Rešitev uganke v 11. št. Žila — pila. Prav so rešiH: Milivoj in Ljubo Humek v Mariboru; Milko Apih, I. let učiteljišča v Mariboru; Marjan Šešek, IVV b razr. v Sp. Šiški; Ivo Brnčič v Ljubljani; Boris Fakin, uče-nec III._razr. lj. š. v Ribnici; Zenica Rebčeva v Litiji; Dragoslav Tomažič, učenec IV. b razr. v Sp. Šiški; Vajda Boris, dijak III. razr. real. gimji. v Ptuju; Nela Primčeva in Vanda Vrhov-nikova, učenki IV. razr. v Smartnem pri Litiji; Crtomir, Bogomila in Darinka Zorec v Ljub-ljani; Gvido Hrašovec, učenec I. b gimn. v Novem mestu; Ladik Wisinger v Litiji; France Goršič, učenec IV. a razr. na Vrtači v Ljubljani; Bogomir in Adolf Brezovšek, učenca na Vranskem; Ivan Wendling, učen. IV. razr. v Kranju; Mirček Rosina, učen. V. razr. v Brežicah. Tajinstveno uganko v 8. —10. štev. sta tudi prav rešili: Vida Koroščeva in Milka Kavčičeva v Sulincih (Prekmurje). ¦¦¦- _ ¦¦¦ Krasna knjiga. tem ^zku, ki obsega 486 strani, so pri. V zbirki »Slovenski pesniki in pisatelji«, občeni izbrani spisi za mladino našega slav= ki jo tiska in izdaja Učiteljska tiskarna v ncga prirodoslovca in pripovedovalca Ljubljani, je ravnokar izšel V. zvezek. V Frana Erjavca. Knjigo je z risbami ¦ 268 okrasil Fr. Podrekar, priredila sta jo pa — silo ob skale. Voda se visoko zapeni in kakor knjigo Levstikovih izbranih spisov razprši po zraku. Prebudim se iz misli za» — Fran Erjavec in Pavel Flere. Knjiga radi tega, ker me je voda nemilo polila po stane 28 din. — Krasna knjiga po obliki obrazu in obleki. Vstanem in gledam čea in opremi, še krasnejša, prebogata po morje. Na oni strani, kjer so Italijani, so vsebini. Ako jo vzameš v roke, se ne valovi še močneje penijo kakor tukaj. Pred moreš ločiti od nje — toliko je v njej mano v daljavi se vzdiguje otok Krk, na - mikavnosti in privlačnosti. V Erjavčeve jugu se vidi v megli gorovje Velebit, proti spise nas uvaja izčrpno pisan življenjepis, severo*zahodu pa se vidi Učka gora in knjigo pa zaključuje tolmač. Knjiga mora Istra. Za griči je Reka, 32 km od Crikve* biti ponos in kras vsake knjižnice! nice. _ , ., . „ , . Vsi otoki, Dalmacija, Istra itd. so pod Severna Amerika in šolstvo. italijanskim jarmom. Tudi moja domovina, V Združenih državah Severne Amerike solnčna Primorska, je pod Italijanom. Tuj« je 27,686.467 mladine, ki je stara od 5 do čeva roka se okorišča s pridelki, ki jih do« 18 let. Od te mladine hodi v razne šole bavljajo naši kmetje z velikim trudom in 20,853.516. To mladino poučuje 651.709 s krvavimi žulji. Težka je tujčeva roka! učnih oseb, in sicer 106.194 učiteljev in Vedno več in več valov prihaja. Morje 545.515 učlteljic. Vse učne osebe dobivajo treska ob skale, bobni in rohni, se peni in na leto 421,884.254 dolarjev plače. Držav« zaganja v zrak, potem pa se kapljica za ljani prispevajo za šolstvo na leto 763 mi* kapljico izgublja v zemlji. Tako je kakor bi Iijonov 678.089 dolarjev. hotelo reči: »Oslobodi me, brate, zakaj te» AmeriSki milijonarji. žak je tujčev jaremU t ... im, • u-i >7j - ., ¦ , , Z nado v srcu sem se vrnu domov, da Leta 1917. je bdo v Zdruzemh drzavah se to či j zgodi Bogomil Kavčič. beverne Amenke 6664 milijonarjev. Od teh milijonarjev je bilo 920 tvovničarjev, >)Na nagem morju.