- 36 -
ii.
O   v e t r u
Gotovo ste že, ljubi otroci, vsi doživeli veter, akoravno ste še rnladi. Nu, ali pa tudi veste, kaj je veter in kako se naredi? Koj vam bodem povedal.    Le pazljivo te-le verstice o vetru preberite.
Ako izpustite košček papirja po vetru, videli boste, da papirček leti. Ker tedaj papir s pripotnočjo vetra loti, mora tudi veter nekako leteti, ali vsaj gibati se. Veter je enak našej hoji. Tudi ini se gibljemo, kedar hodimo, in teniu našemu gibanju pravimo — hoja. Ravno taka je tudi z vetrom. Kedar se namreč zrak giblje, pravimo, da je veter.
Vsaj si pač tudi sami lehko veter naredite; le genite zrak s činiur koli, pa bode koj veter v vas pihal. Ako z ustini pihate, ali napihnjen niehur stis-nete, s kosotn kakega papirja okolu sebe ruahate, prepričate se prav lehko, da ste zrak genili, in da je to gibanje zraka res pravi veter.
Se ve, da veter ni vselej euak. Ako se zrak le malo giblje, je veter tuaj-heu ali rahel, ako se pa zrak hitro in močno giblje, pravimo, da je vihar.
Kedar koli veter piha, vselej se zrak giblje, le s tetn razločkom, da včasih malo, včasih pa hitro in močno. Poleg teh okoluosti je tudi veter močuejši ali slabejši. Kedar se zrak hitro giblje, tedaj tudi hitrejše in niocnejše pada po stvareh, ki so rnu ua potu; ravno tako, kakor vi, kedar hitro greste ali dirjate, pa se udarite ob kamen. Kedar se človek naglo gredč ob kako reč udari, je udarec zmerom močnejši, nego takrat, kedar človek počasi hodi.
Zdaj tedaj veste, da veter nič drugega ni, nego gibanje zraka.
Kako se pa zrak giblje, in od kod prihaja gibanje zraka?
Ako v kozarec najpred vlijete olja, in še le potein vode, videli boste, da se bo olje vzdignilo na verh, a voda bo padla doli proti dnu. Zakaj to? Za to, kev je olje laže od vode, to je, en bokal olja menj tehta, nego bokal vode. — Ako kos suhega lesa ali gobe globoko pod vodo porinete, videli boste, da se bosta les iu goba vzdignila na poveršje vode. Olje se vzdiga nad vodo za to, ker je laže od vode, in voda pada pod olje za to, ker je težja od olja.
Tako vam je, ljubi moji otroci, ne samo z oljem in vodo, ampak tudi z vsako drugo tekočino. — Laže tekočine vzdigajo se k višku, a težje padajo k tlam, — to si dobro vtisnite v glavo.
Ako bi n. pr. vzeli precej veliko posodo, pa bi jo čez sredo pregradili, t»r na eno stran pregraje vlili olja, na drugo pa vode, in bi potem v sredi ograje naredili majhno luknjo, kaj pravite, kaj bi zapazili?
Zapazili bi, da voda, ki je težja od olja, sili v olje in se vanje po strani podd,; ravao tako pa tudi olje sili tja, kjer je bila poprej voda, ter se vzdiga na poveršje.
- 37 —
Tako bi zopet videli, da težja tekočina sili k laZej, iu kedav sa obe po-meSati, vzdigne ae laža tekočina na poveršje, a težja pade na dno.
Vse to, kar vam sem ravno zdaj povedal, se včasih tudi na enej tekočini lehko opazi, — tedaj ni treba vselej dveh tekočia imeti, da se o tem prepričamo. Ako n. pr. voda na ognjišči tako stoji, da je ogenj pod njo, zapazili bomo, da je voda najpred na dnu piskra gorka, pa da se ta razgreta voda bolj in bolj žiri in redkejša postaja; ta redka voda, seveda, je tudi laža od druge in glejte, — gorka voda se vzdiga na verb. piskra, a merzla voda pada iz verha proti dnu, dokler se vsa ne sogreje.
Ako stoji posoda tik plamena po strani, bo uajpred tista voda postala redka, ki je na strani tik plamona, iu se bode vzdiguila na poveršje,
Zdaj pa le dobro pazite, kaj vam bodem povedal!
Ravuo tako, kakor ste slisali o tekočinah, je tudi z našim zrakom. V naših sobah in povsod, kjer koli je zrak, se zrak gib-lje, in mi pravimo, da je veter.
