Published and distributed under permit No. 424 authorized by the Act of October 6, 1917» on file at the Post Office of Chicago, Illinois. By order of the President, „ _ _ A. S. Burleson, Postmaster General. iti aa koriati 4»Uti1w|k JoSstra. Mani so «prt-»U*«t mi«, kar pro- duc Ira j«. Tki» papar la davalad lo tka latorosts of tka work-lag class. Workars aro aatitlad lo all wfcat tkay prod« Katara4 as »a«ancaede vendar resnične. Ali če sme nemški socialist povedati, da je Nemčija zakrivila in začela to vojno, tedaj mora to biti tudi nam dovoljeno. Kar je resnica v ustih nemékih manjšinskih socialistov, ne more biti laž v naših. Iz te resnice je pa treba izvajati logične posledice, ne pa igrati se slepo miš. Mooneyeva usoda fc • Tom Mooney je bil v San Franciscu olwojen na smrt. Obdolžen je bil sodelovanja pri zaroti, ki J» dne 22. julija 1916 povzročila eksplozijo bombe loper ondotno psrado za 44preparedness." O m^su proti Mooneyu se jc toliko pisalo, da jc 5vs pač splošno znana. Na tisoče in tisoče lju-Zedinjenih državah je prepričanih, da je bi* iey po nedolžnem obsojen. A tudi človek, ae ne pridruži brezpogojno temu mnenju, mora priznati dvoje: Prvič, da obstoje glede na Mooneyevo krivdo zelo močni dvomi, ki niso bili cdst ran jeni; drugič, da se proces, po katerem je bil obsojen, ne more imenovati nepristranski. . Tako ni le mnenje v delavskih krogih. Ko je bila obsodba izrečena, je dobival predsednik Wilson neštete prošnje od posameznikov in organiza-eij iz vseh krajev dežele, da bi se zanimal za ta shtčaj in preprečil usmrtitev delavskega voditelja, dokler je Se kaj dvoma o njegovi krivdi. Posledica je bila, da je predsednik imenoval posebno komisijo s tajnikom delovnega oddelka Willi am B. Wilsonom na čelu, da preišče zadevo. Preiskava se je izvršila in komisija je predložila predsedniku poročilo, ki je napravilo nanj najglobokejši vtisk. Poročilo opisuje dogodke pri nesrečni paradi za preparedness, pripoveduje, kako je stvar prišla pred sodisče, kako se je izvršil prvi proces, in kaže, kako se je časopisje in javno mnenje sploh polastilo zadeve in napravilo iz nje vse kaj več kakor justičen slučaj. Kratek čas pred omenjeno psrado so skušali «praviti Mooneya z zvezo z dina-mitiranjem stolpov družbe Pacific Gas and Electric Company. "Z eno besedo" — pravi poročilo — "nobenega dvoma ne more biti, da so javne naprave v San Franciscu smatrale Mooneya za hudobnega delavskega agitatorja in da jc bil on predmet njih posebnega nasprotovanja." "Brez dvoma so javne družbe" — pravi poročilo nadalje — 44proti katerim je bila naperjena Mooneyeva agitacija ali ki so ga sumničile, da jim hoče škodovati s svojjm agitatorič. deloui, gledale, da ga vjamejo. Akcijo p roll riTcron Je vodil privatni detektiv Swanson. On je bil tisti, ki je vodil preiskavo, iz katere se je izleglo zasledovanje Mooneya. On je bil tisti, ki jc skušal spraviti Mooneva v stik z dinamitiranjem električnega stolpa, kar se d>zdevno zato ni poarečilo, ker sta Billings in Weinberg odklonila Swansonovo 44nagrado" za tako delo. Poročilo omenja potem posamezne procese v tej zadevi,nato pa prehaja k senzacionalnemu preobratu v dokazilih, ki je povzročil, da sta bila Mrs. Mooney in Weinberg oproščena, ki jc pa obenem tudi zbudil sum o prejšnjih obsodbah Bil-lingsa in Mooneya. To se tiče znane Oxmanove afere. Komisija ni imela naloge, da dožene krivdo ali nedolžnost Mooneya in drugih obtožencev, ampak preiskati je morala, če obstoji podlaga za občutek, da se je mogla z omenjenimi obsodbami storiti krivica. In komisija prihaja do zaključka, da obstaja res taka podlaga. 44V atmosferi, ki obdaja obtožbo in proces v tem slučaju" — pravi poročilo — 44nahajamo razlog za nepokojnost. To čuvstvo je bilo pojačano z enim faktorjem take važnosti, ki jo je mogoče kontrolirati. Najbolj je Mooneyu škodovala izpoved priče po imenu Oxmsn. On je bil tisti, ki je pričal s prepričevalnimi podrobnostmi, da sta Mooney in Billings bila ob določenem času tam, kjer bi morala biti, da se jima more dokazati sodelovanje pri zločinu. 4 4 Po Mooneyevi obsodbi so prišla na dan pisma, ki jih je bil Oxmsn po lastnem priznanju pinal, preden je bil klican na pričanje. Namen teh pisem je bil ()xmanov poizkus, da izzove krivo pričanje v zvezi z važno izpovedjo, ki jo je on imel podati in ki jo je poda). Dejstvo'je, da je pisal pisma, ki so morala dhkretiruti vsako njegovo vo pričanje Im rt I ve^^to jn ost 1k i j* potrebna za obsodbo. Ko je bil disk redit i ran Oxmatt, je bila disk redit i rana tudi ol>sodha Mooneya. so prišla Osm^nova pisma na dan, je sodnik, ki je bil vodil Moonevev proces, pozval generalnega odvetnika Kalifornije, naj stori korake za obnovitev pravde. Generalni odvetnik je prosil državno vrhovno sodišče, naj z ozirom na razkritje Oxmana vrne zadevo prvemu sodišču za ..»#vo obravnavo. Vrhovno sodišče pa po kalifornijskih zakonih ni našlo kompetence, da presoja stvar izvzemši postopanje. Sedaj jc stvar pred prizivnini sodiščem, ki ima le preiskati, če so bile v postopanju kakšne pomote. Če najde vrhovno sodišče napake in določi novo obravnavo, bo položaj popravljen. Če najde sodišče, da ni napak v postopanju in vsled tega potrdi obsodbo/ mora priti pomoč od eksekutivne akcije kalifornijskega governorja in od sodelovanja zasledujočih uradnikov." Poročilo omenja potem, kakšen vtisk je zadeva naredila na Ruskem in po Zedinjenih državah in kako prihajajo protesti tudi iz krogov, iki odločno odklanjajo nasilstvo. Nastalo je mnenje, da je bilo iz posvečenega instrumenta justice vedo-rna ali nevedoma napravljeno orodje zoper delo od njegovih nasprotnikov v industrijalnem boju.. 44Občutek nemira" — končuje poročilo — "ki ga je povzročil slučaj, mora biti odstranjen, kajti če se to ne zgodi, se omaje mnenje, da ščiti naša demokracija najnižjega in celo na vrednega proti krivim obdolžit vam. Vojna se vodi ne le z materijainimi, ampak tudi z moralnimi sreditvi. Mi smo v tej vojni, da uveljavimo moralne zahteve neoskrunjenega zakonitega procesa* brez obzira na to, kako počasen je včasi ta nsfel pri nas doma. Če je prišla Wilsonova komisija do takih zs- ključkov in spoznanja, da je sum o pravični sodbi v Mooneycvem slučaju utemeljen, tedaj ae na podlagi argumentov, ki jih podaja poročilo komisije, vsak nepristranski človek lahko pridruži temu mnenju. . . Poročilo iz Washingtona pravi, da je napravilo izvestje komisije globok vtisk na predsednika Wilsona. To gotovo ni nič čudnega. Ali medtem je šla sadeva svojo navadno justično pot in vrhovno sodišče, ki ni našlo napak v postopanju, je potrdilo obsodbo. V tej skrajno kritični situaciji se je predsednik Wilson (jbrnil do kalifornijskega governorjs Stephensa s prošnjo, naj pomilosti Mooneya. Ta korak služi predsedniku na čast in globoko je želeti, da doseže uspeh. V stvari ne gre le za izraz usmiljenega srca, ampak poročilo Wilsonove komisije pove v svojem zaključku s popolno jasnostjo pomen razburljive afere. Za to gre, kako nas bodo presojali doma in v tujini. Predsednik Wilson je ponovno razglasil, da se vodi sedanja voj^ia za rešitev demokracije. Treba je pa dokazati svetu, da imamo sami res kaj demokracije, ki jo je vredno braniti in varovati kajzerske avtokracije. Zato moramo, kakor pravi delovni tajnik Wilson, doma pokazati popolno vdanost v načelo demokracije. Upajmo, da se to zgodi v Mooneyevem slučaju. Ne marajo nemške osvoboditve. Ubogi kajzer je strahovito obrekovan! Pravijo, da je osvojevalec, da hoče podjarmiti svet, da Žrtvuje življenje miljonov svoji slavohlepnosti in želji po gospodovanju. Manje olikani ljudje ga imenujejo kar roparja, mesarja, steklega zločinca. Še nam je včasi ušla kakšna nespodobna beseda zoper njegovo veličanstvo Bog nam odpusti grehe! Enkrat je vendar treba obuditi kosanje in storiti pokoro, pa povedati, kakšna krivica se godi. Seine Majestaet noče nič, prav nič druzega. kakor — poslušaj; svet! — kakor osvoboditi narode. I* da so narodi tako zatelebani v svojo sužnost, da ne razumejo kajzerjevih plemenitih namenov, in tako ne ostaja tovarišu gospoda Boga nič druzega, kakor da vtepo Hindenburg, Lu-dendorffi in Falkenheini narodom šiloma svobodo v buče. Svobodo! Težka je naloga kajzerske Nemčije, kajti narodi so res tako nehvaležni, da se branijo osvoboditve. Ko je bil med Nemčijo in Rusijo sklenjen mir — sicer za naše pojme zelo čuden mir, ki obuta ja v tem, da se vojskujejo Nemci in Rusi na I vseh koncih in krajih — je Nemčiia v imenu "sata ood ločevanja narodov" izsilila, da se je Rusija odrekla ogromnim kosom zemlje z mnogimi mi- lj oni prebivalcev na zapadu. To se — bognedaj! — ni zgodilo z imperialističnimi nameni, kakor so hudobneži, celo ruski boljše viki, podtikali prebla-gemu Viljemu II. Kaj Se! Tudi to je bila le osvoboditev. A glej šmenta! NehvalcŽnost narodov nima ne konca ne kraja. Namesto da bi vriskali od veselja in pozdravljali kajzerjeve vojake s palmovimi vejami, se ti narodi z vsemi štirimi upirajo osvoboditvi in delajo žalost očetovskemu srcu njegovega hohcnzollernskega veličanstva. »a »s jm Kako trnjega je kgjzerjeva pot, spoznamo lahko po sledečem članku, ki ga dr. Aleksander Lip-schuetz objavlja o stališču Ljctov in Estov. članek se glasi: • , i Iz predlogov, ki jih je Nemčija podala na mirovni konferenci v Brestt Litovsku, izhaja tako jasno, kakor se le more želeti, da namerava Nemčija anektirati ne le Kuronsko, ampak tuli dele Livonskega in Estonskega. Proti ruskim predlogom, naj se umaknejo nemške čete iz zasedenega Kuronskega, Livonskega in Estonskega, da dobi Ijetski narod možnost, da odloči sam o bodoči u-sodi dežele, se postavlja Nemčija na stališče, da se je ljudska volja na Kuronskein in v Rigi pokazala že v času nemške okupacije. Po» nazorih Nemčije je izjava 'ločitve od Rusije že izrečena. Zato predlaga nemška mirovna delegacija, da naj ostanejo nemške čete na Kuronskem, Livonskem in Estonskem. Nemška vlada je torej izrazila namen, da a-nektira Knronsko in dele Livonskega in Estonskega. • Vsakemu mislečemu človeku je jasno, kako se more "ljudska volja" izražati v-zasedeni deželi. 44Ljudska volja" na Kuronskem je dobila izraz v "deželnem zboru" v M it a vi pod predsedstvom ne-kc§a kuronskega plemenitaša. Ta "deželni zbor," umetna tvorba oficielne aneksionistične Nemčije, se je seveda izrekel za to, da anektira Nemčija Kuronsko. Tudi kajzer Viljem je v nekem govoru, ki ga je imel par dni po zavzetju mesta v Rigi, izrazil "ljudsko voljo" tega mesta s 500.000 prebival-vci, ko je začel govor z besedami: 44Riga je svo-lrndna" . . . Prebivalstvo pač ni moglo glasovali o svoji politični bodočnosti, ker je bilo, kakor so pravili nemški telegrami iz Rige, "še vidno kakor pijano od radosti" zaradi nemške okupacije. Aneksi je Kuronskega, Livonskega in Estonskega od strani Nemčije ne zagovarja le oficielna Nemčija, ampak žal tudi nemška socialna demokracija. Zagovarja aneksijo dežele, katere prebivalstvo šteje komaj okrog sedem odstotkov Nem- cev. Tekom svetovne vojne se je uganjalo mnogo hinavščine z 44osvoboditvijo" narodov, ali v malo-katerem slučaju bolj, kakor z "osvoboditvijo" Kuronskega, Livonskega in Estonskega. Nobenega dvoma ni, da so Nemci vplivali na kulturni razvoj Ljetov in Estov. Livonsko je prva nemška kolonija, na katere gospodarsko po-vzdigo so nemški vitezi, osvojevalei dežele, tekom stoletij zelo mislili. Zaradi okrutnoMi, s katero se jo kolonizacija vršila tekom vsega srednjega veka. sc danes ne bomo prepirali. Nemškemu vitezu jc sledil na Livonsko trgovec in rokodelec, ne pa kmet. Kmet je bil podjarmljeni Ijet in Estonec. Ker jc kolonizirajoča nemška vrhovna plast, strcinila za tem, da postavi nepremakljivo soeial». no pregrajo med nemškim "gospodom" in domačini "hlapcem," jc postalo socialno nasprotje na Kuronskem, Livonskem in Estonskem obenem nacionalno nasprotje, Z odpravo tlake in vpeljavo proste selitve je plemstvo na Kuronskem, Livonskem in Estonskem izgubilo ne le velik de! svojih socialnih predpravic, ampak tudi svojo nacionalno prcdpravico v deželi. S tem, da se je nastopila pot k demokraciji, je bilo odločeno o politični usodi nemštva na Kuronskem, Livonskem In Estonskem. Draineča se demokracija v teh deželan (Konec na 8. strsni.) 2 P R O L K T A H E C Slovensko republieansko združenje. SEDEŽ V CHICAGO ILL, J IZVR&EVALNI ODBOR: Frank Bostič, Filip Godira, Martin V. Konda, Ki bin Kristan, Frank Kerže, Anton J. Terbovec, Jože Zavertnik. NADZORNI ODBOR. Matt. Petrovich, Ludvik Benedik, Frank Veranič. CENTRALNI ODBOR. John Ermene, Joseph Frit*, Joseph Ivanetič, J. Judnič, Ivan A. Kaker, Anton Motz, Frank Mravlja, Jacob Muha, Zvonko Novak, K. H. Po-gledič, Matt Pogorele, John Rezel, Joseph Steblaj, Frank &avs, Frank IJdovič, Charlie Vesel, Andrew Vidrich, Stefan Za brie, Leo Zakrajšek, Anton Zloga r. (Opomba. Zastopniki organizacij in listov, ki se doslej se niso priglasili, post^iejo člani centralnega odbora, čim se pravilno prijavijo in izjavijo, da se strinjajo s temeljnimi načeli S. R. Z. — Naslov za pisma in denarne pošiljatve je sledeči: Anton J. Terbovec, P. O. B. No. 1 ,Cicero, 111.) Rojaki in rojakinje I Pridite vsi na ta shod. Pokažite, da se tudi v resnici brigate za usodo svojih bratov. Lahko rečem, da takega slovenskega shoda fte ni bilo na Kly, kot bo ta. Pridite, da se kaj poučite, ker to bo v vašo lastno korist. Povabljeni so tudi oni rojaki in rojakinje z Wlntona in Seetiou ¡10, da se shoda udeleže. • Kličem vam: v boj za republikanske prinripel Pozdrav F. G. Vider, lokalni pred. IZVLEČEK ZAPISNIKA XIII. SEJE IZVRÔE VALNEOA ODBORA S. R. Z. 21. MAROA 1918. Detroit, Mich. Tukajšnji lokalni odbor Slov. Rep. Združe nja priredi v soboto, 6. aprila ob 8. sveder JAVEN LJUDSKI SHOD :— z dnevnim redom: 'JUGOSLOVANSKO VPRAŠANJE IN SLO VENSKO REPUBLIČANSKO ZDRUŽENJE Poročevalec Ktbin Kristan iz Chicage. Vse rojake v Detroitu opozarjamo na ta shod in obenem prosimo vse slovenske organizacije, naj na ta večer ne prirejajo veselic i. t. d. Vse podrobnejše objavimo pravočasno. Lokalni odbor. it Ely, Minn. Rojaki! Jugoslovani sploh! Kljub temu, da smo takorekoč na koncu sveta, kjer se konča železniška proga, in kje rimajo solčni žarki že precej omejeno moč in vlada skoro trajno zima, se je vseeno v naših sivih vnelr. jskra narodnega ¿u-stva, ki že dobiva podobo ognja. Tudi in i eliški Slovenci smo stopili v vrste tistih, ki delujejo na to, da postane slovenska zemlja prosta in svobodna, da se otrese tuje nadvlade, kakor tudi vsake dinastije. Ker se pa še vedno dobe rojaki, kateri ne umejo popolnoma akcije S; R. Z. ter njenega namena, jim prav toplo