasilnim potom. Dekle pa ni hotelo od hiše kar meni nič in tebi nič, ampak je zahtevalo denarno odškodnino za celo dobo bivanja pri Žagarjevih. Ker pa Žagarjevi niso hoteli pristati na dekletove zahteve, je ta predala celo zadevo sodišču. Pred nekaj dnevi pa so razbobnali Ža-j garjevi okrog pri sosedih, da je izvršilo dekle samomor s in se nasadilo na vile. Samomor z vilami se je zdel vsem sumljiv in za zadevo se je pobrigala tudi oblast ter pri raztelesenju ugotovlia, da je bilo dekle najprej usmr-čeno in kot mrtvo prebodeno z vilami. Žagarjeve so zaprli. Ljubčcka zaklala. V Vršacu je živel trgovec Oskar Balaš skoro leto dni v ljubavnem razmerju z revno šiviljo Šic. Oskar se je navolil ljubezni in izjavil nekega dne ljubici, da je ne bo nikdar poročil, ker je revna, a zakonsko življenje pa je danes precej drago,' posebno še v mestu. Ko je Jožefa slišala odpoved, se je po ženski navadi najprej bridko jokala, nato pa je povabila Oskarja v svoje stanovanje, da se tamkaj razstaneta med štirimi očmi. Med tem časom, ko je trgovec sedel v sobi, je skrila ljubica kuhinjski nož v postelj. Predno pa je zapustil Oskar Jožefino sobo, mu je ta zasadila nož v trebuh in ker se je branil, ga je še obdelala z ubodljaji po rokah in nogah. Na trgovčev krik je prihitela policija, prepeljala žrtev v bolnico, kjer je pa izdahnil pred operacijo radi izgube krvi. Divjaška ljubica je mirno izjavila pred sodnijo, da je zaklala svojega ljubimca iz ljubosumnosti, da ne bi mesto nje poročil kako drugo. štirideset oralov zrelega žita je te dni zgorelo na posestvu ekonoma Paje Branovačkega iz Sente. Ogenj so zanetili otroci, ki so se igrali z vžigalicami. Stekel pes ugriznil 14 oseb. V Stari Moravici pri Novem Sadu je na pašniku Fernbacha ugriznilo steklo ščene 14 oseb, katere so prepeljali v novosadski Paster-l jev zavod. Redek begunec. Kaznjenci so delali v bližini Novega I Sada na polju, Vsled nepazljivosti stražnika jih je nekaj uteklo. Eden od teh beguncev-arestantov, ki je obsojen na osem let, se je vrnil kmalu po pobegu nazaj v kaznil- nico in izpovedal, da je pobegnil samo radi tega, da še enkrat vidi svojo ženo, nato pa se je takoj vrnil. Neurje in toča v Srbiji. Minuli teden je razsajalo po več krajih Srbije silno neurje s točo. Selo Dobrotin blizu mesta Užice je napravila toča škode 100.000 dinarjev. Lisičica je zvita zver, 20 kratkočasnih pesmi. Ta Ie zbirka bo kakor nalašč za Orle in Orlice, ker se da na te pesmi izvrstno korakati in telovaditi. Pa tudi muzi* kanti, ki hodijo na gostije svirat, bodo radi prepevali in svirali o zviti lisici, palčku, seničici, ptičici, pozavčinu, harmoniki, treh senicah, dveh zajčkih itd. Te pesmi se dobe od 1. avgusta naprej v Tiskarni sv. Cirila v Maribo ru. Ako bo 500 naročnikov, stane izvod 3 din., ako pa pod 200 potem pa 5 din. Za nove zvonove v Šmartnem na Paki so darovali med drugimi dobrotniki tudi sledeči: Cerkveni ključar Obu 50.00® K, posestnik Franc Mandelc 60.000 K, gospa trgovka MiknS pa 80.000 K. Vsem plemenitim darovateljem bodi Vsemogoč ni večni plačnik. Bog povrni vsem stotero! Bog živi posnet movalce za večjo čast božjo! Pobrežje pri Mariboru. V soboto, dne 22. t. m. popoldne, je med nevihto udarila strela v hišo Zrkovška cesta štev. 2G ter podrla dimnik na tla. Slučajno se ni nahajal nihče na dvorišču ter se ni pripetila večja nesreča. Jarenina. V naši občini pade pod agrarno reformo majhna parcela kakih pet oralov, ki je last agmontskega samo-stana in ki jo je imel v najemu že desetletja in desetletja 1—t vsakokratni jareninski dekan. Dobili so delež na razdelitvi sami pristaši Samostojne stranke. Naj imajo. Obsojamo samo pisavo »Kmetijskega lista« od dne 13. julija v tej zadevi. Kakor vsak uvidi, gre pri tej razdelitvi le za majhen ko* zemlje, ki z ozirom na reže cele župnije ne ride mnogo v po-, štev. Pisec v «Kmetijski list« pa povečuje celo zadevo, kakor; bi šlo za bogve koliko oralov zemlje, od koje razdelitve bi se lahko osrečili vsi reveži v župniji. Njegov namen je ja-, sen: njemu niso na srcu ležeči reveži, on hoče dati sama duška svojemu nizkotnemu nagnjenju, da* hujska, da nevolja ljudstva še poveča. S temi dopisi meni, da bo rešil potaplja-jočo ladjo Samostojne stranke v naši župniji, da bo na ta način vlovil vsaj še nekaj glasov za to propadajočo stranko. Pa pametni Jareninčani uvidijo ta zloben namen. Kajti vsaki človek si pač lahko misli, da se tako majhen travnik ne mo-i re razdeliti na vse reveže, da bi lahko bili vsi osrečeni, kajti potem bi kvečjemu na enega prišle samo ene krplje sena in še tiste ne. Torej pač dopisniku v «Kmetijski list« ni pri sr-i cu dobrobit revežev, on hoče samo hujskati. Če misli, da ba na ta način osrečil naše uboge ljudi, se pa grozno moti. —« Pa še nekaj je treba povdariti. Ne pišemo sicer radi o te| zadevi, pa izzvani po «Kmetijskem listu« smo prisiljeni, m tej reči povedati jasno besedo, da stvar vsestransko osvetll-i mo. Kajti ta zadeva mora še zadnjemu zaslepljencu odpreti oči. Vsak Jareninčan namreč ve, da ima pri vsej reči glav-, no besedo neki Hasl iz Vukovskega dola, ki leta po dvakrat na teden na agrarni urad, da bi si laliko porabil svoje dolge noge. To je tisti človek, ki je tudi izven mej jareninske iare znan kot največji narodni nasprotnik, kot človek, ki se Je sramoval, da ga je rodila slovenska mati, ki je njen jeziK teptal v blato. Ni toliko bilk sena peljal na svojem vozu do-* mov, kolikokrat se je iz njegovih prs izvil ogabni in izdaja niški «Heil und Sieg.