,,Be, be!" slišim vas godernjati. ,,To pa veudar ui inogoče. V sobi — veter! to je pa vendar preveč."
Počasi, vi neverjetni Toniaži, in kakor se že vsi imenujete, le počasi, vi-deli boste, da je popolnoma res, kar vam pripovedujem.
Izrežite si iz papirja kačo (to pač menda vsak izmed vas zna), pa jo ua pletilno iglo nateknite in postavite jo na peč. Kača se bode vertela, da prav zarčs, vertela se bode.
I kako je to ?
Prav lehko. Zrak, ki pri peči od vroSine teuek (redek) postaja, vzdiga se k višku, a merzli zrak od zgorej pada doli. Tako nastane sicer majhen in ne-občutljiv veterc, ki pa papirnato kačo vendar le obrača.
Odprite vrata od gorke sobe, skozi katera se gre v merzlo sobo, zapazili boste, da gre zrak iz ene sobe v drugo, in sicer tako, da gorki zrak gre od zgorej iz gorke sobe v hladno, a merzli zrak gre od spodej iz merzle sobe v gorko, v sredi pa ni nikakoršnega vetra.
Da je res tako, lehko se z gorečo svpčo prepricate. Ako deržita gorečo svečo k viSku , plamen se bo obernil v merzlo sobo, ako deržite svečo v sredi, plainen bo mireu, in ako jo deržite pri tleh, plamen se bo obernil proti gorkej sobi. Plamen na sveči se uatnreč v tem priraerljeji ravno tako previja, kakor bi kedtf vanj pihal.
Vidite tedaj otroci, da je v zapertih sobah tudi veter; vzrok teinu vetru pa je, ker je zrak v euej sobi gorkejši nego v drugej.
Vse to se lehko tudi v projtem zraku dogodi. Ker so pa različui kraji zeraeljskega poveršja in zraka, ki našo zpmljo obdaje, včasih gorkejši, včasih zopet merzlejSi, nastauejo po tem takom tudi slabejši in močnejši vetrovi.
Od velikega oguj a se zrak ogroje ia knialu nastaue veter, akoravuo je bilo poprej vreme prav mirno.
Kedor je bil na morskom obrežji ali pa pri kakem velikem jezeru, gotovo dobro vč, da vptertam po duevi iz vode na kopuo (siiho zpuiIjo) piba, po iioči pa ravuo narobe: iz kopuega na vodo.
Glejte, to vam je ravuo tako kakor z zrakom, kpdar mpd dvcma nppnako razgretima sobama piha.
— 38 —
Po dnevi, se ve da, solnce ranejše in močnejše razgvpva suho zemljo nego vodo, in ravno zavad tega se zrak na kopnoj zemlji vzdiga k višku nad vodo, a merzlpjši zrak iznad vode, se spušča po nižavah na sulio zemljo. Tedaj ravno tako kakov v poprej imenovanih sobah.
Dobro čutimo propuh, kedar brizga skozi doline na nas, na naše hiSe, drevesa itd. Po dolinah piha tudi po dnevi veter iz vode na suho zemljo, in ga tudi v tem primerljeji prav dobro čutimo.
Ali po noči je temu vse drugače. Dejali smo, da solnce suho zemljo laže in bitrejše razgreje nego vodo, — in glejte ravno tako leliko in hitro se suha zemlja tudi razhladi, kedar solnce zabaja, a voda ostaue delj časa govka.
Po dnevi se tedaj zrak močiiRJŠP. razgrpje iip^o snha zemlja in jp. po noči bolj vazgvet od vode. In vavno zategadelj nastane gibanjp zraka — nastanpjo v e t r o v i.
Ve-ter piha od raznili sfcraui. Glavnp straiii se pa ravnajo po stirih straneh svetii. Tmamo tedaj rarno toliko vetrov, koliknr je strani svftu. Kedar uainreč vetftr veje od zahoduje strani, pravimo mu •— zahodnjak; kedar veje od južne stranf, je jug, — odseverue — severujak, od vzhoduje — vzbodnjak. Po t«h stran6h se tudi Se drugaSe vetrovom pravi. Ako namreč vetev ne veje niti od vzhoda, iiiti od zahoda, niti od juga niti spvera, ampak iz sredine te ali one strani sveta, potpin nut pravimo: serpro-vzhodujak, jngo-vzbodnjak itd.
Med bišami, goranii in gozdi so ti primerljfiji vfitra še bolj različui, ker se namree v takili krajih zrak prebija kakor n. pr. voda ob bre-gove.