priporočam, da se udeleže javnega shoda, katerega priredi tukajšnja lokalna organizacija S. R. Z. dne. 14. aprila t finskem "Opera House". Na ta shod so povabljeni razni slovenski govorniki; kot glavni govornik shoda pa bo Mr. Tt. Krže iz Chieaga, mož, ki yi je priboril že lepe uspehe na polju dela za S. R. Z. Začetek seje ob osmih zvečer. Predseduje br. Zavertnik. Prečita se zapiwnik prejšnje seje in se sprejme. Brat tajnik predloži račune za tisk Slovenian Review, znamke itd., ki se odobre. Nato čita pismo iz Washingtona, ki se vzame na znanje. Leposlovni mesečnik "Slovenska Družina" se priglaša kot glasilo S, R. Z. in imenuje zastopnika Mr. Zvonko Novaka. Se vzame na znanje. Tajnik krajevne organizacije S. R. Z. v Milwaukee, Wis., priporoča, da bi se nabavili nabiralniki za S. R. Z. in porazdelili med lokalne organizacije. Sklenjeno, da se br. tdjnik informira glede cen takih nabiralnikov in poroča na prihodnji seji. Miss Josephine Kraus, tajnica Slov. Del. Sokola "Chicago" poroča, da je bil za zastopnika Sokola v centralni odbor S. R. Z. izvoljen l»r. Charlie Vesel mesto odstopivšega J. Kušarja. Se vzame na znanje. Brat Kerže poroča o shodu v La Sal le, lil ., katerega je pa zaradi nerodne zveze zamudil. Shod je bil ravno končan, ko je prišel tja. Sklican je bil nato takoj drugi shod, ki je bil za on-dotne razmere dobro obiskan. Sprejeta je bila primerna resolucija in organiziral se je krajevni odbor S. R. Z. Brat Kristan poroča o shodu v Milwaukee, Wis., ki je bil tako dobro obiskan, kot menda Se noben slovenski shod v omenjenem mestu. Kot zanimivost omeni, da se je po njegovem govoru oglasil k besedi krajevni tajnik Srbske Narodne Obrane in izjavil, da se popolnoma strinja z idejami Slov. Repub. Združenja. — Dalje poroča o shtdu v Sheboygan, Wis. dne 3. marca, ki je bil zelo dobro obiskan. Zatrdilo se mu je, da so bili navzoči akoro vsi ondotni Slovenci. Nasprotovala sta samo dva Slovenca in neki Hrvat, ki so stavljali vprašanja bolj v obliki zabavljic. Preči-tala se je resolucija in ko je predsednik vprašal, če je kdo proti resoluciji, se nihče, oglasil. Nasprotniki so si mnogo prizadeli, da bi shod preprečili, kar se jim pa ni posrečilo.. so celo k «tis triktnemu attorneyu in ga prosili, naj ahod prepove. Mož pa jim je pojasnil, da v svobodni Ame-niki nikakor ne gre uporabljati taktiko žandarske Avstrije. — Shcd v Presto, Pa. je pokazal, da j« zapadna Pennsylvania absolutno trdna za S. R. Z. Dela se živo in vsestransko. Zainteresirali so za naše gibanje tudi zastopnike v kongresu in državni postavodaji in lokalne liste. — Dne 6. aprila pojde na shod v Detroit, Mich. Brat Godina poroča, da je bil na sestanku v 1 Kenosha, Wis. Tam je le eno slovensko društvo in Avstrija je kotel, v katerem neprenehoma vre in človeku se zdi, da bi moralo vsak trenotek prekipeti. Ali kar visi ves čas v zraku in bi navidezno zdajzdaj moralo pasti, ostaja vendar v zraku in nit se ne utrga. Zopet enkrat je treba priporočati veliko previdnost glede na vse vesti, ki se tičejo Avstrije; z rokami se namreč lahko dotipa, da igra pri teh poročilih* pogost oma fantazija veliko večjo vloKo od resničnih dejstev; in namesto "fantazija" bi včasi brez skrbi naravnost rekli laž. Med vesti, ki jih je treba petkrat obrniti, preden verjanje človek polovico, spadajo tudi tiste, ki prihajajo iz poluradnih srbskih virov. Med žurnalisti, ki sjužijo srbski vladi, mora biti nekoliko popolnoma brezvestnih kreatur, ki si mirno izmišljajo senzacije, da bi s tem pokazali vladi, kako da so potrebni. Temu se prav nič ne čudimo. Belgrad je bil že pred vojno cilj vsakovrstnih nezrelih klati-vitezev iz slovenskih in hrvaških krajev, ki so se v Srbiji lagali, da se je vse kadilo. Po njihovih sleparskih opisih so morali Srbi misliti, da je v Avstriji res vse za revolucijo pripravljeno, da je na tihem že organizirana revolucija, da bo kar na signal vse letelo v zrak i. t. d. Seveda je bilo to vse infamno zlagano; ampak Srbiji je ves ta ivindl prinesel silno razočaranje, kajti ko se je pričela vojna, so bili Srbi popolnoma prepričani o revoluciji v jugoslovanskih deželah. Potem so šele spoznali, da ni bila organizirana nobena revolucija, pač pa avstrijsko krvništvo. Zdi se, da opravljajo, srbsko žurnalistično službo tudi zdaj taki ljudje. Vsak Čas prihaja iz teh virov kakšna vest o revoluciji, ki da je izbruhnila zdaj v Bosni, zdaj v Zagrebu, pa zopet kje na Slovenskem — čez nekaj časa pa vse utihne, in le če človek prav pazno zasleduje, spozna, da sploh nič ni bilo res. Kakšen namen naj imajo take brezvestne črčka-rije T Ako je revolucija v Avstriji tako gotova, zaprisežena reč, kakor čvekajo prodani žurnalistič-• ni hlapčoni, tedaj bi v božjem imenu lahko prepustili vso habsburško monarhijo, sami sebi. Njeni narodi bodo že z njo obračunali; čemu bi se še zunanji svet trudil, da bi podrl podrtijo? Resnica je popolnoma drugačna. * Seveda ni nobenega dvoma, da bi Sla Avstrija jutri v franže, če bi mogli narodi tako odločati, kakor bi radi. Seveda bi bila v Avstriji že davno izbruhnila revolucija, če bi bila mogoča. Ampak - prav tem grmu tiči zajec. Za. revolucijo ne zadostuje volja, temveč je treba moči. Znamenj, da vre v Avstriji, je dovolj. V par- pi vsi člani pristopili S. R. Z: Obljubili so zainteresirati za stvar tudi oudotne Srbe in Hrvate. Brat Kerže poroča, da pojde na shod v Sy-g&n, Pa. Dalje poroda, da so nm pisali is Kly, Minn. o ustanovitvi krajevne organizacije S. R. U ki šteje že nad 60 članov. Nabrali so tudi precejšnjo vsoto in Žele govornika za shod, ki ga prire-de enkrat v aprilu. Sklenjeno je bilo, da morajo biti rokopisi za prihodnjo izdajo Slovenian Review v rokah tajnika do 1. maja in da se v dotični izdaji priobči znana krfska deklaracija V celoti s primernim komentarjem. Dalje je bilo sklenjentf, da se izda mala broiuriea s krfsko deklaracijo in poljudnim pojasnilom v slovenščini, da naši ljubeznivi nasprotniki ne bodo mogli mešati rojakov z zavijanjem posameznih točk deklaracije,. Brat Kristan se pritožuje, da je prišel par-krat v zelo nerodno situacijo, ker je neki lWt, ki je glasilo S. R. Z., priobčil uredniški članek,'pisan v direktnem nasprotju z idejo jugoslovanske federativne republike. Navzoči zastopnik dotične-ga lista pojasni, da se ne strinja z dotičnim člankom in da je prišel v list brez njegove vednosti po lahkomisljenosti mladega urednika in da se to ne bo več zgodilo. Tajniku se naroči, da naj se obrne na zvezni zakladniški department v Washington za vse potrebne informacije glede tretjega vojnega posojila. Naše t mino prepričanje je, da mora biti poražen avstrijsko-nemski militarizem, če hočemo, da zavlada na svetu demokracija in da se dosežejo cilji Slov. Repub. Združenja. Naši govorniki bodo' torej na shodih po različnih naselbinah ši-rom Amerike propagirali poleg naših idej tudi tretje vojno posojilo Zedinjenih držav. Končno sklene izvrševalni odbor predlagati k pravilom dodatek, da imajo pravico poslati lia prihodnjo konvencijo S. R. Z. po dva zastopnika tudi krajevne organizacije in sicer pod pogojem, da stroške pokrijejo same. Konvencija naj bi se preložila za en mesec, to je na 13., 14. in eventu-elno 15. septembra. Na ta način se bo z idejami in delom S. R. Z. lahko seznanil marsikak delegat S. N. P. J., ki bo potoval skozi Chicago v Springfield, 111. na konvencijo S. N. P. J., ki se prične 16. septembra. Naši stvari lahko to mnogo koristi. Bratu tajniku se naroČi, da razpošlje tozadevne glasovnice vsem članom nadzornega in centralnega odbora S. R. Z. — Seja zaključena ob enajstih zvečer. Anton J. Terbovec, tajnik. S. R. Z. V ZAPADNI PENNSYLVANIJI. Lawrence, Pa. Agitadja za. naš sh Bedna armada je vzeia delavce in kmete od produktivnega de la in jih držala pet let v vojašnicah, kjer jih je učila, kako morajo moriti avojc brate delavce in kmete. Proletariat je to armado nove, resnično nove Rusije. ampak tudi jia nje energično obrambo. Zlasti Trockijeva dejanja v tem oziru so nedvomno. Kdor ceni novo Rusijo, mota tudi priznati, da jc treba storiti vse, kar ji more svojčas olajšati to obrambo, ki bo tako gotovo potrebna, kukor jc ovce treba varovati pred volkom. vse strani. A Ljcti in Esti odklanjajo z nedvomno hvaležnostjo to kulturo, kakor jo je odklonila Belgija in Poljska. Lje*i in Esti, ki niso divjaki, zahtevajo celo nadaljno zvezo z "barbarično" Rusijo! Srce mora boleti kajzerja, če sliši take neverjetne besede. Pa se ne da pomagati! Demokracija je nagnjena k demokraciji in nihče noče pikelhavbe priznati za simbol demokracije. Danes je Kuronsko, Livonsko in Estonsko pod kajzerjevo peto. Prusko tolovajatvo odpravlja v teh deželah vse institucije, ki jih je porodila revolucija in vrača roparskim baronom fevdalne predpravice. Kajzer pošilja svojega brata tja, da bi bogolična hohenzollernska familija napravila "nemško razpoloženje" v deželi, a vsakdo ve, da ne pričakuje nemških "simpatij" od lepih oči princa Henricha, temveč od nemških bajonetov. Toda šc ni konec vseh dni. Tudi bajoneti, ki groze danes vsaki svobodi in ustvarjajo "ljudako voljo" po volji hohenzollernskega rokovnjaitva, bc še lahko skrhajo. "Svaka sila do vremena." — — Nihče ne ve danes, kako dolgo bo še trajala kriza demokracije; ampak čim več časa bo treba, tem. strašnejii bo obračun. Nekdaj se je lahko reklo: "Kadar se umakne nemški militarizem za svoje meje, si Nemci lahko urede svojo domačijo po svoji volji in če so zatelebani v kajzerstvo, si lahko nastavijo še kakšnega oberkajzerja." Zdaj postaja jasneje in jasneje, da tiči v nemški avto-k raciji avtokratična nevarnost za ves svet. Kar grozi vjemu svetu, o tem ne morejo odločati sami Nemci brez ostalega sveta. Demokracija ne more prenašati kajzerstva. Zdaj ni več dovolj, da se zapodi kajzerstvo nazaj za Reno, ampak izginiti mora. IiC tedaj more svet biti varen za demokracijo. Ljeti in Esti niso edini, ki čutijo to. Prišel bo čas, ko spozna to demokracija vsega sveta. In kadar se to zgodi, odklenka kajzerstvu za vse čase. Tedaj bo znala demokracija tudi poskrbeti, da se ne vrne nikdar več. VPRAŠANJE RUSIJE. Mnogo razumnih ljudi iz krogov buržvazijc prihaja boljševikom na pomoč pri organizaciji nove Rusije. Ta pomoč je nedvomno potrebna, ker bi delavfikemn in vojaškemu svetu sicer primanj-kavalo inteligentnih moči. Ampak v tem je tudi dokaz moč socialistične ideje ,ki lahko napravi iz nasprotnikov pristaše, čim sc v praksi pokažejo njene odlične lastnosti. Na tihem, ampak čisto doslčdnosc vrši sporazumevanje med Ameriko in Rusijo. Čim iskrenej-Se nastane to razmerje, tem bolje bo za narod v obeh deželah. Zdi se, da se kajzerjevci bolj boje premagane revolucionarne Rtmije, negb so «e bali .zmagovite carske. In v tem oziru imajo menda prav. Kajzer osrečuje ves svet, a ves svet odklsnja "srečo," ki mu jo namenja njegovo "veličanstvo." Med afrobodo, ki jo ponttja Herr Wilhelm von Hohenzollern, in svobodo, ki jo zahtevajo narodi, mora biti vendar košček razlike, in rdi se, da je ta košček zelo velik. Cesar, ki se smatra za nekakšnega začasno na zemljo postavljenega nebeščana, nosi kulturo na (Konec z 2. strani.) se more revolucionarna Rusija šc dvigniti in razvijati socialistično prakso. Vse, kar jc na svetu resnično demokratičnega, spoznava, kako važno je vprašanje Rimijc. Vse, kar je Rusija doslej pretrpela — in bili so aami križa vi poti — je pretrpela za demokracijo. Vprašanje Rusije je faktično vprašanje demokracije vsega sveta. In ta demokracija ni le dolžna pomagati Rusiji iz hvaležnosti, ampak tudi v svojem lastnem interesu. Če se govori o pomoči za Rusijo, jc pa to prazna fraza, čc se obenem ne mjs-li na boj zoper Nemčijo. Ne le rtisko, ampak vsako demokracijo je le tedaj mogoče rešiti, če so zlomi meč nemške avtokracije. To je prepričanje nemške socialistične manjšine; tako sodijo socialisti v zavezniških deželah; na ta boj misli Trockij; in Debs, ki želi, da se Rusija upre nemškemu despoti zmit, mora priti do zaključka, da lic pomagajo Rusiji naše pobožne želje, ampak le naša moč. , Vpričo vsega tega popolnoma jasnega položaja nc more Mil naloga socializma nikjer, pa tudi v Ameriki ne, da sc zahteva odpoklic čet iz Evrope, kar ne more imeti nobene druge posledice, kakor omogočiti kajzerjevo zmago, ampak razumno sodelovanje v boju zoper najnevarnejšo avtokracijo in v zvezi s tem skrb, da ostane to res boj demokracije za demokracijo in da ai pridobi socializem pri tem s pozitivnim delom vpliv, ki ga ne more pridobiti na noben dru* način. 