« In ta mož hoče biti sedaj steber ob-i mjenega jugoslovanstva in slovanstva. Človek pordi srama pri tej misli, da ima tak človek sploh še toliko korajže, da si upa prikazati se pred kakim jugoslovanskim uradnikom« Se sedaj se rad poslužuje nemških besed, posebno pri psov-; kah, ki vse redno izvene v odmev «proklett farji.« Neka) čudnega je, da naši samostojneži, bivši nemškutarji, imajo toliko satanskega veselja, če morejo le škodovati našemu zavednemu duhovništvu, ki je od ranjke Avstrije moralo to-> liko prestati vsled svoje narodne zavednosti. Iz takih elementov, izdajniških, podlih duš torej pri nas sestoji Samo-i stojna. Samozavestno lahko rečemo, da pri nas ni pristaSa te stranke, ki bi prej ne bil grd nemškutar. Pri naši Slov* kmetski zvezi pa so pristaši, ki so bili od nekdaj zavedni Slovenci. In to je naš ponos. To so izprevideli tudi pametni, v začetku sicer zaslepljeni možje ter obrnili hrbet stranki, ki pri nas vsaj zbira v svojem okrilju samo narodne izdajice. — Seveda, begunec g. Mrmolja, ki mu niso mar njegovi ožji rojaki na tužnem Goriškem, ki je pa tukaj vodja tukajšnjiM nemčurjev, (da ta mož nima toliko narodnega ponosa, da tega ne uvidi, kajti ravno to mu pri nas ljudje najbolj zame-, rijo), on bo pri prihodnjem shodu izrabljal zgoraj opisana zadevo v ravno istem smislu, kakor «Kmetijski list«, sama da b< hujskal, očital bo klerikalcem, da nimajo ljubezni da kmeta, jia svoj nov dom v Št. Ilju, ki si ga je kupil v teku svojega poslanjevanja, pa ne bo kazal. Vi samostojneži, če je Vam že res toliko za jareninske reveže, pojdite k svojemu «obmejnemu poslancu«, kakor se sam naziva v svoji okroii niči in tudi tam delite, in zagotavljam vas, da boste na bolji šem, ko pa pri deljenju jareninskega travnika. Le hujskajte naprej, če že imate toliko veselja s tem. Smo vas že spoz-i znali! Središče. Tisto nedeljo, ko se je vršila pri nas orlovska; slavnost, je bil naš za bolnike toliko vneti dr. Tavčar izje-t moma ves dan doma. Torej bo vedel, kdo nas blati in nai krasni orlovski nastop po liberalnih listih. Mi pa gremo nei ustrašeno naprej, ker zmaga je naša in vas je strah! —• Orel. Vojnik pri Celju. Na gostiji Franca Hudej in Jožeta Regoršek se je nabralo za sklad KZ 160 K. Darovalcem is-i krena hvala. Mozirje. «Slovenski Gospodar« je prinesel v štev. 27 tri notice, ki so nekatere Mozirčane silno razburile in «a smatrali za očeta teh člankov ločkega kovača. Podpisanf izjavljam, da nisem teh dopisov pisal in prosim cenj. uredi ništvo, da to potrdi. (Opomba uredništva: Potrjujemo rade volje, da nam ni g. Močnik omenjenih dopisov poslal.) Pa mozirskih tržkih običajih bi moral radi obdolžitve sodnijska nastopati proti gotovim tržanom, kar bom pa milostno opu-: stil. Z ozirom na obdolžitve in pismo s pečatnikom R. Pe-» veča v Mozirju in pisarije «Nove dobe« se čudim, ker mislit te, da sem edini «pismen čovjek« v Mozirju in pristaš SLS. Veliko prilik ste že imeli prepričati se, da je v taboru SLS ljudstvo v okolici in trgu, ki je spoznalo, da je ta edina prs-1 va stranka, ki zamore ljudstvo iz tega blata dvigniti ter m rt koristiti, vse druge stranke ga pa za nos vodijo. Vsak pristaš naše stranke pa je že tudi zmožen v dopisu razodeti ne le svoje misli, ampak mišljenje vsega dobrega, zavednega jjfldstva. Cemu ste se radi dopisov tako razburili? Ali radi ^oiištatacije, da demokratski in samostojni tržani, ki se s jvojo globoko vernostjo, krščanstvom, ljubeznijo do ljudst-f3 z rožnimi venci in svetinjicami po gostilnah radi pona-^te, niste razobesili zastav ob priliki pohoda ljudskih mno-l(c skozi mozirski trg na katoliški shod v Nazaret. Več-^¡-at v letu ob delavnikih visi po trgu toliko zastav, da se ¿j0vek komaj skozi prerije, a kadar ljudstvo manifestira za sVoja krščanska načela, se pa — zastava na dvorišču suši. ljudstvo pa pravi, če vam naše prepričanje smrdi, naj vam }uji naš denar. Ali se morda razburjate radi slabo izpadle jolcolske 401etnice? Mi ne moremo pomagati, če so sokolske ^•ste tako redke in da ni zanj nobenega navdušenja, ker se i i prej omenjenih razlogov nima kje vzeti, če je pa kak Sokol v vodo padel, pač ni to nič hudega, saj je sokolstvo j,, zabavo vzgojeno; če bi se to Orlu primerilo, bi bilo že žalostno, ker bi se vzvišena načela omadeževala. Ž. L. mo-¿rski je «Proslavo 401etnice mozirskega Sokola« pomanjkljivo sestavil. Lahko bi še marsikaj napisal, n. pr. o kaki ¡¡rizgalni požarne brambe itd. To naj blagovoli starosta morskega Sokola g. R. Pevec z drugo izdajo izpopolnili. Ali e morda vaše razburjenje zaradi zvonov? Zakaj pa ne bi smel zaradi zvonov sedaj nihče nič pripomniti. Ko je g. fupnik pobiral za nje, si je lahko vsak svoj umazani jezik v g, župnika obrisal. Odkar pa ima g. R. Pevec skrb za zvonove, pa še tudi ni zvonov in niti želeti si jih menda nihče 4e sme. Razburjenje je torej neopravičeno. Tržke razmere so aelo nekonsolidirane, da so vedna nasprotstva na dnevnem fedu, dfejstvo, ki postavlja trg in županstvo v neprijetno luč. Veliko tržanov je opetovano zahtevalo, da se naj preseli Gospodarska zadruga v sredino trga. Kolikor je pa meni znano mnenje načelstva zadruge, se to, dokler bodo takšna nasprotstva v trgu samem, ne more zgoditi in ravno vsled teh razmer odpadejo tržanom koristi, ki bi jih lahko imeli od zadruge. Upam, da je vse pojasnjeno in da mi ne bode treba več prijeti za pero, ker mi kladivo bolje ugaja. Pa brez zamere! Z izrazom ponižne blagohotnosti — Ivan Močnik, kovač Mozirje. Gospod urednik! S tem, da ste priobčili v va-•šem cenjenem listu nekaj dopisov iz Mozirja, ki so osvetlili tukajšnje protiverske ljudi, ste napravili cel dirindaj. Bojni rog je zatrobil in izkopali so star, zarjaveli tomahavk ter ga visoko dvignili. Naznanili so to urbi et orbi po «Narod-oeni listu« ter ga razposlali, oziroma podarili po okolišu. Po bojnih pravih starih Rimljanov kličejo na rokoborbo preč .g. kaplana in g. I.ekšeta. a sirote ne vedo, da ne živimo ? dobi Rimljanov in ne po indijanskih obipajih, ampak v dobi krščanskega socijalizma, ki narekuje boj pokvarjenosti, zapeljivosti in sebičnosti. Bog vas živi! Podgorje. Vojska je bila nedavno v Podgorju. Obhajali smo slovesno god sv. Udalrika, župnega patrona. Domači farani so skrbno pripravili slovesnost, dekleta in žene krasno ovenčale cerkev in kapelice za procesijo, fant-e in možje so postavili pet visokih mlajev, streljali so iz opičev. Cerkvena slavnost se je zelo spodobno vršila dopoldne in popoldne. Zal, da so zelo dostojno veselje po cerkvenem opravilu prišli motit ljudje iz drugih župnij, iz Smartna, Slovenjgradca in še iz daljnega St, Janža. Omeniti je dva iz Smartina, kojima v domačem kraju ne sme dati noben krčmar niti četrt litra vina brez kazni, da sta tudi prišla v nedeljo v Podgorje. Ta ljubeznjiva družba si je izbrala v nedeljo za glavni stan Lampretovo gostilno, v katero podgorskih fantov niso pustili, ki pa tudi niso silili tanjo. Okoli 5. ure popoldne je prišla prva straža iz glavnega stana izzivat k «stari šoli«, kjer so bili strelci in drugi pri mirni zabavi. Ti so jim odgovorili na opetovani «auf biks« s krepkimi pestmi, da so jo izzivači popihali tako br-zih korakov čez potok, da niso niti bližnjega mostu iskali. Eden izmed njih pa si je hitro glavo obvezal, drugi — ožen-jen Žagar — glavni izzivač, pa je padel in obležal kot «nezavesten.« Odnesli so ga torej kot skoraj «nezavestnega« v bližnjo Goričanovo hišo k njegovi tašči, drugi dan se je odpeljal s svojo ženo k zdravniku v Slovenjgradec po izpričevalo, kako hudo je poškodovan, nato se je dal s sv. zakramenti prevideti za umirajoče, tretji dan — v torek — pa je že zopet v žagi delal. Neki Smartinčan, ki ga dobro pozna, pravi o njem, da jih je še premalo dobil, ker jih je več zaslužil. — To je bil prvi prizor, drugi pa je bil dobre Štiri ure pozneje, okoli ol 11. ure ponoči. Zdaj so prišli od glavnega stana z bodali iz svetovne vojne, Roginovimi vrčki, koljem, kamenjem in latanci, ki so jih nalomili in odtrgali iz ograje šolskega in mežnarjevega vrta — 10 od šolskega in nad 25 iz mežnarjevega. S tem orodjem so med strašnim vpitjem naskočili «staro šolo« gostilno in v njej »ime goste, med temi je bil župan, dva občinska odbornika in drugi z nekaterimi ženami. Veljalo je «razbiti mež-narijo«, staro šolo. To je bilo njih geslo. Razbijanje in vpitje je bilo tako silno, da je eden v hiši izjavil pozneje, da na italijanski fronti ni hujšega slišal. Temu strašnemu prizoru je napravil strel iz puške od sosednje hiše konec. Te-iaj so se «junaki« vrnili nazaj proti glavnemu stanu. Škode so napravili več ko za 3000 K, ranjen je bil v hiši eden občinski odbornik in ena ženska zelo hudo udarjena. Govori se, da se je za napad v glavnem stanu obljubilo — tri »odčke piva. Mogoče, ker med fanti samimi ni bilo nikake-fa sovraštva. Sodnijska preiskava utegne še kaj zanimivega razkriti. To bo tretji prizor. V glavnem stanu je bilo Judi nekaj inteligence iz Smartina in Podgorja do polnoči. Skreni prijatelji sokolstva. Zdravo! vati na Turško, je moral založiti dragocenosti, katere inu je poslala njegova žena iz Turčije in katere so bile vredne nad 200 milijonov rubljev. Ko sta bankir in njegova žena došla v Turčijo, sta vzela seboj v Ameriko vse dragocenosti, katere sla imela shranjene v Turčiji. Te dragocenosli sta prodala v Ameriki za ogromno svoto 900 milijonov rubljev v zlatu ali 90 milijonov funtov šterlingov. Pripomni se, da je moral ta bankir za beg 17. Rusije plačati vse te ogromne svote v zlatu. Tatovi-fotografi. V Londonu so prišli lopovi na nov način goljufije. Trije taki lopovi so prišli v neko trgovino z fotografskim aparatom ter so lastnika trgovine tako dolgo nadlegovali, da jim je dovolil, da smejo fotografirati njega in njegove nameščence. Dokler je eden fotografiral to skupino, je vse opozarjal, da naj bodo mirni in veselih obrazov. Ko je bilo delo končano in so se vsi trije odstranili, je lastnik trgovine opazil, da mu je tretji mož v družbi fotografov ukradel najdragocenejše predmete. Tem lopovom se je ta način goljufije že na mnogih mestih izborno obnesel. Najstarejši Amerikaner Nedavno jeumrl v mestu Reubuckv v Ameriki v starosti 134 let mož po imenu Johnny Schell, ki je bil brezdvomno najstarejši človek v Ameriki. Zanimivo je, da mu krstnega lista niso mogli dobiti, ker je dotična krstna knjiga že davno razpadla in postala nečitljiva. Mož je zapustil okrog 200 potomcev. Pred dvema letoma mu je umrla v starosti 30 let njegova druga žena. Starček je bil tako zgrbljen, da se je mogel držati po koncu samo ob palici. Tobačna produkcija na Romunskem. Na Romunskem je tobak državni monopol, in ker produkcija tega predmeta v zadnjih dveh letih zelo raste, ima država od tega zelo velike koristi in dohodki, ki dohajajo državi iz tobačnega monopola bodo v znatni meri pripomogli, da se gospodarski kaos na Romunskem zopet uredi. — Zbog tega posveča država produkciji tobaka