Kedor hoče tedaj natanko vodeti, od katfre strai.i vpjn vptpr, mora po-staviti tako iriifiuovauo ,vetpniico' na kak visok kraj. Kainor sp. vetnrniea .obprnc, od nasprotne strani je veter potegnil; na ta način tpdaj lehko vspIpj izvemo, od katere stvani vpje veter, t. j. kakožen veter iinatno.
Veteniioe so nam tndi za to koristnc, ker po njih leliko iiganemo, kakošno vreine bomo imeli: lppo ali dežpvuo. V naših krajih je navadno po južno- in sevpro-zahodnjem votru dež, po aevero-vzhodnjnlai je pa lppo, po jngu nastane btirja, a za severnjakom pridp. uavadno mraz, ali pa tndi lepo vreuj«.
Ljudje, ki se s temi vedami pfičajo, pravijo, da čpz loto in dan do tri-dpsptkvat buvja brijp, a marca meseca jp navadno šestkrat burja.
Večkrat se primeri, da po več vetrov ua enkrat veje. Takrat vetrovi dnig v dvugpga tiščč, sliši se brizganjp, iu burja podira cA6 strehe vaz biS. V takeni zavijanji vetrov se zrak hitro okolu sučp. iu nareui se vertinec, ravno tako kakor v vodi, ako s kako palico po njej brodimo. Tak vertinec (verfcpči zruk) ^vzdiga prab, pesek, listje itd. ter je nosi k višku; včasih se na eneui kraji dplj časa verti, potem proncha, in ?se reči popadajo zopet na zfiinljo.
Slišal sein stare bal)e pripovedovati, da v takih vertineih vselej vsaj po ena copernica pleSe. Ko spm bil Sp oirok, verjel sem jim kaj tacega, a zdaj sem se vse kaj druzega iz knjig nančil, in zagotoviti vas inorain, da so se stare babe se svojimi čenčarijaini prav dpbelo legale. — Da zares, pojte se solifc, vi bedaki z vasimi copornicarni, katerili na vsem svetu nikjer ni! Pa škoda za čas, da bi se pri takih starih bebcih obotavljali, povedafci vatn Iiočein raj.še se neko-liko več o vetru.
- 39 —
I uU Taki močni viharji, ki je imemijemo vertince, ugodni nam so in radi je gledamo, posebno otrokom so kaj vsač.
Vertinci so pa večkrat prav resnobni in hndi, večkrat pornjejo drevesa 8 koreninami iz zemlje, in tndi dvuge reči pokvarijo. Pospbno so ua morji ne-varni. Na morji nainreč ni pralai, da bi ga vprteči zrak ali vertinec mogel k višku vzdigovati, tarn ta paglovec zgvabi vodo, iu je večkrat prav mnogo seboj potegae.
Strah in groza obdaje mornarjp, ko vidijo veekrat cele vodene bregove pred seboj. katerih učinki so včasih jako pngnbni. Taki vodeni bvegovi niso tedaj nič drugega nego vertiaci posebae vevste, ki se narede, ako sp arečajo nasprotno pibajoči vetrovi ali viliarji. ter vse, kar je gibnega, spravijo v verteče gibanje, v zrak vzdignejn in seboj odnesrt. Mornarji v takih nevarnostih streljajo iz topov, da se zrak pretrese, in vertinca potem ni.
Vetrovi so nam koristni in škodljivi, kakor sploh vsaka reč na svetn. Vpč-krat so tako močni in silni, da drevesa loraijo, gozde iu bise tergajo; 'tadi zvo-nike je že večkrat veter poderl. NajmoeaejSi vetrovi so ua prostem polji in na morji, kjer nimajo nobenih opovir. Najnevarniši so močni vertinci. Slabi vetrovi nam kovistijo. Taki vetvovi namreč čistijo in hladijo zrak, sušž pveobilno vlago ali mokroto, pa tudi prenasajo drobno seine z cnega kraja na drugi. Vpčkrat na kakem samotnem kraji izraste žlahno drevo; vse se čudi temu, kako je vendar to? —  I nu, veter je zanesel ppme tjii.                                               \
Pa tudi obertnikom koiistijo vetrovi pri raznih njihovih uapravah. Vetrovi gonijo mliue in druge enake naprave. Dokler Ijndje še niso znali z vodeno paro broditi po vodi, niso se niogli brez vetra nikakor ali vsaj težko voziti po morji.
Lj. T