« 120 posestnikov (farmerjev), 716 bankirjev, 206 odvetnikov, 27 zdravnikov, 452 žena, Podoba na strani 267. nam odpira pogled raznih drugih 4223. Število milijonarjev na naše morje, ki ga tako lepo opisuje raste od leta do leta, kar je razvidno iz Ivanka Kalinova v predzadnji številki teh podatkov: leta 1914. jih je bilo 2348, našega lista. Ob skalinah se penijo morski l. 1915. že 3824, l. 1916. je število naraslo valovi, v ozadju pa »barčica po morju na 6633. Koliko je siromakov, tega ne plava.« — Ali je baš v tej barčici naša vemo. Števila molče... gospica pisateljica, tega mi ne vemo. Morda nam o priliki to sama povel Kabel. Brzojavno zvezo med Evropo in Ame* V spomin Nadi Bogadyjevi. riko napravlja kabel. Veliko bakrenih žic Kako brldko nas je pretresia vest, da je povit.h tako, da se ne dotika druga nas je naša od vseh ijubljena součenka druge, ampak je vsaka zica zase Ta zvitek Nada za vedno zapustiia! ge bolj nam je žic je položen v morje m po teh zicah po» pa žalost stskaia srce> ko smo piišle po siljajo brzojavke iz Amenke v Evropo in počitnicah prvi dan v šoio. prOstor naše obratno. Tak zvitek zic imenujemo kabel, Nade je bil prazen. Vedno se nam je zdela po kablu poslanemu poroclu pa Pravimo kakor rdeč nagdj med šopkom belih šmar* kabelgram. VI. 1919. soposlah 2 913.250 nic s svojim veselim otroškim smehom je kabelgramov, ki so veljali 19,749.068 do* prinašala veselje med nas. larjev. Kako navdušeno je igrala Napoleona na Ob morju. obletnici tega velikega moža. Burja ie. Piha že od včeraj. Morje je ,Bila je vedno marljiva učenka in z ve. razburkano, da voda na vse strani prši in se'Jem ie pomagala slabejšim. leti z burjo po zraku. Videti je, kakor bi Sedaj je ni več; nagelj se je posušil; vse se kadilo. Zamišljen sedim ob morju na je sedaj žalostno. A njen spomin ostane skali. Pod mano je peneče se morje. Hi* v naših srcih, dokler se ne snidemo zopet poma se približa velik val in trešči z vso nad zvezdami! P. + Š. 269 Ljubi gospod Doiopoljskil Ljubi gospod Doropoljski! Danes Vam pišem prvo pismo. Vesela V »Zvončku« sem čital opazko, kako Vas sem, da imam »Zvonček«, kjer so lepe naj odslej nazivljemo, zato si tudi jaz do« pesmi in pripovedke. Stara sem 8 let. Ho» voljujem nagovoriti Vas z drugim nagovos dim v 2. razred Ijudske šole. Jaz se jako rom. — Imam dva brata in eno sestro, naj» rada učitn. Posebno veselje imam z risa* starejši sem jaz; najrnlajši je star 1 leto. njem. Za svojega patrona ima sv. Alojzija, kat&= Srčno Vas pozdravliam reLa 8od obhajarao ravno danes. To je . . „ ... njegov drugi god. Anica Serajmkova v našem obližju pri Muri grmijo dan na v Manboru. dan topovi ter ropoče strojnica. Boljše* Odgovor: viške bande bi rade vdrle iz Prekmurja, Ljuba Anica! kjer imajo pod svojo strahovlado ubogo Kako prav je to, da se rada učiš! Neka. Jfmošnje Ijudstvo, tudi v naše Slovenske teri otroci se pa kisajo in cmerijo, se trmo* g?.Lice> da b?