NOVI TEDNIK ¿tor NT&RC d.o.o. Jože Cerovšek ŠT. 10- LETO 5 «f - CELJE, 9. 3. '95 - CENA 170 SIT Odgovorni urednik NI Branko Stamejćič Tekma za preživetje Sebolavdot|)ûlфal1ìßШIШisl(iЊiгe$il? Strani!, Ekologija sezaćne tu, praviPeterKavalarv intervjiijiiii3$traiii!ñ Nagradna igra ob 100 ètnici filma na strani 15. DOGODKI Anderlič na Planini Šentjurski občinski od- bor LDS je pripravil v petek na Planini pogo- vor s Tonetom Anderli- čem, vodjem poslanske skupine LDS v državnem zboru. Anderlič je govoril o novostih s področja lo- kalne samouprave, pa tu- di o neupoštevanih refe- rendumskih odločitvah v Dobju ter na Planini, kjer so ostali vključeni v šentjursko občino. Kra- janom je predlagal naj počakajo, zato, da se bo- do prepričali o izkušnjah drugih novih občin. Ob tej priliki so na Planini ustanovili krajevni odbor LDS, drugega v občini, sicer pa imajo tudi štiri iniciativne skupine. Za predsednika odbora so izvolili Ivana Kneza, ob- činskega svetnika, pod- predsednik pa je Alojz Ulaga. BJ Kaj vse tare nove občine? Na regijskem posvetu savinjsko - šaleških občin so osvetlili problematiko financiranja in pristojnosti lokalne uprave Državni svet Republike Slo- venije je v ponedeljek, 6. mar- ca, pripravil v Velenju regijski posvet s predstavniki osmih novonastalih občin v Savinjski in Šaleški dolini. Državni svet nadaljuje s prakso neposred- nih stikov z odgovornimi funkcionarji v občinah z na- menom, da bi podrobneje spoznali vsakdanje težave, s katerimi se srečujejo v obči- nah, obenem pa izboljšali ko- munikacijske povezave med občino in državnim svetom. Na posvetu o kakih uspehih lokalne uprave ni bilo moč sli- šati, pač pa so župani in pred- sedniki svetov osvetlili kopico težav. Predsednik državnega sveta dr. Ivan Kristan je uvodoma predstavil delo in pomen dr- žavnega sveta, pri tem pa po- udaril, kako pomembno je vzpostavljanje čim bolj delav- nih in živih stikov z občinami. Omenil je tudi nekatere ovire, s katerimi se srečuje državni svet pri svojem delu, kot na primer problem hitrih postop- kov v državnem zboru in pro- blem odložnega veta, do kate- rega ima državni svet pravico, vendar se državni zbor nanj odziva le s ponovnim glasova- njem brez razprave. Predstav- nike občin je dr. Kristan poz- val, naj državni svet seznanijo z aktualnimi težavami lokalne samouprave in predlagajo tudi način rednega pretoka stališč od občine do državnega sveta. Župani osmih novih občin in predsedniki občinskih sve- tov so na posvetu izpostavili vrsto pripomb o odnosu drža- ve do lokalnih skupnosti. Skupni očitek je, da večina te- žav v lokalni samoupravi izvi- ra iz nedorečenih pristojnosti občin in financiranja lokalnih skupnosti. Srečko Meh, župan mestne občine Velenje, je med drugim opozoril na dvoje, in sicer na problem blagovnih re- zerv, ki so bile v občinski lasti, po novem pa si jih bo lastila država, ter na stanovanjsko problematiko. Velenjska obči- na bi namreč do leta 2000 po- trebovala 1600 stanovanj, ostali pa so brez virov. Vsaj na tem področju, je menil Meh, bi morali priti do vira, ki ni ljub- ljanski. Jakob Presečnik, žu- pan mozirske občine, pa je osvetlil problematiko cest, ki je v Zgornji Savinjski dolini še posebej pereča. Kako jo reše- vati? Mirko Zamernik, župan občine Luče, je dejal, da se že v večjih občinah, kot sta Vele- nje in Mozirje, ukvarjajo z ne- premostljivimi težavami, a si- tuacija v manjših občinah je po njegovem mnenju še toliko bolj nevzdržna. Ali ni žal tako, je vprašal še Franc Pečovnik, predsednik šoštanjskega ob- činskega sveta, da se morajo pri vzpostavljanju lokalne uprave opreti predvsem na lastno znanje in iznajdljivost? Logična posledica je, da bodo v različnih lokalnih skupno- stih nastale različne rešitve, z njimi pa bo nastopil problem učinkovitosti lokalne uprave. Predstavniki občin so se strinjali, da se dogodki, vezani na lokalno upravo, odvijajo prehitro, saj vsem gradivom, spremembam in delnim infor- macijam niti slediti ne morejo. Na tako šibki osnovi pa ne mo- rejo zanesljivo delati. V novih občinah potemtakem nimajo ne pogojev ne denarja, da bi zagotovili delovanje lokalne uprave. K. LE KIČ Foto: LOJZE OJSTERŠEK Brez ekstremnih rešitev V SKD se je potrdila zmerna desnosredinska opcija Očinski odbor SKD Celje je minuli četrtek pripravil volilni zbor, na katerem so iz odprte 15-članske kandidatne liste izvolili 13-članski občinski odbor. V teh dneh se bo novo- izvoljeni očinski odbor sestal na konstituitivni seji in iz svo- jih vrst izvolil predsednika, podpredsednika ter tajnika in blagajnika SKD v Celju. Krščanske demokrate sta na volilnem zboru ob županu celjske občine Jožetu Zimšku pozdravila strankin predsed- nik Lojze Peterle in podpred- sednik Janko Deželak, sprejeli pa so tudi delovna poročila predsednika, blagajnika in vo- dje Teharske komisije Janeza Lampreta. Predsednik Marko Zidanšek je poudaril pravilnost zago- varjanja zmerne desnosredin- ske opcije, ki jo je v stranki v preteklem dveletnem man- datu podpiral tudi celjski od- bor, ter povedal, da so zado- voljni z rezultati lokalnih voli- tev. »Skladno z reformo lokal- ne samouprave smo v nekdanji celjski občini ustanovili dva nova občinska odbora v Vojni- ku in Štorah. V Vojniku smo na lokalnih volitvah po priča- kovanju zmagali in iz naših vrst je župan Beno Podrgajs. Glede Štor smo bili prijetno presenečeni, saj je zaupanje v SKD vidno poraslo in je Alojz Mramor podpredsednik občinskega sveta. Prav tako pa smo zadovoljni tudi z rezultati v celjski mestni občini, kjer nam je pri županskih volitvah do drugega kroga manjkalo le 24 glasov, naš član Alojz Oset je predsednik mestnega sveta, Damjan Vrečko pa načelnik upravne enote,« je bil zadovo- ljen Zidanšek. Celjski krščanski demokrati so skladno s poslovnikom o delu volilnega zbora sprejeli tudi program dela občinskega odbora za leto 1995, v katerem so opredeljene konkretne na- loge za delo na lokalni ravni. I. STAMEJČIČ Lažje do spremembe občinskih meja Pristojnosti župana in sveta so po novem jasneje določene Začetek delovanja občin- skih svetov in županov so spremljale številne težave, kar je tudi posledica tega, da za- kon o lokalni samoupravi ni bil dorečen in da nekaterih vprašanj ni urejal. Zato je vla- da predlagala 27 sprememb in dopolnitev zakona, poslanci so pri obravnavi vložili še okrog sto dopolnil, sprejeli pa so jih le nekaj. Dopolnila sedaj jas- neje določajo pristojnosti ob- činskih svetov na eni in župa- nov na drugi strani, poeno- stavljajo pa tudi postopek za spreminjanje občin, kar bo verjetno dobrodošla spremem- ba tudi za nekatere občine na Celjskem, ki so že od vsega za- četka nezadovoljne z obliko- vanjem občinskih meja. Po novem naj bi tako občin- ske meje spreminjali na osnovi referenduma, kjer pa bi bila potrebna le večina tistih, ki na njem glasujejo, ne pa absolut- na večina, kot je veljalo doslej. Tako se lahko občina razdeli na več novih, če te zadostijo zakonskim kriterijem, lahko se naselja izločijo iz občine in ustanovijo novo, prav tako se lahko izloči del občine in se pridruži sosednji. Tako na pri- mer v Solčavi že napovedujejo, da bodo pričeli s postopki za ustanovitev svoje občine. V tistih občinah, kjer že ta- koj na začetku prišlo do spo- rov med svetom in županom, pa bodo dobrodošle spremem- be, ki jasneje razmejuje njune pristojnosti. Po novem občin- ski sveti sprejemajo statut, od- loke, prostorske, planske in druge akte, občinski proračun in zaključni račun, dajejo so- glasje k prenosu nalog iz dr- žavne pristojnosti na občino, na predlog župana imenujejo in razrešujejo podžupana, imenujejo in razrešujejo člane nadzornega odbora, komisij in odborov občinskega sveta, nadzorujejo delo župana, pod- župana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev. Sveti tudi dajejo mnenje k imenovanju načelnikov upravnih enot, imenujejo in razrešujejo predstavnike obči- ne v sosvetu načelnika uprav- ne enote, odločajo o pridobitvi in odtujitvi občinskega pre- moženja, če z občinskimi akti za to ni pooblaščen župan in imenujejo in razrešujejo člane sveta občine za varstvo upo- rabnikov javnih dobrin. Župan pa po novem pred- stavlja in zastopa občino, predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun in zaključ- ni račun, odloke in druge akte ter skrbi za izvajanje odločitev sveta. Njegovih sej se lahko udeležuje, na njih razpravlja, predlaga lahko sklic izredne seje ali obravnavo kakšne za- deve. Skrbi tudi za objavo sta- tuta, odlokov in drugih aktov in zadrži njihovo objavo, če meni, da so nezakoniti in predlaga ponovno odločanje o njih. V županovih rokah je tudi skrb za občinsko upravo, saj bo določal sistemizacijo delov- nih mest v novi upravi. Župan bo moral po sprejeti novosti iz občinske uprave zagotoviti tu- di strokovno in administrativ- no pomoč svetu in njegovim komisijam in odborom. Novost je tudi ta, da so člani sveta, župan, podžupan in taj- nik občine po novem funkci- onarji, kar pomeni, da so nji- hove funkcije nezdružljive, saj član sveta ne more biti niti žu- pan, niti podžupan, niti član nadzornega odbora niti vodil- ni delavec v občinski ali dr- žavni upravi. TC S koliko tolarji do poklica? Celjska Združena lista pripravlja v sredo, 15. marca, ob 18. uri v prostorih Narodnega doma javno tribuno o tem, koliko stane in koliko bi smelo stati starše šolanje otroka do prvega poklica. Javne tribune se bodo udeležili poslanci ZLSD v držav- nem zboru, predstavniki ministrstva za šolstvo in šport ter strokovne javnosti iz celjske občine, izbrana tema pa je vezana na sprejemanje paketa nove šolske zakonodaje, ki jo prav zdaj obravnava državni zbor. IS IVozirski svetniki so že bližje statutu Natančneje bodo morali opredeliti vlogo in pomen krajevnih skupnosti Mozirski svetniki so minuli četrtek na tretji seji občinskega sveta, ki so jo načr- tovali zelo delavno, saj je dnevni red vse- boval kar osemnajst točk, razpravljali o besedilu statuta občine, opravili pa so še nekaj konkretnejših nalog. Dogovorili so se, da naj svetniki statutarni komisiji posredujejo vse pripombe o statutu do 15. marca, potem pa naj bi ga vzeli pod drobnogled 15 dni kasneje v drugi obrav- navi. Predsednik mozirskega občinskega sveta dr. Anton Jezernik je svetnike opo- zoril, da bodo morali besedilo statuta prilagoditi nekoliko dopolnjenemu zako- nu o lokalni samoupravi. Andrej Preseč- nik, predsednik statutarne komisije, se je strinjal, da bo komisija upoštevala nova dejstva in pripravila predlog za nasled- njo obravnavo, takrat pa naj bi statut kot osnovni dokument občine že tudi spre- jeli. Dr. Jezernik se je še zavzel, da naj bi se v besedilu statuta dotaknili tudi sistema glasovanja, ki naj bi bilo v mozirskem občinskem svetu, ki ga sestavlja 11 svet- nikov iz Mozirja in 8 iz Rečice, takšno, da en kraj v morebitnih spornejših situaci- jah ne bi mogel preglasovati drugega. Zato je predlagal, da naj bi imeli mozir- ski in rečički svetniki v določenih situ- acijah možnost, da bi glasovali posebej. Jezernikovega predloga pa ostali svetni- ki niso podprli. Andrej Presečnik je me- nil, da poslovnika sploh ne bodo potre- bovali, če bi že v statutu opredeljevali omenjen sistem glasovanja. To bi morda kazalo vnesti v poslovnik, je menil Pre- sečnik, da pa bi se ločili že v samem statutu, ne bi bilo sprejemljivo. Anton Venek, svetnik KS Mozirje, pa je dejal, da je občinski svet enoten organ, svetniki pa naj bi bili dovolj kritični, da bi se znali o vsakem problemu zrelo pogovori- ti in enotno odločati. Tudi ostali svetniki so bili mnenja, da kakšnih prednosti lo- čenega glasovanja ne vidijo. Takšno gla- sovanje bi bilo smiselno kvečjemu le na nekaterih najvažnejših področjih, kakrš- no je denimo glasovanje o občinskem proračunu, medtem ko je na primer za sprejem statuta že predvidena dvotret- jinska večina. Mozirski svetniki so med drugim imeno- vali gradbena odbora za izgradnjo os- novne šole v Rečici in večnamenskega objekta pri mozirski osnovni šoli. Ome- njeni investiciji sta za občino zelo po- membni, obenem pa bosta pomenili zaje- ten finančni zalogaj, saj bodo morali za gradnjo in opremo osnovne šole odšteti približno štiri in pol milijone mark, za gradnjo večnamenskega objekta, s kate- rim bo mozirska osnovna šola pridobila ustrezno telovadnico, ki je doslej niso imeli, pa okoli dva milijona mark. Z gradnjo osnovne šole v Rečici naj bi pričeli že letos. Svetniki so še opozorili, da bi morali v besedilu statuta natančneje opredeliti status krajevnih skupnosti, njihove nalo- ge in vire financiranja. к. LEKIĆ Dr. Rugelj ne stavka več LJUBLJANA, 7. ma„ (Delo) - Dr. Janez Rugelj; končal 36-dnevno glado¡ no stavko, potem ko ; z ministrstvom za zdrai stvo dosegel dogovor o p, gojih za nadaljevanje svi jega dela. Po tem sporam mu lahko obdrži koncesi in licenco do svojega 75.1 ta strosti, lahko piše recej te in šola naslednike. I¡, tudi zagotovilo, da boi obnoviU postopke, zara katerih je bil izključen zdravniške zbornice. Po zgledu majhnil držav LJUBLJANA, 7. mate (Delo) - Premier dr. Jan« Drnovšek je v imenu vlad pozdravil odločitev min strskega sveta Evropsl unije, da potrdi mandat 2 začetek pogajanj o pridn ženem članstvu Sloveni; EU. Hkrati je povedal, (j bo vlada predložila drža\ nemu zboru ustrezne prec loge za postopek sprem njanja ustave, ki se nanaš na prepoved prodaje n< premičnin tujcem. Pri tei bo Slovenija upošteval prakso manjših evropski držav, ki so se z različnin mehanizmi zunaj ustav zavarovale pred razproda jo ozemlja. Pilatusi za vojsko LJUBLJANA, 7. mar (Večer) - Na brniškem let lišču sta pristali prvi & šolski letali Pilatus P 9 (od treh), k jih bo slovel ska vojska uporabljala ¡ šolanje svojih pilotov, urjt nje zračne obrambe, pehö nih enot na področju prot letalske obrambe... Letal so še brez oborožitve, ki ; bodo nabavili, ko bo o( pravljen embargo na uvi orožja. Vsa tri so stala pr bližno 9,2 milijona d( larjev. Stranki o pogajanjih LJUBLJANA, 3. man (Delo) - Pogajalske skup« krščanskih in liberalni demokratov so usklajeva način odločanja v vladi1 državnem zboru. Krščij ski demokrati so po p°# vorih opozorili predvsê na kadrovske probleme k< alicije, LDS pa o njenih 4 menih. Namen koalicije! njihovem ni, da bi spre® njala ideološke nastavi strank, pač pa, da se z ® nimalnim soglasjem zag tovi njeno delovanje. NOVI TEDNIK- Odgovorni urednik: Bra»1 Stameičič. j Pomočnica odgovornega oip nika: Milena Brečko-Pokltf Uredništvo: Marjeta Air Irena Baša, Tatjana Cvim- nja Intihar, Brane JeraB* Ksenija Lekič, Edi Masnec," ška Selišnik, Ivana S tamer Želj ko Zule. Tehnično V* nje: Franjo Bogadi, Kojterer, Igor Šarlah. Obli»1 vanje: Mmja Bajagič. Taj1" uredništva: Mojca Marot. Naslov uredništva: Prešefl^ 19, Celje. Telefon: (063) & 500, fax 441-032. i SI. 10. - 9. marec 1995 fr DOGODKI (poznavanje nove šole \7ri in pojutrišnjem informativna dneva v vseh slovenskih srednjih šolah in Lltetah razliko pa plačujejo finskega proračuna. Kako vnaprej, 'šthniera'1 nove lokalne samouprave? jj i Jokern občinskem svetu so se prete- L'i„.?n odločili, naj takšna organizaci- Pf'àvP *' l"*",1 Q"f. —i*----,—Iii----- - ^ ,N«jeni placati iz svojega prora- Ña Ц območju občin Šmarje, Rogaška ïiajf)la' Podčetrtek, Rogatec in Kozje °r8anizirano tako imenovano nad- ardno dežurno zdravstveno službo. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slo- venije jim priznava le sredstva za dva dežurna zdravnika in eno sestro, dejan- sko pa v Šmarju pri Jelšah, Rogaški Sla- tini in izmenično v Podčetrtku, Kozjem ali Bistrici ob Sotli dežurajo tri ekipe — v vsaki sta en zdravnik in ena sestra. V občinski zdravstveni skupnosti so se leta 1988 za takšno organiziranost odlo- čili zaradi obsežnega terena in težko do- stopnih krajev. Če bi imeli na celotnem faTzdravmk do~odđafjenega Osredka, na primer, prevoziti nič manj kot 45 kilome- trov, do Loga nad Rogatcem pa 37. To bi bilo seveda v nujnih primerih predaleč in strokovno vprašljivo, zato so se v bivši šmarski občini odločili za »nadstan- dard«, razliko v stroških pa so pokrili iz občinskega proračuna. Julija lani so se poslanci na zasedanju občinske skupšči- ne odločili, naj dosedanja organizacija službe ostane do konca leta 1994. Odkar je na tem območju pet novih občin, se morajo v vsaki posebej odločiti tudi o organizaciji dežurne zdravstvene službe. Za tak način, kot je veljal doslej, bi morali doplačati 1 milijon tolarjev, šmarski zdravstveni dom pa je že pripra- vil predlog, kako naj bi si nove občine ta znesek razdelile. Pri obremenitvi posa- mezne občine so upoštevali število prebi- valcev, po izračunu na podlagi decembr- skih podatkov pa naj bi nova občina Šmarje prispevala 304 milijone tolarjev, četrtek 155 ter Kozje 115 milijonov. V vseh novih občinah naj bi sprejeli odločitev o dežurni službi še v marcu, povsod pa so, vsaj zaenkrat, naklonjeni dosedanji nadstandardni ureditvi. BRANE JERANKO Kučan na Poljskem Slovenski predsednik Kučan se je mudil na dvod- nevnem obisku na Polj- skem, spremljal pa ga je tu- di zunanji minister Thaler. Ta je s poljskim pomočni- kom zunanjega ministra podpisal sporazum o zrač- nem prometu ter sporazum o sukcesiji, to je priznava- nju dvostranskih pogodb, ki so bile v preteklosti skle- njene med Poljsko in SFRJ. Predsednik Kučan in nje- gov gostitelj, poljski pred- sednik Walensa, pa sta naj- več pozornosti posvetila pogovorom o dokončni sklenitvi sporazuma o pro- sti trgovini med državama, ki je pogoj za vključitev Slovenije v Srednjeevrop- ski sporazum o prosti trgo- vini (CEFTA). Sporazum med Slovenijo in Poljsko — podpisali naj bi ga junija letos — bo predvideval ena- ka pravila o poreklu blaga kot veljajo v Evropski uniji. Levica kljubuje Walensi V Varšavi je poljski par- lament izglasoval kon- struktivno nezaupnico vla- di premiera Pawlaka in za mandatarja nove vlade imenoval kandidata levice in sedanjega predsednika parlamenta Oleksyja. V no- vi vladi bo dve tretjini mi- nistrov iz prejšnje, tudi ne- kateri, ki jim je Walensa ostro nasprotoval, tako da je možno, da jih bo tokrat zavrnil. Po poljski ustavi se mora predsednik vlade s predsednikom države po- svetovati o razdelitvi treh glavnih vladnih resorjev: notranjega, obrambnega in zunanjega. Pričakuje se, da bo Walensa zahteval svoja kandidata za zadnja dva resorja Če Walensa in Oleksy v kratkem ne bosta dosegla soglasja, mora spodjnji dom parlamenta novo vlado odobriti v 28. dneh. Walensa pa jo bo mo- ral tudi uradno imenovati. Slovenija dobila zeleno luč V Bruslju so na ministr- skem svetu Evropske unije Sloveniji prižgali zeleno luč za pridružitev k EU; zunanji ministri so namreč Evropski komisiji podelili mandat za pogajanja s Slo- venijo o pridruženem član- stvu v Evropski uniji. Še nekaj dni pred bruseljskim srečanjem je izgledalo, da bo Italija tudi tokrat z ve- tom onemogočila slovensko vključevanje v evropske to- kove, vendar je italijanska zunanja ministrica Agnel- lijeva dobra dva dni pred razpravo napovedala, da bo Italija dala soglasje. Vendar pa s tem Italija od Slovenije pričakuje pri- pravljenost na spremembo zakonodaje. Italijanska stran je pri tem tudi po- udarila, da se s pridobitvijo mandata ne konča proces približevanja Slovenije k EU, tako da lahko itali- janska vlada kasneje še vedno preuči svoje stališče in na to tudi opozori slo- vensko stran, če dvostran- nesla bistvenega napredka. Nekateri italijanski politi- ki, predvsem iz stranke Narodno zavezništvo so ob italijanskem popuščanju menili, da bi Rim moral ob- držati trše stališče do Ljubljane. Simpatizerji stranke so v Trstu pripra- vili protestno zborovanje, na katerem so kritizirali odločitev Agnellijeve in obsojali slovenske zakone. Uboj direktorja televizije Ruska mafija je ubila Vladislava Listjeva, nek- danjega novinarja, sedaj pa generalnega direktorja Ru- ske javne televizije (ORT). Kot izgleda, je glavni vzrok za atentat lastninjenje pr- vega državnega kanala TV Ostankino, oziroma preo- brazba iz državne televizije v javno. Po preobrazbi bi kar 51 odstotkov delnic ob- držala država, ostale pa bi prešle v last zasebnih po- djetij in bank. Zato je zelo verjetno, da je 38-letnega Listjeva ubila mafija, ki povezuje poslovni interes novih podjetnikov z intere- si skorumpiranih državnih uradnikov. Ti so doslej s sprejemanjem podkupnin vplivali na programsko shemo Ostankina in na do- stop različnih struktur do programskega časa in za- služka. Listjev je bil na- mreč pomembna in zelo vplivna osebnost na televi- ziji in je tudi imel možnost, da vpliva na odločitve o re- klamnem programu, ki v Rusiji prinaša velika de- narna sredstva. Mirovne sile zapustile Somalijo Z operacijo Skupni ščit, s katero so sile Združenih narodov zagotovile varen umik še zadnjih pripadni- kov mirovnih sil iz Moga- diša, se je v Somaliji kon- čala dobri dve leti in pol trajajoča operacija ameri- ških in mednarodnih enot ZN, ki je svetovno organi- zacijo stala 4 milijarde do- larjev. V operaciji Skupni ščit je sodelovalo 1800 ameriških in 400 italijan- skih vojakov ob podpori 23 ladij in več kot 80-ih voja- ških letal, ameriške davko- plačevalce pa je stala 20 milijonov dolarjev. Medna- rodne sile so v eno najbolj nemirnih afriških držav prišle decembra 1992, z na- menom, da bi Somalce re- šile državljanske vojne, la- kote in nalezljivih bolezni, ki so skupaj terjali najmanj 350 tisoč žrtev in da bi vzpostavile državno oblast. Prvo jim je sicer uspelo, vzpostavitev oblasti, kar bi bilo bistveno za mir pa ne, zato je država z umikom zadnjega tujega vojaka spet pahnjena v državljan- sko vojno. Banka Barings bankrotirala Najstarejša britanska investicijska banka Ba- rings je bankrotirala. Ra- zlog za razpad 223 let stare banke, ki je na vseh koncih sveta zaposlovala 4 tisoč ljudi in v kateri je denar hranila tudi kraljica Eliza- beta, so neuspešne finanč- ne transakcije, ki jih je v Singapurju izvedel 28- letni borzni posrednik Nick Leeson. Od konca ja- nuarja je namreč po precej višji ceni, kot pa je bila nji- hova realna vrednost, od- kupoval delnice na japon- ski borzi. Verjetno je menil, da bo njihova vrednost na- rasla, vendar je potres v Kobeju japonski trg vrednostnih papirjev poto- pil za nekaj časa. Nekateri V««. ".V..4J uu J>_ i-ft-tJUll banko uničil namerno. To bo policiji pojasnil sam - na frankfurtskem letališču so ga namreč prijeli v letalu brunejske letalske družbe. St. 10.-9. marec 1995 GOSPODARSTVO ì Trgovci, pamet v roke! Zadovoljen potrošnik pogojuje ustvarjanje dobička v trgovini Minuli petek je velenjska območna gospodarska zbornica pripravila raz- govor z Metko Potočnik, sekretarko Združenja trgovine pri Gospodarski zbornici Slovenije. Nanj so povabili trgovske organizacije in samostojne podjetnike - trgovce iz savinjsko -šale- ške regije. Pogovora o trendih razvoja trgovine v Sloveniji in delovanju združenja za trgovino so se trgovci udeležili v majhnem številu, saj se jih je povabilu gospodarske zbornice od več kot 150 odzvalo le 15. Sekretarka Združenja trgovine Metka Potočnik je udeležencem po- sveta predstavila problematiko na po- dročju trgovine. Moč trgovine, je deja- la Potočnikova, se meri tudi v deležu, ki ga ima trgovina v celotnem bruto proizvodu. Čeprav je ta delež, ki sedaj znaša 10,4 odstotka, že za spoznanje večji, položaj na področju trgovine sploh ni obetaven. »Več je podjetij, večja je konkurenca in teže je uspeti,« je menila Metka Potočnik. »Intenziv- nost nastajanja novih podjetij, prav tako pa tudi ugašanja starih, je izred- no velika. To je značilnost vsake tržne ekonomije in tudi Slovenija se ji ni mogla izogniti. Moč trgovine se prav gotovo kaže v številu gospodarskih subjektov, a vprašanje je, ali je realno, da se na tako majhnem prostoru, kot je Slovenija, s trgovino ukvarja že skoraj 15 tisoč trgovskih subjektov.« Iz strukture slovenskih trgovskih po- djetij pa je razvidno, da je največ, kar prek 6 tisoč malih podjetij (95 odstot- kov), srednje velikih je 166, velikih pa 125. Združenje trgovine posveča naj- več pozornosti ravno majhnim trgov- skim firmam, ki njihove napotke naj- bolj potrebujejo. »Če želite uspešno poslovati, boste morali racionalizirati poslovanje in poiskati tiste konkurenčne prednosti, ki so nujne za uspeh na trgu. Prava pot je tudi v znižanju stroškov, zato skušajte pri nabavi blaga doseči čim boljše pogoje. Skušajte več zaslužiti pri masi proizvoda in pridobiti zve- stega potrošnika. To je mogoče ures- ničiti le z dvigom kakovosti trgovin- skih storitev,« je zbranim trgovcem svetovala Potočnikova in opozorila vse tiste, ki se želijo ukvarjati s trgov- sko dejavnostjo, naj to storijo po te- meljitem premisleku. Proučiti je tre- ba, s čim se ukvarjajo konkurenti in kaj je tisto, kar nek kraj potrebuje. »Namen trgovanja je seveda v ustvar- janju dobička,« je zaključila Potočni- kova, »a edini pogoj za ustvarjanja dobička je zadovoljen potrošnik.