3 ROLETAREC ust za tntfrkhii: delavskega ljudstva. IZHAJA VSAKI TOREK. Lastnik in iidnjataij: — ►vaaska delavska liskoina iTtiba ir (faleage, Illinois. una: Za Ameriko $2.00 za celo 11.00 za pol leta. Za Evrono celo leto, $1.26 za pol leta. po dogovoru. Pri spremembi bivahiéa je poleg novega naznaniti tudi stari naslov. Glasilo tlovMtk« arauluclj* Ju «mL — »oci«ii»ti¿n« ivtit v Ameriki. — Vse pritožbe glede nerednega poiilja-aja lista in drugih nerodnosti, je pošiljati predsedniku družbe Pr. Udovich, 1844 So. Racine Ave., dii«.aKo, III. Politična naloga zavednega delavstva. PROLETARIAN Ov»«J mud published «very Tuesday by Stoth Slavic Uferkmeifs Pub. Co., _ Chicago, Illinois. Subscription rates: United States and Canada. $2.00 a yenr, $1.00 for half K. Foreign countries $2.50 a year, 5 for half yeur. -:- -:- -:- it ■ ---—____;____ Advertising rates on agreement. NASLOV (ADDRESS): "PROLETAREC" W. 31. STREET, CHICAGO. ILLINOIS Kdino drevo spoznanja je bilo v paradižu prepovedano človeku tako pravi sveto pismo. Tisti, je pi-sal to poglavje, najbržc ni čutil, kako silno je samega sebe V Ameriki imamo v jeseni vo lit ve. Za misleče delavec v tej deželi je tO najvažnejši dogodek te kočega leta, kajti pri volitvah doseže boj interesov svoj vrhunec. Kakor zastavljajo nasprotniki ob tej priliki vse modi, da zmagajo, tako morajo tudi delavci napeti vse aile, da dosežejo največji mogoči uspeh. Novembra se dovrši odločilni boj. Čas se skrajša, in vsakomur mora priti do zavesti, da hiti Čim-dalje bolj. Iz tega pa sledi, da je treba povsod, kjer se še ni zgodilo, z vso resnostjo pričeti delo in da se ne sme zamuditi noben dan. Hilo bi skoraj odveč dokazovati ,da je za Slovenca v Ameriki ne-zmiselno glasovati za katerokoli izmed meščanskih strank, pa naj gre za takozvani stari stranki, rc-publieansko in demokratično, ali pa za katero tistih, ki se predstavljajo ljudstvu kot nove izveliče-valke, pa imajo ves svoj program v eni sami točki kakor n. pr. pro-hibistična, ki se vede tako, kakor da bi se ves avet sukal okrog "štajna" pive in Steklenice ja-bolcnika, kakor da bi se s pijančevanjem sli pa abstinenco reše-vala vsa vprašanja tega sveta. Slovensko.ljudstvo v Ameriki bil po sobcli. Vse, kar ium človek, je po na-j je delavsko. Par trgovcev, duhov-uku svetega pisma dobil od Boga. nikov in drugih, ki ne spadajo na-Scveda tudi razum. Ker ne stoji! ravnost med ročne delavce, ne stene krščanstvo, ne Židovstvo, iz! je toliko, da bi mogli dajati rano- katerega se je razvilo, na stališču materijalizma, ampak podcenjuje materijo, torej tudi telo, more biti po njegovih nazorih le duh ti žini našega naroda drugačen, ne-delavski značaj. Tudi oni so skoraj brezizjemno odvisni od delavstva in ne morejo najti nobenega sli faktor, ki daje razum. Duh je pametnega razloga, zakaj naj ue pa — zopet po nauku svetem postavijo zoper delavstvo, pisma — naravnost božanskega! Delavska množica, naj prihaja isvpra. Saj ga je Bog sam vdih jed Save ali Kolpe, od Mure ali nil Adamu. Vse duševno delo pa Drave, ima svoje življenskc inte-služi spozna vanju.,Če je Bog dal človeku duha, mu ga je mogel da ti le zato, da ga rabi, torej da spoznava. Kako naj se to spravi v sklad, da je tisti Bog, ki je dni človeku duha za spoznavanje, ob enem človeku prepovedal spoznavanje? rese sedaj v tej deželi. Vprašanje, ki vpliva na njih položaj bolj od vsakega drugega, je to, kakšen bo v tej deželi politični sistem, kakšna bo vlada, kakšno bo ljudsko zastopstvo. Po zakonih Zedi-njenih držav se bomo morali ravnati; zato nam tudi ne more biti vseeno, kakšni bodo ti zakoni; zato nas mora tudi aanimati, kdo bo delal in. kdo bo kontroliral te zakone. V deželah, kjer Žive različne narodnosti, med katerimi ho gospodarska in politična nasprotja kakor n. pr. v Avstriji, se pravi značaj političnih bojev luhko ska li, in kdor ne sega prav na dno, lahko misli, da so narodni boji glavni, c d ločujoči politični boji. V Ameriki, kjer je politiČni narod enoten, dočim so jezikovne skupine enakopravne, tuko da ni za narodnostne boje prostora v državi, se veliko bržc spozna, da je pravo politično nasprotje gospodarskega, razrednega značaja. Na Kranjskem in štajerskem so lahko dejali: Nemci goKpodujejo! Nemec je deželni predsednik; Nemec je predsednik deželnega sodišču; Ncinec je policijski ravnatelj; nemščina je uradni jezik. Zatiran si, ker si Slovenec. Ker je bilo v vsem teni večali-manj resnice, je marsikatero oko obtičalo na tem narodnem nasprotju, pa ni spoznalo, da »e nacionalna solidarnost in nacionalni kontrasti nehajo tam, kjer s*< pa-jo razredna nasprotja na plan. Nemški in slovenski železničar, slovenski in nemški rudar, krojač, kovač, tovarniški delavce sta kapitalistično izkoriščana in zatirana. Ali ker je slovenski proletaree videl nemške predsednike, ravna- Zločin in družabni red. telje, nadzornike, ni preko tega prišel do spoznanja razrednih nasprotij. V Ameriki je položaj jsunejši. Tukaj spozna delavec lahko v prav kratkem čusu, da nima kapitalizem nobene narodnosti in tudi delavca ne Vprašuje za narodnost, ampak se zanima le za najboljše prilike izkoriščanja. Tu ne gre za to, kdo je Slovenec, Finev, Amerikanec ali črnec, ampak kdo je nuj ponižne jši in najpotrpežlji-vejši, kdo Ima naj k repke jše mišice in kdo prodaja njih delo najceneje. Povsod, kjer je razvit kapitalizem, vlada razredno nasprotje. Ali v Ameriki ga je lože opaziti, in spoznati, kakor v mnogih drugih deželah. Tudi Slovenec se tukaj lahko prepriča, da je kapitalizem njegov gospodar, njegov iz korifičevalec in njegov zatiralec. In če je tako, tedaj mora biti delavčeva politika razredna, pro-tikapitalLstiena, ne le' v tem zmi-slu, da se bojuje s trusti in kor-poraeijami, ampak da se bori za odstranitev kapitalističnega sistema. Kesitev izpod kapitalističnega jarma se ne doseže s posamezno stavko ali pa zosamljeno reformo. Vse pridobitve v okvirju kapitalistične države imajo le to vrednost, da drže delavca nad vodo in preprečijo njegov popolni pogin. To pa še ni nikakršna rešitev. Vprašanje plače n. pr.,. ki .se tud; v kapitalistični družbi lahko re-gulira, nima samo ob sebi nobene odločilne moči, kajti povišana mezda izgubi takoj svojo vrednost, čim se podraže življcnska sredstva. In ker imajo kapitalisti moč, da regulirajo tudi cene živil, obleke, stanovanj, to se pravi, da lahko delajo draginjo in odvzamejo delavcem pri prodaji pro duktov, kar so jiiu dal? pri produkciji kot plačo, ostane odvisnost delavcev od kapitalizma ne izpremenjena, dokler ostane kapitalistični sistem. Osvoboditev delavstva je le mogoča z odstranitvijo kapitalističnega sutema in z organizacijo družubne produkcije. To se imenuje socializem. To inora biti cilj delavcev sploh, tudi cilj slovenskih delavcev, ker je njih odvisnost od kapitalizma enaka odvis nosti vseh drugih delavccv. Slovenski narod v Ameriki se po pravici lahko imenuje delavski narod. Njegovo politično in gospodarsko stremljenje mora biti delavsko. In če spoznavamo, da je rešitev delavwtva le v socializmu, prihajamo neizogibno do zaključka, da- mora biti slovenska politika v Ameriki socialistična. Marsikdo priznava to, pa ga vendar ni s štirimi voli spraviti v socialistično stranko. Nekateri so po svojem značaju tako uesoeial-ni, da jim je vsafka organizacija zoprna kakor hudiču kadilo. Drugi mislijo, da je vseeno, če so organizirani ali pa ne. S prvimi je težko kaj početi; oni so coklja napredka in ga bodo najbrže tako dolgo ovirali, dokler ne izumro. Druge bi bilo morda pridobiti sa organizacijo, če bi si le dali dopovedati, da ni vseeno, ali so v stranki ali ne. Človek bi dejal, da ni težko spoznati potrebo organizacije, in težko razume psihologijo ljudi, ki mislijo, da zadostuje, če nosijo "socialistično mišljenje", v glavi. To bi bilo nekaj, če bi bila človeška družba individualistična, če bi mogla biti taka in če ne bi bilo treba boja. Ali družba je družba; v njej stoje skupni interesi nad posameznimi — Če hočemo ali če nočemo. Teoretično lahko tajimo skupne interese, ali čim bolj jih preziramo, tembolj nas praktično tepo. Zato je anarhistični indivi-dualizem, ki se postavlja nad organizacijo, kljub aktivnosti in požrtvovalnosti posameznikov tako neploden, da ni dosegel še niti najmanjšega uspeha, ki bi kaj veljal za splošnost ip pomaknil napredek kaj dalje. Ako imamo cilje in jih hočemo doseči, pa nam nasprotni razred brani, ker hoče ohraniti sedanje, njemu ugodne razmere, tedaj ne more odločiti nič druzega kakor boj. A za boj je treba organizacije, kar je že vsak načrt brez organizacije nemogoč. Tisoč bojevnikov, od katerih atakira, parira, manevrira, napreduje in odskoku-je vsak na svojo pest, ne bo nič opravilo proti stotini, ki imajo c-notno voljo, skupen načrt in koncentrirano moč, to uc pravi, ki imajo dobro organizacijo. Socializem v bodočnosti bo mir; socializem v sedanjosti je boj. Za utpeh tega boja je v prvi vrsti potrebna organizacija, in kdor se ji nc pridruži, ni le brez cene za boj, ampak jo naravnost ovira. Tudi za novembrske volitve je najvažnejše delo, da izpopolnimo svojo organizacijo. Vsak sodrug inora pomagati v tej agitaciji za pridobivanje novih članov in ustvarjanje novih klubov. Če je organizacija dobra, je tudi uspeli gotov. Na gotovi stopnji razvoja jh> -kapitalizem ueizogibeu. Pet HPM" ne more ta stopnji liti se ji ni mogoče. Ampiik i> vekovečiti se ne more ta stopnja kakor nobena druga ne. Za vsako obliko, ki jo ustvari družabni razvoj, je le dvoje mo-geče: Ali porodi iz sebe nekaj mlajšega in popolnejšega, pa živi v tem novem tako, kakor žive starši v svojih otrocih, ali pa klavrno pogine brez sledu. Pogled na barbarska plemena raznih čaaov in krajev osvetljuje to. Nekateri rodovi se civilizira-jo^njih barbarstvo pogine, am -pa k sami žive v civilizaciji dalje. Drugi, ki nimajo sposobnosti za civilizacijo, se nekaj časa vlačijo v svojem barbarstvu, potem pa začno izumirati, dokler ne poginejo popolnoma. Kapitalisti ne zaničujejo dela. Saj vedo, da izvirajo njih profiti iz dela, tudi če ne marajo tega glasno priznati. Kar zaničujejo, so delavci. To se bo pa tudi nadalje godilo, dokler še bodo de -lovci sami zaničevali, oziroma dokler se bodo smatrali za nižja bitja. Nihče ne more biti spoštovan, če sc sam ne spoštuje. Za to je pa potrebno, da pozna Človek svojo vrednost. Delavčevo vrednost določa vrednost njegovega dela. Ako jo delavec prav spozna, mora izginiti suženjski duh iz njega.' Tat ne speštuje privatne last -nine, dokler ni njegova. Kadar jo ukrade, mu pa takoj postane "sveta" in nikakor nc prizno drugemu tatu pravice, da mu jo sme ukrasti. Nazodnjastvo ni le v teni, če sc kdo trudi, da bi porinil današnji dan nazaj v včerajšnjega, ampak tudi v tem, če bi kdo rad za -branil, da pride po današnjem dnevu jutršnji. Pri volitvah sc polagajo temelj ni kamni za bodočnost. Zidarji, ki so polagali slab fundament, sc ne bodo smeli čuditi, čc bo hiša slab«. Vsi vemo, da imajo delavci še veliko bojev pred sabo. Zmagati morajo, in zato jih ne smejo v -plašiti neuspehi pred ciljem. To-««e je tr«»ba pripravljati ra nove boje. Vsi pošteni ljudje sovražijo vrženi zločin in bi ga radi iztrebili. Tudi med zločinci samimi je dosti takih, ki ga sovražijo. Kakorkoli i sc bo to komu zdelo absurdno, se ;vendar upamo trditi, da so tudi med zločinci pošteni ljudje. Kaj H kdor se je kdaj spot al nil ob j človeške zakorie, še ni treba, da bi bil lump. Se veliko manje pa sc more soditi po tem, kdo da jc prišel v roke človeški pravici. Veliko. zločinov se zgodi, ki jih sploh ni mogoče kaznovati, ker znajo največji hudodelci tako spretno koraVati mimo zakonov in med paragrafi, da jim ne pride noben sodnik do živega. Če bi se kaznovala vsa hudodelstva, bi moral marsikateri mi-ljonar sedeti za. mrežo. Ali človeška justica dobi najlože malega grešnika v pest, ki je v bedi zadel ob kakšen paragraf, pa nima moči in sredstev, da bi ušel modernim Evrinijam, maščeval-kam v podobi biričev, policistov, državnih pravdnikov in sodnikov. Ali — zločin sovražimo. Če bi sc ga mogli rešiti! Naša družba poizkuša vsakovrstna sredstva,'da bi ga odpravila. Glavarji ehicaške policije zahtevajo se dvatisoč policistov in mislijo, da bi se miljonsko mesto potem iznebilo hudodelstva. Ljudska izobrazba se trudi, da bi vzgojila poštene ljudi. Justieu eksperimentira na vse načine; kazen naj poboljša, mladinska sodišča noj rešujejo mladeniče, dokler niso še zreli hudodelci. Salvation Army in Ameriški prostovoljci delajo na svoj način. Kakšen jc uspeh t Skoraj nikakršen ne. Mogoče, da sc tu ali tam obvaruje posameznik. V celoti ni zločinov manj, ampak množe se, in sicer največ po mestih, kjer se zbirajo velike množice. . Kapitalistična družba si pa noče priznati resnice: Zločin je z njo spojen; ona ga ne more odpraviti. Kajti v njenih uredbah so viri zločina. Človek je odvisen od razmer, v katerih živi. Ljudje, ki mislijo, da ga jc mogoče modelirati brez ozira na te razmere, sc kruto motijo. Z naukom in z vzgojo sc lahko marsikaj doseže, ali vpliv razmer se ne more uničiti. Človeku se Ishko sugerirá, da jc stradanje zasluga; ali vss etika ga ne bo mogla ohraniti živega, če strada toliko, da so njegove moči izčrpane. Aparat človeških misli so možgani. Tudi oni so del telesa, pod- fizičnim zakonom. Hrani- Konfiskacija premoženja. "Kako btfdo socialisti ustano-ti se morajo kakor srce, roka, no- vili -svojo državo? Kako bodo ga. Stradanje jih oslabi. Ob pre- praktično udejstvili svoj sistem? velikem naporu in pomanjkanju Vsa producijska in prometna počitka opešajo. Vsakovrstno zastrupi jen je jini jemlje moč. sredstva, ki so sedaj v privatnih ro^ah, hočejo spraviti v narodno Iz oslabljenih možganov nc las(t. To se pravi ekspropriirati, morejo prihajati zdrave in krep-ilwri^iscirati. Kako bodo to ato ke misli. Odporna sila zoper zlo- J rib* To jc nemogoče V' čin, zoper izkušnjavo, izgine, vej Dn, onemu, komur je datle* je aparat razuma izčrpan. včeraj in morda še lani vsa zgo- To se pa redno godi v kapitali- doVina, komur je jutri in pojutrš-stični družbi, in v času krize po- njem vsa bodočnost, komur jc staja to epidemično. 1 njegova fara ves svet, j% vse ne- Nekoliko miljonov brczposel-' mogoče razun tega, kar jc danes nih ljudi je včasi v Ameriki. Na tančno število ni bilo v zadnji veliki krizi . znano, ali primerjanje z drugimi leti navaja ogromno, strašno število in ceni brezposelne iz leta 1914—15 na osem miljonov. To je toliko, kolikor cel narod in ne najmanjši. Kako se proživ lja ta armada? Zelo, zelo majhen del jih je, ki so si toliko prihranili, da se vsaj siromašno prebijejo. Tudi organiziranih, ki dobivajo nekoliko podpore od svojih unij, je razmeroma malo. Kredit je za brezposelnega težko vprašanje. Kako naj dobi kredita na tisoče ljudi, ki so delali kdo ve kje, pa prihajajo čez zimo neznani v New York ali v Chicogi? Večina jih je, o katerih nihče natančno ne ve, kako se prehra: nijo. In kako bi moglo biti drugače, kakor da pade marsikdo med njimi v izkušnjavo, katere nc more premagati? Marsikdo ne greši niti zato, da bi se enkrat najedel, ampak ker upa, da dobi kot tat državno streho in držav no hrano, katere si ne niorc prislužiti s poštenim delom. V času velike krize je izkušnjavo največja. Popolnoma pa ne izgine v kapitalistični družbi ni kdor. Tu ali tam je v njej ved no beda, in kjer jc beda, tain je zločin. Druga zapeljivost, ki ima svoje korenine v kapitalističnem redu, je to: Z denarjem lahko dosežeš skoraj vse. Brez denarja si ničlo. V Ameriki že cenijo človek« po premoženju. "Vreden je deset miljonov'*, sc pravi v rej deželi. Delavnost, znanje, umetnost ne šteje niescda izrečena, pa je že ne le mogoče, ampak ce lo uresničeno.. In zdaj lahko zi jas — od neumnosti nli pa od presenečenja. "Namesto okrog južne Amerike, se bodo ladje vozile kar skozi srednjo Ameriko iz Atlantskega v Tihi ocean in narobe!" — "To ni-mogoče!" "Iz New Yorka v San Francis co, čez ves ameriški kontinent bol lahko telefoniral, popolnoma raz -ločno." — "To ni mogoče!" "Po zraku boš lahko letal in krmaril, kakor da čolnariš po vodi." — "To ni mogoče!" In že je mogoče, da mečejo bombe iz zraka, mogoče, da nastajajo konflikti zaradi panam -skega prekopa, mogoče, da se skrije čoln pod morje in torpedi-ro velikansko ladjo, mogoče je sto in tisoč in stotisoe reči, ki so bile vse nekdaj nemogoče. Tudi konfiskacija lastnine je nemogoča. V avstrijskih časopisih pa je bilo pred časom citati sledečo vest: • "Sarajevski uradni list pri -občuje naredbo, ki določa, da ' jc konflecirati premoŽenje vatli bosanskih deželanov, ki so pobegnili v Srbijo. Premoženje zapade deželnemu erorju." Vlada, ki to določo, je gotovo prepričana, da jc mogoče, kar