največjo pažn jo. Na Sedmograškem se je posadilo okoli 4100 oralov zemlje s tobakom, v Stari Romuniji okoli 12.000 ha, kar bi znašalo za 30 odstot. več nego v predvojnem času. V letu 1921 se je pridelalo 14 milijonov kg, od katerih se je 11 milijonov konsumiralo doma, med tem ko se je 3 milijone izvozilo na Čehoslovaško in v Avstrijo. Država je imela v letu 1921 od tobačnega monopola 1 milijardo lejev čistega dobička in pričakuje, da bo znašal po iznosu tekom prvih štirih mesecev čisti dobiček tekočega leta najmanj 1.7 milijard lejev. Produkcija mineralnega olja na Poljskem. Produkcija mineralnega olja je v Galiciji tekom meseca aprila napram mescu marcu zrastla, pa vseeno ni dosegla množine, katero se je pridobilo istega mesca v letu 1921. Pro dukcija je znašala tekom aprila 3811, 5 cislernskih vozov napram 3301.7 v prejšnjem mescu. Od tega pripade na okraj Boreslav 1423.8 cisternskih vozov, Tustanovi-c-e 1648.3, Mraznica 683,3, ostanek se je pa pridobilo iz manjših vrelcev. V zadnjem času se je posebej razvil okraj Tustanovice. Gospodarstvo. Razne novice. • Za heg plačal na stotine milijonov. Pred nedavno prišel v >Tew Jork znani bankir v Odesi Arkadij Jo-"Povič Ciprinskij, o katerem se govori, da je bil svojčas ®den najbogatejših oseb v bivši Rusiji. Sebe in svojo ^no je rešil z begom iz Rusije na čuden način — s pod-^upovanjei, Katere ogromne svote je ta bankir potrosi za rešitev svojega življenja, je povedal nekemu ame- ! ^škemu novinarju: Za beg iz sebastopolske temnice, v kateri je bil zaprt leta 1919 je plačal 2 milijona rubljev. Za dekret, da je bil izpuščen iz ječe je plačal 250 mili- ! )"nov rubljev. Za podkupovanje Wranglovih oficirjev, 1 so ga brez vsakega vzroka enostavno obsodili na smrt, «da iz njega izprešajo nekaj milijonov, je moral pla-Hu 250 milijonov mbljev. Za dovoljenje, da je smela logova žena zapustiti Odeso in odpotovati v Carigrad, ^ plačal 200 milijonov rubljev. Da je sam smel odpoto- i Vinogradništvo. Poleg živine in žita je v naši agrarni državi vinogradništvo eno izmed glavnih poglavij našega narodnega gospodarstva. Kakor pa nima naša sedanja vlada smisla in volje za podporo živinoreje in poljedelstva, tako obrača tudi hrbet našemu vinogradništvu. Rak rana na telesu našega narodnega gospodarstva je dejstvo, da je ministrstvo za trgovino in industrijo v turških — muslimanskih rokah in mu je briga za izvoz našega vina — španska vas. Ministrstvo za trgovino in industrijo ni storilo doslej niti koraka, da bi pospešilo izvoz našega vina v inozemstvo. Stanje naših vinogradov je letos v naši državi naravnost izborno. Statisti so približno izračunali, da bomo pridelali letos dva milijona hektolitrov vina. Če računamo en liter vina povprečno po 20 K ali 5 din., potem bo znašala letošnja vinska produkcija vrednost od 1 milijarde dinarjev. Vsi večji in strokovno naobra-ženi vinogradniki so pa mnenja, da bodo ostale letos radi brezbrižnosti trgovinskega ministrstva večje količine našega vina neizvožene. Naša vina so se v proš-lem letu izvažala skoro edino v Nemčijo. Nemci so namreč uvozili minulo leto v celem 900 tisoč hektov vina in iz naše države 8000 hektolitrov. V Čehoslovakijo se naše vino sploh ne uvaža in to pa radi tega, ker je na^e trgovinsko ministrstvo prepovedalo uvoz češkega piva, pa so si mislili tudi Čehi: vi nočete našega piva, mi pa ne vašega vina. A pri naši turški trgovinski politiki trpi radi uvozne prepovedi v Čehoslovaško največ naš slovenski vinogradnik. Švica na primer uvaža vina za svoj obširni tujski promet iz vseh drugih držav, samo iz naše ne. Niti na Poljsko si ni znal naš trgovinski minister odpreti poti za uvoz naših vin. Res, neizmerna škoda, da moramo toliko preobilico naših iz-bornih vin popiti sami in to vse vsled malomarnosti naše vlade. Vinski trg. V Sloveniji je trgovina z vinom precej slaba. Cene so nekoliko padle. Šibkejša bela in rdeča vina od 8 do 10 odstotkov alkohola se prodajajo po 2200 do 2500 K hI, boljša vina pa po 2600 do 3200 K hI. Zadnje dni se ponujajo po 1900 K hI. — Stanje vinogradov je dobro in obeta se zelo dobra trgatev. Vrednost denarju. Ameriški dolar stane 312—318, francoski frank stane 27.25, za 100 avstrijskih kron je plačati 0.91—1.04, za 100 čehoslovaških kron 712—724, za 100 nemških mark 65.60-68 in za 100 laških lir 15—1532 jugoslovanskih kron. V Curlhu znaša vrednost naše krone 1.62 centima (1 centim — 1 vinar). Stanje naše krone je od zadnjega poročila poskočilo za 10 točk. Nova izvozna tarifa, ki je stopila prav v veljavo. Nove izvozne tarife objavljajmo, v kolikor je potrebno, da so znane našemu kmetu. Za pšenico in rž (od 100 kg) se plača 30 dinarjev izvozne carine, za oves in ječmen 1 dinar, za seno (100 kg) 5 din. Zabranjeno je izvoziti vse vrste sena in slame, suho deteljo, oves, živinsko in sladkorno peso, svežo in suho ter rezance od živinske in slad korne pese brez razlike. — Izvoz olrob brez razlike je dopuščen, čim poljedelsko ministrstvo zasigura potrebne količine za prehrano živine v državi. Konji in kobile od komada in sicer belgijske in noriške pasme preko treb, let starosti 400 din., žrebeta do 1 leta in od 1—3 let beI-> gijske in noriške pasme 200 din., konji, kobile in žrebeta do treh let ostalih pasem 250 din., konji za klanje 50 din. Izvoz polnokrvnih konj angleške in arabske pasme je do puščen po predhodnem odobrenju poljedelskega ministrstva. Kot konji za klanje se smatrajo oni, ki niso sposobni za drugo uporabo. Klanje