« KSENIJA LEKIĆ Po podatkih združenja za trgovino se je v letu 1994 v primerjavi z letom 1993 v trgovini na drobno nominalno najbolj povečala prodaja kuriva in gradbenega materiala, barv in kemi- kalij, motornih vozil, obutve, tobaka, mešanega blaga, nekaterih živil in pi- jače. Prodaja pohištva je bila v letu 1994 kar za 20 odstotkov nižja kot leto poprej, relativno slaba pa je bila tudi prodaja mesa, kruha, mleka, sadja in zelenjave, tkanin in konfekcije ter naftnih derivatov. Podjetniki o statutu zbornice Danes, 9. marca, bodo na seji upravnega odbora združe- nja podjetnikov savinjsko-šaleške regije razpravljali o statutu Združenja podjetnikov Slovenije in o statutu Gospodarske zbornice Slovenije, pregledali pa bodo tudi smernice finančnega načrta, ki naj bi ga regijsko združe- nje podjetnikov uresničevalo v letu 1996. Jutri, 10. marca, pa bodo člani odbora velenjske območne gospodarske zbornice prav tako podali svoja stališča o statutu Gospo- darske zbornice Slovenije. Poročali bodo še o delu in načrtih območne zbornice, del razprave pa namenili pra- vilniku o podeljevanju priznanj. KL . NOVO NA BORZI Zda] gre zares Sklad RS za razvoj je včeraj, 8. marca, pripravil drugo jav- no dražbo delnic. Če je bila prva samo ogrevanje za po- oblaščene družbe za upravlja- nje in Sklad za razvoj, pa na naslednjih ne bo tako. Sklad namerava letos na petih javnih dražbah pooblaščenim inve- sticijskim družbam prodati pakete delnic podjetij, ki se lastninijo. Na marčevski avk- ciji bo sodelovalo kar 22 poo- blaščenih družb za upravlja- nje. Ker pa so nekatere usta- novile več pooblaščenih inve- sticijskih družb, je v bistvu kupcev še več. Novo na tej avkciji je to, da bodo morale pooblaščene družbe za uprav- ljanje takoj po njej razdeliti pakete delnic na pooblaščene investicijske družbe. Po naj- novejših podatkih se bo na drugi dražbi prodajalo kar 124 paketov delnic 108 podjetij. Na tokratni dražbi bo torej konkurenca na strani povpra- ševalcev za delnice zelo velika. Čeprav se v bistvu ne kupuje z denarjem, ampak z zbranimi certifikati, to ne pomeni, da pooblaščene družbe za uprav- ljanje kupujejo pakete delnic brez temeljitega premisleka. Tečaji delnic, ki so jih držav- ljani dobili v zameno za svoje certifikate, bodo kotirali pre- cej različno. Najbolj bo odvis- no od tega, katere delnice pod- jetij bodo določene pooblašče- ne družbe za upravljanja ku- pile, in seveda, po kakšni ceni. Ze po prvi avkciji smo lahko videli, da so nekatere pooblaš- čene družbe bolj prodorne od drugih. Natančna analiza le- tošnjih avkcij bo že dala slutiti ali smo svoj certifikat dobro ali manj dobro naložili. Seve- da pa bodo to le približne oce- ne. Dejansko pa bo vsak imet- nik delnic pooblaščenih inve- sticijskih družb videl ali bolje rečeno občutil, ali je dobro na- ložil svoj certifikat, ko bo dob- ljene delnice prodal ali dobi- val dividende. м« html Tečaji delnic navzdol, tečaji nakupnega bona Banke Slove- nije navzgor. Tako bi v enem stavku opisal stanje na borzi v zadnjem mesecu dni. Investi- torji v delnice so v preteklih dveh mesecih še dodatno izgu- bili, seveda, če so delnice pro- dajali. V primeru, da bodo te- čaji delnic čez nekaj časa po- rasli so prodajalci izgubili, ku- pci pa zaslužili. V primeru, da bodo tečaji delnic padali še naprej so izgubili tudi kupci. Na splošno je mnenje med borznimi posredniki in anali- tiki tako, da so tečaji delnic na nizkih ravneh in da bo prej ali slej prišel čas za večje nakupe. Analiza z nakupnimi boni Banke Slovenije pravi, da je bilo v mesecu marcu možno realizirati kar 99 odstotni do- nos. Še posebej bi opozoril in- vestitorje, ki prebirajo članke o donosih z nakupnimi boni in mislijo, da gre za podoben vrednostni papir, kot je bil znani in zelo donosen blagaj- niški zapis Banke Slovenije po 500.000 tolarjev. Med tema dvema kratkoročnima vred- nostnima papirjema ni nepo- sredne povezave. Če bi šlo za zelo varen vrednostni papir, nikakor ne bi dosegel take cene. Proficia-Dadas in CBH sporo- čata, da vrednost enote vza- jemnega sklada Herman Celj- ski na dan 8. marca 1995 znaša 1.091,8724 SIT Piše Bojan Gradišnik Analizirali so poslovanje V Gorenju opozarjajo na težave velikih izvoznikov Podjetja, vključena v po- slovni sistem Gorenja, so lani dosegla več kot 1 milijardo 358 milijonov mark čistega pri- hodka od prodaje. Rezultati, ki jih je Gorenje doseglo v pre- teklem letu, so zadovoljivi. V drugi polovici minulega leta so v Gorenju občutili oži- vitev gospodarstva in večje povpraševanje po izdelkih be- le tehnike. Naraščala so naro- čila za velike gospodinjske aparate, še zlasti za hladilno zamrzovalne aparate, vendar vseh naročil kljub zaposlitvi novih delavcev niso uspeli iz- polniti. Večje je bilo tudi števi- lo naročil za sestavne dele, tu- di za strojegradnjo in orodjar- stvo. Žal se je oživitev gospo- darstva odražala samo v več- jem povpraševanju, ne pa tudi v višjih cenah zaradi dražjih repromaterialov in sestavnih delov. Nekaj Gorenjevih podjetij je lanskoletno poslovanje zaklju- čilo z izgubo, le-ta pa že pri- pravljajo analizo vzrokov in sanacijske programe. Upravni odbor Gorenja je na svoji zadnji seji ugotovil, da so rezultati poslovanja v lan- skem letu dobra osnova za uresničitev letošnjih načrtov. Zaskrbljujoč pa je razkorak med stopnjo rasti domače in- flacije in tečajem nemške mar- ke, ki utegne postati usoden ob novih podražitvah reproduk- cijskega materiala in sestav- nih delov. Prav zato je upravni odbor sklenil, da bo v poseb- nem pismu opozoril predsed- nika vlade dr. Janeza Drnov- ška na težave, s katerimi se srečujejo veliki izvozniki. M. L. Interspar po načrtih Po pogodbi bo velenjski Vegrad kot generalni investitor do sredine julija zaključil gradnjo Intersparovega centra v Celju. Tehnični direktor Vegrada Matija Blagus je povedal, da zaenkrat vsa dela izvajajo po zastavljenih načrtih, sama trgovina Interspara pa bo nared že do konca maja. V teh dneh delajo betonske tlake, pozidane so predelne stene, vgrajene so montažne stene med posameznimi prostori Objekt postopoma zapirajo, narejene so grobe instalacije, prav tako zaključujejo montažo klima naprav, v trgovini Interspar pa so se v minulih dneh lotili polaganja keramike. Sredi marca pa bodo po besedah tehničnega direktorja Vegrada začeli urejati parki- rišča in okolico. m Foto. SHERPA PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE Ponudba: — Slovaškauvozno-izvoznafir- ma Mykoex ponuja kemikalije, pisalni papir, juhe, marmelade, pleskarske barve, gnojila, sred- stva proti zajedalcem, avtomo- bilske plašče in ostale izdelke iz gume in jekla, kroglične ležaje, steklo, žerjave, karton, med, čaj, pivo in oblačila. Hkrati išče do- bavitelje različnih prehrambe- nih izdelkov in govejega usnja za proizvodnjo obutve. Razpolaga- jo s prodajno mrežo 4.000 proda- jaln. Informacije: tel. 0042/7-24- 20-59 in fax 0042/7-24-58-62 (David Keats). — Češka firma Cerbes Secirity Service ponuja Eko Europalete, jfiMèitfe^uffi^Vìa&iD^iJift (palete so raztegljive). Informa- cije: fax 0042/168-22-387 (Jan Vydra). — Češko podjetje Janka ponuja širok spekter klimatskih naprav, elementov in pribora. Informaci- je: tel. 0042/2-544-141 in fax 0042/2-556-423 (Tomas Podi- vinsky). - Švicarsko podjetje Bay Mar- keting Consulting omogoča slo- venskim podjetjem storitve za- stopanja v Švici oz. pomoč pri prodoru na švicarsko tržišče. In- formacije: tel. 0041/61-681-37- 73 in fax 0041/61-317-84-80 (Silvo Bay). - Švicarsko podjetje Rondos AG ponuja mrliške vreče. Infor- macije: tel. 0041/1-945-66-55 in fax 0041/1-945-69-28 (H. J. Bücher). -Slovaško podjetje Akciova Spoločnost ponuja delovne čev- 225-02' in fax 00^/82í-fáS-03 (Jaroslav Liptak). Povpraševanje: - Slovaško podjetje Stojbek iš- če proizvajalce kablov za kabel- ske kolute premera 1000 do 3000. Informacije: tel. 0042/949- 216-74 in fax 0042/949-216-77. - Indijsko podjetje Lupin La- boratories išče zastopnika za svoje farmacevtske izdelke na slovenskem trgu. Informacije: tel. 0091/22-202-3-924 in fax 0091/22-202-3-931 (Vipul Mohan). - Belgijsko podjetje Metal Audio Product išče proizvajalce kompaktnih diskov. Informaci- je: tel. 0032/795-538-35-15-04 (Thiery Gillard). - Podjetje iz Nove Zelandije iš- če v Sloveniji proizvajalca oro- tingov za hišno vodovodno nape- ljavo. Informacije: Konzulat Rep. Slovenije v Novi Zelandiji, tel. 0064/4-567-0027 in fax 0064/4-567-0024 (Dušan La- jovic). Največja pokrita tržnica V BTC Ljubljana bodc danes odprli največjo p^ krito tržnico v Sloveniji Nova tržnica ima skupn, 4100 kvadratnih metro, zaprtega prostora. Polovi, ca je namenjena malopro. daji, polovica pa diskontu; prodaji. Tržnica ima pr¡„ pravljenih tudi 50 zunanji) stojnic na 1500 kvadratni! metrih tržnih površin, obi skovalcem pa je na volji 600 parkirnih mest. Nalož ba je vredna 4,5 milijon; DEM, sovlagatelji pa s delniške družbe BTC, P0 slovni sistem Mercator Emona Merkur, Emon mesna industrija, Emon, Maximarket, Žito Ljublja na ter družbe z omejeni odgovornostjo Ictas, ТЦ Altec, Primož, Rampek it Jagoda. Tržnica bo odprt vsak dan od 7. do 19. ur< ob sobotah od 7. do 14. urt ob nedeljah in praznikih p bo zaprta. Libela v stečaj Krovno podjetje Libeli s 43 zaposlenimi je od mi nulega petka v stečaju, a stečajno upraviteljico pa ji bila imenovana odvetnic; Judita Ževart. Predlog za uvedbo stečajnega postop ka je že lani dala takratna Splošna banka Celje kol največja upnica. Po izraču- nih banke je imela Libe!; preko 343 milijone tolarji terjatev, v podjetju pa s takšnim izračunom- na sprotovali. Stečajni sena se je kljub temu minuli te den odločil za uvedbo ste čajnega postopka, po po datkih celjske podružnic« Agencije za plačilni prome je imela Libela neprekinje no blokiran žiro račun ži preko tisoč dni in prek« 477 milijonov tolarjev ne poravnanih obveznosti. Pr vi narok za preizkus terja tev pa bo 6. junija. Izobraževanje orodjarjev Tecos, Razvojni čenter orodjarstva Slovenije, b< spomladi razpisal vet enodnevnih seminarjev, k bodo predvidoma v Celju Med drugim bodo na tel prvih seminarjih in v posa- meznih skupinah govorili o izdelkih iz nekovinski gradiv, tehnologiji preobli- kovanja pločevine, orodni! materialih, izdelavi načrta računalniško podprti izde- lavi orodij, nekonvenci- onalnih postopkih izdelav« orodij, kakovosti v oro- djarstvu ter metodah trže- nja v orodjarstvu. Na sem1" narjih bodo predavali so- delavci Tecosa iz posarne2' nih slovenskih fakultet W strokovnjaki iz Železarn' Ravne, Tam Maribor, Inšti- tuta za varilstvo v Ljublj3' ni, Sa turnusa, Ema ter Zi3' tarne Celje. Center za informaciji sistem J Gospodari zbornice Slovenije dobite pri Centru za infoili, cijski sistem Gospe Zbornice Slovenije, tel1 (061) 150-122 interno 290 293 ali direktno 215-631 Št. 10.-9. marec 1995 íí GOSPODARSTVO rrda roka in vztrajnost 0ГЈзп Prelec, direktor celjske Cinkarne, gospodarstvenik leta f\ted letošnjimi dobitniki L grade Gospodarske zborni- " Slovenije, ki vsako leto na- Ce iuje gospodarstvenike za íu0ve izjemne podjetniške fleike> je tudi Marjan Prelec, deseto leto uspešno vodi ^alurško-kemično podjetje Sparno. To je enega najveć- ih celjskih kolektivov, ki se je ' obdobju krize uspel obdržati ! celo izboljšati položaj na tr- L Hkrati pa je uspel proiz- odnj° posodabljati tako, da je Lološko sprejemljivejša za Се1Је- yse to je zasluga Marjana Pj.elca, ki je vse svoje poklicno življenje posvetil strokovnemu Л managerskemu delu, saj je takoj P° končanem študiju opravljal odgovorne funkcije ng različnih področjih gospo- darstva, sprva pri železnici, kasneje v gradbeništvu, na- zadnje v kemični industriji. Brez njegove trde roke in vztrajnosti ter izkušenj iz eko- nomskega znanja, danes Cin- karna ne bi bilo tako stabilno podjetje. Lani so v Cinkarni ustvarili devet milijard tolar- jev prihodka in poslovno leto zaključili z dobičkom. Poslov- no rast-so dosegli zaradi ne- nehnega prilagajanja tržnim spremembam. Opustili so ne- kaj oblik proizvodenj in uspešno preobrazili preostale dejavnosti. V tehnološko poso- dobitev so namenjali letno po 8 do 10 milijonov mark. Od tega so v sanacijo okolja vloži- li povprečno 2 milijona mark na leto. Izvozijo kar 80 odstot- kov proizvodnje, zlasti belih pigmentov za nadaljnjo prede- lavo v industriji barv in lakov, barv za gradbeništvo ter pri proizvodnji gume in plastičnih mas. S tem pa iztržijo 48 mili- jonov dolarjev na leto, kar je tri četrtine skupnega prihod- ka. Marjan Prelec ocenjuje, da bo rast izvoza letos celo deset odstotna. Ko se je leta 1985 zaposlil v tej tovarni, je svojo poslovno politiko takoj usmeril v ures- ničevanje eno vi tosti z uravno- teženim razvojem vseh njenih dejavnosti. Cinkarna ima na- mreč izjemno heterogen proiz- vodni program. Takoj je začel tudi z racionalizacijo poslova- nja, ker takrat še ni bilo tako nujno potrebno. Stroške je oklestil na konkurenčni nivo, likvidnost pa ohranil kljub ne- ugodnim gibanjem tečaja. Ustavil je zaposlovanje, kar se je kasneje pokazalo za izredno smiselno, saj v obdobju, ko so druga podjetja morala odpuš- čati, Cinkarni ni bilo treba. V desetih letih so znižali števi- lo zaposlenih za skoraj tisoč delavcev, seveda po naravni poti. Na novo zaposlujejo zla- sti strokovnjake. Lani so jih zaposlili sedemindvajset. Pod vodstvom Marjana Prelca Cinkarna nenehno iz- boljšuje kakovost svojih proiz- vodov, investira v varčevalne ukrepe pri energijah in po- možnih fluidih ter v mikropro- cesorsko avtomatizacijo proiz- vodnih in ekoloških operacij. Danes je sredi novega razvoj- nega cikla, ki ga zgovorno obeležuje z zagonom čistilne naprave za dimne pline iz to- varne titanovega dioksida. Z njo je Cinkarna znižala emi- sije žveplovega dioksida do to- likšne mere, da bo Celje lahko - ob podobno učinkovitih ukrepih s strani komunale - zapustilo neslavno četrto ka- tegorijo onesnaženosti zraka, proizvodnja titanovega diok- sida pa je usklajena z ekološko zakonodajo Evropske unije. Zaradi izrazite pripadnosti zaposlenih se bo Cinkarna lastninila tako, da jim bo omo- gočeno večinsko upravljanje. To dokazujejo tudi številke, kar 95 odstotkov cinkarnarjev je prineslo svoje certifikate, 97 odstotkov pa se jih je odločilo za sodelovanje pri notranjem odkupu. Prvo potrditev agen- cije pričakujejo v prvi polovici leta. Marjan Prelec je tudi opti- mist, napoveduje namreč, da bo poslovanje Cinkarne v pri- hodnjih letih še boljše, seveda, če bodo delali tako kot so do- slej. M.G. M sani do vrhunskih izdelkov dipl. Inž. Jože Kočevar, gospodarstvenik leta Med desetimi najboljšimi gospodarstveniki leta, ki so pred kratkim v Ljubljani pre- jeli nagrade Gospodarske ibornice Slovenije, je tudi dipl. elektroinženir Jože Koče- var, direktor podjetja Koče- var&Thermotron iz Ločice ob Savinji. Maj in zakaj ste se odločili ш zaceli na svoje? ' šestdeseta leta so bila pri- i mema za razvoj vsakršne Urine dejavnosti. Slovenija in ' Jugoslavija sta se razvijali Mimi koraki, politična kli- ' ma, ki jo je ustvaril takratni iredsednik Kavčič, je bila za pspodarstvo in tudi za obrt ugodna. Kot mlad elektroinže- nir sem vsak dan hodil k ta- I tat že uveljavljenemu obrtni- ; h Jožetu Saleju v Žalec in г občudovanjem zrl na njegov eksplozivni razvoj. Bil je pra- va zakladnica koristnih nasve- tov in idej. Kupil je italijanski stroj za točkasto varjenje, pr- vič sem ga videl in z zanima- njem opazoval. »Zakaj jih ne začneš delati? Ti bi to znal,« ^ je rekel. No, moral sem za- četi z bolj enostavno stvarjo. Kako pa ste pričeli z obrtjo? Poskusil sem z varilnimi ìjansformatorji. Bili so dobri, sli s° in začelo se je. Odprl sem obrt, najprej poskusno drobne kovinske predmete, kasneje je nastala Elektromehanika - va- rilna téjinika - Kočevar. Toč- kalnike smo pričeli izdelovati v kooperaciji z Mirkom Križ- nikom iz Tabora. On strojno, jaz elektro opremo. Toda toč- kalniki so bili za takratne čase preuranjeni, povpraševanje je bilo v »povojih«. Pravi eko- nomski boom je prinesel naj- bolj preprosti električni goril- nik, ki ga je rabil vsakdo, od kmeta do tehnika. Z razvojem elektroindustrije, optike, fino- mehanike, gospodinjskih apa- ratov pa se je pričelo povpra- ševanje po točkalnikih. Se- demdeseta leta so bila razvoj- na leta za točkasto varjenje. Vendar niso bila ta leta za obrt ekonomsko in politično ničkaj prijazna. Prisiljeni smo biti boljši od tedanje državne kon- kurence. Odprli smo si novo tržno nišo, ki je nastala z raz- vojem elektronske industrije v Jugoslaviji - mikrotočkasto varjenje. Tehnološko je bilo delo zelo zahtevno, vendar smo ga pričeli sčasoma obvla- dovati, kar nam je zopet prine- slo dodatne prednosti pred konkurenco. Kako je potekalo zaposlo- vanje? Konec sedemdesetih in v za- četku osemdesetih je bilo tudi zaposlovanje v obrti že bolj li- beralizirano, zaposlili smo več ljudi, konec osemdesetih nas je bilo enaindvajset. Nato so pri- šla devetdeseta in z njimi raz- sutje trga. Komaj smo se obdr- žali. Dve leti sta bili izredno težki. Morali smo investirati v izboljšavo starih izdelkov, ki naenkrat niso bih dovolj dobri za zunanje tržišče. Razvili smo celo družino novih strojev za točkasto varjenje. Lani smo bili, na specializiranem varil- skem sejmu na Dunaju, edini s kompletno ponudbo od mi- krotočkaste do makrotočkaste varilne opreme. Prav tako je bilo na specializiranem sejmu Welding 94 v Brnu na Češkem. Sedaj nas je zopet sedemnajst, pa proizvedemo skoraj dva- krat več opreme kot prej. Se- veda s kooperanti. Kaj pa razvoj in konku- renca? Veliko vlagamo v razvoj, praktično gre zanj skoraj ves ostanek dohodka. Vitalne stvari patentiramo, kar se nam zdi posebno v sedanjih časih še posebno pomembno. Notranje konkurence trenutno še ni ču- titi, vendar jo je treba spošto- vati. Vsaka konkurenca je po- zitivna, ker sili v dinamiko in razvoj. Zunanja pa je narav- nost divja in neizprosna. TONE TAVČAR »Brez računalnika ne gre,« pravi Jože Kočevar. Rekordni obisk Rogaške V Zdravilišču Rogaška patina beležijo v tem času j4emni obisk. Gre za pre- '°mno zimsko število, več tisoč hotelskih gostov nevno, tako kot pred dol- gimi leti. Posebej je razveseljiv Podatek o rastočem številu uJcev, predvsem Avstrij- JV m Italijanov. Teh je bi- čani za 15 odstotkov več, Prva dva meseca letos pa : v Zdravilišču ugotovili '« odstotek. Med tisočimi j°sti Rogaške so seveda tu- stevilni slovenski gosti, sai ^rimer nilade družine, v J so v Zdravilišču pripra- ђЈ Privlačen otroški počit- ške P1-0^3™, vse od otro- d ®8a diska do različnih klavnic. tJ! ^dravilišču pripisujejo PrafdnÌ 0bisk dobr° Prf- svo aktivnostim ]e marketinške službe. BJ Znižanje stroškov kmetijske proizvodnje Prvi občni zbor članov strojnega krožka Savinjska dolina Strojni krožek Savinjska dolina deluje manj kot pol le- ta, v tem času pa je že vzbudil veliko zanimanje med savinj- skimi in tudi celjskimi kmeto- valci. Tako so med drugim ocenili na prvem občnem zbo- ru tega krožka, ki je bil minuli četrtek v Žalcu. Strojni krožki so že dolgo časa uveljavljena oblika dela zlasti v Nemčiji in Avstriji. V Sloveniji je prvih 20 krožkov začelo z delom v lanskem letu, bistvo teh krožkov in nuđenja storitev pa je znižanje stro- škov kmetijske proizvodnje za približno trideset odstotkov. Strojni krožek Savinjska doli- na, ki sodi med najbolj delov- ne v Sloveniji, je bil ustanov- ljen avgusta lani. Takrat se je vanj vključilo 34 kmetovalcev, konec leta jih je bilo že 71, med njimi tudi 2 kmetovalca iz celjske občine. Predsednik strojnega krožka Andrej Pod- pečan je na tokratnem zboru ocenil, da se krožek uspešno razvija, v prihodnje pa želijo vanj vključiti čimveč novih članov iz Savinjske doline in tudi celotnega celjskega ob- močja. V minulih mesecih so v ok- viru strojnega krožka poskr- beli za pluženje snega, v sode- lovanju s podjetjem Zupan trade iz Ločice je bila organi- zirana demonstracija kmetij- skih strojev, savinjske kmeto- valce pa sta obiskali dve sku- pini avstrijskih kmetovalcev. Letos nameravajo najprej iz- delati katalog storitev, ki jih lahko ponudijo v strojnem krožku, cene storitev pa bo do- ločila država. Razen tega, da nameravajo pridobiti nove člane, nameravajo zaposliti tudi vodjo strojnega krožka. Le-ta naj bi iitìél vsaj srednjo ali višjo izobrazbo kmetijske smeri, člani krožka računajo predvsem na človeka, doma s kmetije, njegovo zaposlitev pa naj bi delno financiralo kmetijsko ministrstvo. Poleg tega pa v krožku načrtujejo še informiranje svojih članov o raznih tehnoloških novostih, organizirali bodo prikaz delo- vanja strojev, predvsem kom- bajna, balirke in strojev za ob- delavo tal, konkretno že raz- mišljajo o nakupu stroja za drobljenje kamenja po njivah. Podobno kot lani pa bodo tudi letos organizirali strokovna predavanja in ekskurzije ter se povezovali s sorodnimi krožki doma in v tujini. IB Zmagala ekipa Vranskega Kmetijska svetovalna služba Žalec ter člani društva podežel- ske mladine Žalec so tudi letos organizirali občinski kviz Mladi in kmetijstvo. Mladi so tokrat odgovarjali na vprašanja s področja urejanja okolice kmečkega vrta, higiene v gospodinj- stvu, gospodarjenju z gozdovi in konjereji ter pridelovanju krompirja. Največ znanja je pokazala ekipa iz Vranskega, ki se bo 18. marca udeležila področnega kviza v Šoštanju. Drugo mesto so osvojili kmetovalci s Polzele, tretja pa je bila ekipa iz Gotovelj. TT Pomurski sejem v tujino Ob organizaciji svojega najpomembnejšega Mednarod- nega kmetijsko-živilskega sejma se delavci Pomurskega sejma letos lotevajo tudi priprav sejemskih razstav v tujini. V sodelovanju z Ministrstvoma za kmetijstvo in gozdarstvo ter zunanje zadeve so na berlinskem sejmu Grune Woche že pripravili predstavitev slovenskega go- spodarstva. Drugič se bodo na približno 800 kvadratnih metrih razstavnega prostora slovenska podjetja predstavljala od 24. aprila do 7. maja na razstavi Luga 95 v Luzernu. Ob tem bo med 18. in 22. aprilom na sejmišču v Gornji Radgoni bienalni 8. Mednarodni sejem gradbeništva, na katerem se bo predstavilo 250 razstavljalcev iz Slovenije in tujine. V Pomurskem sejmu se že pripravljajo tudi na 33. Mednarodni kmetijsko-živilski sejem, ki bo letos prvič prestavljen v termin med 26. avgustom in 3. septembrom. LUDVIK KRAMBERGER Vlada podpira Arharja LJUBLJANA, 7. marca (Večer) - V zadnjem času so se pojavila vprašanja, kdo bo nasledil guvernerja Banke Slovenije dr. Fran- ceta Arharja, ki mu konec meseca poteče mandat. Dr. Janez Drnovšek je ob tem izjavil, da vlada podpira kandidaturo dosedanjega guvernerja. Pozdravili odločitev Rima LJUBLJANA, 5. marca (Delo) - Slovenska vlada se je na izredni seji seznanila z aktualnimi razmerami v odnosih med Slovenijo, Evropsko unijo in Italijo in razgovorih med zunanjima ministroma Slovenije in Italije. Pozdravila je odlo- čitev Rima, da umakne ve- to na podelitev mandata za pogajanja o pridruženem članstvu Slovenije v pet- najsterici. Priznanja civilne zaščite LJUBLJANA, 1. marca (Večer) - Ob svetovnem dnevu civilne zaščite so v Ljubljani podelili prizna- nja in spominske znake or- ganizacijam in posamezni- kom, ki so se posebej izka- zali pri varstvu pred na- ravnimi in drugimi nesre- čami v Sloveniji. Goste sta pozdravila poveljnik Civil- ne zaščite Slovenije Miran Bogataj in obrambni mini- ster Jelko Kacin. Brez tajnih dogovorov LJUBLJANA, 6. marca (Republika) - Razprava v odboru za mednarodne odnose je pokazala, da je nesoglasij okrog slovenske zunanje politike še vedno veliko. Medtem ko so po- slanci liberalne demokra- cije in združene liste opiso- vali soglasje italijanske vlade za približevanje k Evropski uniji kot uspeh slovenske diplomaqije, so bili poslanci krščanske de- mokracije in opozicije pre- cej manj vzneseni. Razpra- va se je vrtela predvsem okrog vprašanja, koliko in v čem je Slovenija popusti- la Italiji. Zunanji minister Zoran Thaler je dejal, da Slovenija ni sklenila nika- kršnega tajnega dogovora s sosedi. Nihče ni bil zapravljiv LJUBLJANA, 6. marca (Delo) - Po oddanih poroči- lih o izdatkih za volilno kampanjo na lokalnih voli- tvah nihče ni presegel za- konsko določenih zneskov. Vpogled v ozadje volilne kampanje pa ima samo ra- čunsko sodišče. Demokrat- ska stranka je skupaj z obrtno-podjetniško in stranko krščanskih sociali- stov porabila 2,8 milijona tolarjev, Zeleni Slovenije 9 milijonov, Slovenska na- cionalna stranka pa 12 mi- lijonov tolarjev. SDSS je porabila 25 milijonov, SKD po delnih podatkih 17,5 milijona, in ZLSD 67 milijonov tolarjev. LDS je prijavila najvišji znesek in sicer skupno 75 milijonov tolarjev. SLS pa še ni od- dala poročila. Š«. 10.-9. more« 1995 VROČE TEME - DOGODKI « Na Konjiškem podeljena tri priznanja CZ Prejšnji četrtek sta ko- njiški župan Janez Jazbec in župan občine Zreče Jože Košir v prisotnosti pred- stavnika Ministrstva za obrambo Franca Omerzuja podelila letošnja priznanja civilne zaščite. Zlati znak republiškega štaba za civilno zaščito je prejel Ivan Brglez, povelj- nik štaba CZ občine Slo- venske Konjice, in sicer za dolgoletne uspehe pri raz- voju, krepitvi organizira- nosti, usposobljenosti in pripravljenosti CZ ter za dosežke, ki so posebnega ali širšega pomena za raz- voj zaščite in reševanja. Srebrni znak je prejel Bo- gdan Marinkovič iz Zreč za sodelovanje med gasilsko organizacijo in organizacij jo civilne zaščite. Nagraje- na je bila tudi Območna or- ganizacija Rdečega križa Slovenske Konjice. Njenim predstavnikom je plaketo podelil Minister za obram- bo Jelko Kacin na slav- nostni seji republiškega štaba civilne zaščite. B.Z. Poštar zvoni - prepozno? Pritožbe na račun dostave pošte v Celju Nekateri Celjani se pritožujejo, da mo- rajo na pošto čakati do enajste ure do- poldne ali pa še dlje, čeprav bi po logiki sklepali, da se dostava vsaj v centru me- sta ne more zavleči tako pozno. Še zlasti, če jim poštar pove, da mora biti na svo- jem delovnem mestu že ob šestih, pošto pa prične raznašati ob osmih. Kako na te pritožbe odgovarja direktor Poslovne enote Pošta v Celju, Štefan Zidanšek? »V Celju imamo 25 dostavnih rajonov, ki se delijo na ožje v mestnem jedru in na širše in zanje imamo 25 pismonoš. V ož- jem rajonu ima pismonoša določen ob- hodni red - v širšem rajonu se imenuje potovnica — kar pomeni, da se mora v njem vsak dan gibati po določeni trasi. Res so pismonoše v službi že od šestih, ko si najprej pripravijo svoje pošiljke, pri- poročene pa jim vpišejo v dostavno knji- go. Če je te pošte več, se res lahko zgodi, da morajo pismonoše čakati na vpis in gredo kasneje iz hiše. To se je dogajalo zlasti, ko so nosili odločbe o dohodnini. Sicer pa pismonoše odhajajo ob osmih in se s terena vračajo pa se med 13. in 14. uro, odvisno od količine pošte, ki so jo morali dostaviti. Torej ni nikjer določe- no, da mora občan prejeti pošto do dese- tih, kasneje pa pismonoša že zamuja. Do- stava ni vsak dan enaka, saj tudi količina pošte ni vselej enaka. Ob volitvah na primer je bilo veliko materiala, ki ga je bilo treba dostaviti, več dela je tudi ob raznašanju pokojnin,« pojasnjuje Štefan Zidanšek. Sicer pa imajo na terenu kontrolorja dostave, ki lahko ugotovi nepravilnosti, še najbolje pa je, pravi Štefan Zidanšek, da se občani neposredno obrnejo na po- što in povedo, s čim niso zadovoljni. Po- sta je namenjena uporabnikom in zato bodo vsako reklamacijo proučili in nanjo odgovorili, zatrjuje Stefan Zidanšek in dodaja, da vsake želje ni mogoče upošte- vati, saj bi to vplivali na spremembo ob- hodnih redov. Dostava do vrat razkošje? Sicer pa v Poslovni enoti Pošta ugo- tavljajo, da je pri nas za dostavo veliko bolje poskrbljeno kot v tujini, kjer pi- smonoše pošte ne nosijo od vrat do vrat, pač pa samo do posebnih predalčnikov. Pri ohranjanju sedanjega nivoja kakovo- sti storitev pa ima pošta kar nekaj težav, saj so nekatere vladno določene cene sto- ritev prenizke. Pismo, za katerega je tre- ba odšteti 12 tolarjev, ne pokrije dostave. Izgubo imajo tudi z dostavo časopisov, ki pa zasedejo 60 odstotkov njihovih pre- voznih sredstev. Če ne bo prišlo do spre- membe pri cenah storitev, bodo morali razmišljati o ukinjanju rajonov in pošt v nekaterih manjših krajih, ki delajo z iz- gubo. Takšnih je kar 18, kar pomeni, da morajo ostale pošte pokrivati primanjk- ljaj. V novih razmerah, ko sta pošta in telekomunikacije povsem ločeni in ni več prelivanja sredstev, pa je to še težje. TATJANA CVIRN Afera Zeleznik Matjaž Zeleznik: »Sem in ostajam krščanski demokrat/« - Lojze Peterle: »Pričakujem, da bo Zeleznik iz stranke sam izstopil« Decembrske lokalne volitve so v Celju sprožile nemalo ugi- banj o tem, kaj se dogaja v stranki Slovenskih krščan- skih demokratov. Matjaž Že- leznik, njen član, ki je aktivno deloval tudi v strankinih orga- nih na državni ravni, je na- mreč na lokalnih volitvah za župana kandidiral na listi Ze- lenih. Je prišlo v krščanski de- mokraciji do razkola oziroma, kakšni so bili razlogi za Želez- nikovo kandidaturo na listi druge stranke, sta bili vpraša- nji, ki ju je bilo najbolj pogo- sto slišati v javnosti. Tri mese- ce kasneje dobivajo ta vpraša- nja prve javne odgovore. Spomnimo se, da ie celjski odbor SKD Matjaža Zeleznika v času pred lokalnimi volitva- mi razrešil z mesta tajnika ob- činskega odbora in vodje volil- nega štaba zaradi tega, ker je Železnik v pogovorih z drugi- mi strankami zagovarjal dru- gačne usmeritve kot jih je sprejel občinski odbor. Dose- danji predsednik občinskega odbora Marko Zidanšek po- jasnjuje, da so Železniku kljub temu ponudili visoko mesto na volilni listi SKD, vendar se je ta odločil, da bo kandidiral za župana na listi Zelenih. Zato so v odboru decembra na strankino častno razsodišče naslovili predlog za izključitev Matjaža Železnika iz SKD. »Glavna zamera Železniku je dogajanje ob lokalnih voli- tvah, ob tem pa bi rad dodal, da imam pri sebi fotokopijo Železnikove pristopne izjave iz leta 1992 v Grosovo Liberal- no stranko. Takrat to seveda ni bilo v navzkrižju s Statutom SKD, vendar pa je Železnik kot namestnik predsednika Sveta SKD v pristopnico Li- beralni stranki zapisal, da ni član nobene druge stranke,« je kratek Zidanšek. Matjaž Železnik demokraci- jo ocenjuje kot sicer slab in nepopoln, ampak vseeno naj- boljši način vladanja. Pri tem sprašuje, ali glede na volilno abstinenco državljanov (v Ce- lju v drugem krogu le 33% udeležba) pri nas sploh še lah- ko govorimo o demokraciji kot oblasti ljudstva. Demokracija je stvar posameznika, meni in se vprašuje, ali je slovenskim krščanskim demokratom res najpomembnejše to, da so »zraven«. »Pri lastninjenju in kraji družbenega premoženja smo zraven, potem pa skupaj z opozicijo kričimo: >Primite tatu!