u-kazuje. Konfiskacija, ki jo predpisuje sarajevska naredba, je gotovo podobna ropu kakor jajce jajcu, čeprav je cesarska in kraljevsko. Nekateri Bosanci so pobegnili v Srbijo, odkar je izbriihnilo vojna. Kdo vc, zakaj? Kdo more reči, da so izvršili kakšen zločin? Kr.j jim je dokazano? Takoj z napovedjo vojne je začela avstrijska vlada po južnih deželah trumoma zapirati ljudi. Hudo je bilo na Slovenskem in Hrvaškem, najhujše je bilo v Bos ni. Verno, da sc jc vršilo to za pirn nje brez obtožbe, Urez dokazov. Zapirali «o se 'osumljenci". Vemo, da so v Ljubljani zaprli več kakor šeststo takih na Gradu Čim bliže bojišču, tem več je bilo "osumljencev". Vemo, da je bila povsod rs z -glase na nagln sodba. Kdor je bil obsojen, je bil še tisti dan obešen, oli pa če mu je bila usoda mila, ustreljen. Trumoma so jih o-bešali in streljoli. Italijanski ča -sopisi so pisali, da je Potiorek go-spodaril v Bosni, kakor da je hotel iztrebiti jugoslovansko pleme. Je li čudo, da so ljudje bežali? Tn Srbiia ju bila najbližja. Kom naj bi drugsm bežali? Zbežali so— to je vse, kar jim jc dokazano. Avstrijski vladi zadostuje to, da konfiscira njihovo premoženje. In nihče nc pravi, da je to nemogoče. Avstrijska vlada dela to izključno v svojem interesu, ne pa v kakšnem višjem interesu. Oropa -nim ljudem ne dn prav nobene odškodnine za to, kar jim vzame. K večjemu, da jih še same obesi ali ust reii, če vrnejo. Socializem hoče ekspripriirati v interesu vse družbe, v interesu tplošnosti. In nikogar noče de -jansko oškodovati. Zakaj bogatini kapitalistične družbe ne bodo v socialistični obsojeni na stradanje, ne na pomanjkanje, ne na zanemarjeno vzgojo in izobrazbo; vse kar more kulturen človek zahtevati od življenja, od kruha do opere, od čevljev do znanosti bodo lahko imeli; samo koristno delo bodo morali opravljati. Gorostasna je razlika med konfiskacijo kapitalistično imperialistične vlade in med ekspropriaci-jo socializma. Prva je navadna totvino, druga je temeljita socialno gospodarsko reforma. Konfiseirati z topovskim namenom jc mogoče. To nam kažejo dejstva. Konfiseirati s poštenim namenom je nemogoče — to nam pravijo kratkovidni ljudje. Zmaga socializma pomeni največji preobrat, ki ga je človeška družba kdaj doživela. Ta pre-obVot se moro izvršiti razumno. Socializem sc ne more zadovoljiti s tem, da uniči oblike kapitalistične družbe in potem ravnodušno gleda, kaj nastane iz razvalin. Socializem moro postaviti na mesto odstranjenega kapitallzmr nekaj boljšega — najboljše, kar je mogoče. Takega velikanskega delo ne morejo izvršiti topi, nevedni ljudje, ki sc dajo slepo voditi kakor čred«. Socializem potrebuje izobraženih, razumnih, mislečih ljudi. Socializem pomeni omiko. Boginjo pravice slikajo z zavezanimi očmi in s tem hočejo označiti neizprosno nepristranost ju -«tice. Ono izvršuje svojo noloiro, nc do bi gledalo, koga se tiče. Pred njenim tribunolom so vsi enaki: Visoki in nizki, bogati in revni. Povoj na očeh boginje se pa lahko tudi drugače razlaga: Za njene sodbe je merodojno, kor do-tipo, ne kar vidi — ker ravno ničesar ne vidi. Biti nasprotnik prohibicije, ne pomeni, do mora človek biti pijanec. Cezarskablaznost. m V» Človek brez samozavc^ je klavrno bitje. Ne le, da izvira iz tega pomaiijkan jc immi noutojnosti iu v zvezi z njim ponižnost, ki *e kaj rada prelevi v servilnost, v hlapčevstvo, vsltd česar ostane njegovo življenje brez dostojanstva, 011 sani pa ža-lohtna figura, ampak njegova eksistenca je tudi brez pravega prida za človeško družbo. Od takega človeka ni pričakovati nobene ideje, nobene iniciative, ki bi mogla le količkaj oploditi polje ljudskega napredka. Človek » preveliko samozavestjo je lahko enako smešen, ali pa postane, če ga je usoda pouta-vila na kakšno važnejše mesto, lahko resnično nevaren. Čim več oblasti počiva v njegovih rokah, tem večja lahko postane njegova nevarnost. Ni dvoma, da je za razvoj pretirane samozavesti največ prilike v vladarskih družinah, ki uživajo čisto izjemno privilegiran položaj v človeški družbi in ki so jim dolge dobe vladanja sugerira-lc misel, da jih je usoda ali božanstvo zaradi njih posebne vzvišenosti izbralo izmed ostalega človeštva in povzdignilo visoko nad vso družbo. Poklic monarha sam izziva domišljavost. Suženjski duh okolice, prilizovali je t ra ban t o v, klečeplazenje Streberjev jo še poveča. Cyrenski filozof Carneades je že dejal, da se pod. dotiko knežjih sinov vse krivi in priklanja kakor trstike, pa jih le konji brezobzirno mečejo s hrbta, in da se vslcd tega ničesar tako temeljito ne liauČe, kakor jahanja. Trdi Montaignc je na redil tako opazko. Konj ne dela razlike med veličanstvom in visočanstvom in med prinčevim slugo, pa se zato ne more prilizovati visokorodnemu fantiču. .Le kdor zna dobro ravnati z vajeti in bedri, njega uboga. Zato ne pomaga na konjskem hrbtu nič stanovska samozavest, ampak jahati se inora znati. Ljudje se v tem oziru razlikujejo od konj. Kot inteligentna bitja pagnnjo socialne razlike in jih vpoštevajo. Če bi bila človeška inteligentnost bolj razvita, bi jih manj vpoštevali. Dokler pa vidi vsak princ pred sabo neprenehoma vpognjene hrbte in sliši samo laskanje, bi moral sam imeti nenavadno visoko duševno kulturo,da ga ne bi to povzdigovanje opajalo kakor premočno vino. Nekatere glave pa to lahko trajno zmede in njih domišljava samozvest postane tedaj prava manija. Monarh se tedaj smatra za bitje povsem druge vrste, nego so ostali ljudje, in včasi doseže tako stopnjo, da si pripisuje pravi božanski značaj. Čimbolj neomejena je vladarjeva moč, tem lože sc razvije taka duševna abnormalnost. Azija je zibelka monarhizma hi despotizma. 'I11 Azija jc tisti kontinent, na katerem se je vla-darstvo najprej zamenjalo z božanstvom, kjer je vzcvetelo prilizovanje in klečeplazenje oprod in sc jc do grozne stopnje razvila okrutnost in krvolo-itvo vladarjev. Toda to, kar imenujemo cezarsko blaznost, je našlo svoj najznačilnejši izraz v starem Rimu v dobi cesarjev, ko so rimske zmage ¡11 osvojitve na Vzhodu pripeljale ne le veliko bogastvo, ampak tudi vsakovrstne orientalne šege v Rim Z njimi se je naselila korupcija, ki daje ti-ranstvu vedno ugodna tla. Če gledamo na cezaisko blaznost kot na pa-tologičen pojav, seveda ne zadostujejo le zunanje razmere. Vsaka bolezen ima svoje fizične vzroke. A tudi za te so v monarhičnih krogih posebno pogoji. Splošno je znano, da sc slabi pleme vsled zakonov v sorodstvu ali«v tesnem krogu. V knežev-skih družinah so pa taki zakoni neizogibni, ker se smejo njih člani le s "nebi enakimi" ženiti in mo-žiti, kar .povzroči sčasoma neizogibno dekadenco. V raznovrstnih mirovnih programih, ki se pojavljajo zdaj na vseh koncih in krajih, sc večinoma blešči med drugimi zahtevami tudi splošno razoroženje. Beseda je sama po sebi tako lepa, da sc ni čuditi čaru, ki ga proizvaja in sugestiji, kateri se lahko podlega. Toda vedno je nesreča, ako se vdaja ljudstvo v političnih rečeh sentimentalnost va^me^to da bi jih presojalo in pretehtalo s hladnim, kritičnim razumom. Tudi najlepše geslo je le tedaj sprejemljivo, če se izkaže, da ni le i-dealno, ampak da ima popolno stvarno vrednost. Splošno razoroženje je tako geslo. Vabljivo, mikavno, kulturno —; ali njegova vrednost je le pogojna. V gotovih razmera^ je uresničenje te zahteve naravna posledica demokracije in socialne varnosti; v drugih razmerah bi bila to le kapitulacija pred največjim razbojnikom. _ Kot točka demokratičnega programa je razoroženje prav tako opravičeno, kakor kot idealna zahteva. Le pozabiti se ne sme, da je treba program demokracije jemati kot celoto in paziti, kako so njegove posamezne točke v zvezi med seboj. Nekatere zahteve lahko veljajo vsak čas; nekatere so pa le tedaj opravičene, če se izpolnijo obenem tudi druge in če se vjemajo z razmerami. Tako je na printer zahteva, da morajo biti povsod, kjer sc opravlja delo, ki postane lahko nevarno zdravju in življenju, čim popolnejše varnostne naprave, vedno enako opravičena. To se more in mora zahtevati v kapitalistični družbi; to bo v socialističnem sistemu seveda enako potrebno. Z razoroženjem je stvar nekoliko drugačna. Vprašanje, ali sc more ta zahteva uresničiti, je <><1 visno od tega, kakšen bo mir v splošnem. Prvi pogoj, da se more razoroženje zahtevati, skleniti in izvesti, je ta, da se ustanovi internacionalna organizacija, ki mora obsegati ves svet, pa naj se imenuje "Zveza narodov'* ali kakorkoli. To zahtevo je z vso potrebno jasnstjo izrekel predseduik Wilson. Ta zahteva se vjemn * načel- Fizično opešanje na slabi odporno silo zoper vsako bolezen, torej tudi zoper duševno. Nekaj podobnega jc pripravilo pot tudi meniji v krogu rimskih cesarjev. Po smrti Julija Cezarja sta se spojili družini Julijcev in Klavdijccv. Obe sta že biH degenerirani in popačeni; napake in slabosti oheb sta se takii združili in potomci so jih podedovali v pomnoženi meri, dokler se niso razvile v pravo blaznost. IV. Caligula je ime, katero je zadelo toliko kletev, kolikor malo katero drugo v rimski zgodo vini. Vladni je od leta 37—41 po K. r„ kot naslednik močnega ccsarja Tiberija. Njegovo pravo ime jc bilo Onjus Caesar. M Že pod Tiberijem so se v državi razvile razmere, ki so pripravljale močvirnatu tla za razvoj koruptne in okrutne despocije. Tilierij, ki jc imel raznovrstne slabe izkušnje, je postal skrajno nezaupljiv. Ta lastnost je imela svoje korenine že v njegovem značaju. Pridružilo se ji je še zaničevanje ljudi in mizantropija. Neštetim podlim kreaturam je dalo to ugodno priliko, da so »e skušali prikupiti z denunciacijami in lažnivimi obtožbami. Obdolžit ve zaradi velcizdajstva so postajale skoraj nekaj navadnega in mnogo poštenih ljudi je zaradi njih izgubilo premoženje, svobodo, pa tudi življenje. Senat, edini faktor, ki bi bil mogel krepko nastopiti proti takim krivicam, jc izgubil že vsako samozavest; nizko hlapčevstvo se je vgnezdilo v njem in naposled ni bil nič dru-zega, kakor orodje v vladarjevih rokah. Ko je, oseminsedemdeset let star, umrl, 11111 jc sledil pranečak CSajus Caesar, sin Germanika iu slavohlepne Agrippine. Takrat je bil petindvajset let star. Po Avgustu jc podedoval slabost v spodnjem delu telesa, ki\r ga je delalo ne le nerodnega, ampak tudi bolestno nervoznega. Tcda bolj usodepolne so bile njegove moralne hibe. Bil jc prevzeten bahač, zapravi ji vec in skrajno nestalnega značaja. Tiberij je imel dobro oko za take lastnosti in je bil spoznal duševno malovrcdnost svojega pranečaka. Pri neki priliki jc dejal: "Pustim Gaja, naj živi, sebi in ljudem za nesrečo; v njem vzgojim kačo za rimski narod in Faetona za ves svet." Te besede so se v jemale s Ti beri Je vi m za-, ničevanjem človeškega rodu. Pisatelj Suetou pravi o Gaju, da je bil bolan na duši in na telesu. Kratka, a strašna doba njegove vlade potrjuje resničnost te sodbe. Ko je prišla vlada v njegove roke, ga je rimsko ljudstvo s pravim navdušenjem pozdravilo. Mrak je bil padel na cesarstvo. Zlasti zadnja leta, ko se je bil Tiberij umaknil na otok Capri, kjer je živel v samoti, je postajalo javno življenje boljinbolj neznosno. Sejanove intrige, ki je bil zastrupil cesarjevega sina in sam izteza) roko po kroni, dokler ga ni dal Til»erij od senata usmrtiti ;drsno nastopanje pretorijancev; brezzvestno tiranstvo uradnikov; ovaduštvo in splošna nesi-gurnoot: Vse to je napravilo tako težko atmosfero v državi, da je ljudstvo predvsem hrepeneSo po izpremembi. Gaja je torej smatralo za odrešeni-ka iz neznosnega stanja in jc blagoslavljalo njegov prihod. Res so prva njegova vladarska dejanja opravičevala slutnjo boljših dni. Ampak upanje je bilo zelo kratkotrajno. "Nova metla dobro pometa" — je pregovor, ki velja često tudi za vladarje. A Caligula je bil zelo kratek čas "nova metla." Misel, da je vladar skoraj vsega znanega sveta, je bila presilna za njegovo slabotno in majhno dušo. Pod težo te zavesti se mu je popolnoma zmešala pamet, Nič nI morda boij značilnega od patino, kako se je bolestna domišljavost iu prevzetnost spajala s silno strahopetnostjo. Od nekdaj je bil bojazljiv, ker je bil njegov živčni sistem podvržen abnormalnostim. Nevihta mu je na primer vselej povzročila grozen strah. Če je grmelo, mu je postalo tako hudo, da je utegnil v grozi dezti pod posteljo. Ta plaši ji vost se je stopnjevala in je dobila naposled groteskne oblike. Nekoliko mesecev, preden je prišel na prestol, se ga je vsled razurdanega življenja (lotila akutna duševna bolezen iu čutil se je pri vsakem koraku preganjanega. Zdi se, da ni ta psihopatiČ-na bojazen nikdar več minila. Popolnoma gotovo ne. Od začetka njegove vlade je opažati ua njem nervozen nemir in nepokoj ; s tem se spaja večna želja, da bi kaj razdrl, razrušil, uničil, brez smotra in zmisla; na drugi strani pa narašča njegova prevzetna samozavest in se stopnjuje do sa-mooboževanja, pri čemer pa ni niti sledu dostojanstva, ampak vse njegovo videnje je enostavno kom edia ntovsko. Židovski pisatelj Philo, ki je bil z deputaci-jo iz Aleksandrije odposlan v Rim, da bi pri cesarju dobil avdieuco in se pritožil zaradi 'krivic, ki so se godile ondotnim Židom od, strani poganskega meščanstva, opisuje v svojem poročilu to avdienco, in njegov opis podaja značilno sliko cesaiskega blazneža. 