takšnih konj se bo vršilo samo pod nadzorstvom državnih živinozdravnikov. — Konji za klanje zaklani, očiščeni in odrti so carine prosti. — Goveda in bivoli s teleti: I. živi: a) buše do 300 kg 120, b) vse ostalo 250; II. zaklani: a) očiščeni in odrti brez razlike kakor tudi sveže in soljeno meso 60 (za 100 kg), b) očiščeni ali neočiščeni, a neodrti aa) buše do 30© kg 120 (komad), bb) buše preko 300 kg in vse ostalo 250 (komad). Pripomba I.: Buše žive preko 300 kg plačajo po I.) — Pripomba II.: Teleta zaklana in odrta, kakor tudi sveže in soljeno telečje meso plača po II. a). Jetra, srca, pljuča in ledvice, kadar se izvozijo posebej, so proste carine. — Ovce in koze:(od komada) I. žive: a) ovce 30, b) koze 20; II. zaklane, očiščene" in odrte ter sveže meso (za 100 kg) 50 din. Pod ovcami in kozami se računajo tudi ovni in jagnjeta, jarci in kozlički. Ovce, ovni, jagnjeta, koze, jarci in kozlički, zaklani, a neodrti, plačajo 20 (po komadu). — Svinje: I.žive: a) do 50 kg prosto, b) preko 50 kg 200; II. zaklane ter sveže svinjsko meso tudi soljeno 60 (za 100 kg). Svinje žive do 50 kg se ne smejo pri izvozu mešati s svinjami preko 50 kg. Drugače se bo plačala na celokupno število svinj izvozna carina po I. b). Če pa so svinje prijavljene do 50 kg, a se pri pregledu ugotovi, da so pomešane, se bo to smatralo za poskus tihotapstva, ki se bo kaznoval po I. b). Jetra, srce, pljuča in ledvice ,ako se izvažajo posebej, so prosta carine.— Mast za 100 kg svinjska 150. — Mesni pridelki so prosti. — Izvoz žive in zaklane živine, svežega in predelanega mesa ter slanine, perotnine, kakor sploh' vseh živinskih sirovin in pridelkov, se mora vršiti samo preko odrejenih mejnih veterinarskih postaj, odnosno carinarnic, in po odobrenju državnega živinozdravnik», postavljenega od strani poljedelskega ministrstva. 05 tega so izvzete pošiljke v poštnih paketih v težini do B kg. — Jajca (za 100 kg) 200 din. Žitni trg. Minuli teden je bilo zelo močno povpraševanje na žitnem trgu po rži in pšenici. Pšenična žetev je izpadla po naših žitnicah na jugu tako bolj srednje. Pšenici je letos največ škodila prerana vročina in suša. V Sremu je dala letošnja pšenica po 3—6 kvintalov na oral. Ravno tako kot v Sremu je izpadla žetev tudi v Bački, iz-vzemši one kraje ob Tisi, kjer so žita težja kot ona po Sremu ter Bački. Barva letošnje pšenice je lepo rdečkasta. Ječmen v Bački in Sremu je slab ter temničaste barve. Najboljši ječmen so naželi po Srbiji in Macedoni ji. Splošno je izpadla žetev v naši državi slabše, kakor se je pričakovalo in so radi tega žitne cene tudi tako visoko. Zaenkrat je radi previsokih žitnih cen tudi izvoz našega novega žita skoro izključen. Vzrok visokih žitnih cen tiči tudi v dejstvu, ker se je doslej novega žita ponudilo zelo malo. Žitne cene bodo gotovo padle v avgustu, ko se bodo znatno povačale prodajne ponudbe. Minuli teden je bilo po južnih krajih mestoma veliko in silnega dežja, ki pa ni zadostil koruzi. Po nekaterih vaseh v Sremu in Bački je zabila polja minuli teden toča in napravila dokaj občutne škode. Vreme se je dokaj ohladilo in ta hlad vpliva začasno zelo dobro na razvoj koruze. Razne žitne cene. Stara pšenica se giblje v cenali po 1500—1550 K od tovorne postaje, nova pa po 1350— 1450. Rrž je brez prometa-. Vsled novega ječmena stara koruza do mala ne pride niti v poštev in so jo prodali minuli teden le nekaj vagonov po 1300—1350 K. v prometu je nadalje samo novi ječmen in so njegove cene med 1000—1250 K po kakovosti. Ozimni in jari ječmen za pivovarne iz Srbije so plačevale pivovarne po 1200 kron. Moka nulerica je dosegla v Zagrebu ceno od 23.5 do 24 K 1 kg. Ker je za otrobe dovoljen svoboden izvoz, so dosegli ceno 750 K pri mlinih. Fižola je na žitnem trgu zelo malo in kupujejo stari fižol samo še Italijani. Hmelj. Na hmeljskem trgu v Žatcu je bilo tudi v pretekli dobi opažati padanje hmeljskih cen, ker je bilo povpraševanje po hmelju precej majhno. Žatečki hmelj so kupovali po 2200—2500 čehoslovaških kron za 50 kg, za hmelj srednje kakovosti so pa ponujali po 2000—2200 K. Stanje hmeljskih nasadov je povoljno. Hud vihar je hmeljskim nasadom na mnogih krajih, zlasti na čehoslovaškem prizadjal veliko škode, ker je prevrgel mnogo drogov ter s tem škodoval stranskemu bičevju. Kakor se nam poroča, je razvoj in stanje hmeljskih nasadov v Savinjski dolini povoljno. X. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hmeljskih nasadov. Žatec ČSR, dne 17. 7. 1922. Od našega zadnjega poročila z dne 6. t. m. je deževalo prav izdatno v posameznih okoliših našega ozemlja, kar je bilo seveda hmeljski rastlini v veliko korist; ona se vsled tega bujno razvija in je zdrava in krepka. Tu-intam se opazuje že tvoritev kobul. Prav zadnje dni se je pa temperatura vsled padavin prav ohladila in danei imamo mrzlo vreme z močno burjo. Zdatna sprememba temperature pa nikakor ni v prid rastlini, katera ravnokar cveti in bi jI bilo toplo in lepo vreme nujno potrebno. Današnja burja je povzročila precej škode, ker je polomila panoge in potegnila mnogo trt raz žico, oziroma prevrgla mnogo hmeljskih drogov. O množini letošnjega pridelka se ne da še kaj določenega povedati, ker se mora poprej videti, koliko škodo je povzročila današnja burja. Vobče se stanje hmeljskih nasadov lah ko označi z «dobro.« Na hmeljskerfa trgu je nekoliko o-slabelo povpraševanje, to pa zaradi upanja na dobro letino in na nerazjasnjene valutne razmere. Konečno razpoloženje je mirno, cene za lanski pridelek se pa premikajo od 2200 do 2500 č K za 50 kg. — Zveza hmeljarskih društev. XI. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hmeljskih nasadov. Žatec CSR, dne 20. 7. 1922. Razpoloženje na hmeljskem trgu je postalo manj živahno, cene so nekoliko padle in se pomikajo med 2000 in 2200 č K za 50 kg. Stanje hmeljskih nasadov je še vedno dobro; dve tretini vseh je lepih in zdravih, ena tretina je slaba. Vse nadaljno je odvisno od vremena; topla dnevna in nočna temperatura zamore marsikaj Se zboljšati. Burja dne 17. t. m. je povzročila obilo škode, osebno v okolivi Horosedel-na, odkoder se poroča o nevihti tako-le; Od nedelje, dne 16. t. m., popoldne razsaja tu orkanu podobna burja, katera je v hmeljskih nasadih povzročila obilo škode. Stebri se lomijo, sidra se pretrgavajo, brezštevilno trt leži na mokri zemlji. Nevihta je v premočeni zemlji trdo stoječo ogrodje omajala ter ga nagnila z rastlinami vred proti zemlji. Veter meče trte sem in tja, jih lomi in poškoduje tako, da se posuše. V drugih nasadih je pa burja polomila obilo panog. Vsa škoda je videti, kakor bi jo bila povzročila toča. V nekaterih sosednih občinah je nevihta cele žične nasade prevrgla. — Most v Belgiji, 14. 7. 1922. Stanje hmeljskih nasadov je prav slabo; vsled nevihte in obilega mrčesa je rastlino zelo trpela. Izdaten dež bi ji še lahko pomagal. — Hmeljski nasadi na Angleškem so tudi trpeli po nevihti, so sicer brez mrčesa, vendar vsled mrzlega vremena slabo napredujejo. Cene za slamo in seno v Mariboru dne 15. t. m. so bile sledeče: 100 kg sladkega sena 175—200 dinarjev, 100 kg ovsene slame 125 dinarjev. Dovoz nepovoljen. Tržne cene v Mariboru. Na mariborskem trgu dne 15. julija t. 1. so bile tržne cene sledeče: 1 kg govejega mesa je stal od 14—17 din., 1 kg vampov 5—6 dinarjev, 1 kg pljuč t> din., 1 kg možgan 15 din,in 1 kg loja 5 do 10 dinarjev. 1 kg teletine 15 do 17, 1 kg jeter 15 dinarjev, 1 kg telečjih pljuč 15 din., 1 kg svinjskega mesa stane 22.50 din., 1 kg svinjskih ledvic 15 din., 1 kg svinj ske glave 10 din., 1 kg svinjskih nog 7 din., 1 kg svinjske slanine sveže 32.50 din., 1 kg slanine papricirane 30 din., prekajene 30 din., 1 kg masti 35 din., 1 kg pre-kajene noge 9 din., 1 kg prekajenega svinjskega jezika 25 din., 1 kg prekajene glave 12 din., 1 kg konjskega mesa svežega 8—9 din., 1 komad konjske kože 137.5, 1 kg goveje kože 11, telečje 18.5, svinjske 4, 1 kg gornjega usnja 90 in 1 kg podplatov 70 din. 1 komad piščanca 16—20 din., 1 kokoš 37, 1 raca 25—30, 1 gos 25—30, 1 kune 8—17 din. 1 liter mleka 2.5—3, 1 kg surovega masla 35, 1 jajce 1.25—1.50, 1 1 novega vina 10—14, starega 10—12, 1 1 žganja 25, 1 kg belega kruha 6, 1 kg črnega kruha 5 din., 1 kg marelic 50—75 para, 1 kg hrušek 6 din., 1 kg rožičev 8, 1 kg fig 15, 1 kg mandeljnov 60, ore hov 12, orehov luščenih 40, 1 kg kave surove 35—50, pražene kave 50—60, 1 kg riža 5—11, soli 4, popra celega 30, popra zmletega 22.50, paprike 40, sladkorja v kristalu 16.50, v kockah 19. 1 1 kisa navadnega 1-50, vinskega 2.50, 1 1 namiznega olja 25, bučnega 35, špirita 13, 1 kg mila 13—15, pšenice 4, rži 3.50, ječmena 3.75, ov ;a 4, koruze 4, prosa 4, ajde 3.25 in fižola navadnega 4, 1 1 novega graha 4, 1 kg leče 13, 1 kg moke 6—6.25, pše-nične moke št. 6 po 5.50, prosene kaše 6.50, ješprenja 6, otrobov 2, koruzne moke 4.50, koruznega zdroba 5—5.50, pšeničnega zdroba 7, ajdove moke 9, 1 kumarica 1.25— 5, 1 jedilna buča 2.50—3, 1 kg graha v stročju 2.50, 1 1 zluščenega graha 4—5, fižola v stročju 1. čebule 8, česna 9, korenja 25 para, zgodnjega krompirja 2—2.25, 1 kg kolerabe podzemljice 50 para. Konjerejski odsek Kmetijske družbe za Slovenijo priredi letošnjo premovanje in ogledovanje konj kakor to običajno in sicer: Dne 14. 8. v Celju za celo okrajno glavarstvo Celje, dne 16. 8. v Brežicah za okraj Brežice; dne" 21. 8. v Sv. Lenartu v Slov. gor. za okraj Sv. Lenari v Slov. gor. dne 22. 8. v Beltincih za Prekmurje; dne 23. 8. v Ljutomeru za okrajno glavarstvo Ljutomer; dne 28. 8. v Ormožu za okraj Ormož; dne 29. 8. v Ptuju za okraj Ptuj. V Brežicah bode po premovanju ogled vseh mrzlokrvnih kobil, katere se nahajajo v sodnem okraju Brežice. V Celju se vrši premovanje ob času obrtne razstave ter so krajevni faktorji za to premovanje precejšnje svote darovali. V drugih krajih se letos premovanje vsled pomanjkanja sredstev ne more vršiti. Cene sirovim kožam. Cene sirovim kožam trenut- | no še vedno rastejo. Vsak prodajalec kož misli, da za-I hteva premalo in tako so se povspele kože v neverjetne višine. Bati se pa je, da bodo cene sirovim kožam padle kar nenadoma. Začetek padca sirovim kožam je že na j pohodu, ker je izdana nova izvozna tarifa za kože, ki predpisuje za soljene goveje in telečje kože 40 K, za suhe telečje 80 K, za ovčje ter kozje pa 32 K pri 1 kilogr. Po novi izvozni tarifi je izvoz govejih kož naravnost izključen in bodo morale pasti cene kožam. Lažje goveje kože se gibljejo v cenah med 48—52 K 1 kg, težke 56—60 K, telečje 70—75 Iv, ovčje po 60—80 K komad. Mariborsko sejnisko poročilo. Prignalo se je 7 konj, H bikov, 227 volov, 3.'!9 krav in 7 telet. Povprečne cene za raz lične živalske vrste na sejmu dne 25. 7. 