<, krščanski demokrati smo trdoživi, saj smo zraven, čeprav se nam posmehujejo in nas naganjajo iz vlade,« našte- va posamezne primere, ki ka- žejo, da je SKD razbita sama v sebi in delu, ki ga opravlja, vse to pa bi lahko presegli le s kadrovskimi spremembami v stranki. Da je v Celju kot županski kandidat sodeloval na listi druge stranke, je na volilnem zboru celjske SKD pojasnil kot edino mogočo obliko pro- testa, saj v pripravah na voli- tve v lastni stranki ni mogel sodelovati. Zavzemal se je za povezovanje strank slovenske pomladi in njihov enoten predvolilni nastop, pravilnost takšnega nastopa pa je vidna tudi v volilnih uspehih pove- zanih strank v drugih občinah. »Z volilnim rezultatom ne mo- remo biti zadovoljni, sam pa na to zadnje pol leta nisem mogel vplivati,« je še dodal Železnik, ki je natančno pojas- nil, da je sicer kandidiral na listi druge stranke, iz SKD pa nikoli ni izstopil in želi ostati njen član. Predsednik SKD Lojze Pe- terle na stvari gleda precej drugače. V Celju je dejal, da bodo morali zaplete sicer raz- čistiti znotraj občinskega od- bora, nedvoumno pa je pove- dal: »Statut SKD je popolno- ma jasen in pričakujem, da bo Železnik sam izstopil iz stran- ke še preden bo o tem govorilo častno razsodišče.« Omenil je še, da je celjski primer, ko bi strankin član na volitvah na- stopal na listi konkurenčne stranke, edini v Sloveniji. SKD je odprta za različne ide- je in pobude, njena politika, da trdno vztraja na dogovorje- nih odločitvah in zastavljenem programu dela, pa je jasna že od ustanovitve stranke naprej. Očitke na račun strankinega dela je Peterle zavrnil z dej- stvom, da je tisto, kar je v do- bro države, dolgoročno gleda- no tudi v dobro SKD, zato bo stranka še naprej vztrajala v koaliciji. IVANA STAMEJČIČ Presenečeni nad Celjem Nemški novinarji, ki so v okviru sodelovanja partnerskih mest Celja in Singena, minulo sre- do pripotovali v Slovenijo, so bili prijetno pre- senečeni nad Celjem. Najprej so si ogledali Ljubljano, celjski del obiska pa namenili ogledu mestnih kulturnih ustanov (na sliki utrinek z obiska v Galeriji Mozaik), pogovoru z gospodarstveniki ter kul- turnimi in turističnimi delavci pri županu Jo- žetu Zimšku. Obiskali so celjsko Zlatarno in velenjsko Gorenje, Zdravilišči Dobrna in Ro- gaška Slatina ter tamkajšnjo Steklarno, Atom- ske toplice, Olimje in turistično kmetijo Amon. Obisk Rogle je zaradi slabega vremena odpa- del, zato pa so gostje podrobnosti o možnostih turističnega razvoja v tem delu Slovenije izve- deli v Termah Zreče. Nemški gostje so poudarili, da Celje v pri- merjavi s sorodnimi evropskimi mesti prednja- či prav na področju kulture. »Kar verjeti niso mogli, da v sorazmerno majhnem mestu pre- moremo dva muzeja z nastajajočim oddelkom otroškega muzeja, ki jih je še posebej presene- til, sodobno urejene likovne galerije in druge ustanove,« je zadovoljen tajnik Mestne občine Celje Aleš Vrečko. IS, Foto: SHERPA Mesna predelava v centru vasi Nova delovna mesta da, toda kje in za kakšno ceno? Bo predelava mesa v središ- ču vasi ogrozila kakovost živ- ljenja sosedov? Zakaj indu- strija pred vrati vzgojnovar- stvenega zavoda? Ta in še številna druga vpra- šanja že dober teden razburja- jo krajane Loč. V javnost je namreč prodrla novica, da bo- do v samem središču vasi po- stavili nov obrat za predelavo mesa, temu pa so krajani na- sprotovali že v minulem letu. Nov obrat za mesno prede- lavo naj bi sicer zagotovil nova delovna mesta, ki jih v Ločah močno primanjkuje, kljub te- mu pa so krajani prepričani, da bi morali za novogradnjo najti primernejšo lokacijo. Močno so začudeni, da je občina v soglasju z direktorico WZ in ravnateljem tamkajš- nje šole prodala del šolskega zemljišča, širok 3 m, za potre- be gradnje mesne predeloval- nice, ki bo mejila neposredno na otroško igrišče VVZ. Krajane prav tako zanima, kdo je za gradnjo dal soglasje KS, saj njih ni nihče nič vpra- šal. Gradnji nasprotujejo predvsem zaradi strahu pred neprijetnim vonjem in poveča- nim številom muh v poletnih mesecih ter pred ropotom veli- kih hladilnikov. Konjiški župan g. Jazbec je povedal, da bo novogradnja stala na mestu, kjer je nekoč že bila stanovanjska hiša, ki jo je prešnja občinska vlada proda- la g. Valandu. Pročelje nove stavbe se bo ujemalo z ostalimi zgradbami v centru vasi, ka- kor zahteva Zavod za spome- niško varstvo. Vendar to kra- janov ne pomirja, saj se boje predvsem vpliva industrije na okolje. Krajam Loč vedno znova dokazujejo, da jim ni vseeno, kaj se v njihovem kraju doga- ja. Zato bi bilo prav, da bi jih odgovorni o nameravanih po- segih v prostor vsaj obvestili, jim pojasnili nejasnosti in jih vprašali za mnenje. Krajevni funkcionarji se tako na eni strani zavzemajo za ohranitev KS, po drugi pa sprejemajo odločitve, ne da bi upoštevali stališča krajanov. Trenutne razmere v Ločah napovedujejo dolgo in vročo pomlad. Kakor koli se bo za- plet rešil, mora nad močjo de- narja zmagati skrb za ohrani- tev okolja in za zdravo življe- nje, na prvem mestu pa seveda skrb za otroke v bližnjem WZ. J. H. Van den Broek v Sloveniji LJUBLJANA, 2. marCa (Delo) - Na povabilo ргеф sednika vlade dr. Јапег^ Drnovška je na obisk v Slo. venijo prispel evropski k0' misar za zunanje zadeve Hans van den Broek. p0 pogovorih je izrazil upanje da bodo na zasedanju sveta ministrov EU Sloveniji na- posled dodelili mandat za začetek pogajanj o pridru- ženem članstvu Uniji. Nižji zahtevki do proračuna LJUBLJANA, 2. marca (Delo) - Predlog letošnjega proračuna, ki ga v tem času ministrstva in stranke še usklajujejo, je zdaj nekoli- ko nižji. Zahtevki uporab- nikov so se namreč od pr- votnih 675 milijard prejšnji teden znižali na 584 mili- jard tolarjev,. Sistematičnih kršitev ni LJUBLJANA, 2. marca (Republika) - Vlada je obravnavala poročilo Hel- sinškega monitorja Slove- nije o človekovih pravicah in menila, da to poročilo izhaja iz nepopolnega in enostranskega prikazova- nja razmer. V Sloveniji po mnenju vlade ni števMh in sistematičnih kršiti človekovih pravic, ki najt se izvajale na etnični osno- vi, kot skuša to prikazati omenjeno poročilo. Thaler osebnost meseca LJUBLJANA, 5. marca (Delo) - Politična osebnost marca je zunanji minister Zoran Thaler, ki je po mne- nju anketiranih v Delovi mesečni anketi najbolj zaz- namoval politično prizoriš- če v minulem mesecu. Na lestvici dvajsetih naj oseb- nosti pa še vedno vodijo Milan Kučan, dr. Janez Dr- novšek in Jelko Kacin. Slovenija ne priznava obresti LJUBLJANA, 6. marca (Delo) - Na novinarski kon- ferenci je minister za zdravstvo dr. Božidar Voljč govoril tudi o vračanju dol- gov Hrvaški za zdravstve- no varstvo upokojencev, ki so slovenski oziroma hrva- ški državljani, a živijo v tu- ji državi. Pogajanja o teff dolgu potekajo že od jeseni Slovenija ni plačevala zdravstvenega zavarovanja za svoje državljane na Hr- vaškem, dokler ni imela za- konske podlage. Dolg tore] naša država priznava, pre- senetile pa so hrvaške zah; teve, da moramo poravna'1 tudi obresti.Gre za 431 mi- lijonov tolarjev dolg3 obresti pa so že p resegó dvakratno višino osnovne- ga dolga. V povprečju dobri» 60 tisoč LJUBLJANA, 6. mare3 (Republika) - Decembra je neto plača na zaposlenega v Sloveniji znašala 60.30" tolarjev, v gospodarstvi 64.399, v negospodarstvi pa 80.550 tolarjev. Poj' prečna neto plača je bila tako za 23,9 odstotka višj3 od tiste iz decembra 1993 y Št. 10. - 9. marec 1995 fr DOGODKI terme in dializa. Naključje? ^lma^reč^MlovesnMdp^ torek so v Zrečah pred- vjli turistične in zdrav- ®ae„e kapacitete, zgrajene preteklem letu. Osrednja ^jdobitev je center za ne- Llogijo in dializo, prvi, ki ' v Sloveniji deloval v sklo- ! zdravilišča. Gre za izjem- f zjravstveno in zdravili- ško pridobitev, ki je nastala 11 skupna akcija in naložba Nebnega podjetja DIAM, ^¿jne Zreče, INTAL-a iz Petrove, Uniorja Kovaške industrije Zreče in Unior j^izma Zreče. Samo njego- va oprema je stala milijon in y nemških mark. Ugledni gostje, med njimi jemški veleposlanik v Slo- žniji dr. Günter Seibert, so .; ogledali tudi Terme in de- set vil, v katerih so v vsaki po štirje udobni apartmaji v velikosti 65 kvadratnih metrov bivalne površine. Bolezni ledvic v svetu ne predstavljajo ovire za turi- ste, ki se odločajo za daljša potovanja, saj imajo nekate- ri veliki turistični kraji v svoji ponudbi tudi storitve dializnih centrov. Turistični center Unior Zreče seveda sledi svetovnim tokovom in že oktobra lani je v tem hitro razvijajočem mestu pod Ro- glo poskusno obratoval, pri nas najsodobnejši, center za nefrologijo in dializo, v kate- rem za strokovno plat skrbi prim. dr. Marijan Močivnik. Center je zadnje mesece, v res odličnih razmerah z najsodobnejšimi dializnimi aparati, obiskovalo 21 red- nih bolnikov, medtem ko je kapacitete za normalno delo mogoče vsaj podvojiti. Po besedah dr. Močivnika naj bi center nudil udobje tudi tu- ristom, ki se jim na potova- nju ne sme zgoditi prav nič nepredvidenega. Pomemben in neločljiv del centra je strokovno svetovanje, ki je v področju nefrologije vse premalo poudarjeno. »Pome- ni, da vsaj nekatere bolezni ledvic lahko preprečimo, če pa do bolezni že pride, lahko potek obolenja bistveno upočasnimo ali omilimo,« poudarja dr. Močivnik. V centru imajo šolanega strokovnjaka za mehanske okvare dvanajstih dializnih aparatur, tako da se ni bati neprijetnih okvar, dobre po- goje med drugim zagotavlja, zelo pomembna, voda izpod Pohorja. Zreški dializni cen- ter bo seveda razbremenil celjskega, kjer so zaradi sti- ske delali tudi v treh izme- nah, pa tudi nekatere druge centre v državi. Za slovensko zdravstvo med drugim po- meni cenejšo storitev kot drugod. To je prvi tovrstni center, ki nudi nekaj več, saj si lahko bolniki brez kakrš- nih koli posledic pred ali po obisku privoščijo kopanje, smučanje ali pa vsaj prijeten sprehod. Terme in dializa. Naključ- je? V Zrečah ne! Foto: EDI MASNEC Stdinje zmogljivosti informacijskega sistema Osrednje knjižnice Celje z idejo o univerzalni dostopnosti gradiv in informacij v nacionalni mreži slovenskih knjižnic je udeležencem srečanja Ktdstavila prof. Martina Rozman-Salobir. Stališča do skupnih skladov Šoštanjski svetniki so spreieii usmeritve glede medobčinskih skladov treh šaleških občin Dosedanja organiziranost skladov ne ustreza več lokalni samoupravi, so menili šoštanj- ski svetniki na torkovi seji, prav zato jih je treba preobra- ziti ali pa na novo razmisliti o smiselnosti njihovega delo- vanja. Ker postaja problema- tika skladov v medobčinskem dogovarjanju po njihovem mnenju zahtevna, so oblikova- li osnovne smernice za dogo- varjanje. Šoštanjčani pričaku- jejo enakovredno vlogo pri de- lovanju v skladih, sicer pravi- jo, da bodo šli svojo pot. Na seji občinskega sveta so najprej razpravljali o skladu stavbnih zemljišč. Določili naj bi tudi vrednost točke za izra- čun nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, vendar tega niso storili iz dveh razlogov. Menili so, da bodo s sklepom počakali tako dolgo, dokler ne bodo evidence zavezancev za uporabo stavbnih zemljišč na območju občine Šoštanj ustrezno ažurirane. V tem pri- meru je sporen zavezanec Rudnik lignita Velenje, kajti meja, ki poteka po zemljišču rudnika med Šoštanjem in Ve- lenjem, ni natančno definira- na. Kot naslednjo nalogo pa so upravnemu odboru sklada stavbnih zemljišč naložili, da revidira program nalog, ki naj bi jih financirali iz sredstev te- ga sklada v letošnjem letu, tu- di s poudarkom na tistih nalo- gah, ki jih bodo izvajali v Šo- štanju. Strinjali so se, da bi morali v primeru, če bo sklad stavbnih zemljišč opravljal naloge za vse tri občine (Šo- štanj, Velenje in Šmartno ob Paki), na novo imenovati upravni odbor sklada, v kate- rem bi imele vse občine svoje predstavnike. Če pa sporazu- ma na medobčinski ravni ne bo mogoče doseči, pravijo svetniki, bo vsaka občina mo- rala sama zase organizirati si- stem upravljanja s stavbnimi zemljišči. Spregovorili so še o stano- vanjskem skladu in skladu za okolje. Pri slednjem so se zav- zeli, da bi bil sedež tega sklada v Šoštanju, kjer je tudi glavni povzročitelj onesnaževanja Šaleške doline. V razpravi pa so se dotaknili tudi delovanja in organiziranosti komunalnih sistemov in pri tem poudarili, da so pripravljeni oblikovati enotno komunalno podjetje, vendar z enakopravno mož- nostjo odločanja. Takšne usmeritve bo zastopal šoštanj- ski župan dr. Bogdan Menih na koordinacijskih sestankih z županoma občine Šmartno ob Paki in mestne občine Ve- lenje. KL V mreži z Eurocomom Osrednja knjižnica Celje v Informacijskem sistemu COBISS Osrednja knjižnica v Celju ¡^vključitvijo v slovenski ra- čunalniško podprt kooperativ- ni knjižnični informacijski si- tem COBISS storila pomem- ben razvojni korak ter s tem bistveno izboljšala svojo po-. ludbo. Ob zaključku ene od po- tembnih etap v razvoju raču- 'alniškega sistema poslovanja Ie knjižnica pripravila sreča- 4e s predstavitvijo dosedanje- ga dela ter načrtov za prihod- N. V drugem delu srečanja, o so se ga minuli petek do- Р°1еб predstavnikov Občine Celje in mestnega sve- Г udeležili tudi predstavniki Ptìia, Instituta informacij- M znanosti iz Maribora, pa £ Podjetje Eurocom iz Levca Podstavilo nekaj orodij in °ritev omrežja Internet, pri oier so posebno pozornost amenili hipertekstnemu oko- № WWW ter možnostim za Promocijsko predstavitev Ce- jf111 njegove okolice ter posa- jenih podjetij in ustanov, j e torej za vključevanje v in- flacijsko omrežje tudi s ko- palnimi nameni, torej se nteresirani uporabniki ne ga kujejo v isto omrežje, kot 0 porabljajo raziskovalne in Гфг ^ neprofitne ustanove, I' knjižnice. 02i 01 je na petkovem srečanju rav°ma predstavitvi poudaril ^latelj Osrednje knjižnice je ¡Je' Prof. Janko Germadnik, ^formacija že vseskozi os- ^e3avnost knjižnice, in t^jeval: »Klasično infor- ga ,ClJ? Predstavljata npr. knji- Ц/ časopis, računalniška in- tega ас1Ја pa je le nadgradnja ii.^aša osnovna dejavnost ђа ^ega značaja, da bi lahko Цк ko rezali otvoritvene v¿¡°Ve. upam pa si trditi, da Jenju največje stvari pri- hajajo tiho, in še opazimo ne, kdaj nam v temelju zaznamu- jejo naša življenja. Tako je tu- di z informatiko, ki bo tako zaznamovala našo prihodnost, da v tem trenutku vidimo šele obrise teh sprememb. Mislimo tudi, da je informacijski si- stem toliko vreden, kolikor se njegove vrednosti zavedajo ti- sti, ki ga uporabljajo. Zato smo sklenili na današnji pred- stavitvi združiti moči; da hkrati nagovorimo negospo- darstvo in gospodarstvo z na- menom, da se bolje spoznamo, da bomo znali dosežke drug drugega bolje oceniti in zato pravilneje načrtovati razvoj.« V drugem delu je mag. Mat- jaž Jekl, predstavnik podjetja Eurocom Računalniški inženi- ring d.o.o. iz Levca, predstavil Internet oziroma najsodobnej- še možnosti izmenjave infor- macij s svetom s poudarkom na hipertekstnem okolju, saj je Eurocom vstopno točko sve- tovnega računalniškega omrežja Internet vzpostavil tudi v Celju. Zato uporabni- kom ponuja vse storitve, ki jih to omrežje nudi: od elektron- ske pošte do WWW (World Wi- de Web). V Sloveniji je že kar nekaj WWW strežnikov, na katerih se Slovenija predstav- lja svetu. Dva strežnika sta tu- di na Celjskem. Poleg lastne- ga, Eurocomovega, so v Evro- comu vzpostavili tudi WWW strežnik Pivovarne Laško, za katerega vlada v svetu veliko zanimanje. MARJELA AGREŽ Foto: SHERPA Pet milijonov ]e premalo Zrečani se bodo potegovali za vsak tolar iz bivše skupne vreče Zreški občinski svet, ki se je sestal prejšnji četrtek na tretji redni seji, ni potrdil zaključnega računa proraču- na bivše skupne občine Slo- venske Konjice za minulo leto. Svetniki so se tako odločili zato, ker se ne strinjajo s predlaganim ključem za delitev prihodkov nad dovo- ljeno lansko porabo med tri nove občine. Preprosto pove- dano, Zrečani menijo, da bi od preostanka šestnajstih milijonov tolarjev morali do- biti več kot slabih pet milijo- nov, ki jim jih je določilo mi- nistrstvo za finance. Tako bi v Zrečah laže pokrili odprte investicijske--postavke pro- računa minulega leta; kot je povedal župan Jože Košir, so jih delno — v višini sedem mi- lijonov tolarjev - že pokrili iz novega proračuna in sred- stev krajevnih skupnosti. Sicer pa Zrečani nasploh ne soglašajo s predlaganim načinom pokrivanja odprtih investicij (vsaka občina naj bi pokrila svoje odprte dol- gove), ampak menijo, da bi morale nove občine Zreče, Vitanje in Slovenske Konjice skupaj pokriti večino dolga bivšega proračuna, šele nato pa naj bi se delil denar s skupnega žiro računa. Pri računovodskem poslovanju z lanskim proračunom sicer ni bilo nič narobe, zato zaen- krat ne razmišljajo o drugem zahtevku za revizijo poslo- vanja, poudarjajo pa, da so na območju sedanje občine Zreče glede na druge dele bivše skupne občine Sloven- ske Konjice dobili mnogo premalo investicijskega de- narja. Zato bodo izvajalcem proračuna bivše skupne ob- čine naložili, da pripravijo prerez investicijskih vlaganj v posamezno krajevno skup- nost v minulih štirih letih, šele nato pa se bodo odločali o sprejemu zaključnega ra- čuna. Obenem bodo tekla pogajanja z občinama Vita- nje in Slovenske Konjice o premoženjsko-delitveni bi- lanci. Dogovorili so se, da si bodo prizadevali dobiti v ob- čino zares vsak tolar, ki jim iz bivše skupne vreče pri- pada. Precej časa se je zreški ob- činski svet tokrat zadržal tu- di pri konstituiranju delov- nih teles, komisij in odborov sveta. Ob predlogu komisije za mandatna vprašanja, vo- litve in imenovanja so se na- mreč za člane in predsednike komisij na sami seji in tik pred njo pojavili še nekateri dodatni predlogi, vendar je ob koncu glasovanja pri še- stih komisijah in nadzornem odboru obveljal predlog žu- pana, usklajen z volilno ko- misijo. Najbolj se je zatakni- lo pri imenovanju komisije za varstvo okolja, urbanizem in infrastrukturo, ki je sicer dobila podporo v predlagani sedemčlanski sestavi, svetni- ki pa se niso strinjali z ime- novanjem njenega predsed- nika. Župan je ob tem napo- vedal, da bo uporabil pravi- co veta, če njegov predlog ne bo sprejet, zato so se odločili, da vrnejo predlog v fazo us- klajevanja. Osnutek statuta občine Zreče je po razpravi'na tretji seji še vedno ostal v fazi de- lovnega gradiva, v prihod- njih treh tednih pa bo steklo usklajevanje z dopolnjeno republiško zakonodajo in dodatnimi predlogi svetni- kov, članov političnih strank in krajevnih skupnosti. Z.B. Oblikovanje nove občine Minulo soboto so se sestali člani občinskega sveta v Pod- četrtku. Razpravljali so zlasti o stvareh, ki zadevajo obliko- vanje nove občine. Svetniki-so imeli vrsto pripomb k osnutku občinskega statuta, zato so se dogovorili, da bodo pripombe v pisni obliki sprejemali še v naslednjih desetih dneh, sprejeti osnutek pa bodo v ok- viru javne razprave poslali tu- di političnim strankam in vsem petim krajevnim skup- nostim. Želijo pa si, da bi na svoji prihodnji seji občinski statut že lahko sprejeli. Svetniki so tudi pooblastili župana Drofenika, da lahko razpolaga z občinskim pre- mičnim premoženjem, in sicer takrat, ko je nujna hitra odlo- čitev, svet pa se ne more sesta- ti. Sprejeli so tudi sklep o poo- blastilih večstrankarski tri- članski mandatni komisiji, ki se bo odločala o količnikih os- novnih plač ter o funkcijskih dodatkih novih občinskih funkcionarjev. Podobno kot v ostalih novih občinah na območju dosedanje šmarske občine so imeli na dnevnem redu seje še točko o plačilu »nadstandardne« zdravstvene dežurne službe. Gre za posebnost: na območju dosedanje obsežne šmarske občine dežurajo zdravstvene ekipe kar na treh mestih, če- prav republiški standardi tega ne omogočajo. Manjkajoča sredstva so doslej pokrivali iz občinskega proračuna, s tem pa se morajo strinjati v vseh petih novih občinah. V Podče- trtku so svetniki soglašali s plačilom dela stroškov ( gle- de na število prebivalcev ), na eni prihodnjih sej pa se želijo pogovoriti z vodstvom šmar- skega zdravstvenega doma. Za izrazito demografsko ogrože- no območje občine Podčetrtek je namreč značilen visok od- stotek ostarelih občanov, zla- sti v KS Bistrica in Polje, zato so tam tudi višji stroški. Gre pa za vprašanje splošnih me- ril, predvsem na državni ravni, ugotavljajo. Tudi v Podčetrtku so svetni- ki potrdili višjo vrednost točke za plačilo nadomestila za upo- rabo stavbnega zemljišča; od- slej zn^ša 0,084 SIT. Nadome- stilo se plačuje v naseljih Bi- strica in Podčetrtek. BJ St. 10.-9. marec 1995 INTERVJU - FELJTON t Očistiti srce in um »Vse se začne v vsakem Izmeti nas,« pravi Peter Kavalar, podpredsednik slovenskega ekološkega gibanja Vprašanja varstva okolja postajajo vse bolj pomembna tema, saj ima varovanje okolja dol- goročen pomen pri zagotavljanju primerne ekonomske rasti in optimalne kvalitete življe- nja. V evropskem letu okolja, ki je pred nami, nas čaka še veliko neopravljenih nalog. Kako se na naloge pripravljajo pri Ekolo- škem gibanju v Celju, smo poskušali zvedeti pri gospodu Petru Kavalarju, podpredsedniku slovenskega ekološkega gibanja in predsedni- ku pokrajinskega ekološkega gibanja v Celju. Celjsko gibanje deluje od leta 1992 in šteje okoli 60 aktivnih članov, v Sloveniji pa jih je več kot 550. Napačno zastavljene, naravi nenaklonjene, necelovito in moralno- etično neodgovorne ak- cije so svet pripeljale na rob propada. Se stri- njate s takšno oceno? Strinjam se. Dodajam pa, da je tu še precej nevednosti in neosveščenosti. Velja namreč pravilo, da te mora najprej nekaj prestrašiti, zaboleti, da potem veš, da je stvar zoprna in nevarna. Lov za dobičkom za vsako ceno je povzročil, da smo prišli v stanje, kakršno pač imamo, vendar ni brezizhodno. Seveda se po- stavlja vprašanje, kaj narediti. Predvsem je potrebno upoštevati tista načela, Jci so tudi načela ekološkega gibanja, torej, da je treba najprej pomesti pred lastnim pragom. Vsak dan lahko kaj naredimo za boljše okolje oz. za izboljšanje stanja na našem planetu. Lažje bo, če država poskrbi za ekonomsko prisilo, torej za tiste, ki mislijo, da je človek gospodar nara- ve in jim ni mar sožitje z naravo, ter ekonom- ske spodbude za tiste, ki to razumejo in tudi upoštevajo, bodisi pri sanaciji sedanjega sta- nja ali pri uvajanju novih tehnologij. Delovati mora pravna država, na vseh področjih, tudi na ekološkem. Varovanje narave pa ni uspeš- no, če nima besede stroka, vendar né zgolj slovenska. Ekologija ne prizna meja! Kot sva že ugotovila, nas je razvoj za vsako ceno usodno zaznamoval z vrsto nerešenih glo- balnih problemov, ki ogrožajo naše preživetje. Bomo torej preživeli? Zanesljivo. Človeštvo je še vedno v krizi našlo rešitev. Cena za to bo odvisna od nas samih, torej od vsakega posameznika in od organiziranih skupin državljanov; od družine in občine do države. Plačati pa jo bomo morali vsi. Trenutno je stanje takšno, da večjo ceno plačuje tisti, ki manj onesnažuje okolje, v pra- vičnejših razmerjih moči pa se bodo morali tudi razvitejši sprijazniti s tem, da bodo del svojega bogastva prisiljeni odvajati v ekološke namene, tudi nerazvitih. V procesu lastninskega preoblikovanja po- djetij v družbeni lasti je ena od pomembnih komponent tudi okoljska valorizacija podjetij, ki se lastninijo, in določitev odgovornosti no- vih in starih lastnikov za morebitno škodo, ki jo je podjetje povzročilo. Kaj kažejo izkušnje? Na splošno v Sloveniji že leta in desetletja govorimo, da se razmer ne da spremeniti čez noč in da smo premalo bogati, da bi lahko zadeve uredili. Resnica pa je drugačna, tako da vsaka zamuda pri sanaciji starih grehov in vsaka popustljivost pri nastajanju novih pri- našata dodatne stroške. Menim pa, da vendar- le nismo tako bogati, da bi lahko tovrstne rešitve zavlačevali. Sicer pa, če so inšpektorji nekomu po veljavnih zakonih gledali skozi pr- ste deset ali več let, podaljševali onesnaževal- cem dovoljenja in soglasja, potem ni moč govo- riti o tem, da je treba reševati zadeve čez noč. Inšpektorji pri tem niso največji krivci, krivda je namreč v tem, da niso samostojni in neod- visni in tudi ne dobro plačani. Kako se rešujejo problemi komunalnih od- padkov in kakšen je položaj reševanja bolniš- ničnih odpadkov? Menim, da je pristop k reševanju komunal- nih odpadkov na Celjskem pravilen, čeprav je v zamudi. Oblikovanje Centra za ravnanje z odpadki vzhodno od sedanjega celjskega ko- munalnega odlagališča je prava rešitev, če bo odlagališče regionalno, če bo služilo 150 do 250.000 prebivalcem, če bo evropsko urejeno, kar pomeni, da bodo odpadki sortirani in pre- delani, za sežiganje mora biti uporabljen plin, rešiti je potrebno problem izcednih voda, ob koncu življenjske dobe, to je čez 20 let, pa mora biti odlagališče zasuto z zemljo, glino in humusom, tako da bo ozelenelo. Toda rešitev ne bo možna, dokler bodo napoti občinske meje. Nerealno je, da bi občina Žalec imela lastno urejeno in ekonomsko upravičeno odla- gališče. Rešitev bolnišničnih odpadkov je z mobilno napravo možna, vendar morajo biti »postaja- lišča« po vsej Sloveniji. Lokacije, kjer se ta naprava ustavi in odpadke predela, morajo biti zakonite, zagotovljen mora biti ustrezen nadzor, da naprava resnično opravlja svoje delo. V vsakem primeru pa mora biti v projekt vključen celoten kompleks zdravstvenih do- mov, bolnišnic in ostalih organizacij, ki take