1 Caligula je sprejel deputacijo Židov, toda obenem z njo tudi njene nasprotnike. To je bilo v Mccenovi vili ,kjer jc cesar ukazal, da se odpro ' vse sobe od prve do ztdnje. • Ko je zagledal odposlanstvo, je takoj vzrojil in začel kričati, zakaj se mu ne izkazuje božanska čast, ko je vendar bog. Tako je lohnci nekaj časa, potem je pa začel, ne da bi bil sploh čakal na odgovor, tekati po sobah semintja brez cilja. Dajal je ukaze brez vsake zveze, zdaj tu, zdaj tam, zdaj to, zdaj 0110; naenkrat se je pa zopet iznouada, brez vsakega očitnega vzroka, obrnil k Židom, ki so brez sape hiteli za njim, in se zadri: ''Zakaj pa ne jeste prešičovega mesa!" En trenotek, en" srep pogled — in zopet je bilo, kakor da je pozabil, kaj je hotel. In zopet se je pričelo noro tekanje iz sobe v sobo, iz enega nadstropja v drugo. Naposled je obstal in dejal: "Saj vidim, da niso hudobni, ampak neumni so in nesrečni, ker me ne časte za boga, dasi sem bog." In u tem je bito odposlanstvo odpuščeno, ne da bi bilo sploh prišlo do besede. Njegova domišljija, da je l>og, se je popolnoma utrdila. A kakor je bila ta misel bolna, je bila tudi konfuzna. Bil je bog v svoji fantaziji, ampak kateri bog, to je bilo vprašanje. Po vrsti je sprejel imena vseh velikih bogov in se odičil a njih znamenji. Na kapitoln se je znal zabsvati s svojim velikim bratom Jupitrom. A če je bil napačno razpoložen, se je utegnil tuli skregati z njim in mu žugati. "Ubij me vendar, ubij, sicer ubijem jaz tebe," je kričal. In kadar je grmelo in se bliskalo, se je hotel nad Jupitrom maščevati na ta način, da je dal postaviti velik katapult in z njim metati kamenje "v oblake:" grmenje jc pa dal napodobiti s tem, da so morali ljudje zamolklo brenčati "Jaz imam pravico, da storim, kar hočem; moja pravica je nad vsemi," je bilo njegovo geslo, ki ga je glasno izrekel. In v tem oziru, menda sploh edino v tem, je bil res* dosleden. Ni je bilo pravice, ki je ne bi bil kršil ; nič ni bilo tako «veto, da ne bi bil poteptal, nič tako vzvišeno, da ne bi bil potegnil v blato. Krvave gladiatorske igre so se bile že davno vdomačile v Rimu. Njih navadna bestijalna okrutnost pa še ni zadostovala njegovi krvoločnosti. V areni je dal včasi pometati gledalce pred divjo zverine. Senatorje in k vest or je, ki so se mu zamerili, včasi le zato, ker mu obraz tega ali onega ni bil všeč, je dal mučiti. Enkrat je iz dna *rca za-klical: "Želel bi, da bi vsi skupaj imeli en sam vrat!" Dočim jc tako užival v brezmejni okrutnosti, Je na drugi strani nizuiiselno zapravljal. Ena njegovih pojedin je veljala miljon goldinarjev! Enako zapravljiv je bil pri stavbah. Dal si je zgraditi številne bleščeče vile iz najdražjega materijala. Čez bajajski zaliv pri Puteoli je dal postaviti popolnoma nepotreben in za tedanje čase sila drag most. V dveh letih je zapravil do dobrega vse, kar je bil Tiberij z varčnostjo nabral v državni blagajni. To ga ni niti najmanje spametovalo. Začel ji le razmišljati, kako bi pomnožil svoje dohodke. Njegova brezvestnost mu je pomagala, da ni pri šel v zadrego. Vpeljal je vsakovrstne ntfve davke, bogate ljudi je obsojal na smrt, da je mogel kon-fiscirati njih premoženje, v vsakem testamentu je zahteval, da se pripiše del dedščine njemu. A če človek, cd čigar imetja je na ta način pričakoval delež, ni dosti hitro odšel na drugi svet. mu je poslal strupa v znamenje, da naj izpolni svojo "dolžnost do ccsurja." V Uonu je iznašel drug način za pomnožitev svoje blagajne; osebno je spravil ničvredno ropotijo iz zapuščine Cezarjev na trg za dražil, in pri prodaji se je morala kajpada vpo-števati "historična vrednost", ker vsa tista navlaka večinoma sploh ni imela nobene cenc. Pri tej priliki se je nekega dne zgodilo, da je eden izmed navzočih, neki starejši mož, zadremal. Komaj je Caligula to opazil, je naložil razglašalcu, naj dobro pazi itanj in naj šteje vsako-njegovo kimanje za pot idilo razklicane cene. Ko se je mož prebudil, je bil gospodar devetih gladiatorjev, za katere je moral cesarju plačati malenkost dveh miljonov. Vse to se je še prenašalo, dokler je Caligula izbiral svoje žrtve med plemstvom. Ljudstvo že da vno ni bilo navdušeno, toda molčalo je in pre-' našalo blaznost, s katero je bilo le posredno zadeto. Ali sčasoma niso cesarju stari viri več zadosto-* vali. Davčni vijak je pritiskal boljinbolj vse sloje. Ljudstvo je začelo godrnjati in nezadovoljnost je naraščala. Ampak imperator je bil varen, ker se je opiral na armado. Ne da bi ga bili vojaki spoštovali. S svojim komedijantovstvom se je bil tudi pri njih osmešil. Tudi v njihovih taborih je nastopal kot bog in igral neslane burke, katerim so se rogali. Toda pri tem se jim je godilo dobro, ker je bil Caligula papram armadi radodaren. Četudi so ga na tihem zasmehovali, so vojaki jsvno radi sprejemali njegova darila. Naposled pa ni mogel niti tukaj premagati svojega bolestnega nagnenja za bnitolnost in o-krutnost. Začel je divjati tudi proti vojakom. To je najboljši dokaz, da so bili njegovi možgani nesposobni za vsako smotrono misel. S svojim blaznim početjem si je ustvaril sovražnike v armadi ib s tem je sam zapečatil svojo usodo. Po vrsti je nastalo nekoliko zarot proti njemu. Nekatere so bile brezuspešne, kar pa ni upla-šilo drugih nezadovoljnežev. Dne 24. januarja 1. 41 ga je zadela usoda. Z njim je padel človek, o katerem je Seneea dejal, da ga je natura porodila za sramoto in pogubo človeštva. (Dalje prihodnjič.) obljubami že precej izkušenj, pa ne samo-prijetnih. Belgijska nevtralnost in nedotakljivost jc bila kajzerju in Bethmann Holhvegu "krpa papirja." Obljuba, da ne bo potapljala potniških ladij brez svarila in preiskave, je bila Nemčiji dim, ki se razbiine v zraku. Mirovna pogodba z Rusijo ne ovira nemških čet, da prodirajo dalje in dalje in ropajo in požigajo in obešajo. Če sc hoče Zveza narodov zanašati na to, da bodo pogodbe praktično veljale, mora imeti boljše sredstvo od papirja, ki se raztrga. Sklene se razoroženje. Toda kako naj v Haagu vedo, kaj sc dela v Ksctiu, v Plznju ali pa v krajih, kjer se lahko ustanove nove tovarne za di-namit, za havbice in za strupene pline? Diuamit se potrebuje tudi za vrtanje tunelov, za rudnike itd. Kako bo mednarodni tribunal vedel, da se izdeluje res le za te potrebe! Kdo bo garantiral, da niso telovadna in športna društva le nadomestilo armade, ki se ne sme javno rekrutiratif Če hoče Zveza narodov doseči svoj namen, tedaj mora imeti po vseh deželah legalno kontrolo. Iz tega pa sledi, da ni dovolj, če je to le navadna družba, ampak biti mora resnična mednarodna or-ganizacija, stoječa nad avtonomnimi narodi, o-premljena s pravicami za kontrolo in eksekutivo v vseh rečeh, ki so resnično mednarodnega značaja, in % močjo, ki omogoča kontrolo in eksekutivo. Z drugimi besedami: Imeti mora centralno vlado in cetralno zastopstvo in svoje organe, kakor so na primer federalne oblasti v Zedinjeiiih državah. Če se uresniči taka svetovna organizacija, tedaj je podan najvažnejši pogoj za internacionalno funkcioniranje. In le tedaj se lahko resno govori o rnzoroženju. Vesti o akciji Japoncev v Sibiriji so utihnile. I11 to je dobro. Nsjveč je to menda pripisati vplivu Ameriki. .— Razoroženje. socializma, ki gredo še nekoliko dalje in zahtevajo enotno organizirano svetovno gospodarstvo. Tej zahtevi so pritrdili razni državniki v vojskujočih se deželah. To zahtevo so indosirali socialisti iz zavezniških dežel. • Ali treba jc imeti pred očmi, da služijo besede včasi namenu, da sc z njimi izrekajo misli, včasi pa namenu, da sc z njimi skrivajo misli. Če prihaja Bethmann Hollweg in pravi v imenu kaj-zerske Nemčije, da jc njegova vlada pripravljena, ne le pristopiti zvezi narodov, ampak postaviti se ji celo na čelo, tedaj je hinavščina te izjave jasna vsemu mislečemu svetu, zlasti če sc vzame v poštev, kaj je Nemčija po tej izjavi že vse počela. Tudi zveza narodov ima svoje pogoje. Prvi je ta, da se poravnajo vsi računi in minejo vsi spori med narodi. Zatiran narod ne more stopiti v "zvezo" z zatirajočim. Tak narod jc pač lahko "zvezan," ampak zveza to ni. Suženj in njegov lastnik nista "družba." Zveza narodov more biti osnovana le na svobodi narodov. Če naj bo mir utemeljen na zvezi narodov, mora biti torej razumna in pravična rešitev vseh narodnih vprašanj cilj vojne. Iz tega pa sledi: Prvič, da mora vojna prinesti zmago tistim, ki hočejo enakopravnost vseh narodov, in poraz tistim, ki je nočejo; drugič da ne zadostuje za sklepanje miru sodelovanje vlad fz tistih dežel, ki so zapletene v vojno, ampak da ga morajo sklepati vsi narodi. Konferenca diplomatov iz vojskujočih se dežel ne zadostuje. Potreben je svetoven kongres, in tudi ta ne sme biti sestavljen na podlagi oficielne«a političnega zemljevida, temveč morajo biti sedaj nesamostojni narodi prav tako zastopani, kakor že neodvisni; in narodi morajo biti zastopani, ne pa neodgovorne vlade. Le s svobodnim sodelovanjem vseh narodov se more doseči svetovna zveza narodov. Če se tn cilj doncže, ostane še vprašanje, kako bo ta zveza organizirana, in kakšno moč bo imela. Najidealnejša organizacija ni nič vredna, če stoji le v pisanih programih. Že pred sedanjo vojno smo imeli neko obliko internacionalne organizacije, ki je bila na papirju jako lepa. V praksi je bila brez pomena prav tedaj, ko bi jo bil svet najbolj potreboval. To je bilo mednarodno razsodišče v Haagu. V teoriji je-bilo poklicano, da rešuje internacionalne spore in prepreči s tem vojno. Leta 1914 je Srbija predlagala, naj ta mednarodni tribunal reši njen spor z Avstrijo. Toda grof Berchtold, podprt iz Berlina, je dejal "ne," in čez par dni je bila skoraj vsa Evropa v plamenu. Razsodišče je imelo v Haagu krasno palačo, opiralo se je na lepe pogodbe, ali ko je napočil najkritičnejši čas za njegovo delo, je šlo lahko spat. Vsakemu sodišču bi se enako godilo, če no bi imelo eksekutivne moči. Naj kliče sodnik zločinca pred svojo mizo, če se zlošinec ne zmeni za njegovo prijazno vabilo in če ni nikogar, ki bi ga mogel — eventuelno z uljudno silo — pripelja ti v sodno dvorano! Tako osmešeno je bilo mednarodno razsodišče, ko se je Avstrija nasmejala njegovi kompetenci in ko ni imelo razsodišče nobene moči, da bi bilo prijelo Avstrijo za ovratnik. To se bo v bodočnosti z enako logiko ponavljalo, če ostane mednarodni tribunal brez moči. Da ne bo "Zveza narodov" le farsa, mora torej imeti tako eksekutivno moč, da sc ne more nobena stranka odtegniti njeni kompetenci. Zveza narodov mora pa tudi imeti kontrolo nad narodi. To je precej kočljiva točka, o kateri se je doslej zelo malo razpravljalo. Pravzaprav skoraj nič ne. Naj se sklene splošno razoroženje ali pa gotova omejitev oboroževanja. Sklep ni težak. Ampak piškavega oreha ni vreden, če se ne izvrši. Na kaj naj se pa Zveza narodov zanaša,-da bo reo izvršeni Na pogodbo? Na obljubo te in one vlade? — Zdi sc nam. da imamo s pogodbami in ADVERTISEMENT SLOV. DELAVSKA Uvtauovlj« m due 16. avgust» 1908. Socialistični svet. PODPORNA ZVEZA I ukor por ira ns 22. aprila 1009 v d ris v i 1'fuu. Sedež: Conemaugh, Pa. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: Ivun Prostor, 109N Norwood Bd., Cleveland, Ohio. Podpredsednik: Josip *orko, B. F. 1). 2, Box 113, West Newton, Pa. Glavni tsjuik: Blsi Novak, 20 Main Btreet, Conemaugh, Pa. 1.^Po». tajniki Frank Pavlov*!«, 20 Main Btreet, Comiuaugh, Pa.- 2. Pom. tajnik: Aadrej Vidricl», 20 Main Btreet, Couemaugh, P». Blagajnik: Josip tele, 6502 8t. Ctair Ave., Cleveland, Ohio. Pom blagajnik:: Anton Hočevar, H. F. D. 2, Box 27, Bridgeport, Ohio. NADZORNI ODBOR: Predsednik nad*. odbora: Josip Petrnel, Box 95, Willoek, Pa. 1. nadzornik: Nikolaj Povie, 1 ( rub 8t., Nuuirev Hill, N. H. Pittsburgh, Pu. 2. nadzornik: Ivan Grošelj, MH0 K. 137th »t., Cleveland, Ohio. POROTNI ODROR: Predsednik Por. Odbora: Martin Oberian, Box 72, Kaat Mineral, Kans. 1. porotnik: Frane TeropW, K. F. D. 3, Box 146, Fort Bmitli, Ark. 2, Porotnik: Josip Oolob, 1916 Bo. Uth Kt., Bpringfield, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. Josip V. O lahek, 643 K. Ohio Bt., Pittsburgh, Pa. URADNO OLASILO: Olas Naroda, 82 Cortlaudt Bt., New York City, N. Y. Ceujena društva, oziroma njih uradniki, so uljudno prošenj, pošiljati vse dopisa aaravnost na (lavnega tajnika in nikogar drugega. Denar nsj s« pošilja ~ "' " " ~ " ik as..... edino potom Poštnih, Expresaik. ali Bantnik denarnih nakaznic. nikskor"pa ne potom privatnih čekov. Nakaznice naj se nastavljajo: Blas Novak, Conemaugh Deposit Bank, Conemaugh, Pa., in tako naslovljene pošiljajo s mesečnim poročilom na naalov gL tajnika. C V slučaju, ua opaaijo društveni tajniki pri poroeilih glavnega tajnika kake injkljivSbti, naj to uemudoma naznanijo uradu glavuega tajnika, da se v pri-odnje popravi. O razvoju elektrike. Vsa zgodovna človeštva je raz voj. Ves razvoj človeštva hodi po poti dela in njegovih sredstev. Kakšen je bil razvoj v preteklosti, nam pove pisana zgodovina in one znanosti, ki sestavljajo najstarejšo zgodovino, katere še nihče ni beležil. Kakšen je razvoj v sedanjosti, opazujemo lahko s svojimi očmi. Pri tem tudi opazujemo, da so koraki napredka vedno daljši in hitrejši. Za prva odkritja in iznajdbe je potrebovalo človeštvo dolge, dolge dobe, ker je imelo zanje premalo sredstev in premalo podlage. Prvi ne-sigurni korak otrokov je velih u-speh razmeroma dolge dobe; kadar je shodil, pa sledi pridobiva -nje varnosti v hoji, tekanje in vsako drugo gibanje hitreje in hitreje, takorc^koč igraje. Življenje posameznika je v malem življenje vse~ga človeštva. Tudi to je imelo svojo otroško, pa mladeniško, pa moško dobo. Odkar je shodilo, koraka hitreje in hitreje. Tako je tudi tehnični napredek sedanjosti neznansko večji, nego je bil v preteklih časih. Naš čas lahko imenujemo dobo elektrike, ki postavlja vse občudovanja vredne uspehe pare v senco. Najvažnejši element seda -njega napredka je bila izpopolnitev lepih aparatov, ki jih goni električna sila, ona tajinstvena. nevidna in čudovita silla, o kateri vemo sicer še prav malo, s katoro. pa že lahko delamo čudeže, in ki ,ie že čisto navadna v vsakdanjem življenju. Videli smo rast telefona. Iz neudobnega, nepraktičnega m dragega predmeta, ki je bil le za raz-. košje, je postala neobhodna stvar, ki je primeroma, poceni in dostopna žepu srednjega stanu. Priča smo bili, kako so nastali iz ncprikladnih in nerodnih ropotajočih mašin lepi električni stroji, ki so za industrijo velikanske važnosti in ki brez njih danes sko-ro ne bi mogli več izhajati. Videli srfto tudi, kako so se izpopolnili takozvani Roentgenovi žarki, ki so prej igrali le neznatno vlogo, ki pa jih človek zdaj že popolnoma kontrolira in ki so sko ro neobhodni pri mnogih operacijah in dober pomoček medicinske znanosti. » Lahko opazujemo, kako so uporabili še manj znane artezijanske valove pri brezžični telegrafiji — tem najnovejšem uspehu moderne vede in telegrafske umetnosti, ki nas združuje s poljubno točko na zemlji ali vodi, brez vsakega prevodnika, razverr neslišnih in ne -vidnih električnih valovanj. In na prvem mestu se nahaja električna žarnica, ki jo rabimo Že v vsakdanjem življenju iu ki je vsepo -vsod neobhodno potrebna. Ta žar-ncia je izum neprekosljivega iz -niča je izum ueprekoaljivega iz-Ko se začne skrivati na zapa-du solnce koncem dneva ter se od vzhoda dviga tajinstvena noč, za-žarc ti umetni, hladni ognji ter zalivajo vse * svojim Žarkim svitom. Prevrat v razsevtljavi je bil e-den najznačilnejših v pojavih naših dni. Toda ta naloga Še daleko nI »končana. Kaj da pričakuje na-lo dobo jutri, Se nikomur nI znano. Ko se je leta 1879 pojavil Edi son s svojimi prvimi poskusi z e-lektrično žarnico ter predstavil svetu električne zmožnosti v brez-zraČnem prostoru in odkril še drii-ge znamenitosti, ni nihče slutil, do kak&ne stopnje se povzpne ta znanost tekom 35 let. Prvi koraki so bili zelo počasni. Šele leta 1882 se je potem posrečilo Edisonu, da je po dolgem trudu odprl prvo e-lektrično pasta jo v New Yorku. Ona prva dinamo mašina je še dane« shranjena v nekem muzeju, ter je aila majhna. Imela je 75 konjskih sil in razni kritiki so zelo dvomili o končnem uspehu vsega podjetja. Mislili so, da ne bo e-lektrična žarnica dajala • dovolj svetlobe in da se ne bo izkazala varno glede na požar. Edison pa se na to ni oziral, temveč je sledil svojim iznajdbam. Morda je videl le on uam, kako zelo se razširi ta iznajdba. V tem se gotovo ni motil, ker je električna razsvetljava dandanes najpotrebnejša izmed vseh iznajdb. Samo v Zedinjenih „državah je doseglo število žarnic do 50,000,000. Vendar, kljub silnemu razvoju električne razsvetljave se nahajamo šele v razvoju ter še ne moremo predvideti konca. Bili so trenotki, ko so resni ljudje mislili, da je dosežen vrhunec ; prihodnji dan je prinesel novo presenečenje. Posrečilo se je spraviti močnejšo atrujo v službo, velike žarnice, prava električna solnca so nadomestila večje število manjših žarnic. In razvoj gre dalje in dalje brez resničnega presledka. Brezžično telefoniranje preko vsega ameriškega kontinenta, brezžično brSojavljanje daleč pre ko oceana so danes že realnosti. Vpričo dosedanjih uspehov se mora že reči, da fantazija še ni izmislila, kar bi bilo tehniki nemogoče. In kaj bo ravno električna sila še čudovitega uresničila fsc nam danes najbrže niti sanjati ne more. Človeštvo pa ima tudi nalogo, da napravi ves napredek resnično ko ristonosen. Tudi ženialni izumitelj bo imel največje zadoščenje, ka dar bo videl, da koriati njegov iz um vsemu človeštvu. To nalogo mora izpolniti socializem. Socializem hoče predvsem ve -deti, kaj je .