*e. s,e ,tukaTJ dobll° kaj za glavo upirajo in zdihujejo — naposled pa njlhoy .nenasitm zelodec. Iz istega namena le morajo sesti h knjigi. Koliko časa potra* naPadajo Nemci in Madzan nase jugoslo* tijo in kako težko jim gre učenost v glavo, ve,n m ¦*? ' l S° P°d..PovelJStvom gene. ker se ji z vsemi Štirimi upirajo. Ti pa (in ^la Maistra: « *° se jim ne posrečL Ali še marsikatera Tvoja tovarišica) opravljaš Ya.m smem Pnhodnjic pisati v cinLci? Se. rada svoje Solske dolžnosti, zato si vesela dai Pa moram koncati! in pametna deklicat Cez hnbe ln dolme nase mlade Jugosla. ^ vije Vam posilja stotero pozdravčkov _ .. . _ Vaš vdani Preljubi g. Doropoliski! T , ., „ . . /vt i j if ¦ - ^ Ludvik Domajnko, Cital sem, da Vam pisejo ucenci. Zato uče-nor. r\r o ^jj • c r» t. Vam tudi jaz hočem pisati. Jaz sem go> UČe"eC ™- r' ^,0^: P.n Sv" Duhu na riški begunec. Prišli so Italijani, in šli smo gori- iz Gorice. Vse smo morali pustiti, samo Odgovor: nekaj obleke smo vzeli s seboj. Italjanski Ljubi Ludvik! smTse^aTokdf* ^^ " ^^ ^ , Do!°dki' ki so se °digravali ob Muri in smo se pa jokali. ki jih omenjaš v svojem pismU( so že Na snidenje! davno minili. »Boljševiške bande« so potis« Aleksander Klemenčič njen! z naš^ zem^fr da se n^e ljudstvo pri Sv Duhu zop,et svobodno giblje po svojih tleh. Ju« n, goslovem, ki nam mora biti blaginja in vagovor: bodočnost domovine nad vse, bomo vedno Ljubi Aleksanderl branili svojo last z zmagujočo silo! — Pri* Rad Ti verjamem, da ste se jokali, ko ste hodnJie ffii P«i v cirilici! morali zapustiti Gorico. Saj kaj je hujega , Lloveku, nego kadar mora ostaviti svoj Ijubi dom in ga prepustiti sovražniku? Ljubi gospod Doropoljski! Mislim pa, da tudi Ti upaš z nami vred na <"SfQi c^m \7 - r? - i i, j srečen povratek v slovensko Gorico. Ta. sel^ ^,^?8*:^ ' ^'tv K-t • sim, ne vrzite mojega pisemca v koš! 270 ¦ V šolo hodim peto leto, in sicer v II. Srčno Vas pozdravlja razred II. oddelek. Pri nas imamo štiriraz* yag redno ljudsko šolo. Naš grič Sv. Duh je . majhna vas s krasno slikano cerkvijo. Od* Herman Vrecko. tod je lep razgled na Mursko polje. Imam Odgovor: še dva brata. Moji starši so bolj siromašni. Ljubi Herman! Drugič Vam napišem več. . . ' . _ . .. .. 1 rav Ijubo mi je znanstvo tudi s ieboj. Srcno Vas pozdravlja Morda me ne vara upanje, ki mi pravi, da Vaš vdani se v bodočih letih zgrne okolo mojega ko* Mirlrn NPm»r tička čim večji krog naše mladine. Vsak kotickar naj bi stonl svoje, t. j. da mi pn* Odgovor: dobi Vsaj še enega prijatelja — potem bi Ljubi Mirko! • bili vsi lahko ponosni na to mogočno šte* rr ¦ . . i i - i v'l° navdušenih in zavednih Jugoslovenovl Tvojega pisma msem vrgel v kos, ampak Na dclo, prijatelji! ga postavljam v koticek, da Ti napravim ' veselje. Praviš, da so Tvoji starši bolj * 8iromašni. Veš li, kaj je Tvoja dolžnost? Prizadevaj si, da jih nikoli ne žališ, ampak • Cenjeni g. Doropoljski! Ce Vam bo ta sličica dobro došla, se * oglasim še večkrat. Dragi gospod Doropoljski! „ TT Fran Mihelič ucenec II. razreda mesc. sole v Ribmci. Tudi jaz se hočem seznaniti z Vami. _ , Hodim v peti razred ljudske šole v Škofji ^dgovor: Loki. V »Zvončku«, ki sem si ga naročil Ljubi Fran! L 1920., so mi ugajale te povesti: »Gašpar, n u i. • • ¦ u Muren in Dudaf Jpa »Mi^klavz in MikLv, ^^"^mS^o"^ ^ ' govarja sedanjemu letnemu času: predstav« Najbolj mi je pa ugajal Vaš koticek, za» ija nam zjmsko pokrajino v treh delih, zdru= 'to Vam hočem pisati tudi jaz. ženih v celoto. Prav rad sprejmem še Prosim, če bi dali to pisemce v svoj ko« druge podobe izpod Tvojega risarskega tičekl peresa, ki jih imaš v svoji zbirki. l*m&*L#& birVirVTlcJC W±X*)(rki UNrrff^ 271