odpadke »proizvajajo«. Bi torej lahko dejali, da so sistemi za zmanj- ševanje količin odpadkov, npr. recikliranje, kompostiranje, sežiganje ipd., dobili svoje me- sto tudi v Celju? Pristop je pravilen, vendar z enim izvirnim grehom - ekonomske prisile in vzpodbude. Pri nas se soočamo z nastajanjem prevelikih koli- čin odpadkov. Rešitev pa bo samo delna, če ne bo hkrati rešen tudi problem posebnih odpad- kov - industrijskih, ne jedrskih - karpomeni.da v Sloveniji potrebujemo lokacijo, kjer bo mož- no ustrezno ravnati z odpadki, jih predelati, spremeniti v nenevarne, uničiti in šele ostanek ostanka odložiti. Druga pot je legalen izvoz takih odpadkov. V nekaterih primerih bi bilo tudi mogoče uporabiti že obstoječo tehnologijo za uničenje določenih odpadkov, npr. v cemen- tarnah. V vsakem primeru pa mora biti ekolo- gija, torej tudi ravnanje z odpadki, sestavni del vsake storitve ali izdelka. Kdor tega ne zmore, bi moral zapreti tovarno oziroma zamenjati tehnologijo. Na kateri točki se v reševanje ekoloških pro- blemov vključujejo podjetja, ki imajo v svojih nazivih predznak EKO? Podjetij, ki imajo v naslovu EKO, je kar nekaj. Z gibanjem in drugimi nevladnimi or- ganizacijami večinoma ne sodelujejo. Problem je najbrž v tem, da se šele uveljavljajo, da torej nimajo tradicije, že etablirane firme pa običaj- no tudi zelo počasi spreminjajo stare navade, ko prve besede ni imela stroka, marveč poli- tika. Menite, da ima Slovenija vzpostavljeno pra- vilno pot pravnega sistema varstva okolja? Da. Imamo idealen Zakon o varstvu okolja, ki pa zaradi nerazumljivega pomanjkanja dru- gih predpisov, odredb, pravilnikov, že omenje- nega statusa inšpekcij in celo neustrezne ka- zenske zakonodaje, ne deluje. Ekološko giba- nje je že večkrat javno pozvalo ministra za okolje in prostor, naj uredi zadevo tako, da bo zakon uresničljiv, vendar pravega odziva ni- smo bili deležni. Je ekološka zavest že prišla v vse pore naše- ga vsakdanjega življenja? Ekološka zavest nedvomno raste. Zelena mi- sel se dobro prijema zlasti med mladimi, ki so morda zato še bolj razočarani, ko vidijo, kako počasi se stvari na tem področju rešujejo. Kateri krajinotvorni elementi so ta čas na celjskem področju najbolj degradirani: voda, zrak, gozd, tla... Še vedno lahko govorimo o splošni ogrože- nosti območja. Največ je narejenega pri čišče- nju zraka, zlasti pri ogrožanju z žveplenimi spojinami. Še najmanj pa je narejenega na področju hrupa, zaščite pred radioaktivnim sevanjem, nerazumljiv je tudi odnos do zemlje, za katero na Celjskem že desetletja vemo, da je zastrupljena, vendar zlasti oblast odlaša s sa- nacijo. V zadnjem času pa sta v Celju največji problem promet in zasebna kurišča. Varstva okolja ni mogoče uspešno obvlaj vati le s prepovedmi in zapovedmi, tenjvefî morali v ekonomski in družbeni sistem uv predvsem mehanizme stimulacije in motivni je. Nam to uspeva? Nekaj mehanizmov imamo, vendar so »J malo učinkoviti. Država je bolj usmeril v ekonomsko prisilo po načelu plačamo vsi pa po načelu, da naj plača tisti, ki onesnaži Spodbude pa so premajhne in včasih celo zJ? šene. Država npr. iz nekakšnih strateških I! cialnih in drugih vzgibov, na primer boj'a! pred povečanjem nezaposlenosti in štrajki, r. je ščiti z nižjo ceno elektrike tiste, ki jo porak jo - po evropskih merilih — veliko preveč r enoto proizvoda. Se dolgoročno predvideva kakšna posebj zaščita za katero področje na Celjskem? Na Celjskem je nekaj takih območij, ki ¿ imajo določeno zaščito. To področje pa se рГ( malo zaveda, da je njegova poglavitna pr^ nost dejstvo, da je najbolj gosto nasejano z¡¡ viri mineralne in termalne vode. Da je res tak, se bo pokazalo že letos, ko bo narejena klima, ska karta Slovenije. Konvencionalne oblike turizma — hoteli, v sokogorska smučišča, turistični centri - naj I nadomestil prijazen ekoturizem. So turistici razvojni načrti Slovenije in npr. Celja trn: usmerjeni v to? Problem je v miselnosti. Turizem, kakršneg smo si predstavljali, je industrija, ki je ekolt ško nezaželena. V vsakem primeru se bo treb soočiti s potrebami po nadaljevanju klasične^ industrijskega razvoja turizma in možnost] razvoja različnih turističnih dejavnosti, ki b( do okolju prijaznejše. Oboje je sicer možu uskladiti, vendar je to zahtevno strokovno i lo, poleg že prej omenjenih vzpodbud pa ti pretehtanega političnega odločanja na ravi države. Bi za konec najinega pogovora radi na kaj ! posebej opozorili? Opozoril bi na značilnost celjskega podro ja: že vrsto let dobro vemo, kaj nas pes' pridušamo se, da bomo zadeve popravili, ¡ desetih letih pa le znova, sicer na višji stroko1 ni ravni, ugotovimo, da je problem še živ. Tip čen primer je prisotnost izredno nevarnej kadmija v kokoših, ki se pasejo na domači dvoriščih. Sicer pa, lepo je živeti v deželi, kj« sedeš, gledaš oblake, piješ zdravo vodo, včasi kozarček rujnega, dihaš svež zrak, država pa prijazna, imaš delo, davki so znosni, cene ni: ke in - ni vojne. Nekaj takšnega je lahko Slovi nija. Ne bo pa to kar sama od sebe. FRANCI ČE Peter Kavalar: »Prava ekologija se začne p ekološkem čiščenju srca in uma. Ta dva si lahko izvirna onesnaževalca vsega, tudi nan ve, družbe, človeka; človeka, ki se kljub mm žičnem osveščanju ne more očistiti vseobsegi joče in samouničujoče sebičnosti. Da bo dri gače, je treba najprej več vedeti, spoznava resnico, realnost. Dojeta resnica je zmožna z¡ dobiti srce in voljo sodobnega človeka in j porok, da se ie moč osvoboditi zablod in n¡ vad, razvad. Sele na ta način se lahko vsakd brez demagogije vključi v življenjsko ekološl bitko, ne da bi bil zmeden, že naprej poraze in ponižen, nemočen pred kopico problemov i težav, problemčkov in težavic. Vse se zact v vsakem izmed nas... Piše: Milko Mikola SOIM ШХЖ1FRED СМ1Ш SODIŠČI V CELJU V LETIH 1945 -1951 Ivan Satler je bil odgovoren ne le za delovanje celotne organizacije, ampak še posebej za območje Celja in za območje Zgornje Savinjske doline; Albert Žagar je bil odgovoren za območje tedanjega okraja Šmarje pri Jelšah; Oskar Črepinšek pa je imel funkcijo Zagarjevega namest- nika za območje šmarskega okraja, razen tega pa je bil v organizaciji blagajnik. Imenovani so imeli na terenu svoje zaupnike, ki so imeli nalogo pridobivati nove člane in s tem širiti organizacijo. Kot najagilnejši zaupniki se omenjajo predvsem Alojz Tirgušek, zidarski delovodja iz Zadrž pri Šmarju pri Jelšah; Edvard Plevnik, trgovski pomočnik iz kraja Sela; Ferdinand Osojnik, trgovec in gostilničar iz Olimja; Ivan Grobeljšek, posestnik iz Verač; Franc Plevčak, mesar in posestnik iz Celja; Antonija Žagar, nameščenka iz Celja; Jože Mihelič, župnik iz Vitanja in Jože Golež, posest- nik iz Hotunj pri Ponikvi. Tako kot za Palčkovo skupino tudi za organizacijo GROM ni mogoče ugotoviti, kakšen je bil njen program - če ga je seveda sploh imela. Če povzamemo navedbe, ki jih je v obtožnici zoper člane te organizacije navedel javni toži- lec, je bil njihov cilj ne le pripraviti teren za tujo vojaško intervencijo v FLRJ, ampak po preobratu tudi prevzeti oblast. Voditelji te organizacije so si celo že razdelili oblastne funkcije, ki bi jih zasedli po preobratu. Da bi to lažje dosegli, naj bi se že prej vključevali v OF in druge masovne organizacije ter jih od znotraj razkrojili. Kot dokaz, da jim je to ponekod že uspelo, je javni tožilec navedel, da je Ivan Satler uspel postati sekretar vaškega odbora OF Spodnja Hudinja, Ivan Grobeljšek pa sekretar vaškega odbora OF Verace. Za dosego svojih ciljev bi se naj vodstvo organizacije GROM povezovalo z inozemstvom (za zvezo bi naj skrbel Jožef Šuler), hkrati pa bi naj navezalo tesne stike tudi s Palčkovo skupino in z njo sodelovalo pri načrtovanju terorističnih akcij. Organizacija je imela tudi svoj pečat, njeni člani pa so dobili članske izkaznice. Večina pomembnejših članov skupine GROM je bilo are- tiranih novembra in decembra 1948.~ Glavna obravnava proti njim je bila 4. in 5. februarja 1949 pred senatom okrožnega sodišča v Celju, ki mu je predsedoval sodnik Franc Sok. Štirim obsojencem (Ivanu Satlerju, Albertu Žagarju, Oskarju Črepinšku in Alojzu Tirgušku) je sodišče dne 8. 2.1949 izreklo smrtno kazen z ustrelitvijo, ostalim pa zaporne kazni s prisilnim delom od dveh do petnajstih let in odvzem državljanskih pravic za določeno dobo. Trem obso- jencem (Alojzu Tirgušku, Ferdinandu Osojniku in Francu Plevčaku) je kot stransko kazen izreklo tudi zaplembo vsega premoženja. Seveda to ni bil edini proces proti pripadnikom in simpa- tizerjem skupine GROM. Ti so se leta 1949 vrstili tudi še potem, ko so bili voditelji te organizacije že obsojeni. Med tistimi, ki so bili obsojeni zaradi sodelovanja s to skupino, je bila npr. Matilda Jesenek iz Celja. Celjsko okrožno sodišče jo je 3. 5. 1949 obsodilo na dve leti in en mesec odvzema prostosti in na zaplembo premoženja. Poleg navedenih ilegalnih skupin in organizacij jih je na širšem celjskem območju v teh letih delovalo še nekaj, vendar niso bile toliko pomembne kot zgoraj obravnavane. Večino pripadnikov teh skupin je oblast uspela že po kraj- šem obdobju njihovega delovanja aretirati in proti njim organizirati sodne procese, na katerih je sodišče nekaterin izreklo tudi smrtne kazni. Eno takšnih ilegalnih skupin je poleti 1947 organizó neki prišlek iz Avstrije z imenom »Metod«. Imenovani sej maja ali junija 1947 pojavil v Lipovcu pri Ljubečni i »napovedal spremembe sedanjega političnega reda, češ k* se 'menuie Her- "nov brlog. Obiščite me, da « popeljem skozi svoj br- ' v katerem se vedno mar- L dogaja. Danes vam ш povedal kar največ ' « začenja prijazno pova- jo simpatična maskota no- )UStanovljenega otroškega |1)Zeja Herman Lisjak. Џ začetek, od torka sem a predvidoma do konca le- bodo otroci lahko izvedeli ¿ in še malce več od tega denarju, sledile pa bodo še pjge teme. Vsem bo prijaz- o pomagal na pot do otro- ka ume van j a Herman isjak, ki je nastal v srcu in [kavi uveljavljene slovenske lustratorke Jelke Reichman. f Svter pa bi za ves projekt I otroškega muzeja lahko za- pisili, da je nastajal najprej irih, šele potem v glavah. . ieji in dokončna odločitev s ton, da je tudi v Slovenijo . eòa pripeljati otroški mu- jj, sta se kustosinjam Mu- i ja novejše zgodovine poro- li pred tremi leti ob uspe- i m projektu V svetu lutk. j azstava lutk in številne de- 1 raice so takrat v muzej i peljale toliko otroškega i 'veža, da bi bil kratkomalo 1 če s približevanjem ve- ®ja o narodni in kulturni îdiscini ne bi nadaljevali, «nijo »mame otroškega uzeja« Tanja Roženbergar, '»nica Gologranc-Zakonj- * in Andreja Rihter. Pa od kje do zdajšnjih 450 kva- ntnih metrov otroškega Na ni bila lahka pot... Solucija za male i Ustanovitev otroškega peja je prava mala revo- ira. k sreči namenjena pnlajšim, ki doslej v slo- rnskih muzeiih niso imeli prav veliko videti. Ze res, da so skorajda povsod malce mislili tudi nanje in posa- mezne zbirke bi jih znale kar pritegniti, če le ne bi bilo vse tako resno, previsoko po- stavljeno in za povrh še za- varovano s steklom, da so male ročice iz previdnosti kar same zatavale v žepe... V otroškem muzeju pa je drugače. Če si hoče odrasel človek pozorno ogledati raz- stavljene stvari, ga že kaj kmalu zaboli hrbet. Vse je tako zelo nizko... Res, da je tudi v otroškem muzeju pre- cej stekla, ampak čisto nič lomljivo ne deluje in povsod je pritrjeno, tako da ga otro- ške roke že ne morejo streti. Pa je Hermanov brlog vab- ljiv še zaradi nečesa druge- ga. Tako zelo svetlo je vse- povsod! Svetlobo, ki jo tudi turobnega deževnega dne daje belina zaves z rumenim likom Hermana Lisjaka, pa lepo zaokrožujejo štiri os- novne muzejske barve. Vse, kar spremlja Hermana Lis- jaka, je namreč modro, rde- če, rumeno ali zeleno. In za- kaj celotne podobe brloga ne bi zaokrožili še z malce ge- ometrije, je najbrž pomislil oblikovalec Rado Gologranc in modrim, rdečim, rumenim in zelenim vitrinam nadel oblike kroga, trikotnika, kvadrata in pravokotnika. Od Hermanovega depoja do gledališča Pravite, da še toliko svet- lobe, barv in zanimivih raz- stavljenih predmetov otro- ške domišljije ne zaposli prav za dolgo? Morda imate prav, ampak Hermanov br- log ni en sam velik prostor, v katerem bi otroka čakala vsa presenečenja skupaj. Lisjak se je v svojem brlogu lepo razkomodil v dve etaži in otroke zdaj, ko v muzeju gosti denar, popelje iz raz- stavnega dela (Herman ku- stos) v otroško banko, kjer se lahko ustavijo kot varčevalci ali pravi bankirji, nato v so- sednji prostor, kjer imajo svoje mesto likovne delavni- ce, hip za tem pa so že v Her- manovem depoju. Vse besede o skladiščenju muzejskih predmetov so odveč, saj je ob ogledu in sprehodu skozi de- po že triletniku povsem jas- no, kaj je to! Da ne pišemo posebej o Hermanovi galeri- ji, kjer so v stopniščnem pre- hodu razstavljeni »pravi ma- li Jakopiči« (razstava otro- ških likovnih del, ki so jih izdelali po ogledu razstave Riharda Jakopiča) in Her- manovem gledališču, kjer naj bi že v kratkem zaživel tudi otroški abonma. Piko na i bo marsikatere- mu otroku postavil ogled Hermanove otroške trgovi- ne, kjer si bodo malčki (res- da s pravim denarjem) za spomin na ogled brloga lah- ko kupili priponko, radirko, plakat, slikanico, katalog, lonček, dežnik, majico ali pločevinko, da naštejemo le nekaj iz Hermanove ponud- be. Če zdaj ugibate, kaj neki naj bi bilo v prostoru, kjer maskota Jelke Reichman va- bi k Hermanu-Cicifuju, bo to že kmalu povsem jasno. Do- končanje otroških sanitarij je namreč z ureditvijo raz- svetljave v Hermanovem gle- dališču ostalo edino nedo- končano opravilo v otroškem muzeju. »Mame otroškega muzeja« obljubljajo, da ga bodo vsekakor opravili prej kot bo luč sveta ugledala Hermano va slaščičarna. Če- prav ostaja ta zaenkrat le pobožna želja, pa glede na dosedanje delo v Muzeju no- vejše zgodovine ni razloga za dvom, da se že konec leta v njej ne bi skladkali mali in veliki gostje Hermana Lis- jaka. Prvi test - lastni otroci Ob predstavljanju Herma- novega brloga vse tri »mame otroškega muzeja« poudar- jajo, da je bila sprva samo ideja, ki so jo potem iz tre- nutka v trenutek nadgraje- vali. Novi dodatki pa so ter- jali vedno nove in nove ko- rake ... Tako so kustosinje med lastnimi otroki izvedle hiter natečaj o tem, kdo je najbolj priljubljen ilustrator. Odgo- vori so bili skoraj soglasni in Jelka Reichman je potem po hitri predstavitvi osnovne ideje otroškega muzeja ustvarila simpatičnega lisja- ka. Ker pa ne gre za navad- nega lisjaka, je moral gospod Lisjak dobiti še ime. »Her- man?« - konec koncev zakaj pa ne, saj bo svoj brlog imel v Celju... Tu pa so še otroške delav- nice, ki so že utečena praksa v delu Muzeja novejše zgo- dovine. Zanje niti interna te- stiranja niso potrebna, so menili v muzeju in kar prav so imeli, saj so s predprijava- mi vrtcev in osnovnih šol iz Celja zasedeni do konca aprila. Kasneje, ko se bodo v delavnice lahko vključeva- li otroci iz vse Slovenije, pa bo gneča najbrž kar pre- cejšnja. Herman vabi vse otroke Herman Lisjak v svojem brlogu že kuje nove načrte. Pravi, da je ob malih vedo- željnežih žal vse preveč malčkov, ki so drugačni in zaradi svoje drugačnosti pri- krajšani za vse tisto, kar je njihovim vrstnikom vsakda- nja stvar. V to, da bo obisk njegove- ga brloga postal otrokom ta- ko vsakdanja želja kot ogled otroškega filma ali gledali- ške predstave, ne dvomi, saj je optimist. Zato pa si razbi- ja glavo s tem, kako približa- ti svoje skrivnosti - ko jih otrok spozna to sploh niso več — vsem drugačnim. Zave- da se, da bo s tem še veliko dela, ampak nekje je treba začeti... In, se je odločil. Začel bo že kmalu. Vse podnapise pri razstavljenih eksponatih o denarju bo prevedel v Bra- ilovo pisavo. S tem prevo- dom, in z dejstvom, da lahko otrok v njegovem brlogu prav vsako stvar otipa in prime v roke, pa bo slepim in slabovidnim približana še ena stvar več. Že res, da ne bodo uzrli prijazne svetlobe ter rdeče, modre, rumene in zelene barve njegovega brlo- ga, a v rokah bodo zatipali zapise in začutili otroški de- nar, ki je le na otip in šele na drugi pogled različen od pravega. IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA pa tema otroškega muzeja je i trinan Lisjak spoznava de- I p.« Kustosinji Tanja Rožen- ¡rgar in Bronica Gologranc- I akonjšek sta pri njeni pri- I flvi tesno sodelovali z Nu- jzmatičnim kabinetom Na- 1 jdnega muzeja Ljubljana in ustavo o denarništvu na Slo- venskem od prazgodovine do j anes je pripravil njihov ku- |lt(is Andrej Šemrov. Otroški Luzej je namenjen predšol- skim malčkom in otrokom do ključno 4. razreda osnovne ile. Od ideje do njene uresničitve je včasih krajša, včasih spet daljša pot. Da je nastal Her- manov brlog, je bilo treba pre- hoditi kar dolgo. Tako tudi ni čudno, da so v Muzeju novejše zgodovine brlog lahko ustvari- li le s pomočjo sponzorjev. Vse bi bilo težko našteti, zato An- dreja Rihter omenja le največ- je - Banko Celje, Cetis Celje in Kili Liboje. Oprema otroške banke — od tiskovin za varče- valne knjižice in bančno po- slovanje do računskih strojev, denimo - je bila stvar Banke Celje. V Cetisu so se izredne potrudili s tiskom vsega pisne- ga in slikovnega gradiva o br- logu, še posebej pa izstopa va- bilo Hermana Lisjaka v obliki puzzlov, kar je novost v Ceti- sovi proizvodnji. Kili Liboje pa obljublja, da bo zdajšnjo osnovno ponudbo Hermanove- ga lončka dopolnil še z drugi- mi keramičnimi izdelki. Otroški denar sicer nima de- janske uporabne vrednosti, a z njegovim tiskom le ni vse čisto preprosto. Z dovoljenjem Narodne banke Slovenije, ki je tudi natančno opredelila veli- kost, barve in način tiska de- narja, pa so v blagajnah otro- ške banke zdaj le spravljeni tolarski bankovci. S kovanci - nastajali bodo v delavniški kovnici - paje le precej prepro- steje, saj gre konec koncev za celjski denar. Hermanov brlog bo sprejemal obiskovalce od torka do petka med 10. in 17. uro, ob sobotah pa med 9. in 12. uro. Ob pone- deljkih bo tako kot vsi muzeji v Sloveniji zaprt, za nedelje pa zaenkrat velja, da bodo vrata brloga zaprta, odprla pa se bo- do, če bo zanimanje za obisk precejšnje. Predšolski malčki lahko brlog obiščejo brezplač- no, šolarji za obisk odštejejo 100, odrasli pa 300 tolarjev. Slovesne otvoritve Hermanovega brloga so se v torek popoldne ob Jelki Reichman udeležili tudi lutkarji iz gledališča Zoom in Andrej Šifrer. Glede na množico obiskovalcev, ki so v skrivno- sti otroškega muzeja pokukali takoj, koje le-ta odprl svoja vrata, lahko zapišemo le to, da brlog k sreči meri 450 kvadratnih metrov. Kakšen pa bi bil brlog brez garderobe? Precej podoben tistemu pravemu lisičjemu, si je najbrž mislila Jelka Reichman in ob številnih drugih izpeljankah osnovne muzejske maskote ustva- rila tudi Hermanov dežnik, ki označuje prostor, kamor otroci pred vstopom v brlog lahko odložijo svoja vrhnja oblačila. jL . hti,(,y slikanici Herman Lisjak spoznava denar simpatičen f'W Va'" ma¡e ¡n velike v svoj brlog. Da je rebus težak? laIfy Пе bodite tako prepričani, najprej ga pokažite svojim je edini dom v Mariboru, kjer stanujejo samo dekletcu PRI NAS POSKRBIMO, DA NAŠA DEKLETA: - dosežejo čim boljše rezultate v šoli, - ustvarjalno in koristno izrabijo prosti čas pod strokovnim vodstvom vzgojiteljic in številnih zunanjih sodelavcev, - čutijo v vsakem trenutku, da upoštevamo njihove želje, da imajo pri nas podporo, pomoč in prijeten drugi dom. ZATO JIM V DOMU NUDIMO: - tople, svetle spalnice in učilnice ter zdravo prehrano, - strokovno pomoč pri učenju, - računalniško učilnico, glasbene instrumente, pisalne stroje, šivalne stroje in organizirane tečaje, - stalne kulturne prireditve, razstave v domskem razstavišču LIJA, - fitnes naprave, športne rekvizite za rekreacijo. Smo v stalnem stiku s šolami, kijih obiskujejo dijakinje. Će želite zagotoviti svoji hčeri dobre pogoje za nadaljnje šolanje, nas pokličite po telefonu 062/39-331, pišite, še najbolj veseli pa bomo, če nas obiščete na Titovi 24 a v Mariboru. OMOGOČITE SVOJI HČERKI NAJBOLJŠE! S«. 10.-9. marec 199S KULTURA Iz polpreteklosti Rogatca Izšel je zbornik poletne delavnice Celjski Muzej novejše zgodovine je pred dnevi izdal zbornik o 2. muzejski poletni delavnici Rogatec 94. V blizu sto- stranski brošuri, ki jo je uredila kustosi- nja Marija Počivavšek, so zbrali gradivo z omenjene lanske delavnice. Gre za na- črtno zbiranje za potrebe rogaškega Mu- zeja na prostem, slovenske redkosti. V brošuri je prispevek Emila Lajha o nekaterih problemih Rogatca v času druge svetovne vojne, Božena Hostnik se loteva kmečke bivalne kulture v okolici Rogatca, Božidar Premrl piše o kamnar- skih bajtah v Logu, Vlado Šlibar o vin- skih kleteh ter vinogradništvu okolice, Polona Šega o rogaški čebelarski dediš- čini, Marija Počivavšek o postavitvi tr- govine (»lodna«) v rogaškem muzeju, Iris Hertiš pa o muzejski dokumentaciji. Omenjeni avtorji so strokovnjaki Muzeja novejše zgodovine ter iz Zavoda za var- stvo naravne in kulturne dediščine, obeh iz Celja, pa tudi iz Ministrstva za kultu- ro. Prispevki so napisani poljudno, zato bodo prav tako pritegnili preprostejšega bralca. Ponazorjeni so s številnimi zani- mivimi fotografijami. Poletno delavnico v Rogatcu, drugo po vrsti, so pripravili lani poleti, v različnih raziskovalnih skupinah. Sodelovali so študenti ljubljanske filozofske fakultete ter dijaki celjske gimnazije Center ter iz ljubljanske gimnazije. Lani se je že zna- nim temam pridružilo še raziskovanje rogaškega čebelarstva ter tamkajšnje kmečke bivalne kulture, sicer pa so na- daljevali s temami prve poletne delavni- ce, iz leta 1993 (takrat so v celoti obdelali področja poljedelstva, živinoreje, vrtov, domače obrti in prehrane). Za letos pa še ni jasno ali poletna delavnica sploh bo. Sicer pa krajani poletno delavnico dobro sprejemajo, zadovoljstvo pa je tudi v Mu- zeju, kjer jim je uspelo rešiti precej po- datkov in drugega gradiva. V Muzeju novejše zgodovine so pove- dali, da je zbornik mogoče kupiti pri njih, ker se zanj seveda zanimajo tudi v Rogatcu, pa bo naprodaj v krajevnih trafikah ter v Muzeju na prostem. Cene v preteklem tednu še niso natančno dolo- čili, okvirna pa znaša približno 800 to- larjev. BRANE JERANKO Radikalna ženska izjava v likovnem salonu Danes so v Likovnem salonu odprli provokativno razstavo zagrebške umetnice Vlaste Delimar (1956), ki na hrvaški likovni sceni deluje že petnajst let. Takoj na začetku osemdesetih se je začela ukvarjati z novimi mediji, s fo- tografijo, perfomancem, instalacijo oziroma ambientom. Umetniško se je formirala v okviru radikalne femini- stične linije ženske umetnosti v svetu. Vlasto Delimar obseda ženska, ženska kot fizično, psihično in predvsem sek- sualno bitje, zanima jo trenutek ženske v stresnih situacijah žalosti, bolečine in psihične krize. V zadnjem času, po iz- kušnji vojne in bližini smrti, pa njeno delo priča o anksioznosti stanja žen- ske-matere, ženske-begunke, ženske- mučenice. V likovnem salonu Vlasta Delimar predstavlja instalacijo - ambi- ent z naslovom »Tražim ženu«, ki je sestavljen iz fotografij - portretov in avtoportretov (Delimarjeva je vedno glavni akter in protagonist svojega de- la) postavljenih v insceniran sakralni prostor iz tila in zaves. Da bi dosegla efekte in kontraste, s katerimi oblikuje svoje izjave, si Vlasta Delmar upa zelo daleč. Njen radikalizem, predvsem nje- na golota je za marsikoga šokantna, vendar je njeno slačenje prej kulturolo- ško dejanje: obleka je simbol konvenci- je, ki se ji človek z oblačenjem podreja, s slačenjem pa se bliža občutku svobo- de. Slačenje je v primeru Vlaste Deli- mar tudi terapevtsko dejanje, ustvarja- nje občutka, da je nag človek zares ti- sto, ker je. Razgaljanje človekove fizič- ne in mentalne podobe pa je skrajno boleča in šokantna izkušnja. Instalaci- ja Vlaste Delimar bo odprta do 1. aprila. NŠ NA CELJSKIH PLATNIH Rojena morilca, Thriller-drama Režija: Oliver Stone, vloge: Woody Harrelson, Juliette Lewis, Robert Downey Jr. (Mladini do 18. leta starosti ogled odsvetujemo.) Sodobna družba je pre- žeta z nasiljem, večina po- štenih ljudi ima nasilja do- volj. Tako vsaj pravimo. Režiser O. Stone s svojim najnovejšim, šokantnim filmom postavlja naše ustaljeno prepričanje pod vprašaj. Skozi izkrivljeno ogledalo ekscesov današ- njega časa, ki nam ga drži pred očmi, se nam razkriva satira o kulturi nasilja in medijih, ki v tekmi za čim večjo priljubljenostjo to kulturo izkoriščajo. Film Rojena morilca je zgodba o dveh najbolj srh- ljivih, neusmiljenih in hladnokrvnih množičnih morilcih, ki si ju lahko za- mislimo; je ljubezenska zgodba o Mickeyju (W. Harrelson) in Mallory (J. Lewis), ki sta si obljubila zvestobo do smrti; zgodba o usodni privlačnosti med ameriškimi mediji in nei- zrekljivim; zgodba o ame- riški javnosti, ki jo preliva- nje krvi neustavljivo pri- vlači tudi tedaj, ko se člo- vek zaveda, da je naslednja krogla namenjena prav njemu. Film je nadrealistična parada nepozabnih likov in skrajnih situacij, osredoto- ča pa se na mogoče vzroke - in posledice - fascinacije medijev nad zlom. Gleda- lec se mora neprestano bo- riti z lastnimi čustvi, ko gre za njegov odziv na dejanja Mickeyja in Mallory, ki si dajeta duška s svojimi mo- rilskimi izpadi. Sta hkrati krivca in žrtvi lastnih de- janj, hkrati v središču in na robu bizarnega medijskega cirkusa. Oliver Stone, režiser in koscenarist filma, je enako mero pozornosti namenil svetu okrog osrednjih likov kot svetu znotraj njiju. Ob upodobitvi Mickeyja in Mallory Knox ter nesreč- nežev, ki jima prekrižajo pot, nas vseskozi preseneča z nepričakovanimi obrati pripovedi. Perspektivo zu- nanjega sveta spreminja v medijsko napihnjeno, po- smehljivo, besno, strastno, čutno in zmedeno perspek- tivo samih morilcev, ki ju je prav tako groza lastnih demonov, kot sta sama grozljiva za svet, ki ju ob- daja. »Pogled« filma naen- krat ni več pogled sveta okrog osrednjih likov, tem- več njun pogled, kar juna- koma in filmu nasploh do- daja novo dimenzijo. Režiser uporablja različ- ne oblike vizuelnih tehnik: dokumentarni video zapisi, animacija, črno-beli pos- netki, blue-screen efekt. Z enakimi postopki, kot jih uporabljajo tabloidni novi- narji, da z njimi prinašajo v naše domove zgodbe o zločinih - psevdo-doku- mentarne rekonstrukcije zločinov, ročne kamere, ki se jih potiska pod nos žalu- jočim, skeči iz sodnih dvo- ran, najboljši video posnet- ki tedna - nas film Rojena morilca neprestano opomi- nja: tako se to počne, s ka- merami, z mikrofoni, z igro luči in neustavljivo vsilji- vim izpraševalcem. In kot bi mignil, se umor spreme- ni v zabavo. Četrti letnik Klasja Založba DZS je izdala že četrti letnik svoje redne zbirke Klasje. Večji del bral- cev jo že dobro pozna, sicer pa gre za reprezentativen iz- bor domačega in svetovnega leposlovja, ki je namenjen predvsem mladim, zato je v vsaki knjigi poleg literar- nega besedila tudi biografija avtorjev in