1922 so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže 36 do 40 K, poldebeli voli 32 do i 35 K. plemenski voli 28—32, biki za klanje 24—34, klavne kra j ve debele 26—28, plemenske krave 21—25, krave za klobasa rje l«i 19, molzne krave 25—29. breje krave 25—29, mlada živina 21—35, teleta 34—36 K. Mesne cene v Mariboru. Volovsko, bikovo, kravje in telečje meso 56—64 K, svinjsko meso sveže 90—100 K. Na svinjski sejni v Mariboru dne 21. julija 1922 se je ; pripeljalo 133 svinj in 6 koz. Cene so bile sledeče. Mlaifi prašiči 5—(i tednov stari komad 350—650 K. 7—9 tednov stari 800—1100 K, 3—4 mesce stare 1500—1650 K, 4—6 mescev stari 1800—2000 K, 8—10 mescev stari 2500 -2800 K, 1 leto sta i ri 3000—3500 K. 1 kg žive teže 60—66 K, 1 kg mrtve teže 74 —76 K, koze komad 600—700 K. Živinski trg. Glede določevanja cen našemu živemu trgu je i* ostane merodajen Zagreb. Kakor se kretajo cene živini na zagrebških sejmih, take ostanejo potem tudi za dru ge živinorejne kraje naše države. Naravnost sloves je dosegel zaprebški konjski sejm, katerega so zadnje dni obiskali italijanski in nemškoavstrijski konjski kupci. Kmetske konje težke in lepe so plačevali Italijani in pa Nemci po 80.000—90.000 K par, lažje po 50—60.000 par. fijakerske po 16—18 in celo po 20.000. Žrebeta do enega leta so se prodajala po komadu za 10—12.0000, dvo letna po 12—14.0000 in triletna po 14—16.000 K. Na zagrebškem sejmu se še vedno mnogo povprašuje po pitanih svinjah, katerih pa ni in je bilo pripeljanih na zadnji veliki sejm dne 19. t. m. komaj 20 ko madov zelo debelih svinj iz Srema, ki so se prodale p« 90 K 1 kg. Zagrebške poldebele svinje so se plačevale ?ied ogledalom moffc vsakdo vsak dan opažati, kako s« iepše in mlajše izgleda, ako se uporablja lekarnam Psllsrja že čez 25 let priljubljena in priznana sredstva ?a lepoto: Fellerova »Elsa« pomada za lice, Fellerova Elsa« Tanochina pomada za rast las (2 lončka ene vrste teh po-msd skupaj s poštnino 80 K,) Fellerovo »Elsa«-lilijno mleč no milo, najboljše »milo lepote«, 4 kosi poštnine prosto ■ISO K. Eugen V. Feller, Stubica donja, Elzatrg št. 341, Snrutako, pom Širite naše liste! Slikarski iu pleikarikl uéeneo, priden 'a poStsn s dežele ae sprejme pri Otc Traîner, Krekova nllsa 8, Maribor. Hra;a in stanovanje v kili. 608 Izjaya Obžalujem, da ism razgalil k Antona Hribtrn-ka is g. Ksrcla Bana po-^aitaiika Babno pri Celju in ae ,!ma »»kraljujem, da mi eprostit*. 61t Kari Ogrejinšek. VoKUa na redsi občni sber * «UI1U Hranilnice in posojil: le s prt Sr. Jutju ob jui. šel., r. i za. i., ki se vrši v nedello, dae S avgut» 1932, ob 9. uri dopoldne v uradiih prostor h in po sledečem dnevnem redu: 1. Cit, -nje In o iobrenja zapisnika o sad-nje« obiae® zbora. 9. Poročilo načeli«» in »adierrira, S. Odo-s britev raB. «skljaSks za 1. 1921. ! 4. 7oI'te« naielst»a iu nadzorstva. 5. Slučaju .»ti. Ako bi ia občni zbor ae bil sklepčen, vrli it pol ure posoeje oa Utam mesta pil litem dnevnem reda drug obint «bor, ki veljavna sklepa na glede na itevtlo na»zoilh jlano*. 616 Naislitvo. LIVARNA za zvonove in kovine, poprej [12. 166 DENZELA SINOVI, MARIBOR Kopališka ulica 9, je zopet v obratu. — CERKVENE ZVONOVE. — Izdeluje surove litve v vseh kovinah in zlitvinah (bron, medenica, aluminij i.t.d.) — UMETNA LIVARNA reliefi; cerkveni svetilniki. — Vsa oprema za žgalmce, kletarstva, pivovarne, opreme za plin in vodovod, opreme za cevi, pipe za pivo, uteži iz medenine lastnega izdelka. Popravljalnica za brii-galne i. t. d. — — Inž. J. & H. BOfel Franc Pinter.Krčevina Iščem majerja. M V. « .11 št. 186 pri Treh ribnikih, Miri' bor, izboren učitelj za poučeva^ nje na citrah, ima na razpolago še nekaj ur. Cena za poučevanje zelo nizka. 654 Ponudbe pod „ ' n'.it o. Testen" na a prav- 1-» B97 Zahvala. ?sdpii*na, ki ie je podvrgla celjski bolniiaicl O) r&ciji. izreka tem otoa gospoda primeri i g oeko-ioškega oddeita dr. Eallu Wa-takisto ca sr«iia Glavno zastopstvo in zaloga: BUNC in drug, Liubljana, CeljaHaribar i podicovno in živinozdravniško prakso, absolvent dunajskega fodkovnsga in živinozdravniškega visokoš >lskeg4 tečaja, samo-«talen, izkušen moister kovaške obrti, želi prevzeti na Slovenskem kovačijo s primernim obratom. Ponudbe in pogoje je nasloviti na: Joilp Tiefengpubtp Kruševljan, pošta Gakovo (Bačka). Gumijeve cevi in Trgovina pove npravniitro liiU. 8—S 681 gamljeve pla&če tli trsin'o« (a oioikle poeent prodaja R. Vraiko trgovce na Pt ju. —2 678 KDOR »olaga posebno važnost na dobro kritje streh naj se Z zaupanjem obrne na tvrdko BLÜM, Maribor, fiškerževa ul. 22. ETERNIMkrili dolgoletno preizkušeno gradivo za kritje streh, gleie teže lahko, proti vremenskim razmeram neobčutljivo. Jamstvo za gradivo in delo Strešna opeka: (Bieberschwanz in Strangpfalzziegel) prvovrstne kakovosti. Lesni cement-prešane kremenove strehe, kritje z ru-beroidom ter strešno lepenko. Stenska preobleka z z eternitom ali s strešno lepenko. Zelo zmerne cene. Točna in solidna postrežba. riv «ta kilogramov, cve-illoU tli&til prtoTistal flui pridelek, aed v sato«]a, ,rvovistai roaek, jamieno t!« o 1« adravo blago (»»ooillja Ivan K ašo*eo, ftebelar, Črna pri Prevaljak, Kor. 3 -4 670 Trgovski učenec la dabre hii«, a dab Im ielakim iprče alem te sprvjme ■ trgorial 2 maiaetm blagom A. Pinler in draga r Slav Biit'ici, takoj alt po kenjinam šalikfin letu. 8 -8 664 Vinogradno hllo Hart 4 orala, * Raiten viha pri 8'. Trej ol t Hil«z»k, proda a« S 80.0.0 Iran äoäare, 8v. Vid pri Ptuja. 