človeška družba in kakšna je, kakšno je razmerje med njo in posameznikom, p,V med njenimi posameznimi deli,| Nadalje hoče dognati, na kakšen način je družba taka postala, kakršna je, iz česa se je razvila in kako se je razvila. Tukaj je glavno vprašanje, kateri činitelji določajo družabni ras voj. Če se znanstvenemu raziskovanju posreči ,da najde pravi odgovor na ta vprašanja, tedaj je mogoče dognati, kam vodi nadaljni razvoj Proučevanje rezultata družabnih in razvbjnih činiteljev pa je glavna naloga socializma. Čc bi se kakšnemu učenjaku po-srečilo izdelovati kruh iz kamenja, , ne bi imelo v kapitalistični drutfbi od tega dobička ljudstvo ampak kapitalisti, ki bi se poln * stili nove industrije.! se zdi marsikomu neverjetno, da bi socializiranje delovnih sredstev biatveuo učinkovalo na družabno življenje. Najprej ae jiiu zdi nemogoče, da bi se tako silno izpreinenila lastninska pra vica, čeprav se je v preteklosti že neštetokrat predrugačila. Taki skeptiki naj le, če nočejo natančno študirati ekonomistične zgo dovine, pomislijo na državne o-kupacije in aneksije, na padec feula in odpravo tlake, na odpravo suženstva, na vojaške rek-»izicije v čaau vojne, na podržavljen je železnic, pošt, na državne monopole aoli, tobaka, alkohola, ua prisilno ekspripriranje v državnem, deželnem ali občinskem interesu, pa se jim ne bo zdelo ne strašno, ne nemogoče, da bi družba prevzela ostala prometna sredstva tako kakor že leznice, ostale industrije tako kqr tobak ali sol in izmenjeval na sredstva tako, kakor je danef denar državna prerogativa. Ampek če v današnji družbi živeči in v njenem duhu misleči ljudje končno priznajo dokazom veljavo in začno verjeti, da je po-družahljenje delavpih sredstev mogoče, se jim naenkrat izpreme-ni to, kar je bilo prej velikansko, v malenkost. Misleči, da je stvar strašansko modra, začno razkladati, da življenje ni samo gospodarstvo; na dnevni red pridejo "višji cilji", ideali, duševna plat Življenja; socializem je hipoma degradiran. Kaj", se bo — vprašujejo — tedaj izpremeniloT Morda bodo res vsi ljudje siti, ampak kakšno bo življenje t Vse se bo sukalo samo okoli gospodarstva; zavladal bo najpustejši materializem, želodec bo najvišji bog in bolje je poginiti lakote s sreem, polnim idealov, kakor pa živeti v taki surovi puščobi. Ne vprašujmo, kakšni so včasi ideali takih idealistov. (Jotovo je pač, da da se marsikdo izmed njih le zato ne ukvarja z vprašanjem želodca, ker mu ni treba. Ampak če ne stoluje njegov bog kuhinji, ga najdemo v banki, kateri ima shranjene svoje tisočake in pomnoževanje tistih lepih papirjev je njegova glavna skrb. Ideale priporoča drugim ljudem, koliko jih ima sam, pa ne ugane nihče. Toda vse to nas le malo briga; da je v sedanji družbi le redkokdaj zlato, kar se sveti, itak vemo. Vendar pa se godi tudi v sedanjem svetu marsikaj, kar temeljito pobija teorijo aboslutnem in izključnem ma-terializmu socializma. Spomnimo se, da se bojuje za uresničenje socializma tisti del človešstva, ki prenaša največ muk iu težav. To seveda ni čudn-no. Velekapitalist je z današnjim redom vsaj relativno zadovoljen, pa si ne želi, da bi se izpremenil. Tisti, ki jih najbolj tlači beda, imajo največ interesa, da bi iz-bredli iz nje. Drugače niti biti ne more, kakor da se organizirajo v prvi vrsti delavci. Ampak kdo more reči, da v tej organizaciji ni idealizma? Zlasti v prvih začetkih je življenje organiziranega delavca, socialnega demokrata prav tako tnučeniško kakor je bilo življenje starih kristjanov v dobi rimskih, novii veri sovražnih cesarjev. Morda še bolj. Kajti vse utoči gospodu joče družbe se združujejo zoper ujega. Gospodar mu odpoveduje delo; oblasti ga preganjajo s hiš nimi preiskavami, a sodnijakimi procesi, z zaporom in z ječo; politični nasprotniki, celo nezavedni tovariši ga sovražijo, zbadajo, ■90 g 'ofdfn^un ui ofafmjauisuz lo družino zabrede roma, da bi našel dela in kruha, a kjerkoli potrka, se zapirajo vrata pred njim, ker je v njegovi delavni oiuvuz ouvuzau nuiafu i.)t?ifu>j nje, da je "nevaren puntar in socialist". KoKliko energije in koliko Čistega, svetlega idealizma je treba, da ostane s svojo lakoto, dua; ofoAK ijtpd|8od mu|so(«z qo in ob joku svojih otrok zvest sam sebi in svojemu prepričanju! Kakšno notranjo moč mora imeti socializem, da vzagaja take junake ( Kapitalizem zna izkoriščati do krvi; ampak avoje vdane služabnike, avoje priganjače, svoje duševne stebre zna kraljevsko nagraditi. Marsikdo bi lahko živel brezskrbno gospodsko življenje z vsemi užitki kapitalističnega sveta, če bi prodal svoj talent in svojo moč vladajočim mogotcem! Koliko so jih že izkorišče-valei vabili z bogatimi ponudbami v svoj tabor; oni pa vendar rajši služijo bo ju jočem u proleta-riatu, žive borno in se odrekajo celo skromnih užitkov, ki so pravzaprav potreba človeku visokih duševnih lastnosti. Koliko njih bi moralo popolnoma obupati, če jih ne bi držal pokoncu so cialistični idealizem! Proti socialni demokraciji so bojuje ves kapitalistični aparat & svojo največjo močjo, z denarjem, ki je v naši družbi skoraj vsegamogoč. Brez tega orožja bi bilo tudi delavstvo obnemoglo. A enemu kapitalistu je malenkost, vreči v gospodarski ali politični boj z* eno roko toliko, kolikor ne premore tisoč njegovih delavcev. Kar žrtvuje, občuti komaj toliko kakor obrano kost, ki jo pusti na svojem krožniku. Nevsahljivi viri služijo kapitalističnim neme-nom in gospodstvu sedanjih mogotcev. Delavec si mora odtrgati od svoje bede vse, kar zahteva bojna solidarnost; vsak vinar mora dvakrat pogledati, preden ga izda, a vzlic vsej revščini žrtvuje vsojim idealom razmeroma tisočkrat več, kakor bogatin. In to da bi bil sam surov materializem T In nikdar ga ne zapusti upanje, ki izvira iz njegovega prepričanje. Z občutljivimi žrtvami si zbero dclavci sklad za svoj strokovni boj. Ena ponesrečena stavka — in žrtve mnogih let so izgubljene! Ampak delavci se spominjajo, da so v hudi vojni z mo- Vlada Zedinjenih držav razpisuje z odobritvijo kongresa tretje posojilo svobode v znesku 3,000,000,000 dolarjev. Obrestna mera za to posojilo jc določena s 4% odstotka. Zakladniski tajnik McAdoo upa, da sc bo ljudstvo v Zedinjenih državah odzvalo temu razpisu enako, kakor pri prvih dveh posojilih. Amerika je v vojni. Cilje Amerike jc označil predsednik Wilson v svojih govorih, najjasnejše v zadnjih dveh govorih v kongresu. Opravičenost teh ciljev mora priznati, kdorkoli veruje v demokra -cijo. Od predsednika Wilsona razloženi vojni nameni so naperjeni proti imperializmu, proti militarizmu, proti JMth-anju slabejsih narodov. Predsednik Wilson zahteva svetovno zvezo narodov, svobodo morja, pravico sanioodločevanja za vse narode, javnost vseh državnih razprav in pogodb namesto dosedanje tajne diplomacije. Ako se dosežt*jo ti cilji, dobi dosedanji svet novo podlago, demokracija si oddahne in socializem dobi pogoje za kuljuren boj za svoja načela. Ne poraz nemškega naroda, pač pa poraz kajzerizma je absolutno potreben, da more demokracija svobodno dihati in da more socializem brez krvave groze izvrševati svoje naloge. Skoraj Štiri leta vojne, polna izkušenj, so dokazala, da ni upanja na miren razvoj, dokler ugrožava kajzerski militarizem in imperializem ves svet. Vse nade optimistov, da bi bilo s pogajanjem mogoče od te zmajske sile doseči mir. ki ne bi pahnil narodov v sužnost in napravil iz zemeljskega planeta vulkana, so se razpršile vpričo tragedije na evropskem vzhodu. V porazu kajzerstva je edino upanje. Podpreti boj zoper to hidro se pravi podpreti demokracijo, za -Ščititi svobodo in ustvariti socialističnemu idealu pogoje, v katerih se lahko uresniči. Posojilo svobode je podpora tega boja. Naši bratje in sinovi, ki izpostavljajo svoje življenje na okrvavljenih poljanah Francije, Imajo pravico zahtevati, da jih preskrbi dežela x vat m, kar potrebujejo za izvršitev svoje naloge. Kajzerjeva soldateska nima usmilje n ja « tistim, ki je slabše oborožen, niti s tistim, ki odloži orožje. Streljala je na neoborožcnc Ruse kakor na zajce; ubijala bi neoborožene ali slabo oborožene Američane enako brez pardooa. Posojilo svobode ims namen, da poda našim bratom in sinovom na bojnih poljanah, kar jih more varovati in kar jim more dati moči Kdor podpira posojilo svobode, rešuje življenje naših vojakov in pospešuje svetovno demokracijo. S tem je povedano vse. # Slovenske organizacije in posamezniki so doslej razumevali ta pomen bi so storili, kar so mogli. Storili bodo tudi nadalje lako. gočuim nasprotnikom mnoge bitke, da se uinoge izgube, predan se ena dobi, da se morajo vaditi in učiti kakor vojaki, pa začuo zopet žrtvovati in sbirsti svoje krvave vinarje, dobro vedoči, da mora priti daa zadnje, dan njihove zmage. S svojim trpinskini denarjem si ustanove list, da i majo orožje proti arzenalu nasprotnikov. Sovražna sila jim ga uniči, a drugi dan se začuo priprave za novo izdanje. Parlamenti jiin jemljejo pravico združevanja in stavke, oni ne obupu-vajo, pa iščejo novih potov; kmalu stopajo močnejši, odločnejši na plan. In to da bi ne bil idealizem T In socializem, ki poraja in vzgaja tali heroizeiu, tako energijo, tako vero v bodočnost, da bi bil strašilo za prave ideale.. Kratkovidni ali hudobni ljudje lahko tr-«fiqod ijtf sojusaj « 4oj ofjp Če je pa socializem že v sedanji dobi, ko so njegovi pristaši potlačeni in ponižani, zmožen vstvar-du a ipnf| fivfaBzA ui d[Vdp{ |i«f primernem idealizmu, je več ka-l «AoSafu as ep 'ouasjvu jos( moč še poveča, ko se mu odpre ši roko polje, da bo lahko brez o-vir razvijal avoje blagodejne astnosti. Socializiranje delavskih sred stev ni važno sauio za gospodarsko, temveč za vse življenje. Ta rditev ni prav nič pretirana in se bo zdela čudna enemu, ki nekoliko pomisli, kako se je vse, tudi duševno življenje izpremenilo, ko se je iznašlo tiskarstvo, ko so stroji jeli izpodrivati ročno delo, ko so se kmetje osvobodili tlake. S tem, da prevzema družba delavna sredstva, ae socializira delo. Pomen dela se popolnoma pre-drugači. Njegova naloga bo potlej, dajati vaem članom družbe, kar potrebujejo. V kapitalističnem podjetju ae danes ne izdeluje blago, zato, da bi ljudje dobili, kar jim lahko ohrani, zbolj-ša, olepša in oplemeni življenje, ampak zato, da si kapitalist a prodajo poveča premoženje. Izdeluje se brez pravega cilja, ker vsi kapitalistični pripomočki ne morejo urediti izdelovanja tako, da bi popolnoma služilo, potrebam in samo potrebam. Vsak o-trok ve, da se pe proda vse, kar se izdela, da pa ljudstvo tudi ne more dobiti vsega, kar potrebuje. Socialistična družba ne bi imela nobenega povoda, izdelovati to in ono blago tjavendan, le da se izdeluje, ampak bi preračunila, koliko se potrebuje in toliko bi sc izdelalo. Pripravila bi pa vsega, kar je potrebno ljudstvu, tako da ne bi bilo pomanjkanja nikjer. Na milione delavnih ur, v katerih se izdeluje dandanes blago samo za špekulacijo, bi tako odpadlo. Socializem ima urediti gospodarsko življenje. Tako ga ima u-rediti, da izgine gospodarska beda in gospodarsko suženstvo, torej tudi gospodarsko gospodo vanje. Ekonomija ne izpolnjuje vsega življenja. Ampak gospodarstvo je temelj, na katerem stoji in se razvija Človeška družba; če se nima zemlje pod nogami, se ne morejo loviti ideali nad oblaki. S socializiranjem delavnih sredstev, z zistematično ureditvijo dela in razdeljevanja se zagotovi materialni obstanek vsemu ljudstvu. Tista, da bi moralo gmotno življenje tedaj «a vse postati borno in siromašno, je bosa, ker bi že s tistimi sredstvi, ki so sedanji družbi na raspolago, vsi ljudje lahko bolje živeli, če bi se izdelovalo za dejansko potrebo in če bi izdelki res prišli med ljudi, ne pa čakali v skladiščih na profit ali pa na strohnenje. Strah pomanjkanja plaši v kapitalistični družbi, v socialistični ga ni več. Ampak drugje strah, da bo tedaj ves svet velikanska prisilna *)((Uiaf >ldAO|v> >Jt?SA~ U| VdUlAVfdp Strah, ki je zopet znotraj votel, zunaj ga pa nič ni. Če bi socializem res vtekniltak smoter, je nad vse gotovo, da ne bi mogel obstati teden dni. Naše ječe, pri-silnice i. t. d. so pač le zato mogoče, ker so samo otoki v morju drugačnega sveta. Naj se spunta-jo vsi prisiljene! enega zavoda: Vodstvo razpolaga lahko z dvakrat, trikrat, desetkrat, stokrat večjo močjo, ki igraje premaga upornike Socialistični svet pa h| bil po mnenju strahovidcev ves ena ječa; vsi ljudje, izvzeiaši morda nekoliko priganjačev, bi bili priailjeuci. Kdo naj verjame, da bi trpeli nasilje, ko pač ne bi' uiogki priti z Marsa armada, da bi jih premagala? Delati bo že treba v socialisti*, ni družbi. Toda beseda pomeni vse kaj druzega kakor dandanaš-nji. Kajti navadna logika pove, da bodo ljudje pač od dela zahtevali vse, kar potrebujejo, a da si bodo tudi olajšali delo kolikor bo le mogoče. Bogastvo plodov se mora pomnožiti vsled ureditve dela. Trud se pa zamnjši, ker po. stane družbinaki delavec za družbo tako dragocen, da bo za njegov blagor