prikaz njihovega časa. V knjižici z naslovom Kratka proza slovenskega realizma so zbrane pripovedi petih pisateljev, ki so zazna- movali naše literarno ustvarjanje v drugi polovici prejšnjega stoletja. Z eno ali dvema zgodbama so pred- stavljeni Fran Levstik, Si- mon Jenko, Fran Ejavec, Jo- sip Jurčič, Ivan Tavčar, Jan- ko Kersnik in Janez Trdina. Podobno je sestavljena tudi Lirika slovenske moderne, s predstavitvijo štirih ključ- nih avtorjev tistega obdobja. Gre za poezijo Dragotina Ketteja, Josipa Murna, Oto- na Župančiča ter Ivana Can- karja iz njegovega zgodnjega obdobja, ko se je še posvečal pesniškemu ustvarjanju. Roman Tujec je napisal francoski pisatelj in esejist Albert Camus, ki se ob Sar- tru uvršča med najvidnejše- ga pripadnika eksistenci- alizma. Tudi v tem delu je v središču vprašanje o smislu človekovega obstoja in ob- dajajočega sveta s katerim glavni junak izgubi stik. Irski pisatelj Samuel Bec- kett je danes pojmovan kot klasik moderne književnosti in eden utemeljiteljev gleda- lišča absurda. Vrh v njego- vem ustvarjanju predstavlja drama Čakajoč Godota, ki smo jo lahko videli že v mno- gih uprizoritvah domačih gledališč, med drugimi tudi celjskega. Tik pred izidom pa je tudi peti zvezek, ki bo v kratkem v knjigarnah, gre pa za zbra- ne tekste pod naslovom Sta- rejša slovenska nabožna književnost. BORIS GORUPIČ 1 ZAPISOVANJA Med levo in desno kulturno opcijo V orbito slovenske kultur- ne javnosti je kot komet uda- rila novica o ustanovitvi Kulturnega foruma. Pravza- prav nič kaj takega, če forum ne bi bil izrazito strankarsko telo. Še več, če na ustanovi- tveni skupščini ne bi bil glavni govornik predsednik stranke, ki se vse prej identi- ficira s čim drugim kot pa ravno s kulturo. Z drugimi besedami; namesto vseslo- venskega kulturnega telesa, ki bi združeval kulturne in- terese vseh, ki se v Sloveniji s kulturo tako ali dingače ukvarjajo, smo dobili kul- turno telo, ki bo združevalo kulturo le v toliko, kolikor bo to v interesu stranke, pod okrilje katere ta forum sodi. Ali bolj preprosto; namesto, da bi za spremembo enkrat politika stopila v službo kul- ture, se je kultura v svoji strašni vnemi, brezposelno- sti takorekoč, znova vdala interesom politike. Kultura v službi politike oziroma ka- ko spet preko kulture priti na oblast. Janez Janša se seveda zelo dobro zaveda, da njega kot politika brez pomoči kultur- ne javnosti, vpliva kulture na javnost, ne bi nikdar bilo. In, ker ta trenutek nima no- benih zaresnih posebnih učinkovitih političnih sred- stev, preko katerih bi se zno- va dokopal oblasti, si je iz- mislil kulturni forum. Kul- turniško organizacijo v okvi- ru lastne stranke. Ker smo že pomalem vsi siti njegovih paranoidnih napadov na bivše oblastnike oziroma vse tiste, ki so bili lojalni prejš- nji oblasti, ki so skratka za njo vohunili, z njo sodelovali itd., in ker je kulturni vpliv kar nekako uplahnil, pri če- mer njegova vloga, mimo- grede, ni zanemarljiva, si je dovolil - roko na srce —precej nedomiselno »finto«, kultur- ni forum ali kako skozi kul- turo izrekati lastne ideje. Kultura (in šport, seveda), je namreč v tej državi še naj- manj kompromitirana. In, če bo ljudstvo oziroma volilno telo še sploh komu verjelo, / zaupalo, bo to izključno kul- turnikom. Janša se je na lastnih iz- kušnjah veliko naučil. Tudi to, da jih ne gre zanemariti. Izkušenj, namreč. Preji oblast je zrušila kultura je imela edina moč liberal ga in kritičnega izrekanja volivci tega seveda še ¡ pozabili. Morda potlačili, da nikakor ne pozabili. I¡¡ to jih je spet treba spomi Še posebej sedaj, ko je( najmočnejših kulturnih ¡ roma umetniških drui njemu in vsem tistim, fc pred približno petimi leti koristili kulturo za previ oblasti, obrnilo hrbet. K( je zamenjalo vodstvo slov skih pisateljev. Ko seje D štvo slovenskih písate, odločilo, da se ne bo igralo političnih igric. Ki končno spoznalo, da so sa eno izmed mnogih cehovs društev in, da je njihova ¡ marna vloga in naloga s¡ za slovensko literaturo. I ševi kulturniki (mislim, jih s tem ne žalim: naspi no, bojim se, da jim izrek komplimente) so pač ođ brez kritega hrbta. In ђ kar jim je nekoč pom Društvo pisateljev jim da ponuja Janševa strai Oziroma drugače; vol kampanja se je takort pričela. Še več, odskočna ska na oblast je postavlja Samo volivce je še treba [ pričati. Toda, na nekaj kulturniki združeni v Jat vi stranki pozabitli; volih je počasi dovolj nenehn streljanja z leve na desni obratno. In, če si to dovo politiki, zakaj bi si po¡ morali še kulturniki? gledali novo nedeljsko od jo Presodite!? Komu Iji najmanj zaupajo? Dri jasno. Državo pa poosebi, politiki. In ti so tisti, ki najprej na dvoje razdelili litično javnost, sedaj pi kulturno. S kulturo pa si gre igrati, kar je jasno : hernemu slovenskemu liv cu. Piše: Tadej Ča, Šalamonova mapa konjiških legend Jutri, v petek, 10. marca bodo v modrem salonu hotela Dravi- nja v Slovenskih Konjicah ob 18. uri predstavili grafične mape akademskega slikarja in likovnega pedagoga Arpada Šalamona po zapisu Vinka Zdovca Legende in pripovedi na Konjiškem. Večer z Vladom Kreslinom v Forumu Club Forum je pripravil za jutri, v petek, 10. marca ob 21. uri večer z Vladom Kreslinom, ki bo predstavil svoj novi CD Nekega jutra, ko se zdani. Večer bo prepleten s plesnimi koreo- grafijami Goge S. Erjavec v izvedbi plesalk Plesnega Foruma Save Malenšek, Simone Mirnik in Andrej ke Cepuš. Karasovo cvetje V Šentjurski knjižnici raz- stavlja slikar Franc Košec Karaš, ki predstavlja svoj novi cikel, v katerem je pri- kazan motiv rož. V svojem dolgoletnem ustvarjanju je slikar prehodil umetniško pot, na kateri se je loteval raznovrstne tematike. Do izraza je prišla predvsem njegova nagnjenost k figura- liki, portretom, občasno pa se je odločal tudi za bolj ek- sperimentalne in abstraktno zaznamovane izvedbe. Njegov najnovejši cikel je posvečen le eni temi, ki pa s svojo naravno raznolikost- jo ponuja neizčrpno možnost variacij pri upodabljanjih na slikarski površini. Karaš se je v tej seriji opredelil za konvencionalnejše izpeljave, ki temeljijo predvsem na re- alističnem odnosu do vsebi- ne. Največkrat je motiv po- stavil v različne kontekste, z dodanimi predmeti, imajo tudi vsak zase $ pomensko težo. Tako m1 uspelo sestaviti kompl^ kompozicije, katere izprl jejo njegovo občutenje eil najprivlačnejših delov n2 ve, ki se razkriva v roi Njihovo prepletanje s fl rami oziroma predmeti d slikam nove in boga* vsebinske dimenzije, ^ dopolnjuje tudi z razgib3' likovnim jezikom. _BORIS GOj^J FILM ZA ZALJUBLJENE KINO METROPOL GALERIJA AC V ŽALCU v Hausenbichletjevi ulici, Odprta vsakdan od 9. do 12. in 15. do 18. ure ob sobotah pa od9.dol2.ure. Št. 10.-9. marec 1995 t KULTURA ¡rečko Centrih - Zarjan že 25 let ttooveljskem kolektivu ja že petindvajset let! miniam se dneva, smo •eli pripravljati komedijo 1 . gtefanca »Večna lo- f 2a takratne čase po- c3 a kritika absolutne ve- "Tsamoupravijanja, ki ob Uni polomiji privede am- °nega »gospodarstveni- ' nazaj na zemljo, kajti Inec je postavil dogaja- |vpiebesa. Prva in že zah- ' vloga Srečka, ki je na- rval svoje delo v tem lju- Hskem kolektivu od leta 59 dalje. Odslej ni bilo ¿stave, kjer ne bi igral jejše ali osrednje vloge. poseben čar so imeli na- nj v igrah na prostem. Naj jtejerno nekatere naju- gneje doživete in ustvar- |e vloge: V »Manevrih« je kočijaž, oficirja IRE je ,javil v drami Talec, go- ,da v farsi »Sedma zapo- j. kradi malo manj«. Ne- then je bil kot Ikonenko ^ki polkovnik v delu Pe- ijstinova »Ljubezen šti- polkovnikov«, prav tako ¡omediji »Švejk v II. sve- nu vojni«, v kateri je v na- ivni vlogi podoživi j al tra- [omično usodo Haškovega ejka v II. svetovni vojni. cupaj sva ustvarila tudi ne- izabne like »Stotnika Diet- rja« v Kurbah, »Žana« »Mistru Dollarju«, Kitajca ubina v »Zojkinem stano- ranju« in Kralja Karla fŠkrjančku. j lochilo le nekaj najvid- nejši vlog, kajti Srečko jrairfavlja enega izmed ste- fowírnoveljske »Zarje«, tu- di zavoljo poštenega odnosa do dela kot pravi ljubiteljski umetnik. Vsak njegov nastop je doživetje zase in mirno lahko trdimo, da številni gle- dalci hodijo v trnoveljsko ljubiteljsko hišo tudi ali pa predvsem zavoljo Srečka Centriha. Imajo ga radi in ga takoj pogrešajo, če ima slu- čajno nastop bolj proti kon- cu predstave. Za svoje delo je prejel ne- kaj odličij Združenja gleda- liških skupin Slovenije, predvsem pa smo vsi skupaj ponosni na njegovo »Sever- jevo nagrado« ! Ob njegovi 25-letnici delo- vanja v gledališkem kolekti- vu Zarje mu želimo veliko zdravja in ustvarjalnih sil za napredek Zarje, ljubiteljske- ga delovanja v Celju in Slo- veniji, saj skoraj ni odra ali kraja, kjer ga ne bi poznali! Čestitamo ! ŠTEFAN ŽVIŽEJ Jure Cekuta v Luxemburgu Celjski slikar Jure Cekuta razstavlja v mesecu marcu v galeriji Weber v mestu Wiltz. Do 2. aprila bo razstavljal svo- ja najnovejša likovna dela v mešani tehniki. Izposodili so si 63 tisoč knjižnih enot Leto 1994 so v knjižnici Mo- zirje zaključili z 41.924 knjiž- nimi enotami ter 821 video- grami. Tako se počasi pribli- žujejo standardu, doseči 3 knjige na prebivalca Zgornje Savinjske doline. Tudi število članov se vsako leto povečuje, našteli so kar 4.632 bralcev. Vsi bralci so matično knjižnico in izposoje- valnico (v dolini jih je osem) obiskali 25.887-krat, izposodi- li pa so si 63.077 knjižnih enot. Poleg knjig in videogramov nudijo svojim bralcem 75 na- slovov časnikov in časopisov, po katerih pridno segajo v si- cer dokaj majhni čitalnici. V občinski matični knjižnici namreč premorejo le 25 čital- niških sedežev. To je njihova osnovna de- javnost. Ukvarjajo pa se tudi z organizacijo in postavitvijo razstav v galeriji. V lanskem letu so pripravili 8 likovnih in knjižnih razstav in štiri lite- rarne večere, na katerih so predstavili pesnike, pisatelje ter monografijo Zgornje Sa- vinjske doline na starih raz- glednicah. Za najmlajše obi- skovalce so pripravili 28 prav- ljičnih ur, ki so bile zelo obi- skane in pri otrocih zelo pri- ljubljene. V okviru gostovanj je bilo organiziranih osem gle- daliških oziroma glasbenih prireditev. T. TAVČAR Celjsko pevsko društvo in njegovih ste] 1 ?tej sezoni je prišlo do menjave tudi predsedniškem mestu, kjer je Hin- 1 Jordana zamenjal Boris Kmet, avnik in tedaj javni tožilec pri celj- ; ® sodišču. V svojem prvem pred- hiškem poročilu na občnem zboru 0 prvem koncertu zapisal: »Razen 'ađb jugoslovanskih ustvarjalcev 10 posegli še v svetovno literaturo. Peh je bil res popoln. Dobri pozna- so si bili edini, da tako Prešernov or še ni pel. Dirigent Mariborske ere Jakov Cipci je izrazil svoje pre- čenje nad našim nastopom. Od grškega zbora ni pričakoval tako lenega izvajanja. Opozoril nas je našega dirigenta, češ, glejte, da si obdržite.« V svojem poročilu pa Prednik izraža tudi pomislek o se- ^ sporedov, saj se boji, da bo diri- sporede preveč »internacionalizi- * m posodobil. Meni sicer, da je V' da spoznamo glasbene vrednote Et°^ega merila, ne smemo pa pre- > da imajo tudi naši sosednji jugo- anski narodi vredne glasbene vitve. Ne smemo tudi pustiti ob cj Pesmi, ki je nastala med našo n° in socialno revolucijo. P1^! sezoni pod vodstvom dirigen- tica so se tudi utrdila redna 0|etna srečanja članov zbora, ob 3 sezone pa so pevci še dolga leta Ig ' ла letovanje v Rovinj. Spomladi • Jeta so se tudi poslovili od naj- aktivnega pevca Antona 102**» ki je v Celju prepeval od leta • Se nekaj let pred smrtjo je Ora- ^ v Pismu Gustavu Grobelniku med if|'m zapisal: »Ko sem prišel leta Lv Celje sem se kot navdušen pe- ^ unimal za pevsko društvo. Vstopil lo v Delavsko pevsko društvo, kjer Q.Se udejstvovali pretežno delavci ir0 rtniki... Ker je imelo naše dru- ^Precej dober material, nas je CPD ovH)at vabilo in si nas sposodilo. Go- L 1 smo pri raznih gledaliških I 'avah, npr. Rokovnjačih, Legijo- narjih itd. Želeli smo si priti v društvo, toda čutili smo se zapostavljene, ker je tam sodelovala višja inteligenca. Končno se nam je ta želja le izpolnila, ker je mesto pevovodje prevzel dr. An- ton Schwab in nas tako popeljal v CPD. Kar tiče tovarištva se nismo preveč dobro počutili, gledali so nas bolj od vrha. Takrat smo imenovali tako društvo >frakarsko društvo<. Sča- soma pa se je tudi to spremenilo... Imeli smo več izletov v okolico, pri vsakem povratku pa nas je čakala celj- ska nemčurska drhal, da smo se morali razkropiti na vse strani, naše zbirališ- če pa je bil vedno Narodni dom, kjer smo si potem pripovedovali, kako je bil kdo tepen in kako je kdo vračal. Da smo se maščevali, smo jih izvabili iz sredine mesta, kjer smo potem v temi z njimi obračunali...« Če pustimo ob strani čase, ki jih je opisal Oražem, in takratne težave z nemškutarji, je bil skoraj dvajset let po osvoboditvi še vedno pri marsikom prisoten pomislek o kulturniškem po- vezovanju z nemškim govornim ob- močjem. Ideja o gostovanju zbora v tu- jini je bila prisotna že nekaj let. V tret- ji sezoni Goršičevega delovanja so se pokazale možnosti za gostovanje v ta- kratni Zahodni Nemčiji. Toda v odbo- ru je prevladalo mnenje, da naj ven- darle ne bi prepevali Nemcem, ki so nam prizadeli toliko gorja. Tako je zbor še nekaj let prepeval v domačih logih, če ne upoštevamo še dvodnevne- ga gostovanja v hrvaških Vinkovcih, ki pa je bilo bolj »železničarsko« urav- nano. Paleta nastopov v sezonah do leta 1969 je bila široka in raznovrstna. Povprečno je bilo v letu okrog 15 na- stopov, na katerih je praviloma vedno prepevalo preko 60 pevk in pevcev. Na rednih koncertih v Celju so z zborom sodelovali tudi člani Slovenskega ljudskega gledališča, Marija Goršič, Janez Škof, Volodja Peer, Pavle Jeršin in pozneje še mnogi drugi. Ocene kon- certov v domačem časopisju so bile vedno ugodne in so spodbudno delova- le na dirigenta in člane zbora. Tako je Celjski tednik o koncertu spomladi 1963 objavil zapis z naslovom Prijetno doživetje, v katerem pisec poleg do- stojne izvedbe hvali tudi skrbno iz- bran program in za amaterske pojme odlično izvedeno Gallusovo skladbo Pater noster. S koncertom spomladi 1966 je zbor proslavil dvojni jubilej, in sicer usta- novitev Celjskega pevskega društva pred več kot 70. leti in dvajset let dela po obnovitvi. Vendar je bil vsebinski poudarek v programski knjižici bolj na drugem obdobju, saj je kronist prof. Grobelnik zapisal, da »zbora France Prešeren ne gre ocenjevati kot skrbni- ka narodnobuditeljskih idej čitalni- škega društva, marveč kot naprednej- šega interpreta slovenske pevske kul- ture pod idejnim pečatom načel, ki jih je Prešeren izrazil z Zdravljico. Celj- sko pevsko društvo mu je še vedno lahko za zgled.« Spored tega koncerta je bil v prvem delu mednarodno ubran, v drugem pa povsem slovenski, med drugim tudi z izvedbo izredno zahtev- ne Pahorjeve pesmi Oče naš hlapca Jerneja. V teh letih je zbor z raznovrstnimi koncertnimi sporedi prekrižaril Slove- nijo po dolgem in počez (Kranj, Jeseni- ce, Novo mesto, Velenje, Brežice, Kr- ško, Slovenj Gradec, Radenci, Roga- ška Slatina, Trbovlje, Idrija, Sevni- ca...) in redno snemal za ljubljansko radijsko postajo. V že omenjenem ju- bilejnem letu je gostoval tudi v Make- doniji ob Ohridskem in Prespanskem jezeru, vsa leta pa nastopal na vseh občinskih in okrožnih revijah pevskih zborov, kjer je žel najvišja priznanja. Veljalo je, da poleg Komornega mo-' škega zbora tudi prešernovci gojijo vr- hunsko zborovsko petje. Toda medna- rodna priznanja so imeli le Kunejevi komoraši... PRIREDITVE Gledališče V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bodo danes, v četrtek ob 10. uri za abonma Srednje rudarske šole Velenje, uprizorili pred- stavo Strahovi, Henrika Ibsena. Jutri, v petek ob 18. uri, bo za izven predstava Prikrita opolzkost vsakdana, režiserja Sama Strelca, ob 20.30 istega dne, pa bodo predstavo uprizorili še za abonma Oderpo- dodrom 4. V torek, 14. marca ob 10. uri bodo za abonma 2. šolski in ob 12. uri, zaključeno, uprizorili predstavo Tičev Jaka. V sredo, 15. marca ob 17. uri pa bodo za 1. abonma Gimnazije Celje in izven, uprizorili Bobne v noči. V V dvorani П. slovenskega tabora v Žalcu bosta v ponedeljek ob 19.30, gostovala Ivo Ban in Iztok Valič, s priljubljeno komedijo Mož moje žene. V Domu kulture v Velenju bo v soboto ob 10. in 16. uri, za Pikin abonma, Lutkovno gledališče iz Maribora, pripravilo lutkovno predstavo z naslovom Ko pride zvezda. V ponedeljek ob 19. uri, pa bo za mladinski abonma, gostovalo Gledališče Zato iz Ptuja s pred- stavo Plešasta pevka, v režiji Jožeta Javorška. klONCERTI V Razstavnem salonu Zdravilišča Rogaška Slatina drevi ob 20. uri, koncert klarinetista Jureta Hladnika in pianistke Vlaste Doležal Rus, v torek ob 20. uri pa bo koncert ženskega pevskega zbora in Rogaške, ki ga vodi Mihaela Pihler. V dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni bo jutri, v petek ob 19.30, koncert Orkestra Akord iz Celja, pod vodstvom Matjaža Brežnika. V Domu П. slovenskega tabora v Žalcu bo jutri, v petek ob 18. uri, koncert Mladinskega pihalnega orkestra Glasbene šole Celje. I«AZS tav e V Muzeju novejše zgodovine v Celju si lahko do 25. marca ogledate razstavo ob 20. letnici obstoja likovne sekcije Februar. Sicer pa so v prostorih tega muzeja odprli tudi otroški muzej, z imenom Herma- nov brlog, kjer bo prva muzejska delavnica na temo Kovanci, v sredo, 15. marca s pričetkom ob 10. uri. V Muzeju grafičnih umetnosti v Rogaški Slatini si lahko do 1. aprila, ogledate razstavo starih grafičnih listov iz 19. stoletja iz zbirke Okrasno cvetje. V razstavišču Gorenje Servis v Velenju je odprta razstava slik akademskega slikarja Franca Košca-Karasa iz Celja. Razstava bo odprta do 8. aprila. V Teatru na Ljubljanski cesti 3 a razstavlja svoje fotografije Roman Fonda. Razstava nosi naslov Dotik. V Galeriji sodobne umetnosti v Celju si lahko do 31. marca, ogledate pregledno razstavo slik Avgusta Lavrenčiča. V knjižnici v Šentjurju je na ogled slikarska razstava akademskega slikarja Francija Karasa, na temo Rože. r^ V kava baru Interlaro na Stanetovi 21 v Celju razstavlja dela Vlado Geršak. V Levstikovi sobi Osrednje knjižnice v Celju je odprta razstava Sokoli na Celjskem. V prostorih nove pošte v Rogatcu so do konca marca na ogled dela Vlada Renčlja-Vera. V Termah Čatež razstavlja dela Toni Mohar. V butiku Steklar razstavlja Stjepan Vrbanič. Na Celjski koči so na ogled dela Vlada Geršaka. V Zdravstvenem domu v Celju so do konca tega meseca na ogled likovna dela dr. Rajka Livia. V Zdravilišču Dobrna bo do 16. marca še razstavljala svoja dela v mešani tehniki Alica Javšnik. BBC i mo Union od 9. do 12.3. ob 16., 18.15 in 20.30 ameriški film Barva noči; Mali Union od 13. do 15.3. ob 16. uri ameriški film Richijevo fantastično potovanje, ob 18.15 in 20.30 pa ameriški film Barva noči; Metropol od 9. do 15.3. ob 16.30 in 18.30 ameriški film Samo ti, ob 20.30 pa ameriški film Nekoč so bili bojevniki; Dom od 9. do 15.3. ob 16. uri ameriški film Frankenstein, ob 18.30 in 21. uri pa ameriški film Rojena morilca. Kino Rogaška Slatina 10. in 11. 3. ob 17. in 19.15 ameriški film Divja reka. Kino Vojnik 9.3. ob 19. uri, ameriški film Kviz. Kino Žalec 10.3. ob 20. uri ameriški film Ostanki dneva, 11. in 12. 3. ob 18. in 20.30 uri, pa ameriški film Kviz. [MS TALO V Knjižnici v Laškem lahko jutri, v petek 10. marca ob 19. uri, prisluhnete predavanju ob diapozitivih z naslovom Vroč pesek Severne Afrike — potepanje po Alžiriji, Tuniziji, Maroku in Egiptu, Simona Kravanje. V okviru Univerze za Ш. življenjsko obdobje bo v torek, 14. marca predavanje dr. Janeza Tasiča o Ožilju, srcu in zdravi prehrani. V Domu kulture v Velenju bo drevi ob 19. uri, kulturni večer z Mišo Molk, prvo damo slovenske televizije. Gostja večera bo poleg nje tudi Darja Švajger, pogovor pa bo vodil Marjan Marinšek. V Občinski matični knjižnici v Žalcu bo v torek ob 18. uri, znani raziskovalec in pisec številnih publikacij Aleksander Videčnik iz Mozirja, govoril o domačem zdravilstvu pri nas. V Galeriji Kulturnega centra Ivana Napotnika v Velenju bo v okviru odprte konceptualne Akademije, danes, v četrtek 9. marca ob 18. uri, likovno-teoretično predavanje z naslovom Zastrte vizije barv- nega, avtorja Vojka Pogačarja. SI. 10.-9. marec 1995 NAŠI KRAJI IN LJUDJE 3 Težki časi polnijo ambulante in gostilne Tone Velikonja je že 30 let zdravnik v svojem kraju »Seveda so mi odsvetovali delo v domačem kraju. A mi- slim, da sem se prav odločil, čeprav drugačne izkušnje ni- sem pridobil,« je po kratkem premisleku na vprašanje od- govoril dr. Tone Velikonja, zdravnik v zdravstvenem do- mu v Laškem. Nekoliko razširjena osebna izkaznica: Tone Velikonja, sin tekstilke in tekstilca, je bil rojen marca 1939 v Laškem. Z bratoma je preživljal otroštvo kot pač vsa otročad in šolarji v tem meste- cu. Mati je že zgodaj razmi- šljala o prihodnosti svojih »pobov«. Za Toneta je bila kar zaskrbljena, saj so pravili, da je nekam prešibak za kakšno težjo obrt. Časi pa so bili šola- nju prijazni in že v 3. razredu nižje gimnazije se je ogrel za zdravniški poklic. Pot šibkega fantiča je bila določena. Začuda se z laškega konca, ki je znan po nadpovprečnem številu študirajoče mladine, le redki odločajo za medicino. Tone Velikonja je pri 24 letih zaključil študij in opravil že polovico staža. Še vojaški rok, druga polovica staža in prva služba: v laškem zdravilišču. »Ni me samo pregovoril, da sem po pol leta dela v zdravi- lišču prišel za splošnega zdravnika v zdravstveni dom v Laškem, še za marsikaj mo- ram biti hvaležen mojemu šefu in vzorniku doktorju Jožetu Dolancu. Vcepil mi je pred- vsem trdne delovne navade in mi pri tem ohranil samozavest. Kar neverjetno se sliši, da je bil prekaljeni »vojaški dohtar« dojemljiv za novosti, ki sem jih prinesel z univerze, le z dokazi sem mu moral postreči.« Tako se zdravnik Velikonja spominja svojih začetkov in pri tém s spoštovanjem ter hvaležnostjo tudi predstojnika in kolega dr. Sama Pečarja, ki ga je po upokojitvi dr. Dolanca strokovno usposabljal za nalo- ge zdravnika splošne medici- ne. Ta dva vzornika in kolega sta v njem krepila Hipokrato- vo prisego, predvsem pa za- vest, da vsak človek potrebuje skrb, nasvet ter nego in zdrav- ljenje, če zboli. Zato pa sta zdravniku potrebni predvsem pozornost in strpnost. Zdravnik se nikoli ne sme nehati izobraževati. Medicin- ska znanost se hitro razvija. Dr. Velikonja se je posvetil študiju medicine dela ter var- stva otrok in žena, a ga for- malno ni zaključil, deloma tu- di zato, ker bi se potem najbrž moral odpovedati delu sploš- nega zdravnika. To mu je že prišla v kri. Je pa kot predstoj- nik vztrajal, da so se njegovi sodelavci udeleževali vseh strokovnih sestankov in semi- narjev iz specializacije splošne medicine — tako, kot se jih je tudi sam. Precej upravičeno je ponosen tudi zaradi dejstva, da je bil v času njegovega vo- denja postavljen nov zdrav- stveni dom, pri čemer levji de- lež prisoja takratnemu županu Mihi Prosenu, ki je uspel zbra- ti sredstva. Ni namreč res, da bi bil objekt zgrajen in oprem- ljen pretežno iz samoprispev- ka — teh sredstev je bilo le za 10%. 20.februarja so minila tri desetletja, odkar je zdravnik v Laškem. V tem času je oko- liš, ki sega od Mrzlice do Brez in navzdol do Save in čez, do- bro spoznal: »Patologija je za ta okoliš enaka kot v povprečju v Slove- niji. So se pa močno spremeni- le zahteve občanov, predvsem od takrat, ko je nad zdrav- stvom v občini bdel zaslužni zdravnik dr. Anton Čede. Zdaj se nas osem zdravnikov duši v delu. Rekel bi, da je to posle- dica morda res preobsežnih pravic, ki jih je sistem širil s svojim etatistističnim odno- som za socialni mir. Zdaj zmanjševanje poraja negodo- vanje.« Doktor Velikonja je na vprašanje, zakaj je čakalnica pred njegovo ordinacijo vedno polna, dejal: »Ne le moja, vse so polne. K temu precej pripomorejo razmere. Kadar kaže gospo- darskim organizacijam v kraju slabo, se to pozna v preddverju ambulant, kadar so v gospo- darstvu in politiki razmere nevzdržne, so poleg ambulant polne tudi gostilne. Res je za- mrla tudi skrb za ohranjanje zdravja, vsak prehlad napolni ordinacije in tako naprej...« Dvakrat se je zdravnik Tone Velikonja spustil v volilno tek- mo v laški občini. Obakrat je izpostavil svoj ugled na levici in dosegel zavidljivo visok od- stotek glasov. Zanikal je, da bi bil strankarsko opredeljen le- vičar. Na levici je med drugim zato, ker tako pomaga braniti pred razvrednotenjem osvobo- dilni boj, hkrati pa tudi veliko večino poštenih rodoljubov, med katerimi sta bila prej omenjena vsega spoštovanja vredna partizanska zdravnika Anton Dolane in Samo Pečar. Levico pozna ves demokratič- ni svet. In demokracija je prav to: leva in desna opcija ter vse, kar je vmes. Krilatico, da sodi zdravnik v ordinacijo kot žen- ska za štedilnik, odločno od- klanja. Še več, takole pravi: »Resnična demokracija bo šele takrat, ko bo večina izo- bražencev, torej tudi zdravni- kov, delovala tudi v javnosti, ko ne bodo različno — demokra- tično - samo mislili in govorili, marveč kot družbena bitja, kolikor pač znajo in zmorejo, tudi kaj storili.« Te besede bi si lahko razlo- žili s mnenjem, da je politika preresna zadeva, da bi jo pre- pustili le poklicnim politikom. Se marsikaj je bilo v najinem pogovoru, kar bi pomagalo bo- lje spoznati tega, po besedni zadržanosti znanega moža. Zdravnik mora znati pred- vsem poslušati, je njegovo na- čelo. Tudi sam je bolnik, pravi, da je precej neodgovoren pred sicer odgovornim zdravnikom. Družinski zdravnik je zdaj predmet pogovorov. Tone Ve- likonja meni, da so svoj čas splošni zdravniki, tudi on, to že bili. Potem se je začela v os- novnem zdravstvu specializa- cija. Je za ponovno oživitev družinskega zdravnika, ven- dar bo to terjalo čas in precej sprememb v zdravstveni službi. Vrnimo se na začetek, k vprašanju, kako je biti zdravnik med svojimi sošolci, sosedi, strici, tetami. »Uspelo mi je postaviti nico med vrati v moj d0 tistimi, ki vodijo v mojo 0 nacijo. Tudi drugje, če se J ki me pozna, zaplete v p0„ o bolezni, je moj prvi n^ pridite v ambulanto. Ob j ločitvi poklicne etike in ^ nih odnosov je mogoče op, ljanje zdravniške služb«, rojaki celo prednost.