8 -8 £83 ITrttti rtijare barve, 7 In p A 1VU 51 j. |eU gUr „rrovfifcan, ca talko voiajo ¡poanban te ceno pradi pri V. Beriajt, Maribor, Trg S'O lode. 2—2 6«fi linnim orehova debla od u.lipim a6 ca debaloitl la 150 srn delgoiil na rej, popolnoma airava, ravna la tam« s malim! adravim g rja ml. Rtrnotako tadt javoriev* »tnjti» debla. Csijene ponudbe na P. Higeriperg*?, leiaa trga ina, Calje, Gregorji jeva al. itsv. 8 8-2 876 Pohiltno ta trdsga In asaksg» las«, ina rail so nanj kanja proitKa po najnii i «en: aa prodaj, prev-sema tadt niki aaraSlla. Ignti Voilgru «r, Sr. L)rran) »d Mariborom. *—2 579 Dražba lo?ov. (lovska prarija krajanih «klia iKunea la Bikova is 4» potom 1 javne dražbe d) 80. jinija 1929 ! • satnp. D'«ib» «» vil nobgiaa Komen v torek, dne 8. avguste • 1.1 ob 9. uri t oDMujm» ar ti x Na stanovanje seja^--;^-^ 7. avgusta t. 1. ob 9. uri pri okraiae* gl«varit>u v ii»r,bjri, j v sjb. it. 11/1. 611 t rej ms; o 8 lijaki, Marlbjr, Orožno ra alica 11, tfajkta 2 -2 68 L BAKREfcE KOTLE po 40 in 60 litrov vsebine, solidno izdelane, ima v zalogi Metalokemika d.d. Zagreb Strosmyerora ulica šl 6. Zahtevajte ponudbe I 1—6 431 j Odpadki sukna platna, oanje, železo, ičetiae, ovijo volno ter nakovritne odpadle kopije po t-ajoorejiik dnevaih ee- nah i. loj s j Arbeiter, Maribor, Drtvika nl ea 16. 4—10 47« Noben strupi Nobena kem. kisikova kislina, za zdravje zajamčen izboren namizni kis prodaja na debelo in na drobno najmodernejša avtomatična tovarna *a kis (jesih) FELIKS KHMIDL Maribor, Koroška 1.18 Vsaka gospodinja, ki skrbi za zdravje svoje družine, naj povsod sahteva le pristen SCHMIDLOV kis. 5-10131 LJUDSKA POSOJILNICA V CELJU • cc ppi ,(Belem volu' Sprejema hranilne vi ige in jih obrestuje po 4Vlo oziroma do 5V od dneva vloge do daeva dviga. — Posojila daje na vknjižbo, poroštvo in zastavo. — Otvarja trgovske kredite pod zelo ugodnimi pogoji. r 1 Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru, Stolna ulica štev. 6, r. z. z n. z. obrestuje od Novega leta naprej navadne vloge po ki *e$e p« po dogovor». 41L° |2 |0 Fotograf A KIESER1 "Velika izbera volnenih stefov za birmance od 180 K naprej, enako tudi dr. manufakturo se dobi j ji najceneje pri ai—M> i. TRPIM 1 Maribor, Slavni trg 17! Iščem Žagarji | [samiki ali oitnjea), kateri ie reiS tadl nujnega popravil» pri P fc»jl. Dobi itaLovanje in »emljo. Piaža po dogovoru. Oddam in «tope "nafem. j. Florjan So din, Stranic» p. Konjic*. 2-2 678 | i Jrmoška posojilnica v Ormožu oprej (dr. Geršakova) obrestuje hranilne vloge po er daje posojila na osebni kredit po 6 °/0, na vknjižbo «/,. — (Jraduje vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne, 1 — 10 357 Načelstvo. Maribor, .Gregorčičeva ulica št. 20 ob gomji Gosposki ulici se priporoča pri porokah, primicijah, družinah in društvenih skupinah. .v. v StroSkov se ne zaračuna, cene kakor v mestu. .-A .UL* — ? Največji in najstarejši altelje v mestu. — Semenska ajda, koruza bela in rumana, Somišljeniki, darujte za KZ! j i ELEKTRIČNI STROJI projzvod AEG, električni števci proizvod A E G žarnice Tungsram, vse elektro- _______ tehnične potrebščine v zalogi po i __ — ugodnih cenah, j — [etaKiretehnitna tvrtift« Karol Florjan*!*, Celje. i .■■m»«.. Proračuni brezplačno. (4—5 53) MEDIC, RRKOVC & ZflHKL vseh vrst se dobi ctobfo in ps ceni ¡pri Gospodarski Zvezi v Celju 4-« »24 Razlagova ulica it. 1. 'ct z o. z Ljubljani Tovarna kemičnih in rudninskih barv ter lakov. Centrala : Ljubljana. Skladišče : Novi Sad. Brüojavi: Merakl, Ljubljana. Tttefon 64. Podružnica .Maribor. Sosposka ulica. Šolska ulica. Emsjlni laki. Pravi fir»*ž. _Lak za pode. Pricnsno najboljša in zanesljiva kakor: barve ea obieke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (gips), mastenec (Federweiss), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spa-l __ daj oči predmeti. iodružna gospodarska banha d.(L Podružnica v Mariboru. « Začasno: Koroška Gesta l/i — Telefon 311 — Brzojavk Bospobaoli. Centrala: Ljubljana. Podružnice: fljaftovo, Sarajevo, Bombo?, Spili, Šibenlk. Ekspozitura: Bled. Interesna skupnost s Sveopčo Zanatlijsko banko d. d. v Zagrebu in njeno podružnico ▼ Karto*« in Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu. M E RA K L Lak za pode. Emajlni lak. Linoleum lak za pode. 4-9 541 Bronuline. _ Cenifci se lafisno na riipoSiliaio. f™ Bapitai in rezerve skupno z afilijacijami čez B 50,000.000'—. Daje tnjovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje fn prodaj» taje valute In devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vtc bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredne loterije. JMM9MB YtffiHSM Vloge a ad K 1.000,000 000'—. Kapital in rezerve >ad K 200,000.000 —. 1 .. .sojMO^ Slavonska, knka d. d., podružnici Celje Ljublj»na-Za0reb-Beogpft4 Bjelovar, Brod n. S., Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj. Maribor, Monoštor, Murska Sobota, Osijek, Rogaška Slatina, Sombor, Sušak, Sabac, Sibenik, Škofja Loka, Velikovec, Vršac, Budapest (Balkan bank), Split (Jugosl. ind. banka), Wien (M. R. Alexander. Obrastuia vloge na hranilne knjliice in v tekoiem računu po i 2 0 5lo • 5U 6°|o f brez odpovedi proti 30-dnevni odpovedi proti 60-dnevni odpovedi proti 90-dnevni odpovedi od dneva vloge do dneva dviga ter plačuje rentni in invalidski davek sama. Poštne položnice brezplačno na razpolago. — mss.i» tritnim obratom. KAREL HABER, MARIBOR, ALEKSANDROVA C. 39 Telefon Int. itev. 148 Brzojevlt Haber Maribor Veletrgovina s tolonijalnim in špecerijskim blagom, moko in deželnimi pridelki. Velika zaloga sladkorja, soli, petroleja i. t. d. 3—3 582 Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak. Izdaja: Konzorcij «Skxv. Gospodarja.. ¿