vse drugače poskrb-danes žrtvujejo bogastva za re-Ijeno, kakor sedaj. ,Če se dau-jo Žlahtnih in močnih konj, bo bodoča družba skrbela za ople-menitev in okrepčanje človeka v prvi vrsti. Interesi družbe se bodo v tem oziru povsem vjemali z interesi posameznika; mnogošte-vilnost človeštva je v sedanji go-spodarsko-anarhični družbi nevarna za one, ki posedujejo in vladajo. V socialistični družbi bo blagoslov, kajti čim več rok, tem večje bo družabno bogastvo in tem laglje bo vstvarjanje. Novim, bolje rejenim, pred vsakovrstnimi boleznimi in nezgodami bolje zavarovanim ljudem bo marsikaj igrača, kar je sedanjim velik trud. Ker izpopolnitev delavnih sredstev ne bo ni-kogar poganjala v bedo, par pa lOTlstila vsem, se bo tehnični razvoj povzdigoval tem bolj, ker bo tudi veliko več talentov prostih za njega pospeševanje. Krepkej- • ši človek bo torej imel lažje delo in manje dela. Če bi ob sedanjih sredstvih zadostovalo štiriurno dnevo delo za vse potrebščine, je jasno, da se bo delavni čas neznansko skrajšal v novih razmerah, ko bodo mehanični pripomočki boljinbolj prevzemali človeško delo. Tisti trud, ki končno še ostane ^človeku kot obligatorična dolžnost, bo tako malenkosten, da bi bila smešno, bati se ga in z njim kontruirati "ječe" in "pri-Bojazljivci najdejo že še drug silne, delavnice." strah. Če ne bo dosti dela, bodo ljudje zarjaveli od same lenobe. Ampak — kako da ne zarjave dandanes tisti, ki jim ni treba ne kopati zemlje ali premoga, ne kovati železa, ne prenašati tovorov, sploh ne opravljati dela v ožjem pomenu t Namesto da po sili iščejo takih ugovorov, naj rajši nekoliko pogledajo v večja mesta, kjer so socialistično-organiziranc proletarske množice. Itecimo na Dunaj. Več let predavajo že v vseučiliški profesorji v takozva-nih poljudnih vseučiliških tečajih. Ustanovljeno je veliko društvo " Volksbildungsverein" z znanstvenimi kabineti, knjižnicami i. t. d. Na tisoče delavccv, učiteljev, malih pruadnikov, ki so delali ves dan, pohiti zvečer na predavanja, k eksperimentaci-jam, v društvene čitalnice. Dokler ni bilo tega, so si delavci sami s težkimi žrtvami in z velikim trudom snovali svoja izobraževalna društva, ki so se razvila v velike institucije. Profesorji so večkrat pripovedovali, da je to delavsko občinstvo najhvalcžncj-ši učeniški materija!. Težko je, dokazovali onemu, ki v teh pojavih ne vidi dokaza, da je ljudstvu potreba po kulturi globoko vcepljena v organizem. . . <%lkar se jc ustanovilo prvo delavsko izobraževalno (Iruštvo, sc" je delavni čas v industriji pre cej skrajšal. V marsikaterem podjetju, kjer sc jc pred par desetletji garalo po 15, 16 ur na dan, se dela sedaj po devet. In kakšna je posledica? Ljudstvu namenjene kulturne institucije se pomnožujejo, povečajo, število obiskovnlcev iz delavskih krogov narašča, programi sc razširjajo. Pred dvajsetimi leti bi sc bil smejal človek, čc bi bil slišal, da hočejo industrialni delavci pogledati Riin, Pariz, Kristia-nijo. Z Dunaja hodijo sedaj vsako leto velike skupine delavcev z dobrimi voditelji na take izlete, kjer sc osvežujejo in poučujejo obenem. Samo v izprideni družbi, v kateri se smatra delo za ponižujoče, je prebitek časa nevaren. Kjer vsi delajo, je tudi tekmovanje v plemenitem užitku splošno. To pa ne pomeni uič druzega, kakor povišanje kulture. vidi v SIK-iti umu »trn U Upntf* uvojo ve*L se bode, d% mu jih le i rja, ¿e je slaba, pošast rssl j o v kapitalističnem sva» v temni noči in o belem dne-i, socializmi pa je magična moj, fi jih premaga in tre*?! v bread-kakor so svetli bogovi mito* ije premagali Titana. Ponosni U, ki se boje svetlobe, k roku-nad socializmom; komur je aiila šolnina luč, ga pozdravlja, kajti kadar zmaga socializem, sc raOLETAREC M rs Koshak. bo zasvetilo po zemlji in strahov bo konee. DOPISI. Olfoland, O. Društvo 44Vodnikov Vene*" št. 147. S. N. P. J. je na zadnji im-sečni seji nabralo v podporo lista 44Praletarec" 11 dolarjev. Kot Člani društva poživljamo tudi druga širom Amerike, da tudi o-na na enak način priskočijo na pomoč. Proletarec je naš delavski list in nas je veliko, torej je naša dolžnost, da ga ohranimo na površju. Nespodobno bi bilo za nas če bi pustili, da se enak list kot je 44Proletarec" pokoplje v grob. Ne, tega ne smemo dopustiti, ampak na delo za prostovoljne prispevke in nove naročnike, da ne bomo več prišli do enakih položajev. Sramotno bi bilo za nas, in današnji nasprotniki bi «e posmehovati, če bi mi izgubili najboljši delavaki list. Društvo "Vodnikov Venec" se zaveda in bo pripravljeno delovati na to, da dobi Proletarec boljšo bodočnost. Veselilo bi nas, da tudi pri drugih društvih storite isto dolžnost, ter s tem pokažemo, da smo veliki po Številu in če smo v resnici zavedni delavci, tudi močni in nepremagljivi. f'laui, storite svojo dolžnost! — Proletarec vam bo to neštetokrat povrnil. Člani dr. 4 4 Vodnikov Venec". ¿i način v nič-L Kakor se pod grmenjem topov In pokanjem pušk runi današnji družabni red, fcakoitfčauje človeka po človeku, naša mora biti naloga, da zidamo novo zgradbo nove etike in kul-ture, popohtouia drugačno mi sedanje hinavske kapitalistične morale in komereionalne etike. 3 Za »g;led naj nam bo preminuli P? Pogačar, ki je v počaanem hira nju, oatal tako zvest svojemu prepričanju. Slava njegovemu spominu t Kovtarjem okoli develandske "Sloge" pa rečemo samo toliko v spomin, da ima tudi katolišk.* cerkev obrede, pri katerih se ob-lliUl človek a pepelom in izgovarjajo besede. Prah si bil in v prah se boš povrnil. Joseph Jauch. PBOLETAKB C C le ve lan d, a. V nedeljo 17. marca je tukaj preminul po dolgi in mučni bolezni sodrug Frank Pogačar. Pokojni je bil rojen pred 361eti na Poženku, županija Cerklje pri Kranju. Tukaj zapušča žalujočo Lsoprogo, šest letnega sinčka in e-nega brata. Ko je bila leta 1906 otvorjena karavanska železnica, sva prišla obenem v službo na železnici na Jesenicah na Gorenjskem, (kjer sem jaz, pisec teh vrstic, ostal samo šest mesecev). Pokojni je ostal v tej službi okoli sedem let. Dasi je bil priden in i-mel dobro šolsko izobrazbo, se vendar ni mogel više povzpeti kot do slabo plačanega pisarja in pomožnega manipulanta s pičlo pla-70 kron na mesec. To pa zato, ker je pokojni pristopil takoj v organizacijo zveze železničarjev, v kateri je bil zvest boritelj za zboljšanje delavskega položaja. Uvidevii, da imajo le hinavci in protekcijonirana kastrati prednost do avanziranja in boljše plače, sit do grla izkoriščanja pod c. kr. firmo, jo je leta 1913 odrinil v Ameriko, kjer sva se v Cle-velandu zopet nesla. Tukaj je pristopil takoj v socialistični klub, kateremu je ostal zve*t do svoje smrti. Bil je tudi Član podpornega društva "Naprej" št. H S. N. J. katero mu je priredilo lep sprevod. Delal je v različnih tovarnah vsakovrstno delo in ko je že mislil, da se malo opomore, je pod legel proletarski bolezni suŠiel, katera uniči na tisoče življenj v prezgodnji dobi. Pogreb je bil civilen in truplo je bilo na žaljo pokojnega vpe peljeno v k rema toriju. Kako jf bit Frank Pogačar priljubljen, j< pokazala velika vdeleiba sodra-gov in prijateljev, ki so ga spre mili k zadnjemu počitku. Preder je bilo truplo izrdčeno ognju, jr bilo par krasnih in ginljivih go vorov In socialistična pevska zbo ra "Zarja" in 'Crveni barjak" sta mu zapela lepe Žalostinke. Ti je bilo med Slovenci v Clevelan dn prvo rpepeljenje mrliča. Tru plo, izročeno ognju, da uniči, k a* se da uničtti, a kar mora ostati 1 sprejme narava v laboratorij več nega prenavljenja in stvarjanj. življenja in njega oblik. Sodrug i in prijatelji, začetek je storjen vsAkdo, kdor je bil navzoč, se j' pohvalno izrekel, kako lep. it vzvišen je te vrste prehod Člove škega telesa v prirodo In k«'o ljubi in spoštuje svoje telo v živ Ijenjn, mu mora biti želja, da s< tudi mrtvo truplo na najsnažnej- Stran fa ; Milwaukee, Wis. Priznal mi bo vsak sodrug in vsak rojak ,da Živimo v resnih časih in v Času preobrata, Če smo ce* lo to zavrgli, kar so stoletja vsi narodi za dobro priznavali, to je čas ali uro. Ves se obrača in mi smo obrnili še uro. Ne, nismo je obrnili, le naprej smo je pomaknili, tako da se sedaj v Milwaukee počutimo, kot da bi bili v New Yorku, in oni v New Yorku se menda poču^jo jiekako, kot da bi bili, ne vem koliko vozlov, pač pa 15 stopinj dolžine na — morju, na Atlantskem oceanu. Svetopisemski Jozua (ali kateri je že bil) je ukaaal solnru: 44stoj". Je .................MM» «PS® '' *" Oleveland, 0. Na poziv za podporo 4,Prolt-tarvu" s«, čuti klub štev. 27., tli je storil svojo doišnont s svoto $179.55, in sko fc; vai klubi p t porcialno storili enako, bi postavili list na primerno finančno stališče vsaj za dogleden čas. Člane kluba pa obveščam, da bo predaval sodrug F. ¿olič v kiubo vih prostorih in sicer: v soboto večer dne 6. aprila; predmet: "Svetovni mir." v soboto večer dne 13. aprila: predmet: MPolitično gospoda?» stvo." v soboto večer dne 20. aprila: predmet "Iluzija bi realnost". V nedeljo zvečer dne 7. april,i bo govoril tudi v klubovih prostorih John Bratin v angleškem je ziku. Predmet: "Politični'faktor ji v svetovni vojni". Sodrug J Bratin je eden izmed tistih, ki m dobili prosto potnico do Sibirije od bivšega carja, in je izvrsten govornik. Nihče naj ne manjka Vsi označeni shodi so za občno javnost. Vstop vsakemu prost. A- Bogataj, tajnik. skupno slikati. Udeležite se ta li ubogalo ali ne, ne vem, takrat dan vsi do zadnjega seje in pri-nisem bil priča > vem pa, da je u-' peljite še kaj novih članov, bogala ura v nedeljo zjutraj, ko S soc. pozdravom sem jo pomaknil za eno uro naprej in kaže sedaj, kot sem že rekel, newyorSki čas. Hočeš, nočeš, vsi so ubogali in tako storili, tako i bo tudi Socialistični pevski zbor "Naprej" prihodnjo nedeljo, 7. aprila v South Side Turn Hall na National Avenue, pričel s svojo veliko pomladansko zabavo po novem času ob 2. popoldne. Upati je, da bo lahko pripraviti vse osebe, katere sodelujejo pri zabavi in programu, ki obsega: "Masseba" — Phoenix Musical Cirrle; "Na dan" zbor 44Naprej"; "tfaša zvezda", mešani zbor Slov. pev. in dram. društva 44Ljubljanica" iz Wau-kegana, 111.; "Kid Comrades", otroci soc. nedeljske šole; "Pro-budjenje duhova", hrvatski pje-Vački »bor «Vtjenae*; "Triglav", Slov. pev. klub "Planinaki Raj": 44 Mornar", samospev, Fr. Pun-cer; 44Zrinjsko Frankopanka", moški zbor Slov. pev. in dram. društva 44Ljubljanica"; "Ujetega ptička tolažba", mešani zbor Slov. pev. in dram. dr. 44 Ljubljanica"; "Z vencem tem ovenčam Slavo", Slov. pev. klub "Danica"; 44Nazaj v planinski raj", mešani zbor Soc. pev. zbora 44 Naprej"; "Zlati dnevi", moški zbor Soc. pev. zbora 44Naprej" itd., — da se bodo vsi ravnali po no -vem, sedanjem času. Radoveden Oross, Kani. Naznanjam sodrugom, da se bo vršila prihodnja konferenca združenih klubov J. S. Zveze v Crawford County, v Edison, Kas., dne 7. aprila ob dveh popoldan, to je prvo nedeljo v aprilu. Ker nismo obdržavali zadnji mesec konference zaradi stavke Soc. pev. na poulični železnici, in ker ima- ...........,M*| P« 26o; M N. M. Iftos Jernej Lovko lOc. V«i v Oonemaugh, Pa Prank letina, Pittsburg, Kam , $1.00. — Soc klub It. 180 v West Alia, Wis.. 16.00. — Prank Ho • mar, C has. Jane, Frank Smerdu, po 25c Vsi v Kansas. — Frank Gorenc $1.00, J. Belle 20c. Oba v Fort Smith, Ark. — M. Krtfman, Herrin, 111., 60c. — L. Klemie, M. Klemen, po $1.00; A. Stanovnik, O. Kuhar, M. Kobal, V. Jurman, J. Modie, J. Smrtnik, J. Shifer, po 26c; J. Bresoak 20c; J. Čic 13c; P. Megel, 7c. Vsi člani društva Jadranska Vila" It. 178, SNPJ. v Oleveland, 0. — Nabrano pa seji društva Popotnik št. 30, 8NPJ., v Fleming, Kans., $2.32, — Geo. Peternel, Josip LenČek, Joi. Smo-., in Meadowlands, Pa. — Listu v podporo izkažemo drugi teden. te večkrat smo proaili, da naj se čeki in poštne denarne nakaznice ne delajo na posamezne osebe, toda še vedno prihajajo na Ime upravnika in tudi urednika. To povzroča samo nepotrebne transferacije in pota. Pošiljajte denar vedno le na naslov: "Pro letarec", 4008 W. 31. St., Cbicago, 111. LISTU V PODPORO. Društvo 4 4 Vodnikov Venec" It. 147, 8NPJ., v Oleveland, O., $11. — Društvo 4 Slovenec" It. 262, v Farrell, Pa., $1.50. — Tom Pavlin, Ant. Kušar, Luka Stritof, Blas Novak, Jakob Princ, po &0c; Ivan Milavec, Jakob Gab^enja, Ivan Oabrenja, Frank Ošaben, Jakob Oovekar, Martin Zalar. Ivan Mo- V vseh.bojih je odločevalo boljše sredstvo. Žc v najstarejših dobah so bili na boljšem oni, ki so znali kamen izpremeniti v orodje; človek pa se je povzpel še više nad surovo prirodno življenje, ko jc ukrotil živali in jih upregel v delo, jih porabil za sredstvo dela. In razvoj delovnih sredstev označuje in spremlja razvoj človeške družbe skozi vsa tisočletja. Ljudstvo, ki se je naučilo uporabljati bron, jt? bilo na boljšem kakor ono, ki se je posluževalo samo kamnitnega orodja; železo je bilo še mnogo porabnejše in z njim sc je Človeštvo hitro dvignilo na višjo stopnjo; šc bolj pa se je povzpelo življenje, ko je upreglo par in pozneje elektriko v svojo službo. Rasfttrlta svoj« saaajat PouCit« se o socialismo! Basvedrite si duha! "Proletarec" ima t svoji kajilevai zalogi sledete knjige ia binare. Pošlji-t« naročilo i« daaea: Makslm Gor ki: Mati. nakka vasba ...............................11.00 Vptoa Sinclair (postav. Jos. Zavortaik ia Iv. Kakor)» DtaageL Povest is ducat** klavnic ...........................................71 Barico Ferrt: Socializem ia moderna reda.....................«... JO Proletariat . . . . . 4 .........v..................................... 40 Kdo uničuje proizvajanje t malem .................................10 Socializem . . . « . .......••..»...«.•...................<..».••••••• «1» Socialistična knjllnlca, 2 svečka in "Nafta bogatstra".............10 Kapitalistični ...................................................10 Prof. Wahrmund (poslov. A. Kristan): Katoliftko svetovno nasiraajo in svobodna tnanost..........................................28 O konsumalfe drnfttrlh............................................10 Zadružna prodajalna aU konsum ...................................«0 Katoliška cerkev in socializem .....................................10 Spoved papóla Aleksandra ................ .........................10 Vse to knjige la broture pošljemo poitnlne prosto. MOLU AH O. 4008 W. Slft SU CHIOAOO, ILUNOIS. Kdor ue zna ceniti delovnega sredstva, ne more nikdar prav razumeti zgodovine človeštva. V času, ko se jc ustanovilo krščanstvo, je bilo slabo na svetu. Ali danes, ko je ta vera stara čez 1900 let, ni nič boljše. Kar se je izpremenilo v človeškem Življe-I ju, so izpremenHi izumi in odkritja, tehnika in znanost. Vera ni {spremenila ničesar. Socialna nasprotja so večja kakor ob rojstvu krščanstva; greha ni nič manj; suženjstvo je dobilo drugo obliko, ali izginilo ni; ljubezen do bližnjega je prazna beseda kakor v lierodcževi dobi. Mučeništva najdemo v naših dneh več kakor v Ncronovih. Pošteno prepriča • N*|več|a slovenska zlatarska trgovina FRANK cerne ¡I 6033 St. Clair Ave., : Cleveland, Ohio Ura, verižico, prstane, brolke, saprstnice, medaljonškt, itd. Popravljamo uro po nizki ceni. Podrulniea Cotumbia Gramofonov In gramofonskih ploič •loveaakib ki drugih. So prodaja na mesečna odplačila. Pilite po cenik, kateri ao Vaas polije breaplafoo. Najboljie blago. Najnižjo cone. E1BI-ISB PAZITÊ IN HRANITE Narodni iwok pra.l: "P.ilt« ná v»l b«U debar t« iro« d«e- . __"... . . t. V_J.kU. .«n in ve." To pomen ta toliko kakor prvo pnsite ia kraaite dokler »te »e zdravi ia mladi, da boete imoli nekaj sa »tara ia onomogla leta Vsak «lovek mora paziti in hraniti, ke le to je edina pot,, ki vas vodi v neodvisnost. Prvi dolar, ki ga date nastran, se lahko ceni kot itemeljni kamen poslopja sa katerim vsaki stremi. Dobro jc vedno imeti na parnotu narodni isrek ki pravi: "Zrno do srna pogata: kamen na kamen palača". Najtežje ie poiotek ali bres poietka ni nikdar ničesar. Zatorej priftnite vlagati val denar fte dane«, ampak pasite, da ga nalagate v gotovo in varao banko. Z vlogo enega dolarja doblto vato bančno knjižico. Mi sprciemanio denar r.a hraailao vlogo ia plaiamo po 3% obresti od njega. l\>Ailjamo denar ▼ Italijo, Rusijo ia Francosko. i imujuHiv ««nui » ..... .¿-i -----j - — v « ; . j . Prodajemo prve posojilne mortgage (markeče) In dajemo v najem tarne hranilne predale. Hprejemo upise aa parobrodno potovanje v staro domoviao po vojai. STATE BANK iftd Avenue, Chicho, llL 1900 Sine Islaftd---------- - - ^ Kapital, vloge ia prebitek saafta nad #6,000,000. t Ne marajo nemške osvoboditve. (Konec s 1. «t ran i.) je mogla biti le Ijetska in estonska. Le reakelonar-usodi nemftva na Korenskem, Livonskem in ni ruaki politiki, ki ae ni doteknila političnih pred-pravic nemškega plemstva na dešeli in ki je dala v mestih la hišnim posestnikom volilno pravico, so imeli Nemci zahvaliti, da ho deželni zbori teh treh pokrajin kljub vsemu rusifieiranju dežele ostali nemški plemiški zbori v "viteških domovih," mestni sveti pa zbori nemških hišnih posestnikov. S tem, da je ruska revolucija pospravila politične predpraviee stanu in posesti, je sama po sebi odpravila tudi nemštvo kot privilegirano politično moč na Livonskem. Radost nemštva na Ku-ronskem, Livonskem in Estonskem zaradi zavzetja Rige je radost nemško baltiške aristokracije in nemške baltiške veleburžvazije nad porazom ljet-ske in estonske demokracije. Nikar se ne motiti, kakor da zasleduje baltiško nemštvo livonako narodne interese, če želi združitev Livonskega z Nemčijo I Livonsko in Estonsko sta v Severni vojni začetkom 18. stoletja postali ruski, ker je meščanska švedska država, kateri sta z gotovo mero samostalnosti pripadali, hotela z "redukcijo" plemiških posestev omejiti tudi fevdalno moč na Livonskem in Estonskem. Livonsko in estonsko plemstvo se je zarotilo z Rusi zoper Švede in je prve poklicalo v deželo. Skozi vso livonsko zgodovino se vleče kakor rdeča nit zatajevanje livonsko narodnega interesa z ozirom na posebne fevdalne interese. To zatajevanje se pa tudi ni vršilo v prid Nemčiji, temveč v prid tistemu, ki je največ ponujal. Dvesto let je bil ruski carizem za fevdalne Nemce najboljši kupec. Danes je Nemčija tista, ki največ ponuja, in danes želi baltiško plemstvo, da bi ga Nemčija anektirala, da ne podleže ljetsko estonski demokraciji. _________ Ljetsko-estonska demokracija je nacionalna dovršitev stoletne livonske zgodovine. Tej dovršit vi grozi nemška aneksija, ki bi bila nasilno pretrgan je nacionalnega konsolidiranja dveh visoko kulturnih narodov. Nočemo izključiti Nemcev is svojega nacionalnega telesa. Le demokracijo hočemo. Sedem odstotkov Nemcev v naši deželi naj v okvirju demokracije živi v enaki svobodi kakor 85 odstotkov Ljetov in Estov. Sedem odstotkov tesin-skih Italijanov lahko služi za dober zgled. Demokracija ne more pogaziti pravic manjšine, če noče odpraviti same selie. Kako malo gre Ijetska in estonska demokracija za tem, da bi omejila pravice male nemške manjšine, kaže dejstvo, da so bile takoj po marčni revoluciji Nemcem na Livonskem in Estonskem priznane vse demokratične pravice. ' Zahteva nemške mirovne delegacije, da naj ruska mirovna delegacija prizna "ljudsko voljo," ki so jo izražali kuronski baroni in kajzer Viljem za ljudsko voljo Ljetov in Estov,,se mora zavrniti kot nesramna domišljavost z vso odločnostjo. Interesi ljetsko-estonske demokracije ne zahtevajo ločitve od Rusije, ampak da ostane v okvirju velike demokracije, ki nam da lahko oporo v naših zunanjih razmerah. Dokler predstavljajo posamezne države s carinskimi mejami ločene gospodarske enote, se ne sme Kuronskemu, Livonskemu in Estonskemu, ki so v industrijskem raivoju, s carinami otežčati pristop na ruski trg. Priključitev Kuronskega, Livonskega in E-stonskega Nemčiji m njih ločitev od ruskega carinskega ozemlja ne pomeni nič drugega, kakor da se izpremene te pokrajine v žit orodno nemško ozadje, iz katerega bi polagoma nemški kmet po sili ¡/.stisnil ljetskega in estonskega kmeta. Reakcionarno nemško agrarstvo naj se okrepča z a-neksijo dežele. To je namen aneksionistične ofici-elne Nemčije. Nadalje naj bi Kuronsko, Livonsko in Estonsko postalo temelj, s katerega bi bilo mogoče razmere Rusije napram zapadni Evropi vojaško obvladavati. Kuronsko, Livonsko in Estonsko naj postane grad nasilstva zoper rusko demokracijo. Dolžnost ruske demokracije je, da odvrne to nesrečo od sebe in od sveta. Ko so kuronski baroni in kajzer Viljem povedali svetu "ljudsko voljo" Ljetov in Estov, ima ljetsko-estonsks demokracija pravico, da se sliši tudi njen glas. in da ga slišijo prijatelji demokracije v vseh bojujočih se in nevtralnih državah, predvsem pa, da ga sliši ruska vlada sama. Kajti interesi ljetsko-estonske demokracije so e-naki z interesi ruske in mednarodne demokracije. Ne maram* izdati svoje svobode in nočemo postati brezmočno orodje nemškega militarizma zoper rusko in mednarodno demokracijo. J» ji JI Pa da nima ubogi kajzer smole! Prav to, kar pravi dr. Lipschuetz v svojem članku, je izrekla estonska in Ijetska socialna demokracija v svoji oficielni izjavi; prav to je že pred daljšim časom izrekel odbor Ijetskih socialistov v ftvici. Nemški protesti. Mir med Nemčijo in Rusijo je zelo čudne sorte. Najznačilneje zanj je pač to, da prihajajo neprenehoma poročila o bojih med Nemci in Rusi, in sicer so največ rdeče garde zapletene v te boje. ' Dasi je Nemčija nedvomno vzela mnogo vojaštva z ruske fronte na zapadno, je vendar jasno, da vzdržuje še vedno veliko armado na vzhodu. Očitno je, da se Nemčija na tej strani nikakor ne čuti varno. Pomembni so v tem oziru tudi njeni diplo-matični akti. Iz Moskve, ki je sedaj glavno mesto Rusije in sedež vlade, poročajo, da je Nemčija pri boljševiiki vladi ponovno protestirala «oper izjavo ameriškega poslanika Franeisa. ki je baje dejal, da postane Rusija nemška provinca, če se podvrže -mirovnim pogojem centralnih sil. Ta protest je bil nekakšen odgovor na protest ruskega zunanjega urada proti avstrijsko-nem-škemu zasedenju Odese in proti pošiljanju nemškega orožja na Finsko po podpisu mirovne pogodbe. Nemčija je na ta protest odgovorila, da smatra Odeso za mesto, pripadajoče Ukrajini, s katero se je Rusija zavezala vzdrževati mir. Na to je ruski zunanji urad vprašal, kaj smatra Nemčija pravzaprav za meje Ukrajine. V resnici vlada vtem oziru na vseh straneh velika nejasnost. Protest Nemčije zaradi izjave ameriškega veleposlanika bi bil enostavno smešen, če ne bi bil stvarno utemeljen v strahu Nemčije, da misli holjaevi&ka vlada sama to, kar izreka Franeis. S to bojaznijo ima pa gotovo prav. Ko je Lenin dejal, da drži Nemčija svojo peto na prsih Rusije, je dejal prav to, kar Franeis. Sklepanje mini je bila od strani Rusije izsiljena kapitulacija pod to peto. Zato je tudi naravno, da more Nemčija zaupati takemu miru le tako dolgo, dokler ga more strašiti z vojaško silo. Trajen bi mogel biti ta mir le v dveh slučajih: 1. Če bi bila Rusija tako oslabljena, da se za dolgo dol4o dobo sploh ne bi več mogla dvigniti; 2. Če bi nastalo resnično prijateljstvo med Rusijo in Nemčijo. Drugi slučaj je popolnoma jzkljnčen. O njem so pač pisali razni kapitaliJličnf listi, ki sovražijo rusko demokracijo bolj kakor kajzerja; ampak nobena resna glava ne more verjeti, da bi bilo kdaj mogoče prijateljstvo med rusko revolucijo in nemštko avtokraeijo. Pokazalo se je, da je bilo' prosto izmišljeno vse, kar se je o tem pisalo. Pri-jateljstvo more nastati med Rusijo in Nemčijo le tedaj, če store Nemci to, kar so storili Rusi in dajo kajzerju ter ostalim svojim kronancem enako telesno gardo, kakršno ima Nikolaj Romanov sedaj. Če ni mogoče prijateljstvo med Ljeninom in Viljemom, ostane le prvi slučaj. Riidja je danes res silno opešana. Nikakor pa nimajo prav tisti, ki vpisujejo vso njeno sedanjo slabost na ra-čnn revolucije. To slabost je zakrivil carski režim, ki ni storil ničesar za razvoj dežele in za gospodarsko in intelektualno povzdigo naroda. Niti mir, ki ga je Rusija sklenila, ne gre toliko na rovaš revolucije ¿kolikor na račun carizma. Caiski sistem je bil tuftl, ki je pustil armsdo nezadostno oboroženo, brez mn niči je, brez hrane, brez oblek, bres čevljev; carski sistem ni znal odpreti virov pri- rodno bogate dežele, ni znal in deloma tudi ni hotel organizirati preskrbe ljudstva z živili in drugimi potrebščinami; carski sistem je trpel oboga-tenjc posameznikov na račun mase; carski sistem se je pripravljal na separaten mir in sporazum z Nemčijo, ko je spoznal na bojišču posledice svojih zločinov. Tukaj je veliko več vzrokov, da je Rusija oslabljena, kakor pa v revoluciji, ki je bila zgodovinsko neizogibna. Ampak Rusija ni tako opešana ,da se sploh ne bi mogla nikdar več postaviti na noge. To sluti kajzerjeva Nemčija. Od svoje strani je storila, kolikor je le mcgfct, da oslabi Rusijo. Pomilovanja vreden bi bil, kdor bi le trenotek verjel, da je Nemčija priznala Tkrajino iz čuvstva -narodne pravičnosti. Ukrajina pomeni zmanjšanje Rusije in obenem pomeni s svojo izdajalsko buržvazno vlado klin proti socializmu. Ampak vse to ne more Rusije tako potlačiti, da bi morala vekomaj ostati pasivna. Rusija potrebuje le organizacije, sev(da na vsakem polju, da dobi plodove iz svojih bogatih virov. Za to je treba dela in časa, a kakor je videti, se boljševiki zelo resno pripravljajo za to organizacijo. Mirovna pogodba z Nemčijo jih ovira v tem. Ovirala jih bo tembolj, čim bolj bo delo napredovalo. Prejalislej postane to pogodba neznosna. In tedaj mora po naravnem zakonu počiti. Rusija bi — četudi ne po imenu — postala stvarno nemška provinca ,ako bi se trajno podvrgla nemški pogodbi. Rusija, tki stremi v socializem, pa ne more trpeti tega in Nemčija dobro ve, zakaj bi rada izbrisala vtisk, ki ga dela njeno van-dalsko početje. Ampak s svojimi protesti ne bo prepričala Rusov. Če naznanjajo boljševiki svetu njene proteste, je to najboljše znamenje, da jih znajo ceniti, kolikor so vredni. \ krfski deklaraciji so morda reči, ki ne spadajo vanjo, je dejal dr. Hinkovič. Ves, kralj ne spada va njo. In manjkajo reči, ki bi spadale vanjo, je dejal. Sure, suverenost naroda spada vanjo. To sta dve bolezni deklaracije, ki sta smrto-nosni zanjo. Sodrug Ledebour, eden voditeljev socialistične manjšine, je v nemškem rajhstagu izjavid, da o-besa jo Nemci člane "rdeče garde" v Rusiji in na Finskem kar brez procesa, baje kot "bandite". Ali je še kaj dvoma, česa ima pričakovati socializem, če bi zmagala kajzerjeva bandaf Tisti, ki so nas obsojali, ko smrt zagovarjali ljudsko obrambo, morajo sedaj, če imajo kaj doslednosti, obsoditi tudi boljševike. Tudi boljševiki ao favno taki "puikarji" in "militaristi", kakršni smo bili mi. Le tepci aili pa izdajalci proleta-nata namreč morejo trditi, da se demokracija In socializem lahko s papirjem branita zoper kanonc avtokratov in imperialistov. Predsodki so vedno škodljivi. Če ne bi bili zavezniki diplomat je v Rusiji imeli prednikov prof, boljše vi kom, bi danes v Evropi marsikaj bolje izgledalo. Pravi socialist na sme biti rezervist, ampak mora biti vedno aktiven rojak svoje stranka. Kdor nosi «roja prepričanje la sam t sebi, na koristi nié na sebi, na svoji stvari. Prepričevati mora tista, ki še niso prepričani.. Pravi socialist hoče poznati te žave, zapreke, uspehe in napredek delavskega boja. Na tej poti ga spremlja Prolota-rec. ' i o v e r o v.» t d r odbil ho zadnji steber in morali smo cene nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lokov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačati za potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje. t TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO ■ torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v ilodcu. Triucrjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodec in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupeno snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornik tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi leki so prosti vsakovrstne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebno zdravilno grenke koreninico ter krasno žareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, neprebavnosti,- glavobola, pol glnvo-bola, nervoznosti, navndne slaboče, kakor tudi v želodčnih neprilikah, ki rade nndlegujojo ženske ob premeinbi Žitjn ali rudarje in druge delavcc, ko delajo in vdihavajo plin, Če rabite ta lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite jo v vseh lekarnah. TRINERJEV UNIMENT prodrere vselej v koren bolečine, zato pa jo zlasti v slučaju protina, aH revmntizma, nevralgije, lumbago, otrpelosti gležnjev in drugih, najhitrejša in gotova pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje živcev in za mazanje po kopanju nog. Pobite je v vseh lekarnah. TRINERJEV ANTIPUTRIN je izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rnbo znotraj. Tosebno za izpiranje grla in ust; istotako za čiščenje ran, izpuščajev in drugih kožnih otvorov. Pobi se v vseh lekarnah. Naj nove j že nagrade so dobila Trlnerjrva zdravila na mednarodnih razstavah: Gold Medal—San Francisco 191G, Orand Prix—Panama 1016. JOSEPH TRINER MANUFACTtJRING CHEMIST 1333-1343 South Aahland Ave. Chicago, 111. .