« Vsa bojazen zaradi tega ko bo razgovor z mojim rei] besednim »dohtarjem« $, stekel, je bila odveč. To] sva zamenjala vlogi - re lahko, da sem predvsem slušal. JURE KRAŠOl Aerobika za vsi Za vse tiste, ki si želijo dolgi zimi okrepiti telo, izb šati počutje in premagati s mladansko utrujenost, org žira j o v Plesnem forumu c mesečni tečaj redne rekrea ne vadbe (aerobike) za vse neracije. Program vadbe jf podlagi dolgoletnih izkui pripravila Goga Stefano Erjavec. Vaje bodo vsak pc deljek in sredo od 20. do ure v dvorani Plesnega ft ma, od 13. marca dalje. In macije po telefonu 36-559. Most v Vrbnem V Vrbnem pri Šentjurju s lani podrl povsem dotrajan sen Novakov most. Šentjui občinski svetniki so po ne zapletih le soglašali z grad nadomestnega mostu, če» so delavci pilote zanj vi postavljati že proti kondti skega leta. Po javnem natečaju v zá ku decembra so za izvaj; izbrali Mostogradnje celjsk Cestnega podjetja. Po proji nem popisu znaša ponudb vrednost predvidenih del b 14 milijonov tolarjev, v ce pa jih bodo poravnali iz obi skega proračuna. Celjski vo-PUV bo za ureditev str Voglajne prispeval 2 milij tolarjev. Celoten most boc približno 20 metrov, voz pa bo široko 2x2,60 metra Pošta prenovljena do 1. maja Obnovitvena dela na celjski pošti gredo h koncu, saj so gradbena dela končana, čaka pa jih še notranje opremljanje. Po načrtih bodo prenovljeno pošto odprli 1. maja. Prenova skoraj sto let stare- ga objekta se je nekoliko za- vlekla, saj je bilo treba spre- minjati prvotne načrte, po ka- terih so nameravali pozidati dvorišče, zaradi bogatih arhe- oloških ostankov pa Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine k temu ni dal soglas- ja. S prenovo prostorov so od- krili vrsto zanimivih prvotnih elementov gradnje. S preseli- tvijo špedicije na Kosovo ulico v tamkajšnji pre tovorni center pa so pri prenovi pridobili še okrog 400 kvadratnih metrov površin za uporabnike. Na njih bodo uredili 500 poštnih predalov namesto sedanjih 170, deset telefonskih govoril- nic na posredovanje in štiri do pet na kartice. Več prostora bo tudi za delavce pošte. Dela bodo v celoti veljala 210 milijonov tolarjev, od tega je stroške do konca minulega leta pokrivalo skupno podjetje PTT Slovenije, po reorganiza- ciji pa jih bo morala Pošta Slo- venije. To pomeni, da bo zara- di tega ostalo na voljo manj denarja za druge posodobitve, ki bi bile prav tako nujne. Kljub temu načrtujejo, da bo- do junija odprli novo pošto v Novi vasi v objektu, ki ga Stanovanjski sklad gradi v Ulici bratov Vošnjakov. TC Kuharski tečaj Zavod za izvajanje spremljevalnih dejavnosti Žalec je v času šolskih počitnic za vse kuharice osnovnih šol v občini organiziral kuharski tečaj, ki ga je obiskovalo 30 kuharic, vodil pa Janez Vinšek (voditelj oddaje Lonček kuhaj na TV Slovenija). Kuharice so se seznanile s kuharskimi novostmi, ki jih bodo z veseljem uporabile pri vsakodnevni pripravi hrane v šolah. Sicer pa se vodje kuhinj mesečno sestajajo in pod strokovnim vodstvom skupno sestavljajo jedilnike, se pogovorijo o težavah in izmenjujejo izkušnje. Vse to se občuti v kakovosti šolske prehrane, kuharice so tudi bolj motivirane za boljšo pripravo hrane. Na sliki: vodja kuharskega tečaja Janez Vinšek v kuhinji žalske osnovne šole. T. TAVČAR Iz zemlje gre trsek V šentjurski osnovni šoli se je v petek sestala študijska skupina dvajsetih učiteljev celjskega območja, ki poučuje- jo petošolce spoznavanje nara- ve. Obenem gre za zaključek zanimivega, nekajmesečnega projekta, ki ga je vodila doma- ča učiteljica Marija Šušlec, vo- dja omenjene študijske skupi- ne učiteljev. Učitelji so se na začetku po- govarjali o drugačnem pristo- pu med poučevanjem spozna- vanja narave, pri čemer je Dragica Šega (I. osnovna šola Celje) predstavila preverjanje otroških predstav o vinograd- ništvu. Zbrani učitelji so se nato udeležili zaključne prire- ditve šentjurskih petošolcev, ki so sodelovali v šentjurskem projektu Iz zemlje gre trsek. Učenci so poročali o svojem obsežnem delu, pripravili pa so tudi priložnostni kulturni program, razstavo izdelke« pripomočkov, nekdanji Ivo Mastnak, znani vin nik, pa je prikazoval ^ gradniško znanje. Izdali so di priložnostno glasilo. V času nastajanja dolg0 nega projekta so učenci drugim spoznavali uspev( trte, obiskali vinograd spoznali kletarjenje in Рч gali pri izdelovanju klopjj Seznanili so se tudi s k^ pitja, poiskali pregovor® I različno literaturo, risali i sali. Št. 10.-9. marec 1995 Í3 NASI KRAJI IN LJUDJE (rožniki kazijo Celje JJ vsaj iz večstanovanjskih objektov izginili krožniki Jflitskih anten? \1 An ja l°ta se je z nameščanjem anten za •em satelitskih TV programov podoha ur- ;h naselij pri nas močno spremenila. Še bej moteči so krožniki v starih mestnih jiščih, v Celju pa je kar nekaj prenovljenih ■ ovanjskih stavb, ki sicer kot zgodovinski Ceniki mimoidoče opozarjajo na aktualen ^dan s številnimi krožniki na balkonih, *.fljjh ali strehah. Ali je to res potrebno, se ^rašal tudi občinski svetnik Mestne občine ye Janez Lampret (SKD). I izgradnjo mreže za sprejem kabelske te- i^jje v Celju ni nobenih razlogov, da imajo dežniki na oknih in balkonih večstano- jijskih stavb nameščene individualne TV an- „e za sprejem satelitskih programov. Take ; antene grdo spreminjajo estetski videz jVl> občani pa se za priključitev na kabelski stem ne odločajo,« meni Lampret in dodaja, s0 v mestih moderne Evrope, kamor hoče ¿j Slovenija, že pred časom na vseh večsta- [vanjskih objektih odstranili individualne ltene. Pristojnim v občini je zato predlagal, (čimprej pripravijo odlok, s katerim bo pre- vedano nameščanje individualnih anten fSeh tistih mestnih predelih, kjer je mogoč jjdop na mrežo kabelskega TV sprejema, y službi za komunalno gospodarstvo Lam- etu odgovarjajo, da je bil celjski Komunalno formacijski sistem (KIS) lani junija z odlo- mi o komunalnih javnih službah opredeljen ,tizbirna javna služba. Odlok, ki bo natanč- ne določal pogoje delovanje KIS in vseboval ji člene o obveznem priključevanju na KIS [odstranitev sprejemnih anten satelitskih in ineljskih TV in radijskih programov, pa službi za komunalno gospodarstvo priprav- ljajo prav zdaj. Po besedah vodje te službe Ivana Pfeiferja bodo tako o pogojih odstranje- vanja motečih krožnikov in morebitnih kaznih mestni svetniki odločali že na eni prihodnjih sej občinskega sveta. I. STAMEJČIČ Kaj povzroča stres? V sredo, 15. marca, se bodo v Celjanki sestali člani Društva za promo- cijo in vzgojo za zdravje na letni konferenci, na kateri bodo poročali o svojem delu v preteklih dveh letih, obenem pa bo- do predstavili tudi pro- gram aktivnosti v letoš- njem letu. V strokovnem delu, ki bo tematsko obarvan, bo spregovoril Petek Umek o dejavnikih stresa. O stresu, obreme- nitvi pri delu in kakovo- sti dela pa bo predaval še dr. Oscar De Miranda, gostujoči profesor z uni- verze Utrecht. KL Žabe s cest V teh dneh bi se ob Slivni- škem jezeru in ribogojnici ozi- roma na tamkajšnji lokalni ce- sti Rakitovec-Drobinsko mo- rala pričeti akcija, imenovana Žabe na cesti. Zaradi slabega vremena in nizkih temperatur bodo akcijo najverjetneje iz- peljali prihodnji teden. Projekt, vodi ga Nuška Kro- pivšek, so pripravili v žalskem društvu Radoživ, ki je bilo že pred časom ustanovljeno na pobudo žalske LDS. Spomla- danski čas je namreč usoden za številne dvoživke, ki se pre- bujajo iz zimske otopelosti in zapuščajo svoja zavetišča, da bi v bližnjih vodah odložile mrest. Pot do bližnje mlake ali ribnika pa običajno vodi preko cestišč, pri čemer številne dvo- živke končajo pod avtomobil- skimi kolesi, takšna cesta pa je zaradi spolzkosti lahko nevar- na tudi za voznike. Med naj- bolj ogrožene sodijo zaradi svoje počasnosti navadne kra- stače, strokovno imenovane Bufo bufo. Na mestih, kjer so žabe še posebej številčne, so v tujini že pričeli z izgradnjo podhodov, ki so namenjeni ne le žabam, temveč tudi ostalinq_manjšim živalim. Takšni podhodi se uporabljajo s kombinacijo po- sebnih ograj, ki živalim one- mogočajo dostop na cesto. Člani žalskega društva Rado- živ so v minulih dneh že posta- vili ograjo in vkopali pasti, ki živali samo zadržijo, ne pa tu- di poškodujejo, nato pa jih bo- do s pomočjo prostovoljcev prenašali na drugo stran ceste. Začetek akcije bo odvisen od vremena, trajala naj bi teden dni, v tem času pa bodo pro- stovoljci nameščeni v ribiški koči ob Slivniškemjezeru. Po- drobneje so akcijo Žabe na ce- sti predstavili tudi na včerajš- nji tiskovni konferenci, na ka- teri je sodeloval tudi predstav- nik ministrstva za okolje. Dol- goročno pa v društvu Radoživ želijo, da bi ob popravilu ceste zgradili tudi nekaj podhodov in postavili trajno ograjo, kar sploh ne bi bilo povezano z ve- likimi stroški. IB Za zaščito specialitete Že lansko leto je mozirski izvršni svet sprejel odlok o zaščiti gografskega porekla zgornjesavijskega želodca, se- danji občinski svet pa s to ak- cijo, v kateri naj bi poskrbeli za zaščito blagovne znamke, nadaljuje. Tako so mozirski svetniki na svoji zadnji seji imenovali poseben, 5-članski strokovni odbor, ki bo zaščit- no akcijo izpeljal do konca. Traktoristi na črno Minuli četrtek so mozirski občinski svetniki na seji sveta med drugim razpravljali tudi o letnemu povračilu za upora- bo cest, ki naj bi ga plačevali uporabniki cest za traktorje in njihova priklopna vozila. Leta 1984 so plačevanje to- vrstne pristojbine v Mozirju ukinili, danes pa se srečujejo z velikim problemom vzdrže- vanja lokalnih cest. Prav zato naj bi povračilo za uporabo cest ponovno uvedli in na ta način pridobili vsaj nekaj de- narja za vzdrževanje cest. Pro- blem pa je v tem, kot je na seji poročal svetnik Jože Mutec, da je v občini Mozirje registrira- nih le 100-traktorjev, evidenti- ranih pa 'okoli 1200. Skupni znesek letnega povračila za uporabo cest, ki bi ga moralo plačati 100 lastnikov traktor- jev, bi tako znašal le okoli 300 tisoč tolarjev. Svetniki so se zato odločili, da bodo razpra- vo o samem plačevanju te pri- stojbine kot tudi o višini po- vračila preložili še za en me- sec, saj je očitno, da znesek, ki bi ga s pobiranjem pristojbine uspeli pridobiti, ni velik, novi- ca pa med kmeti v dolini prav gotovo ne bi zasejala dobre vo- lje. Ravno nasprotno. Poleg te- ga pa ima velika večina tistih kmetov, ki imajo traktorje, v lasti tudi gozdove in potem- takem že plačujejo pristojbino za izgradnjo gozdnih cest. KL Konjiški vinogradniki in vinarji Minuli četrtek so se v pro- storih doma teritorialnih enot v Slovenskih Konjicah na če- trtem občnem zboru sestali člani konjiškega vinogradni- ško-vinarskega društva. Pod predsedstvom Jožeta Tominška je v društvo aktivno vključenih okrog sto petdeset članov, na tokratni zbor, na katerem jih je pozdravil in jim zaželel uspešno delo tudi žu- pan občine Vitanje Slavko Krajne, pa jih je prišlo preko sto. Najprej so pregledali delo društva v preteklem letu in ocenili, da je bilo zelo uspešno, nato pa so sprejeli še načrt za letos. Poleg številnih akcij ocenjevanja vin in udeležbe na tekmovanjih po vsej Sloveniji nameravajo organizirati tudi vinogradniški ples. Po uradnem delu so pripra- vili degustacijo kakovostnih in vrhunskih vin s konjiškega vi- norodnega področja ter pred- stavitev slovenskih vinskih kozarcev. Pri tem so poudarili odnos do vina in strežbo. Za prijetno vzdušje so poleg pev- skega zbora in citer poskrbele tudi članice konjiškega aktiva kmečkih žena, ki so ob degu- staciji vin postregle z razno- vrstnim pecivom. B. Z. ako so živeli velenjski Hpniji Шко muzejsko zgodovin- àoàmtvo, ki so ga ustanovili bi, rodi pa ga dr. Milan Že- iitii Velenja, je minuli četr- pt pripravilo na velenjskem à zanimivo predavanje ožinah velenjske župnije S. stoletja. redavanju prof. Jožeta Hü- lsa, ki že več kot leto dni (kuje družinska in rodbin- razmerja iz tistih matičnih ¡g, ki zajemajo velenjsko lijo z okolico v 19. stoletju, pozorno prisluhnili zgodo- Mji in muzejski delavci, bbnih raziskav o življenju an v preteklosti so se nigih državah, na primer nciji in Nemčiji, lotevali že 3go prej. Pri nas rezultati uljenih raziskav kažejo ®liko drugačno podobo f№ske družine v preteklo- st smo bili vajeni slišati iz izročil, omenjenem šaleškem dru- 1 nameravajo letos organi - № še več predavanj in Stro- th ekskurzij z namenom, № kar najbolje spoznali "le> v katerem živimo. L. OJSTERŠEK Most v Paridolu \ |epi, hriboviti kozjanski 4 v Paridolu pri Slivnici, v soboto pripravili prisrčno kovanje dneva žena. Hppci so se pod vodstvom v^ješolke Simone priprav- Ze ves mesec, da bodo lah- J|Vojim mamicam, starim P^ii tetam in sosedam po- Гтј> da jih imajo vse radi. j^11 otroci so navdušili aklamacijami, petjem in ^Л Prikazali pa so tudi star šranganje. Ob otroški ^ je postalo marsikatero ^osno. Razveselili pa nas ■ le otroci. Po programu, 0|dSl'skem domu enote Pari- ti0 fias lepo postregli gasil- fc veselje pa je trajalo igj,0 jutranjih ur. Gre za ne- D^Jeni dom, ki je podoba ^,°sti teh ljudi, saj gradijo s sv°jimi pridnimi ^.jl"11' Zato so v soboto pri- 1 tudi srečolov. ZDENKA KOSABER-JELENC Za jubilej nov prapor Med letošnjimi jubilanti je tudi prostovoljno gasilsko društvo v Škofji vasi, ki je bilo ustanovljeno pred natanko 90 leti na pobudo Prostovoljne požarne brambe iz Celja in ob pomoči posestnikov Martina Premšaka, Franca Čepla, Franca Okorna, Florijana Vrečka in Lenarta Canka ter gostilničarjev Franca Kocipra in Karla Samca. Danes ima društvo 184 članov, od pionir- jev do veteranov, dobro sode- luje s krajevno skupnostjo, s šolama na Hudinji in v zad- njem času tudi v Vojniku ter gasilci v Varaždinu. Lani je društvo izvedlo last- ninsko preoblikovanje druž- bene lastnine v gasilsko lastni- no v skladu z določili Zakona o gasilstvu. Vrednost družbe- nega kapitala, ki je predmet lastninskega preoblikovanja v gasilsko lastnino, je ocenjena na skoraj 46 milijonov tolar- jev. Da bi povečali svojo stro- kovno usposobljenost, so orga- nizirali 177 šolskih suhih in mokrih vaj, devet taktičnih vaj in štiri strokovne posvete. Udeležili so se sedmih med- društvenih tekmovanj ter z de- vetimi desetinami sodelovali na občinskem tekmovanju. Tri desetine so se uvrstile na dr- žavno tekmovanje. Sodelovali so pri gašenju treh požarov, v sušnem obdobju so opravili devet prevozov pitne vode, šti- rikrat pa so sodelovali pri čr- panju vode iz ogroženih pro- storov in vodnjakov. Tudi lani niso zanemarili preventivnih pregledov v Škofji vasi, Šmar- jeti in na Prekorju. Člani dru- štva so na različnih priredi- tvah opravili 1712 ur prosto- voljnega dela. Med pridobi- tvami pa so najbolj ponosni na novo orodno vozilo, vredno 4,7 milijona tolarjev, polovico de- narja zanj so prispevali sami. Jubilej društva bodo prosla- vili od 3. do 8. julija s slavnost- no sejo, gasilskim tekmova- njem, parado, razvitjem nove- ga prapora in gasilsko veseli- co. S prispevki dobrotnikov bodo zbrali denar za prapor in izvedbo jubilejnih prireditev, obenem pa se bodo tudi potru- dili, da bi povečali število čla- nov, ki je lani nekoliko upadlo. TONE VRABL Na občnem zboru so podelili tudi več priznanj. Za 10-letno zvestobo društvu ga je dobila Klavdija Bincl, za 30 let Stan- ko Kasesnik ml., za 40 let Franc Horvat in za 50 let Franc Jamnišek. Plaketo vete- rana sta prejela Vinko Dobri- šek in Franc Horvat, plaketo častnega člana Stanko Kases- nik st., priznanje in darilo za aktivno delo pa Drago Kases- nik. V čin gasilskega častnika I. stopnje so napredovali Janja Sentočnik, Milan Kušer in Maksimiljan Nezman, v čin višjega gasilskega častnika or- ganizacijske smeri pa Miro Terbovc. Do torka 686 prijav za izlet Danes objavljamo kupon za tiste, ki jim manjka ena izmed štirih številk za popolni kupon za sodelovanje v žrebanju 100 kmečkih žensk na morje. Z da- našnjim »Y« je možno nado- mestiti samo eno številko, ku- pone pa bomo sprejemali do srede, 15. marca. Tudi z letošnjim odzivom smo zelo zadovoljni, saj smo do torka dopoldne dobili 686 prijavnic kmečkih žensk, ki bi rade potovale z nami na 23. izlet, ki bo 7. in 8. aprila v Po- stojnsko jamo in Lucijo pri Portorožu. Med kandidatkami je najstarejša stara 86 let, ena kmečka žena pa je rodila deset otrok. Največ kmečkih žena ima po dva in tri otroke, zelo malo pa je takšnih s petimi in več otroki. Seveda se bodo ti podatki do zaključka spreje- manja kuponov še močno spremenili. Tudi letos je naj- večji odziv kmečkih žensk iz šentjurske, šmarske, laške in celjske občine, nekoliko manj žalske, kot vedno pa zaostaja- jo občine Slovenske Konjice, Velenje in Mozirje. Pri letoš- njemu izletu smo zaradi lažje- ga primerjanja s spiski potnic na prejšnjih izletih upoštevali kar »stare« občine. Trenutno je znanih tudi dvajset sponzorjev, ki bodo podprli našo odmevno akcijo, med njimi pa so HKS-KZ Sa- vinjska dolina Žalec, Vrtnar- stvo Celje, Kmetijska zadruga Celje, KIV Vransko, Kamen Celje, Žana Žalec, SIP Šempe- ter, Garant Polzela, Savinjski magazin Žalec, Pekarna Br- glez Vransko, Tovarna krmil Žalec, Droga Portorož, Gostiš- če Mont Paris Planina pri Sev- nici, Jelovica, Kovinotehna, Merkur, TEKO, Celjske mes- nine, EMO kotli in Agroteh- nika. T. VRABL Javno žrebanje za sodelovanje na 23. izletu 100 kmečkih žensk na morje bo v petek, 17. marca ob 18. v gostišču Erja- vec na Kalobju. V programu bodo sodelovali ansambel Vi- gred iz Laškega, kantautor Ri- hard Kotar iz Laškega in vo- kalna skupina Dobri prijatelji iz Šentrunerta. St. 10.-9. marec 1995 NASI KRAJI IN LJUDJE 1| Nikoli v četrtek Kranjčevi v Gorici pri Šmartnem lahko berejo Novi tednik šele v petek Janko Kranjc iz Gorice 1 pri Šmartnem v Rožni dolini se spominja, da je postal naroč- nik že takrat, ko je tednik še nosil ime Savinjski vestnik. Zvest mu je ostal vse do danes, to je okrog štirideset let. Ko je leta 1957 šel v vojsko v Zadar, mu je časopis, ki ga je prejemal na tamkajšnji naslov, pomenil razvedrilo in stik z domačimi kraji. Tako je še danes, jezi pa ga, da ga poštar k njim prinese šele v petek, saj jih obiskuje le vsak drugi dan. Tako so petki običajno zapol- njeni s prebiranjem časopisa in žena Anica pravi, da včasih niti ne ve, kdaj Janko končno pride spat. Janko prebere vse, kar je v časopisu, še posebej pa ga zanimajo strani s črno kronika in pismi bralcev, rad pregleda tudi zadnjo stran s humorjem ter osmrtnice, če najde kakšno znano ime. Zadnja leta je upokojen, za- poslen pa je bil kot slikople- skarski mojster pri Obnovi. Ko je podjetje šlo v stečaj, se je znašel na zavodu za zaposlo- vanje, dokler ni izpolnil pogo- jev za starostno upokojitev. Leta službe na terenu in v naj- različnejših vremenskih raz- merah so pustila posledice, ta- ko da je invalid tretje katego- rije. Zaradi težav z zdravjem se kar vrstijo obiski pri zdrav- niku. »Pred leti, ko bi moral paziti na zdravje, za to ni bilo časa, saj je bilo treba trdo de- lati tako v službi kot doma, sedaj pa je prepozno,« pravi Janko. Rodil se je v bližnji Slatini v družini s sedmimi otroki. Pri Pinterjevih se je reklo kmetiji po domače, hribovit teren pa je bolj skromno preživljal šte- vilno družino. Janko se spomi- nja, da jim je veliko pomagala teta, ki je bila učiteljica. Ko se je vrnil iz vojske, je spoznal Forštnerjevo Anico, na doma- čiji njenih staršev sta si uredi- la skromen dom ter se leta 1966 poročila. Po smrti Aniči- nih staršev sta na mestu, kjer je stala stara hišica, sezidala novo. Veliko truda je bilo po- trebno, da sta si s skromnima plačama - Anica je delala v Metki - uredila dom, pri tem pa so jima pomagali Jankovi bratje pa tudi gasilci iz Šmart- nega, saj je že 40 let njihov član, več let pa je bil tudi predsednik društva. Danes, ko sta oba v pokoju, skrbita za dom in pomagata pri vzgoji vnukov. Sin Roman je namreč z ženo Darjo ostal doma. Štiriletnemu Domnu se je pred dobrim mesecem pri- družila še Lea, tako da otro- škega živžava pri hiši ne bo zmanjkalo. Življenje Kranjče- vih je sicer skromno, vendar se ne pritožujejo. »Če bi le zdrav- je bilo, vse drugo bomo že ka- ko,« je odločna Anica Kranjc, Janko pa ji pritrjuje. TATJANA CVIRN Pripravljalna dela za posebno privlačno letno kopališče pri Termah. Prve kopalce naj bi sprf že v drugi polovici maja. Privlačno letno kopališče Pri Termah v Atomskih to- plicah se je pred kratkim poja- vilo novo gradbišče. Na zem- ljišču med Termami in Atom- sko vasjo so se začela priprav- ljalna dela za privlačno letno kopališče. Načrtujejo 950 kvadratnih metrov vodnih površin pestrih oblik z različnimi brzicami, podvodnimi masažami ter z bazenčki na višji legi. Za gradnjo večjega letnega kopa- lišča so se odločili zato, ker so postale nove zimske Terme prezasedene, pri bližnjem ho- telu pa gradijo tudi prizidek s sto posteljami. Računajo, da se bo število kopalcev v krat- kem povečalo vsaj za petino, zato potrebujejo tudi nove ko- pališke zmogljivosti. Prvi ko- palci naj bi novo letno kopa- lišče preizkusili že v drugi po- lovici maja. V Zdravilišču bodo bogatej- ši še za manj vidne, a po- membne pridobitve, med dru- gim za nov termalni vod od vrtin pri kampu do hotelskega predela. Stari vod bo ostal v rezervi, v novem vodu za po- trebe zimskega in letnega ba- zena ter hotela pa bo tudi višja temperatura vode. Hkrati bo- do pridobili najsodobnejše či- stilne naprave po nemškem vzoru. Naložba je skrn vredna 2,8 milijona mark. Gradnja hotelskega ргц ka se kljub težavam zar vremena nadaljuje, v njem bodo tudi novi prostori zdravstveni del. V kan opravljajo začetna dela za t govo povečanje, s čimer žei pridobiti I. kategorijo, načr jejo pa še več novosti in sp memb. Zanimanje za Pekel Antični park in jamo Pekel obiskalo 35.260 gostov Turistično društvo Šempe- ter v Savinjski dolini, ki je med najbolj delovnimi na Celjskem, je z obiskom antič- nega parka in jame Pekel, svo- jih dveh najbolj zanimivih ob- jektov, zadovoljno, ne glede na to, da so lani zabeležili nekoli- ko manj obiskovalcev, pred- vsem tujih. Antični park je obiskalo 13.205 domačih in 805 tujih gostov, jamo Pekel pa 20.977 domačih in 273 tujih gostov. Gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije, enota Žalec, že de- set let urejajo in vodijo gozdno geološko poučno pot pri jami Pekel, ki lepo dopolnjuje po- nudbo Turističnega društva Šempeter in tudi privablja ve- liko obiskovalcev, predvsem šolskih ekskurzij. Lani je pot pod strokovnim vodstvom gozdarjev prehodilo 4.200 obi- skovalcev, v desetih letih pa je bilo vseh že okrog 40 tisoč. Na občnem zboru šempetr- skega društva se je zbralo zelo veliko krajanov. Pozorno so prisluhnili vsem poročilom in aktivno sodelovali v razpravi. Iz poročil je razvidno, da so bili v preteklem letu zelo de- lovni, opravili so kar 1030 udarniških ur. Poleg rednega vzdrževalnega dela so do jame Pekel napeljali tudi telefon in dokončali zasip jarkov pri na- peljavi vodovoda, delno so ob- novili oporni zid ter popravili poti in mostove v jami... Izdali so tudi nove krajevne razglednice, pri čemer so jih finančno podprli Turistična zveza Spodnje Savinjske doli- ne, Zavarovalnica Triglav in Pekarna Fijavž iz Šempetra. V Šempetru skrbijo tudi za podmladek. Na osnovni šoli uspešno dela turistični krožek, ki je o svojem delu na občnem zboru tudi izčrpno poročal. Predsednik društva Ivan Božič je povedal, da se priza- devnost šempetrskih turistič- nih delavcev kaže tudi v tem, da so se redno udeleževali vseh sej. Pohvalno sta delo društva ocenila tudi Henrik Kranjc, predsednik Turistične zveze Spodnje Savinjske doline Marjan Ašič iz Turistične z| ze Slovenije. Na zboru so podelili pri3 nja za lepo urejeno okolje zgradbe. Zasluženo so jih P jeli Petrol Šempeter, Gost Privošnik, SM Savinjska -J Blagovnice Šempeter; drui Šuster, Četina, Urankar,1 netek, Zagoričnik, Štori» Tavčar in Vasle ter Olga Tf ner in Štefka Cokan. Drustj na priznanja so dobili TA Artnik, Gostišče pri rimski1 kropoli in Zavod za goz® Slovenije, enota Žalec. P0"1 li so tudi plakete. Bronastj prejeli Franc Udrih, Smodiš, Boris Bukše in ^ Lužar; srebrno Ivica Ö® in zlato Amalija Javoršek Na zboru so sprejeli I gram dela za letos, med na) membnejše naloge sodij0 ! pravi j alna dela za postaj mostov in napeljavo elekt^ energije v novem delu ) Pekel. Izvolili so tudi novf najstčlanski odbor, na pr^'1 slednji seji pa bodo izvoli^ silce posameznih № v društvu. OŠ Šempeter je pripra prijeten kulturni program T. TAvC Predsednik Ivan Božič uspešno vodil TD Šempetei Cho 0yu - vetrovna kamnita dama Na šesto najvišjo goro sveta se odpravlja Aco Pepevnik iz Šentjurja V nedeljo, 12. marca, se bo- do podali proti Tibetu člani slovenske alpinistične odpra- ve, med njimi tudi alpinist iz Šentjurja Aco Pepevnik. Osem plezalcev si je zastavilo tri ci- lje, dva med njimi sta odvisna od najvažnejšega: ali jim bo uspelo osvojiti Cho Oyu, 8201 meter veliko goro? Če jim bo vzpon uspel, bodo eni člani odprave z velikanke odsmuča- li, drugi pa se bodo z njenega vrha spustili z jadralnimi pa- dali. Če jim uspe vse troje, bodo prvi Slovenci, ki se jim bo taka kombinacija posrečila. Slo- venski alpinisti so Cho Oyu že osvojili, a na tak način ni z nje še nihče sestopil. Pred deseti- mi leti so se prav s to goro spopadli člani alpinističnega odseka Impol iz Slovenske Bi- strice, priplezali do višine 7700 metrov, nakar jim je mo- čan veter preprečil vzpon na vrh. Ob deseti obletnici njiho- ve prve odprave na južno steno te gore pa so se Bistričani Marjan Frešer, Milan Romih, Simon Unuk, Matjaž Pečovnik in Danilo Tič ponovno odloči- li, da se spopadejo z goro, ki jim je prvič odrekla gostoljub- je. Poleg Aca Pepevnika se jim bosta pridružila še dva člana, in sicer dr. Gorazd Bunc, zdravnik iz Maribora, ter Al- fred Randall iz Amerike. »V nedeljo bomo odšli iz Za- greba prek Amsterdama v Katmandu,« pojasnjuje na- črt odprave Aco Pepevnik. »Po štirinajstdnevnem aklimatizi- ranju v Nepalu pod Mount Everestom in Lhotsejem se bo- mo okoli 1. aprila odpravili v Tibet pod vznožje Cho Oyu. Takoj bomo začeli s pleza- njem.« Načrtujejo tudi, da bi se s pomočjo satelitskega tele- fona javili iz baze ali celo z vr- ha. Informacij iz prve roke naj bi bili deležni tudi bralci No- vega tednika. Alpinisti se bodo predvidoma vrnili okoli prve- ga maja, upamo, da z dobrimi novicami. Do tedaj pa srečno pot! KSENIJA LEKIĆ Acu Pepevniku so v odpravi na Cho Oyu priskočili na pomoč naslednji pokrovitelji: občina Šentjur, Alpos Šentjur (gene- ralni pokrovitelj), Elba, Akvo- nij, KEA, Zavarovalnica Tri- glav, SRC Computers, Gore- nje, Keramična industrija Li- boje in Etol. Alpinist, smučar in jadralni padalec Aco Pepevnik odhaja v Himalajo že šestič. Smučanje in let s padalom s šestega naj- višjega vrha na svetu sodi med največje himalajske izzive. Pohod na Šmohor V nedeljo, 19. marca vas Planinsko društvo Laško vabi na enajsti tradicionalni marčevski pohod na Šmohor. Start pohodnikov bo od 7. do 10. ure pri lipi nad samopo- strežno trgovino v Debru. Na Šmohor je približno za uro in pol hoje. V koči bo tudi krajši kulturni program in glasba domačega ansambla. Jamarji doma Prva slovenska jamarska odprava Filipini 95, ki je bila mesec dni na Filipinih, se je v soboto popoldne vrnila domov. Po besedah vodje odprave Toneta Vedenika so dobre priprave in prizadevanja domačinov, jamarjev in Petra Uricha iz Avstralije prinesli tudi dobre raziskovalne rezultate. Na otoku Bohol so raziskali in dokumentirali 30 jam- skih objektov, v katerih znaša skupna dolžina rovov preko 4.500 m. Največja jama, oziroma brezno, je Carmulon cave II, ki je s 561 izmerjenimi metri in okrog 150 še neizmerje- nimi rovi ter globino 145 m doslej tudi največji znani in raziskovani kraški objekt na tem otoku. Ob vseh teh raziskavah, ki so jim razkrile kraške razmere tega otoka, pa ne gre pozabiti na znanstvene raziskave biologa prof. dr. Borisa Sketa, geografa Petra Uricha in mag. geohidro- logije Jorga Prestorja. Odprava, ki so jo v večini sestavljali člani JK Črni galeb iz Prebolda, je bila organizirana v počastitev 25-letnice aktivnega delovanja preboldskih jamarjev in 105. oblet- nice slovenske jamarske organizacije. Jamarji se zahva- ljujejo vsem, ki so jim pomagali, da so lahko odšli na Filipine. T. TAVČAR Št. 10.-9. marec 1995 ¿t NASI KRAJI IN LJUDJE Od nogometaša do duhovnika TZfüan Hlastan je baptist ičn i duhovnik v Celju že dvajset let kilo potrebuje kotiček miru, a le nekateri № j0 odkrijejo ga v naravi, dobrih prijate- ^'ivijenjskih sopotnikih, lepih dejanjih, K ' jim uspe priti do ravnotežja v sebi, 0 ■ „a najdejo smisel v veri. Ateistov prav- °v ni» sai Prav vs* verujemo v nekaj. V ti- P^-¡mèr rastemo in kar nas dviguje. A pri- ®,Sje o tem ni naše življenjsko poslanstvo. gan;,n Hlastan je eden tistih ljudi, ki si je vero za način življenja. Nogometno žogo ¡¿lenjal za evangelij. ¡zaobljube Marijanov °¿e Martin Hlastan, prvi bapti- L pastor na Slovenskem, si je v začetku desetih let ustvaril družino v Trbovljah, gova žena je postala petintrideset let mlaj- Marija> ki ga je v njunem skupnem življenju čas podpirala in skrbela za vzgojo treh k dveh sinov in hčerke. p0veliki poplavi v Trbovljah leta 1953 se je astanova petčlanska družina preselila v Ce- , otroci so odraščali v duhu baptistične vere obenem sproščenem in prijaznem družin- еШ vzdušju. Marijan je že od otroških let ¿vSe rad brcal nogometno žogo in to je po- ja njegova strast, pravzaprav prihodnost. 2vil se je v enega najobetavnejših slovenskih ^metašev v šestdesetih letih. Mladenič je ,el samo še za nogomet, najmanj osem ur ,evno je zavzeto treniral. Osemnajst let je bil jr, ko naj bi se zgodil zanj nadvse pomemben iiutek: podpisati bi moral pogodbo z beo- ajskim Partizanom, nogometnim klubom, ki 1 v svoje vrste sprejemal le najboljše. j Tistega dne pred skoraj tridesetimi leti, ki je ipolnoma preusmeril njegovo življenje, se ¡rijan Hlastan živo spominja: »Vračal sem se oti domu, brcal kamenčke po poti in razmi- |jl... Čez deset minut na] bi podpisal pogod- il s Partizanom. V nekem trenutku sem zasli- il notranji glas, ki mi je govoril: >Marjan, pusti vse to in pojdi za menoj.< Prvič na to sporočilo nisem bil pozoren. Kaj sploh razmi- šljam, sem se spraševal, saj vendar želim biti nogometaš... A ko sem to isto sporočilo začu- til tretjič, se je v meni nekaj zlomilo.« Fant je pritekel domov, padel materi okrog vratu in jokal kot majhen otrok. Med ihtenjem ji je povedal, da je sprejel Jezusa v svoje srce. Takrat je dal bogu tri zaobljube: »Vsaj toli- ko, kolikor sem igral nogomet, hočem uporabi- ti svoje noge, ko bom nosil ljudem evangelij. Vsaj toliko, kot sem uporabljal svoj glas na nogometnem igrišču, naj izkoristim svoj glas, ko bom govoril o bogu. Vsaj toliko, kot sem se znojil in izčrpaval ob nogometu, se bom znojil, ko bom pridigal ljudem.« Pastorjevo poslanstvo Po končani štiriletni baptistični šoli v No- vem Sadu in šest let trajajočem izpopolnjeva- nju v Švici, Angliji in ZDA se je najprej podal na misijonarsko-duhovniško pot v Makedoni- jo, nato v Holandijo. Od leta 1974 pa je bapti- stični evangelist v Celju, kjer se v zadnjih treh letih ukvarja tudi z dobrodelno dejavnostjo. Z obleko in hrano priskoči na pomoč socialno ogroženim slovenskim družinam ter begun- cem. Pomaga tistim, ki ga za to prosijo, zanje pa marsikdaj izve tudi prek prijateljev in znancev. »Zelo veliko potujem po svetu,« pripoveduje Marijan Hlastan, »samo v ZDA sem bil v 45 državah. Odidem tja, kjer lahko delujem kot evangelist in glasbenik. Prepotoval sem celo Evropo, Daljni vzhod... Namen vseh potovanj je enak: prinesti Kristusa v človeška srca in jim približati življenje na podlagi svetopisem- skih načel. Bog ponuja, človek se odloči, ali hoče sprejeti dar.« Baptistična organizacija je samostojna ra- zličica protestanske cerkve, ki ima svoja pra- vila. Krstijo samo odrasle, verjamejo v večno življenje. Ne poznajo naučenih molitev, ampak v danem trenutku molijo tako, kot čutijo. Nji- hovi cerkveni objekti so skromni, duhovniki ne potrebujejo kakšnih posebnih oblačil. Zažele- no je tudi, da si baptistični pastorji ustvarijo družino. Marijan Hlastan je to storil z veseljem in postal oče štirih otrok. Hči Elisam in sin Be- njamin študirata v Dallasu, mlajša dva sinova, Haniel in Sinej, pa sta za zdaj še v Celju. Evangelist Hlastan je svoje življenje posvetil razširjanju božje besede. Izbral je tisto vero, za katero meni, da je prava. »Zase vem, da se mi je bilo najteže odpovedati športu, ki je bil moja obsedenost. Tako kot koga drugega zasvojijo droge ali alkohol, je mene zasvojil nogomet. Enostavno sem ga moral igrati... Tudi danes ga še igram tu in tam, a ne več zato, ker moram, pač pa zato, ker tako želim in hočem,« pravi baptistični pastor in nadaljuje: »V vsak- danjem življenju ni lahko živeti po svetopi- semskih pravilih. Najteže je biti zgleden mož, dober oče, sosed, prijatelj. A če se držimo bi- bličnih pravil, laže živimo. Tudi na cesti je težko obvladati ovire in ostre zavoje, če ne vozimo po predpisih...« KSENIJA LEKIČ Foto: EDI MASNEC O Mariji in Martinu Hlastanu, starših bapti- stičnega duhovnika Marijana Hlastana, je ameriška pisateljica Marie Chapian napisala knjigo z naslovom Of whom the world was not worthy. Roman z avtobiografskimi elementi je po besedah Marijana Hlastana izšel v 14 jezi- kih, tudi v kitajščini. Baptistične cerkve, ki so danes razširjene po vsem svetu, odklanjajo krst otrok, ker pravijo, da je krst znamenje priznanja vere, ki ga je zmožen le odrasel človek. Ime izvira iz grške besede baptisein, kar pomeni potopiti. Na sve- tu je približno 120 milijonov baptistov; po Hlastanovih podatkih jih je samo v ZDA okoli 35 milijonov. Baptističnih vernikov na Sloven- skem je le okoli 120, od tega jih je v Celju 25. V celjskem kinu Dom bodo 16., 17. in 18. mar- ca ob 19.30 predvajali posredni satelitski pre- nos pridige evangelista in pridigarja iz ZDA dr. Billyja Grahama, ki bo na nogometnem stadionu v San Juanu v Portoricu spregovoril o božji ljubezni in glasu upanja. Satelitski prenos bodo lahko spremljali v 185 državah, v Sloveniji v Ljubljani, Murski Soboti in Celju. »V vseh cerkvah so čudoviti ljudje. Moj namen ni pripeljati človeka iz ene v drugo cerkev, pač pa do boga. To je moja naloga, kajti sam sem boga že doživel,« verjame baptistični duhov- nik Marijan Hlastan. HUMORESKA Zdaj smetišče - io kdaj igrišče? Га dan, ko je sonce prav po- ilinsko žgečkalo in segrevalo mperaturo (tudi) ženitovanj- i vnemi najrazličnejši Жкапju podvrženi mlade- sta me moja dva korenjaka vpričala, da se je v življenju >trebno tudi kdaj pa kdaj aio pogugati. Tako smo jo rej mahnili proti Centralne- u otroškemu igrišču v ve- dski prestolnici. Nekaj o urejanju omenjene- I otroškega igrišča so se že 'alili v lokalnem časopisju a pred in okoli novega leta, II » lišpali Cankarjevo ulico "a čast občinskim volitvam in kletni euforiji. po Cankarjevi smo z ve- ffcm skakljali ne da bi koga pbej ogrožali, levo in desno fJe seveda čisto drug svet in Fed. Zavili smo v podhod r^odontovih trgovinic-pra- rePoiičke, mogoče celo pre- r skrite ~ in potem stopili ra nezaklenjena visoka ko- pka vrata naravnost na I soncem obsijano otroško pče... IOfcrog in okrog igrišča pravi гегЧ zeleno obarvani objem F°vaine ograje... Ò] l °vek se počuti strahotno Lar°v'an in zdaj so tudi dr- Г' v°zniki na Šaleški popol- L a varni pred vsakršno div- Гјг s te (igriščne) strani! '»m izlet se je kmalu iz- ÍQ га pravo poučno ekskur- ^ Kamor je stopil korak, ijj °r je segalo oko, povsod razstavno-propagand- Џi 2 bogato paleto vseh jp kijih premorejo bliž- ^ дсипе: ostanki različnih (gumijev), čipsov, лј cigaret in drugih full- -'-Wo-' " -K/ÍLji tt^ nj{ v zmalicenem ah tj а^еш stanju, ki so sku- ц Pomendranimi koši za v "Oskrbno poležavali in I Ančkah. Škrbozobe na moderno »po- štrihanih« stebrih strašeče svetilke so se plašno ozirale in čakale naslednjega kamne me- tajočega športnika. Niti ena od (menda) osmih gugalnic ni bila usposobljena za funkcioniranje, zato pa sta bila oba tobogana in moja mulca sta se z vratolomno ihto zapeljala naravnost v sveže, ravno prav pogreto blato! Klopce so polomljene same- vale, prav tako izdrta in izpu- ljena plezalna lestev in za enim od mogočnih dreves je lulal odrasel moški in nedolž- no štel prebujajočo travico iz katere so se sramežljivo kazali beli, črni in drugače kodrlaj- sasti (pasji?) drekci. Potka nam je bila s stekleni- mi drobci posuta, višek lepote, že kar umetniške krasote, pa je bil bazenček (v katerem so se nekoč v davnih časih malčki celo s čolnom vozili...) vse obledel, betežno okrušen, sta- rostno razpokan in iskrivo tla- kovan z razklanimi vratovi ze- len k, rjavk in belk ter njihovi- mi odbitimi podni, ki so prav ponosno k soncu moleli ...In zaradi prebujajoče pomladi se je sonce narcisovsko naslajalo na špičasti steklovini in se ne- rado poslavljalo ter se pri tem prav lahkotno podrsavalo ob mogočni vrh na igrišče strme- če smučarske skakalnice! Dan je bil resnično prava pustolovščina, zato smo jo mahnili proti avtobusni po- staji. Se ena vrata igriščne kletke so nam stala na poti, le da je bila ena polovica železnih vra t energično vržena s tečajev in z veliko ljubeznijo položena pravna potko, ki je namenjena Desea smo športno prestopili še ne- kaj nastavljenih stopnic in ve- selo skočili iz kletke otroškega smetišča (velenjskega)... 0 sadnem drevju in koruzi V celjski enoti za kmetijsko svetovanje bodo marca pripravili še tri predavanja za kmetovalce. 15. marca ob 9. uri bo mag. Milan Žolnir v prostorih Kmetijske zadruge Savinjska dolina v Žalcu predaval o varstvu sadnega drevja. Istega dne in prav tako ob 9. uri bo predavanje tudi v prostorih Kmetijske zadruge Celje, kjer bo Erna Pavlic govorila o setvi koruze v letošnjem letu in predsta- vila nove hibride. Zadnje predavanje v sklopu letošnjega zimskega izobraževanja pa bo 22. marca ob 9. uri v pro- storih Kmetijske zadruge Celje, ko bodo strokovnjaki sve- tovalne službe govorili o obnovi travne ruše ter različnih terminih setve. 1B Umreti je drago V pogrebnih stroških tudi izguba podjetja V šentjurskem Javnem ko- munalnem podjetju so se mar- ca cene pogrebnih storitev po- višale za 27 odstotkov, najem- nina za kvadratni meter groba pa za 34 odstotkov. Po novem stane klasični po- kop 23 tisoč tolarjev, žarni pa 7900, oba pa vključujeta iz- kop, zasip ter prvo ureditev groba. Za zaščito sosednjih grobov je treba odšteti 2800 tolarjev, spremstvo pri klasič- nem pokopu velja 13 tisoč to- larjev, pri žarnem pa 11 tisoč. Za najemnino mrliške vežice bodo Sentjurčani odšteli 5 ti- soč tolarjev dnevno, za upora- bo pogrebnega vozička pa ne- kaj več kot 700 tolarjev. Od marca je višja tudi cena za na- jemnino groba, 720 tolarjev za meter znaša. S predlogom direktorja JKP Igorja Gorjupa so se strinjali tudi v občinskem svetu, for- malno pa mora soglašati še ministrstvo za ekonomske od- nose in razvoj. Direktor ute- meljuje podražitev pogrebnih storitev s tem, da se niso po- dražile že od decembra 1993, zato povišanje vključuje tudi lansko izgubo podjetja. Na- jemnine grobov pa določajo po letnem planu vzdrževanja in urejanja pokopališča, tako da so ceno izračunali na podlagi vsega tistega, kar naj bi letos tam postorili. BJ Najlepši filmi Na naslovnici Tednikovega TV vodiča sta se tokrat skriva- la slovenska igralca Bert Sot- lar in Lojze Rozman, ki sta igrala v filmu z naslovom Ne joči Peter. V poštev za žreb se je tokrat uvrstilo lepo število kuponov, saj jih je prispelo kar 87. Izmed pravilnih smo izžre- bali: Sonjo SAKELŠEK iz Ce- lja, Japljeva 4, ki naj se čim prej oglasi v našem oglasnem oddelku, kjer jo čaka sodček pošti prejela majico, Mariji GAJŠEK iz Turna 25 a v Gori- ci pri Slivnici, pa bomo po po- šti poslali kapo. Od koncerta do Hamleta »Tradicija kulturnih maratonov na Gimnaziji Celje je dolga že več kot 20 let in tudi letošnji, ki smo ga pripravili minuli petek, je vključeval predstavitev glasbene, pevske, likovne in gledališke ustvarjalnosti in poustvarjalnosti naših učencev,« je ob zaključku gimnazijskega kulturnega maratona dejala men- torica šolskega kulturnega društva Anton Aškerc Alenka Pre- bičnik-Sešel. V kulturnem maratonu so sodelovali učenci vseh razredov, med ogledom več kot 20 razrednih predstav in razstav pa se je prav prilegel oddih v priložnostni kavarnici, kjer so obiskovalci v petek lahko prisluhnili tudi koncertu šansonv ter glasbi 60. in 70. let. V objektiv pa je naš fotoreporter ujel utrinek iz predstave Hamlet, ki so jo uprizorili učenci l.c ra- zreda. IS, Foto: SHERPA it. 10.-9. marec 1995 REPORTAŽA H Ko si lepota in uporabnost podata roki Prodajno-razstavna Galerija Oskar Kogoj v Žalcu privablja domače in tuje kupce Marca lani sta mlada po- djetnika Marija in Borut Doli- nar v nekdanji Savinovi hiši v Žalcu odprla prodajno-raz- stavno Galerijo Oskar Kogoj. V letu dni si je dodobra utrdila svoje mesto, po zaslugi te ču- dovite Galerije pa so v Žalec prišli ljudje, ki pred tem še sli- šali niso zanj. Pravzaprav človek sploh ne ve, kam bi uprl pogled, toliko lepote na enem mestu združuje Galerija Oskar Kogoj v Žalcu. V dveh prostorih si obiskova- lec lahko ogleduje in seveda tudi kupuje številne izdelke oblikovalca Oskarja Kogoja, ki se je s svojimi izdelki že zdavnaj zapisal v zgodovino slovenskega in svetovnega oblikovanja. Nič čudnega to- rej, da Žalčanom galerijo z njegovimi izdelki zavidajo v marsikaterem slovenskem kraju. Leta 1942 rojeni oblikovalec živi in ustvarja v Mirnu pri Novi Gorici. Ljubezen do obli- kovanja in predvsem lesa, zla- sti oreha, ki ga Oskar Kogoj poleg češnje ceni kot eno naj- bolj plemenitih dreves tega sveta, je vzklila že v otroških letih. Času, ko se je sprehajal med stroji svojega deda, ki je najraje obdeloval orehov les. Kot fantič v tretjem razredu osnovne šole je Oskar Kogoj pri ročnem delu naredil takšno leseno kladivo in takšne kleš- če, da so jih prav vsi zamenjali s čisto pravim kladivom in pravimi kleščami. Pot je bila začrtana. Najprej Srednja šola za oblikovanje v Ljubljani, le- ta 1966 pa je Oskar Kogoj di- plomiral na Visoki šoli za in- dustrijsko oblikovanje v Be- netkah. Na oblikovalski sceni se je pojavil v začetku sedem- desetih letih in za serijo Me- blovih foteljev - počivalnikov takoj dobil nagrado Prešerno- vega sklada ter priznanja z vsega sveta. Meblovim poči- valnikom pa so sledili novi iz- delki, ki s svojimi mehkimi in svojstvenimi linijami vedno znova očarajo ljudi. Pohištvo, steklenice, kozarci, loki, otro- ške igrače, znamenita Elanova smučka, lovski noži, nakit, na- livna peresa, violina — vse to so izdelki, ki jim je Oskar Kogoj vtisnil svoj pečat in marsika- teri med njimi je našel svoje mesto tudi v žalski Galeriji. Vsak naj dela listo, kar zna Naključja so tista, ki pogo- sto krojijo človekovo usodo. Tudi Marija in Borut Dolinar sta se z Oskarjem Kogojem srečala po naključju. Natanč- neje, prijateljstvo z družino Filak iz Bele Krajine je stkalo tudi vezi z Oskarjem Kogojem. Družina Filak je namreč sama oblikovala steklenico za svoj izdelek, ki so jo prodajali že v turistični agenciji Potepuh, prvotni dejavnosti Marije in Boruta Dolinarja. Filakova steklenica je nekoč prišla v ro- ke Oskarju Kogoju, ki je bil odločen: »Jaz bom oblikoval, Filak kot kmetovalec bo vzga- jal, v Žalcu naj prodajajo.« Ta- ko je bila rojena zamisel o ustanovitvi prve prodajno- razstavne Galerije Oskar Ko- goj v Sloveniji. Galerije, kjer je na enem mestu predstavlje- no delo svetovno znanega slo- venskega oblikovalca. Pod imenom galerija si morda kdo predstavlja prostor, kjer so razstavljene slike, prostor, ki je obiskovalcem na voljo le ob koncu tedna in kjer je treba plačati vstopnino. Galerija Oskar Kogoj pač ni takšna ga- lerija. Je razstavno-prodajni prostor izdelkov, pri katerih si lepota in uporabnost podajati roki. Oblikovanje kot sporočilo Ustvarjanje Oskarja Kogoja je doseglo afirmacijo v svetov- nem merilu, mnogi predmeti, ki jih je oblikoval, so razstav- ljeni tudi v muzejih modernih umetnosti po vsem svetu. V Galeriji v Žalcu nam Marija in Borut Dolinar najprej pred- stavita številne Kogojeve iz- delke iz stekla. Prva je bila tako imenovana valovnica I, to je bila ena prvih serij, ki vklju- čuje celotno paleto kozarcev: za različne vrste vin, šampa- njec, degustacijske kozarce. Posebnost teh kozarcev je v pecel vtkana vitica, simbol življenja, ki se pojavlja tudi pri nekaterih drugih kolekci- jah. Prvi je sledila druga ko- lekcija, imenovana valovnica II, kasneje je Oskar Kogoj ko- lekcijo dopolnil še z valovnico III. Posebnost te kolekcije je v pecel vtkana vitica v različ- nih barvah, skupno vsem tem lepim kozarcem pa je, da so namenjeni širšemu krogu ljudi. Vzporedno s kolekcijami kozarcev so nastajale tudi ste- klenice, ki so vedno na raz- stavno-prodajnih policah Ga- lerije Oskar Kogoj v Žalcu. Zanimivo je, da ima praktična vsaka steklenica svojo zgodbo, nobena ni nastala zgolj slučaj- no, temveč prav vsaka vsebuje svojstveno sporočilo, poveza- no z zgodovino Slovencev. Čr- ni panter, imenovana tudi slo- venska steklenica vrhunskega vina, predstavlja grb prve dr- žave Slovencev Karantanije in starodavni simbol sonca. Na- rod, čigar zgodovina odkriva staro pravo o svobodi in ena- kopravnosti žena, narod, ki je ženi od nekdaj izkazoval spo- štovanje in ji priznaval mesto v družbi, so bili Slovenci ozi- roma njihovi predniki Karan- tanci. Pomembno vlogo žena v življenju Slovencev mojster Kogoj ponazarja s steklenico Lepa Vida. Znamenito situlo, najdeno v Škocjanu pri Diva- či, so naši predniki uporabljali pri duhovno obrednem pitju in za najbolj slavnostne prilož- nosti. Zato je na njej napis: Osti jarej, kar pomeni ostani mlad. Osti jarej je Oskar Kogoj nadel ime tudi steklenici, ki je bila podobno kot vse ostale oblikovana v sodelovanju s slovenskimi pridelovalci vr- hunskih vin. Vinogradniki, ki vsako leto svoje izdelke pred- stavljajo na svetovnih razsta- vah in žanjejo priznanja. Kot nekakšen pomnik pr- votni Filakovi steklenici je mojster Kogoj ustvaril čudovi- to kolekcijo Bela krajina, ka- mor sodijo steklenice prav po- sebne oblike in vsebine kot so hruška, grozd, ledena stekle- nica z degustacijskim kozar- cem, Čarobna jed, to je poseb- ne vrste cvetni prah, pa sveč- nik z naravno svečo, iz kera- mike izdelani medeni lončki in pa kolekcija kozarcev, imeno- vana kolekcija Duha. Tehno- loško velja za eno najzahtev- nejših kolekcij. Vzporedno z vsemi temi projekti je Oskar Kogoj obli- koval, v Galeriji v Žalcu pa so na ogled in seveda tudi napro- daj še številni drugi izdelki, na primer slovenski vrč, razne sklede, posebej za otvoritev Galerije v Žalcu pa je bila iz- delana kolekcija Dvanajstija. Sestavlja jo 12 različnih ko- zarcev, ime Dvanajstija pa je spet povezano z zgodovino Slovencev in simbolizira 12 mož, ki so urejali sožitje med pripadniki vaške skupnosti. Poleg osnovne izvedbe v steklu je mogoče izbirati tudi med kozarci v kombinaciji stekla, srebra in zlata. Posebej za otvoritev Galerije je bila izde- lana še skodelica za kavo s podstavkom, ki so ji prisodili zlato medaljo na lanskem bi- enalu industrijskega obliko- vanja. Pred kratkim so ponudbo v Galeriji Oskar Kogoj v Žalcu dopolnili še z enkratno kolek- cijo Predsedniški dvori, se- stavljeno iz 12 različnih ko- zarcev. Kolekcija je bila obli- kovana ob papeževem obisku v Zagrebu, domačemu tržišču pa so jo ponudili z grbom Gu- iseppa Tartinija. Med najno- vejše izdelke sodi še tako ime- novani Naravni slovenski če- špovec. To je žganje iz češpe, starega sadeža, ki je že našim starodavnim prednikom dajal poživljajočo pijačo in zdravilo, RFenic! "¿T sedmimi ^aiovmcarm" ki simbolizirajo sedem božan- stev. Promocijo Naravnega slovenskega češpovca so v Ga- leriji Oskar Kogoj v Žalcu obogatili s predavanjem o kul- turi pitja, o čemer so sprego- vorili dr. Janez Bogataj, pater Manes iz Petrove ter Drago Medved. Med prireditvami, namenjenimi predstavitvi Ga- lerije, pa so v sodelovanju s podjetjem Emteks organizi- rali tudi večer šansonov Vite Mavric, Ob obisku žalske Galerije pa obiskovalec seveda ne more spregledati pohištva, obliko- vanega v ateljeju Oskarja Ko- goja. Mize magičnih oblik in povsem svojstvenih mehkih li- nij, regali, stoli, leseni aureoli- ,ogledala in drugi izdelki so narejeni iz oreha ali češnje, dveh najplemenitejših vrst le- sa. Kogojevo pohištvo je na- menjeno stanovanjskih pro- storom, pod imenom predsed- niško pohištvo pa je na voljo oprema, namenjena poslovnim prostorom. Del tega pohištva je stalno razstavljenega v Ga- leriji, delno je na zalogi, v glavnem pa ga izdelujejo po naročilu. Povpraševanje vecfc kot ponudba Marija in Borut Г)0цЈ pravita, da sta si pred W? dni zastavila ambiciozne n^j te, a kljub vsemu so naò* v letu dni preseženi za sto o? stotkov. Galerija Oskar Kog si je izborila svoje mesto v Sij veniji in tudi zunaj naših nw povpraševanje pa je trenu^ večje od ponudbe. V središ? Savinjske doline ravno гаш te Galerije pogosto prihajaj, številni slovenski in tuji ob¡ skovalci, Galerija je prostot kamor tudi predstavniki več jih slovenskih podjetij radi p^ vabijo svoje poslovne partner je. Marija in Borut Dolinar j vse pogosteje predstavljata tu di v svetu. Galerija Oskar Ko. goj je poleti sodelovala na raz, stavi 12 najuspešnejših raz stavljalcev v Parizu, Kogojev, izdelke so že predstavili m gradu Snežnik, pa na Brdu pr Kranju, na bienalu industrij skega oblikovanja v Ljubljau so izdelkom iz te Galerije na menili kar nekaj zlatih meda in priznanj. Septembra lani s je Galerija Oskar Kogoj prec stavila v Salzburgu, rezultat t predstavitve so bili prvi izvo¡ ni posli v Nemčijo in Avstriji kot uvozniki pa se pojavljaj galerije, ki imajo podobe koncept kot Galerija Oskaij Kogoja. V Žalcu razstavljaj in prodajajo izključno Kogojf ve izdelke, kot zanimivost p tudi izdelke izraelskega obli kovalca Izzika Gaon, direktoi ja etnografskega muzej v Izraelu, ki se v Galeriji pred stavlja s kolekcijo v steklu Je ruzalemska okna. Podobno s tudi izdelki Oskarja Kogoj stalno razstavljeni v Jeruza lemu. Prav kmalu se bo vsem tec številnim izdelkom pridružili še steklenica Bistrica, ki ji mojster Kogoj pripravlja v»' delovanju z žganj arno iz Ur ske Bistrice. Do konca lefc njega ali v začetku prihodnje ga leta pa nameravata Marij in Borut Dolinar ponudi v Galeriji lastno steklenici Oblikoval jo bo seveda Osk; Kogoj, v steklenici pa bo plf menito štajersko vino. Dosli so namreč Kogojeve steklenic polnili v glavnem s primorski mi vini. Nekoč je Oskar Kogoj deja »Želim, da je moj izdelek več na umetnina, da moj stol traj dvesto do tristo let, da ni 1 pomota, ki jo vržeš stran.« Vs tisto, kar je moč videti in kup ti v Galeriji Oskar Kog< v Žalcu še zdaleč ni pomot; Kogojevi izdelki resnično pc menijo nekaj lepega, uporat nega in dostopnega tudi pov prečnemu slovenskemu kupci ep: Galerija Oskar Kogoj v Žalcu je odprta vsak dan od 9. do 17. ure, ob sobotah do 12. ure, za obisk pa se lahko dogovorite tudi izven rednega odpiralne- ga časa. Leta 1988 je Oskar Kogoj v sodelovanju z lokostrelcem Francem Oblakom izdelal zbirko lokov, kolekcijo z imenom Nature Design No 2. Kogojevi loki so namenjeni rekreaciji, Marija in Borut Dolinar pravita, da ljudje radi posežejo po loku tudi kot dekorativnem predmetu. Oskar Kogoj in prof. Vili Demšar pa sta leta 1992 izdelala tudi violino Tartini, posvečeno 300. obletnici rojstva velikega piranskega skladatelja in goslača Giuseppa Tartinija. Svojstvene oblike kozarcev, steklenic in drugih izdelkov iz stekla navdušujejo domače in tuje obiskovalce v Galeriji Oskar Kogoj v Žalcu. Kogojevo pohištvo prijazno zaobljenih oblik je nedvomno оИ in ponos vsakega stanovanja ali poslovnih prostorov. Št. 10.-9. marec 1995 ■T SPORT obramba in »kontra« coterie v torek v polfinatu rokometnega pokala EHF s Polyotom - Iztok Rozman: % o vol j že zmaga z golom razlike!» Velenjski rokometaši so si z uvrstitvijo /•naie domačega pokala zagotovili na- v "L evropskih pokalih 1995/96, v torek bodo ob 17. 20 uri v Rdeči dvorani forvi polfinalni tekmi pokala EHF go- Vli Poly°t iZ Čeljabinska. »Uspeh bi bil • zmaëa z g°l°m razlike,« napoveduje ftok Rozman, ki se je po hudi poškodbi líoil na parket. »Lani smo igrali s Preventom in pri doskoku noga ni zdržala. Samo še odne- lj so me z igrišča, nato pa je v celjski bolnišnici dr. Vili Vengust operiral prednje križne vezi in meniskus desnega Lena. Rehabilitacijo je nadzoroval dr- jyjatjaž Sajevic, obema pa se iskreno zahvaljujem za vso skrb in pomoč pri vrnitvi k rokometu,« pravi 22-letni roko- jjetaš Gorenja, ki je bil predlani z mla- dinsko reprezentanco na Portugalskem na kvalifikacijah za EP. Osem mesecev ste bili samo na tribu- „ah, kako pa ocenjujete prve igre po po- škodbi? Bilo je težko s tribun opazovati prija- ve, ki igrajo rokomet. Med rehabilita- do sta bili potrebni močna volja in konjski živci. Z igrami sem zadovoljen, čeprav mi še manjka moči. Strah je mo- goče prisoten samo v podzavesti, poško- dovana desna noga pa na srečo ni odrivna. Pred vrati je Polyot, Rusi pa so svetov- ni prvaki. Kakšne so zadnje informacije? Na papirju so favoriti. Rusi so višji in močnejši, mi pa hitrejši in bolj borbeni. Z dobro obrambo in hitrimi nasprotnimi napadi lahko zmagamo. Že gol plusa bi bil fantastičen uspeh. Naj bo v torek dvorana polna, naj bo to fešta rokometa. Šaleškim graščakom bodo pomagali Florjani, Orli in Hmelj Boysi, tribune bodo naš sedmi igralec. Gorenje v finalu pokala EHF? Ha, ha. Lepo se sliši, toda realno nima- mo možnosti. V odstotkih 30:70. Na pol- finale sploh nisem računal, toda žreb je bil vseskozi ugoden. Selfoss, Tatran in Prato so bile vseeno kvalitetne ekipe, se- zono pa bo težko ponoviti. Finale doma- čega pokala, polfinale pokala EHF in končnice prvenstva. Super. Poškodbe so krepko zdesetkale vašo ekipo. Zakaj? Najbrž nismo vajeni večjega števila treningov. Tekme si sledijo eno za drugo, koledar je neverjetno zgoščen, ritem na- poren in enostavno ni časa za počitek. Telo vsega ne zdrži in sproti krpamo ekipo. Bliža se tudi finale domačega pokala. Celje Pivovarna Laško ali Gorenje? Za organizacijo tekme ne moremo kandidirati, ker je Rdeča dvorana zase- dena z maturantskimi plesi. Celjani so favoriti, toda v eni tekmi so vedno možna presenečenja. Zanesljivo bo bolj izenače- no kot v polfinalu prvenstvene končnice, toda še prej nas Čaka Polyot. Kako dolgo še v Velenju? Pogodba me veže še za naslednjo sezo- no, toda klub vseh obveznosti ni izpolnil. Morda se raziđemo. Eno ponudbo že imam. Domačo. Za konkretno ime je še prezgodaj, toda ni iz Celja. »Roža« spet v reprezentanci? Počasi, počasi. Na igrišča se šele vra- čam, treniram šele mesec in pol. Nujno potrebujem dobre priprave, potem pa bo drugače. Z reprezentanco se trenutno ne obremenjujem, najbolj pomembna je bila vrnitev k rokometu. A to še ne pomeni, da sem obupal: igram srednjega zunanje- ga, ki je najbolj deficitaren. ŽELJKO ZULE Foto: EDI MASNEC Prihaja vrh EHF? V prvenstvu in pokalu so celjski rokometaši nanizali že okroglih trideset zaporednih zmag, za prvo finalno tekmo (19. marca ob 17. 50 uri v Go- lovcu) pa se bodo lahko v miru pripravljali skoraj dva tedna. Načrtovane priprave so od- padle, zato pa bodo treningi bolj intenzivni. Ekipa je bila zadnje dni spet reprezentančno obarvana. Pušnik (spet je bil izbran za kapetana), Strašek, Šafarič, Jeršič (protikandidat za repre- zentančnega kapetana), Leve, Šerbec, Pungartnik, Tomšič, Begovič in trener Požun so bili na pripravah v Dobovi, Nači- novič in Ivandija v Zagrebu, Puc pa je zaradi lažje poškod- be rame počival. Vračanje v normalni klubski ritem se je začel s treningom pri Kocuvanu, zadnje uigrava- nje za dvojni naslov pa sinoči s prijateljsko tekmo z Gore- njem. Celjani bodo jutri gosto- vali v Köflachu pri enem naj- boljših avstrijskih prvoligašev Börnbachu, naslednji teden pa bo v znamenju zadnjih priprav za oba finala. Uprava se še vedno najbolj intenzivno ukvarja s sestavo ekipe za novo sezone, obenem pa je zvezi posredovala po- nudbo za organizacijo enega naslednjih sestankov tekmo- valne komisije EHF. Naše zve- za je celjsko idejo podprla, od- govor z Dunaja pa bo znan v naslednjih tednih. Ž.Z. Končnica tudi v odbojki Končan je prvi del državnega prvenstva v odbojki (A-l žen- ske: bled 30, N. mesto 28, Krim 20, Zg. Savinjska 18, Gorica 16, Kočevje 0; B-l moški: Topolšica, Bled 28, Fužinar 26, Brezovica 20, Granit 18, Sip Šempeter 0), v soboto pa se že začenja odločilni del. V ženski konkurenci bodo Celje, Paloma, Klima in Novo mesto odigrali dvokrožno ligo, nato pa bosta prvi in drugi na dve zmagi igrali za prvaka. Vzporedno bo potekala ligaška končnica za A in B ligo. Tekma za preživetje Celjski hokej ima že več kot pol milijona mark knjigovodskega dolga - Približno takšen je letni proračun kluba V torek je v Celju gostova- la hokejska reprezentanca, ki je z domačim Inntalom odigrala dobrodelno tekmo. Zveza se je tako vključila v reševanje krize v klubu, saj so se vsi sodelujoči odrekli zaslužku, ki je končal v do- mači blagajni. Kriza še vedno ni videti konca, pri iskanju pravice pa so še naprej najbolj vztrajni ruski hokejisti. Leonov, Po- večerovski, Luljin, Rasko ter trenerja Krikunov in Krivo- nosov so želeli obiskati celj- skega župana Zimška, a do srečanja ni prišlo in zato so napisali pismo. V njem po- udarjajo, da so v sporu s klu- bom in rešitev pričakujejo od občine. Vsi so z Inntalom 1. avgusta 1994 sklenili po- godbo o delu, vendar klub ni izpolnil vseh obveznosti. »Nimamo zagotovljenih sredstev za preživljanje. Pe- terica je tukaj z družinami, v slabem položaju pa smo se znašli le po krivdi Inntala,« so med drugim zapisali v sporočilu. O težavah in vi- šini dolgov so s posebnim dopisom obvestili tudi med- narodno in rusko zvezo, s či- mer se položaj vse bolj za- pleta. Po zadnjih podatkih ima klub 45 milijonov tolarjev (560.000 nemških mark) knjigovodskega dolga, v ka- terem pa niso zabeležene ne- izpolnjene obveznosti do igralcev. Dobro polovico zneska predstavljajo računi (za leto 1993 je še 10 milijo- nov tolarjev dolga), okoli 20 milijonov tolarjev pa posoji- la, ki jih deloma odplačuje podjetje Inntal. Ž.Z. Hokej tudi v dvorani Na finalnem turnirju državnega prvenstva v dvoran- skem hokeju je Gaberje zasedlo 5. mesto. Celjani so v pol- finalu v Celju zmagali (Alpika Ljubljana 3:1, Železničar Maribor 6:0, Svoboda 2:4), v Murski Soboti pa v vseh štirih srečanjih doživeli poraze: s Svobodo 2:3, Triglavom 1:8, Pomurjem 2:4 in Lipovci 0:3. Za Gaberje so igrali Branko Lamut, Vojko Bratec, Milan Kolenc, Rok Lamut, Tomaž Brumec, Milan Bratec, Jaka Bratec in Jože Jeram ter zaradi slabega sojenja že med turnirjem vložili pri- tožbo in zagrozili z izstopom iz zveze. PANORAMA Rokomet Pokal Slovenije Moški - povratni tekmi pol- lala: Celje Pivovarna Laško- frevent 25:21 (13:11); Ivandija !, Pungartnik 5, Leve 4, Šer- bec 3, Šafarič, Tomšič 2, Bego- vič 1 (skupaj 59:43); Šešir-Go- renje 18:18 (8:9); Ocvirk 4, German, Tome, Semerdjijev 3, Plaskan, Rozman 2, Cvetko 1 (skupaj 38:39). Košarka_ H liga Moški - 2. krog: Kovinoteh- la-Postojna 100:75 (47:27); Шег 25, Petranovič 23, Cizej 20, Stavrov, Jagodnik 9, Ko- ?ale, Rovšnik 5, Cmer 4; Roga- ska-BWC 88:91 (48:48); Nova- le 21, Sušin 19, Petrovič, Jičunovič 15, Jurkovič 13, Ta- bak 4, Nikitovič 1; Satex-Tri- ®»v 78:71, Olimpija-Slovan j>l:89. Vrstni red: Olimpija 30, Kovinotehna 26, Rogaška, «WC 24, Staex 23, Litostroj, Triglav 22, Postojna 21. Za uvrstitev v A-l ligo - 2. Koper-Pivovarna Laško 2;108 (36:49); Starovasnik J,1. Vujovič 20, Govc 17, G. Jr°P 12, Gole 9, Blagotinšek 7, "urnik 4, Šoštarič 3, Lapornik J Helios-Ilirija 82:68, K. zi- aar-Idrija 64:63, Interier-Liti- ja 60:50. Vrstni red: Pivovarna asko, K. zidar 4, Litija, Heli- r5 Interier, Ilirija 3, Idrija, toper 2. A-2 liga Moški - 2. krog: Elektra-Co- met 82:68 (44:35); Rizman 36, Mrzel 24, Lipnik 9, Bogataj 7, Tajnik 6 za domače; Sporar 24, Železnikar 16, Plevnik 11, Šafhalter 8, Sivka 2, Šrot, Temnik 1 za goste; Olimpija ml-Gorica 69:54, Loka-Med- vode 97:85, Ježica-Slivnica 83:84. Vrstni red: Olimpija ml. 29, Loka 28, Comet, Slivnica 26, Ježica, Elektra 23, Gorica 20, Medvode 17. Nogomet I. ligia 17. krog: Železničar-Publi- kum 1:2 (1:2); Goršek (16, 27) in zastreljana enajstmetrovka N'Toka; Rudar-Vevče 3:1 )1:1); Žurman (3, 67), Ratkovič (79); Maribor-Olimpija 0:2, Izola-Kočevje 1:1, Jadran-Pri- morje 0:1, Beltinci-Mura 3:1, Gorica-Korotan 1:0, Naklo- Koper 1:2. Vrstni red: Olimpi- ja 27, Maribor 23, Mura, Pu- blikum 22, Beltinci 21, Želez- ničar 20, Gorica, Rudar 19, Ko rotan 16, Primorje, Koper, Izola 15, Kočevje 13, Vevče 12, Naklo 9, Jadran 3. II. liga 16. krog: Drava-Era Šmart- no 3:1 (1:1); za jesenske prva- ke samo vodstvo prek Mešano- viča (15); Elan-Radeče 2:1 (1:0); Zganec (75) je samo omi- lil poraz; Steklar-Dravinja 0:0, Slovan-Piran 2:2, Bel- trans-Zagorje 0:4, Domžale- Turnišče 5:1, Nafta-Mengeš 1:0, Rudar (T)-Železničar 6:0. Vrstni red: Zagorje, Era Šmartno 24, Rudar (T) 23, Nafta 22, Piran 18, Radeče 17, Dravinja, Drava 16, Domžale, Mengeš 15, Turnišče, Slovan 14, Beltrans, Steklar 11, Že- lezničar 10, Elan 6. Kegljanje I. liga Moški -16. krog: Celje-Fuži- nar 6:2 (5204:5148; zmagali: Salobir 949, Lešnik 883, Vo- deb 883, Sivka 900, izgubila: Cene + Milač 180 + 571, Klinar 838), Žalec-Rudar 2:6 (4994:5070; zmagala: Podkraj- šek 869, Jakopovič 866; izgu- bili: Dobrajc 795, Mileč 857, M. Kompan 806, B. Kompan 802); Tekstina-Triglav 2:6, Konstruktor-Proteus 7:1, Brest-Gradis 6:2. Vrstni red: Triglav 32, Konstruktor 27, Proteus, Tekstina 17, Fužinar 14, Rudar, Gradiš 14, Celje 13, Žalec 7, Brest 6. Ženske - 16. krog: Miroteks- Kamnik 7:1 (2576:2361; zma- gale: Grobelnik 442, Šeško 431, Tkalčič 433, Kardinar 442, Petak 425; izgubila: Zu- pane 425); Adria-Norik 7:1, Gorica-Triglav 7:1, Konstruk- tor-Sl. Gradec 6:2, Korotan- Rudar 2:6. Vrstni red: Miro- teks 30, Norik 28, Rudar 21, Adria, Triglav 16, SI. Gradec 12, Konstruktor 11, Gorica 10, Korotan 9, Kamnik 7. II. liga Ženske - 16. krog: Tekstina- Miroteks II 2:6 (2339:2396; zmagale: Razlag 422, Filipčič 394, Špoljar 389, Ledinek 410, izgubili: Košir 390, Stajic 391), Komcel-Izola 2:6 (2156:2204; zmagali: Štampar 366, Salamon 411, izgubile: Oblak 344, Tomažin + Vengust 164 + 147, T. Filipčič 382, Jurše 342), Krško-Slovan 5:3, Ko- čevje-Proteus 7:1, MTT-Norik II 5:3. Vrstni red: Izola 26, Mi- roteks II 24, Proteus 18, MTT, Kočevje 17, SLovan 16, Norik II 14, Krško 13, Tekstina 9, Komcel 6. Območna liga Končnica: 1. krog - finalna skupina: Dorbna-Rogaška 4914:4800, Konjice-Izletnik 4970:4917; od 5. do 8. mesta: Metka-Žična 6:2, Kovinoteh- na-Kovinar 5:3; od 9. do 12. mesta: Avto Celje-Petrol 5:3, Obrtnik-Ljubno 5:3; od 13. do 16. mesta: Komcel-Kvit 6:2, P. Laško-Demit 6:2. Državno prvenstvo Mladinci (Celje): 1. France- tic (Teks) 1721 ... 31. L. Ko- n j uvei 1522, 38. O. Konjuvci (oba Konj) 1504, 58. Romih 1313, 59. Gmajner (oba Ce) 1308; mladinke (Jesenice): 1. Jerala (Trig) 805 ... 3. Špoljar 796, 5. Filipčič 768, 7. Krneta 761, 9. Ledinek 759, 12. Košir 751, 13. Stajic 748, 15. Ratajc 724, 19. Gluvič 712, 20. Razlag 702. Dvojna nagrada Na športni stavnici najprej ni bilo nobene pravilne napovedi (najbolj presenetljiv je bil remi na tekmi Šešir-Gorenje), nato pa je v 24. krogu vseh pet tipov napovedala samo Kristina Kovačevič iz Celja in postala dobitni- ca celotnega nagradnega sklada v višini 20.000 tolarjev. Pravilna napoved - 23. krog: Gorenje-Pivo- varna Laško 2, Mlinotest-Žalec 1, Rudar-Ma- ribor 1, Vevče-Publikum 2, Šešir-Gorenje 0; 24. krog: Rudar-Vevče 1, Železničar-Publikum 2, Steklar-Dravinja 0, Drava-Era Šmartno 1, Elan-Radeče 1. Za sodelovanje v naslednjem krogu (pri ko- šarkarskih parih tip 0 pomeni podaljšek) bomo upoštevali kupone s poštnim žigom sobote, 11. marca, ali če bodo najkasneje do 12. ure istega dne oddani v nabiralnik pri vhodu v našo stav- bo. Naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 63000 Celje, s pripisom Golding loto 1. Košarka (m): Litija-Pivovarna Laško 1 0 2 2. Košarka (ž) : Celje-Comet 1 0 2 3. Rokomet (m): Gorenje -Polyot 1 0 2 4. Nogomet: Era Šmartno - Nafta 1 0 2 5. Nogomet: Publikum - Maribor 1 0 2 Ime in priimek: Naslov:_ H4CJCLÀ LOKAL NAD LOKALI! Telefon/fax:063713285 Š«. 10.-9. more« 199S SPORT 5 Čas za zmago Preti polfinalom nogometnega pokala: dve zmagi Publikuma In dva poraza Maribora — Neugodna tradicija Publikum dve zmagi v go- steh, Maribor dve nuli. Boljše napovedi si na Skalni kleti za sredino prvo tekmo polfinala pokala (15. 30) niso mogli žele- ti, toda oboji bodo nekomplet- ni: Celjani brez Bulajiča, Us- ni ka in Plevnika, Mariborčani brez Ružniča in kaznovanega Židana. Celjani so z odličnim štar- tom presegli vsa pričakovanja in so v boju za Evropo spet na dveh tirih: v prvenstvu (pokal UEFA) in pokalu, Intertoto pa je še vedno rezerva varianta. Odlični štarti seo že kar tradi- cija rumeno-modrih, ki je ob skromni igralski izbiri v nada- ljevanju redno popuščala. Od- sotnost treh novincev, ki so za svoje klube jeseni že igrali v pokalu, se bo gotovo pozna- la, druga nevšečnost pa je izredno neugodna tradicija v štajerskih derbijih. V sedmih srečanjih državne- ga prvenstva Celjani še niso zmagali, sreda pa je doslej naj- večja priložnost za preobrat. Vijoličasti so v hudi krizi, v ponedeljek so zamenjali tre- nerja Bloudka in Publikum je izraziti favorit. Velik kapital za povratno tekmo bi bila zmaga že z najmanjšo razliko, čeprav bo zgoščeno obrambo Maribora težko prebiti. ŽELJKO ZULE Foto: EDI MASNEC Dosedanje tekme v DP (naj- prej tekma v Celju): 1991/92 - 0:0, 0:3; 1992/93 - 1:1, 0:4; 1993/94 - 2:2, 0:3; 1994/95 - 1:2. Jesenski spopad je na Skalni kleti dobil Maribor z 2:1, domači nogometaši pa so zamudili neki priložnosti za ugodnejši izid. NA KRATKO Lillehammer: na tekmi sve- tovnega pokala smučarjev v akrobatskih skokih je Jože Ivačič zasedel 23. mesto in osvojil nove točke. Gallivare: na mladinskem SP v nordijski kombinaciji je Rolando Kaligaro (Vel) zase- del 32. mesto. Po skokih je bil na 12. mesto, nato pa v teku spet veliko izgubil. Na ekipni tekmi Kaligaro ni štartal. Zakopane: na mladinskem SP v snowboardu v alpski dis- ciplini 20. mesto Staše Fijavž, Gregor Kranjc (oba Rogla) od- stopil. Lvov: na mladinskem SP v standardnih plesih sta Miri- am Šulek in Aleš Cvetek (Ur- ška Velenje) osvojila srebrno kolajno, kar je doslej najboljša slovenska uvrstitev. Celje: maja bo v Romuniji mladinsko SP v kegljanju, po izbirnih tekmah pa so v ožjem krogu kandidatinj za repre- zentanco Špoljarjeva, Razla- gova, Ledinekova in Filipčiče- va (vse Miroteks). Ljubljana: na Dnevu slo- venske košarke so za selekcijo tujcev igrali Petranovič, Tiller (oba Kov), Jurkovič (Rog) in Rizman (Elek), za selekcijo ženske SKL Polutnikova in Obrovnikova (obe Ce), za se- lekcijo do 22 let Šporar, Sivka (oba Com), Jagodnik (Kov) in Jurak (Ce), predstavila pa se je tudi Juretova košarkarska šo- la iz Slovenskih Konjic. Trst: na 19. kolesarski dirki za lovoriko Združenja sloven- skih športnih društev v Italiji 36. Melanšek, 49. Lauk, 50. Košir (vsi Ce). Kranj: v 6. krogu DP v va- terpolu Triglav-Neptun 46:0 (12:0, 11:0, 14:0, 9:0). Vrstni red: Triglav 12, Koper 10, Ma- ribor 8, Kranj 4, Portorož 2, Neptun 0. Velenje: končni vrstni red II. namiznoteniške lige: Radlje 30, Križe 24, Krško 22, Era Tempo Velenje, Fužinar 20, Petovia, Istrabenz, Merkur 8, Kemičar 2, Ingrad izstopil. Celje: v polfinalu pokala MNZ Celje v nogometu Šent- jur-Tim Laško 4:0, Dravinja in Radeče pa bosta zaradi po- plavljenega igrišča igrala 22. marca. Žalec: na pripravah mladin- ske rokometne reprezentance so bile tudi Jelenova, Klinče- va, Dolarjeva, Hudejeva, Randlova (vse Žalec) ter Ste- vanovičeva in Grudnikova (obe Vegrad). Ljubljana: v 6. krogu C ko- šarkarske lige Vič-Rogla 76:72 (36:32). Vrstni red: Portorož 15, Vič 14, Rudar, Hrastnik, BP, Jesenice 13, Cerknica, Ro- gla 12. Podčetrtek: v 6. krogu D ko- šarkarske lige Podčetrtek-To- plice 91:86 (50:36). Vrstni red: Radenci, Parklji, Podčetrtek 15, Šenčur 14, Grosuplje 13, Pragersko, Toplice 12, Ješov- nik 11. Celje: na dvoranskem atlet- skem DP za pionirje je Žuža (Vel) osvojila srebrno kolajno v teku na 60 metrov, domače zastopstvo pa je ostalo brez odličja. Mnišk: nova sezona mara- tonskih pohodov se je začela na Češkem. Kregar, Smodiš, Drame in Gorišek so prehodili 100 km progo, polovico krajšo Birsa, Tratnik, Simonie, Ko- lenc in Žaberl, še 14 maraton- cev pa razdalje dolge 12, 25 ali 35 km. Velenje: v soboto se bo na- daljevalo prvenstvo v III. ro- kometni ligi - vzhod. Vrstni red: Gorenje B 13, Moškanjci, Prevent B 10, Fužinar 8, Rad- gona, Vuzenica 5, Drava B, A. Besednjak 0. Nogomet tudi v nižjih ligah V soboto se bo začel spomladanski del prvenstva še v tretji ligi in na območju MNZ Celje. Tretjeligaški prvak bo sodeloval v kvalifikacijah za popolnitev II. SNL, podz- vezni prvaki pa so že tudi v prejšnjih letih igrali kvalifika- cije za napredovanje. Vrstni red po jesenskem delu - tretja liga: Aluminij 19, Bakovci, Šentjur, Dravograd 16, Kungota 15, Pohorje 14, Impol 13, Kovinar 11, Renkovci, Starše 10, Svoboda 6 (izstopila iz lige), Slovenj Gradec 5, Pobrežje 3; MNZ Celje: Unior 17, Tim Laško 15, Kovinar 10, Usnjar 7, Kiv Vransko 6, Krško 5. Velenjske kolajne Na ekipnem DP v smučarskih skokih za dečke do 15 let je na 50-metrski skakalni v Planici prva ekipa Velenja (Ograjenšek, Zorko, Živic, Miklavžina) osvojila srebrno kolajno, druga ekipa (Hriberšek, Globačnik, Kočnik, Tovornik) pa je bila osma. Najmlajši so imeli regijsko prvenstvo v Dobji vasi, kjer je v konkurenci skakalcev do 11 let zmagal Klemenčič pred Peršetom, v kategoriji do 9 let pa je bil drugi Petrov-Šaronja in tretji Smagaj (vsi Vel). J.O. Tretjič točke SP Ameriška turneja svetovne- ga pokala je bila okrnjena. Spored v Whistler Mountnu je bil popoln, v Aspnu pa le smuk, pa še to samo do števil- ke 33. Po nekajurnih debatah so tekmo celo priznali (vodil je Američan Kitt) in tako sem na papirju štartal, čeprav se sku- paj s še skoraj polovico smu- čarjev nisem zapeljal niti metra. Kanadski del turneje je bil zame bolj uspešen. V smuku 66. mesto z več kot sedmimi sekundami zaostanka, v zah- tevnem superveleslalomu pa novi točki za 29. mesto in prvi del načrta sem izpolnil. V olimpijskem Kvitfjellu po- trebujem še eno uvrstitev med trideseterico in pot na ameri- ški kontinent mi bo v celoti plačala zveza. Zaradi slabega vremena so se prireditelji odločili, da bodo za vsako ceno izpeljali smuk in tako so supervelesalom prepu- stili Norvežanom. Po nedeljski tekmi smo se prestavili v Den- ver in v torek skupaj z drugimi reprezentancami v Oslo tei nato na prizorišča lanski! olimpijskih iger. Kvitfjell je obdržal neka olimpijskega čara, zunanj« podoba pa je zdaj vendarlt drugačna. Olimpijske igre st vendarle nekaj posebnega, p( odpovedi svetovnega prven stva in novih težavah z vreme nom pa zdaj vsi samo čakamt na konec sezone. Štartal bon v smuku in obeh supervelesla- lomih, računam na nove točk* in potem po treh tednih konč- no domov. Piše: Miran Rauter Come-back Urankarja Najboljši slovenski dviga- lec uteži Marko Urankar po daljši odsotnosti zaradi po- škodbe hrbta že trenira na vso moč in načrtuje nastop na evropskem (aprila v Var- šavi) in svetovnem prvenstvu (novembra v Pekingu). »Pol leta sem povsem mi- roval, v soboto pa bom v Domžalah nastopil na pr- vem turnirju ekipnega pr- venstva. Na treningih sem se že približal državnim rekor- dom - 150 kg v potegu, 180 kg v sunku in 330 kg v biatlonu - in najbrž se bom prestavil v višjo kategorijo do 98 kg. Za približno enakovreden rezultat bi v biatlonu moral dvigniti 15 kg več, občutki pa so zelo dobri in po odsot- nosti s SP v Turčiji si toliko bolj želim nastopa v Varša- vi,« pravi eden celjskih kan- didatov za olimpijske igre v Atlanti 1996. Urankar je imel težav s preveliko telesno težo ž pred SP v Avstraliji 199: zato se je zadnje mesece red no ukvarjal z idejo o prehe du v višjo kategorijo. »Tez še ni kritična, v rezultatih p ni velikih razlik. Morda mi lahko uspel celo boljši r?' zultat, saj sem na trening1 že dvigoval po 200 kg,« op mistično napoveduje Ura" kar. V utesnjenih prosto^ Gimnazije Center je dejaV nost celjskih dvigalcev ute*j še vedno zelo omejena in n' majo nobenih možnosti v organizacijo tekem, v ligi P pričakujejo 2. mesto. ^ Za Celje bodo letos tekm0 vali Urankar, Beve, PodrgaF (vsi so državni prvaki), Pr žek, Privšek in Ogorevc. SOBOTA, 11. marec, ob 15.00, na SKALNI KLETI! 18. krog SNL BIOSTART PUBLIKUM: ŽIVILA NAKLO V predprodaji lahko cenejše vstopnice kupite na PETROLOVIH bencinskih ser- visih v okolici Celja ter v gostišču Ojstri- ca. Gledalce čaka med polčasom na- gradno streljanje enajstmetrovk za na- grade PETROLA. SERVIS IN PRODAJA GRAFIČNIH REZILNIH ORODIJ Pokrovitelj: SOBOTA, 11. marec, ob 15.00, na SKALNI KLETI! SREDA, 15. marec, ob 15.30, na SKALNI KLETI! Polfinale Pokala Slovenije BIOSTART PUBLIKUM: MARIBOR BRANIK V prodaji lahko cenejše vstopnice ku- pite na PETROLOVIH bencinskih servisih v okolici Celja ter v gostišču Ojstrica. Gledalce čaka med polčasom na- gradno streljanje enajstmetrovk za nagrade PETROLA. SREDA, 15. marec, ob 15.30, na SKALNI KLETI! V soboto začetek državnega prvenstva v dviganju uteži Št. 10.-9. marec 1995 iT SPORT prvič tudi v dvorani Z^gor Cankar in Anja Valant od petka đo nedelje na dvoranskem SP v atletiki " Oba napovedujeta skoke okoli osebnih rekordov ijska atletika bo šele od petka do j |je v Barceloni prvič zastopana na anskem svetovnem prvenstvu, Gre- ''"'cankar v skoku v daljavo in Anja í" I nt v troskoku pa sta glede na trenut- forn»0 'n napredek kandidata za veli- finale in Cankar morda celo za ko- ajno. -f6gor Cankar: še dlje »Osmih metrov nisem napovedoval, JL trener Džordževič je bil vztrajen, ji e kar je doslej napovedal, se je uresni- Blo zato sem verjel njegovim besedam, j liko bolj kot možnosti, da mi bo uspe- 4 se je mladinski svetovni prvak še Jju-at dotaknil rekordnega skoka izpred Letih dni in se preusmeril k Barceloni. »Na svetovnih lestvicah sem med naj- ugo deseterico, zato seveda upam na Mie. Kvalifikacije so v petek, norma bo dijetno okoli 790 cm, toda glede na iz- ^nje z dosedanjih prvenstev bo najbrž lovolj že skok okoli 775 cm. Če bom jjclel desko, bo padla tudi osmica, finale „a je seveda spet nova tekma.« Edini minus Gregorja Cankarja je po- manjkanje močnih tekem, morebitni uspeh v olimpijski dvorani Sanit Jordi pa bi verjetno že prinesel ponudbo kakš- nega uglednega menadžerja. »Domači imajo slabe zveze, z Džordževičem pa nagovarjava Bilača, da bi počasi zajadral mimenadžerje, saj ima njegova kolajna гЕРг Splitu še vedno velik ugled,« se že spogleduje s prihodnostjo Cankar. Pozimi je postal bistveno hitrejši, zato teiave z zaletom, ki pa so vedno manjše. •Ostajam pri štirinajstih korakih, toda j je zalet dolg 34 metrov, za poldrugi meter več kot v lanski sezoni. Ze v Miinchnu pred mesecem dni sem bil sposoben za skok prek osmih metrov, v Barceloni pa naj bi letel še dlje,« pravi eden tihih favoritov skoka v daljavo. Anja Valant: blizu rekorda Anja Valant (18 let) bo najmlajša ude- leženka prvenstva, pregleda nad tekmi- cami pa nima najboljšega. »Bolgarka ima s 14,39 m najboljši rezultat, moj cilj pa je skok okoli osebnega rekorda 13,49 m,« sproščeno napoveduje atletinja, ki je v zimski sezoni najbolj napredovala. »Kvalifikacije bodo v petek dopoldne, kar me ne moti. Nisem zaspanka, težav z zaletom pa se bom lotili že med ogreva- njem. Dvakrat bom skočila na polno in tako simulirala tekmovanje, ko pravilo- ma najboljše rezultate dosežem v zadnjih poskusih,« je osnovni del načrta razkrila Anja Valant. Letos je 13-metrsko znamko preskoči- la šestkrat, po prvem uspehu pa ni bilo nobenih težav. »Na vsak naslednji tekmi sem ponovila dobre rezultate, osnova je dobra, forma tudi in zato upanje samo o skoku blizu osebnega rekorda. Mladin- ka bom še naslednjo sezono, zato bom v Barceloni bolj spoznavala vzdušje veli- kih tekem, ki bo odlična priprava za mladinsko EP na Madžarskem,« pravi atletinja, ki je zelo napredovala tudi lan- sko zimo, a na prostem rezultatov ni po- novila. »Količinsko sem troskok manj trenira- la, zato sem nov premik naredila šele v zadnjih mesecih. Še vedno bo moja glavna disciplina daljava, saj je troskok prenaporen, a vseeno v obeh disciplinah računam na štart na MEP,« meni trenut- no najboljša atletinja Kladivarja Cetisa, ki ima na prostem osebna rekorda 606 cm v daljavi in 12,84 m v troskoku, normi za Nireghyazo pa sta 615 cm in 12,70 m. ŽELJKO ZULE Foto: EDI MASNEC Gregor Cankar: »Da, preskočil sem osem „etrov. Okroglih osem metrov je tudi jem metrov. Skoki v dvorani so bolj egularni kot na prostem, ker ni nobenih rplivov vremena. Zame je dvorana naj- lolj merodajna, Džordževič pa je že izra- vnal, da bi bil ljubljanski skok na pro- ¡tem daljši za dvajset do trideset centi- petrov.« Gregor Cankar Anja Valant Pokal in tri kolajne Celjski drsalci so v najmlajši »pionirski konkurenci C in D zmagovalci Pokala Slovenije. K uspehu sta največ prispevala Kalšek in Jenšterletova z zmagama v kategoriji D. Starejši so nastopili v Linzu, kjer je zmagal Vizjak, druga sta bila Meža (oba pionirji B) in Kranjčeva, četrti Pfeiferjeva (obe kadetinje) in Brat- čeva (pionirke B) ter osma Peunikova (pionirke A). J.K. Petek, 10.3. Košarka Postojna: Unika-Kemoplast (18), Ljubljana: Janče-Mik Prebold (5. krog B moške lige, 19). Sobota, 11.3. Kegljanje Kranj: Triglav-Celje, Cer- knica: Brest-Zalec (17. krog I. moške lige, obe 16); Kranj: Triglav-Miroteks (17. krog I. ženske lige, 13. 30). Košarka Polzela: Kovinotehna-BWC (19. 30), Maribor: Satex-Roga- ška (4. krog A-l moške lige), Litija: Litija-Pivovarna Laško (4. krog lige za A-l, obe 20), Slovenske Konjice: Comet- Gorica (19), Velenje: Elektra- Medvode (4. krog A-2 moške lige 20); Celje: Celje-Comet (7. krog I. ženske lige, 19); Ljub- ljana: Parklji-Podčetrtek (11. krog D moške lige, 17). Nogomet Celje: Publikum-Naklo (18. krog I. lige); Šentjur: Šentjur- Pobrežje (14. krog III. lige, 15); Laško: Tim Laško-Kiv Vran- sko, Šoštanj: Usnjar-Unior, Krško: Krško-Kovinar (11. krog MNZ Celje, vse 15). Odbojka Celje: Celje-Bled (1. krog I. ženske lige, 17). nokomet Žalec: Žalec-Olimpija (18), Velenje: Vegrad-Bakovci (17. krog I. lige, 19). Vaterpolo Celje: Neptun-Maribor (7. krog I. lige, 19). Nedelja, 12.3. Kegljanje Celje: Miroteks II-Komcel (17. krog П. ženske lige, 10). Košarka Celje: Celje-Radovljica (5. krog B moške lige, 10. 30); Zreče: Rogla-Jesenice (7. krog C moške lige, 17). Nogomet Ljubljana: Olimpija-Rudar (18. krog I. lige); Šmartno ob Paki: Era Šmartno-Nafta, Slovenske Konjice: Dravinja- Slovan; Radeče: Radeče-Dra- va, Turnišče: Turnišče-Steklar (17. krog П. lige, vse 15). Torek, 14.3. Rokomet Velenje: Gorenje-Polyot (prva polfinalna tekma pokala EHF, 17. 20). Sreda, 15.3. Košarka Rogaška Slatina: Rogaška- Olimpija (19), Kranj: Triglav- Kovinotehna (5. krog A-l mo- ške lige, 20); Hrastnik: Pivo- varna Laško-K. zidar (5. krog lige za A-l, 18); Maribor: Sliv- nica-Elektra (17), Ljubljana: Medvode-Comet (5. krog A-2 moške lige, 18). Nogomet Celje: Publikum-Maribor (prva polfinalna tekma poka- la, 15. 30). Upravni odbor družbe INGRAD KONCERN, d.d.o., Celje razpisuje prosti delovni mesti: 1. Generalnega direktorja Ingrad koncema, d.o.o. 2. Pomočnika generalnega direktorja za finančno ekonomsko področje Pogoji: pod. 1. - VII. stopnja strokovne izobrazbe gradbene ali ekonomske smeri, 5 let delovnih izkušenj, znanje vsaj enega svetovnega jezika pod 2. - VII. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri, 5 let delovnih izkušenj, aktivno znanje angleške- ga jezika, pasivno znanje nemškega jezika. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s 4 letnim mandatom. Prijave z ustreznimi dokazi o izpolnjevanju pogojev in opisom sedanjega dela pošljite v 15. dneh po objavi na INGRAD ¡CONCERN d.o.o., Lava 7, 63000 Celje (Upravni odbor), pruge informacije dobite v kadrovsko pravnem sektorju (tele- fon: 063/451-121). Invalidsko podjetje ZAUPANJE d.o.o. Podjetje za gradbena in obrtna zaključna dela Gregorčičeva 6,63000 Celje Upravni odbor podjetja razpisuje prosto delovno mesto direktorja podjetja Kandidat mora poleg splošnih, z zakonom določenih pogo- jev. izpolnjevati še naslednje: " Vi. stopnja gradbene smeri in strokovni izpit """ 4 leta delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah Г, zaželeno znanje uporabe računalnika v delovnem okolju Endows kandidat naj poleg prijave priloži še kratek opis pogleda na ra*voj podjetja. j^didati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju ^gojev v roku 8 dni po objavi na naslov: Invalidsko podjetje ^UPANJE d.o.o., Gregorčičeva 6, Celje, s pripisom »za **pisno komisijo«. EHO LAŠKO Brezno 3d, 63270 LAŠKO objavlja prosta dela in naloge v tajništvu podjetja za pomoč v računovodstvu. Pogoj: - srednja šola ekonomske ali administrativne smeri - znanje tujega jezika. Delovno razmerje bomo skle- nili za nedoločen čas s 3- mesečnim poskusnim delom. Prijavo z dokazili pošljite v osmih dneh na gornji na- slov. Kandidatke bomo o izbiri ob- vestili v 15. dneh. lokalni prevozi MINI CAR: 1 ura 1.500 SIT (km á 50 SIT*) CITY CARGO: VW caddy - (km á 58 SIT*) 1 ura = 1.750 SIT C25D furgon - (km á 80 SIT*) 1 ura = 2.400 SIT CELJE Mariborska 1b fax: 063/26 548 tel.: 063/26-551, 26-515, 442-780 * cene veljajo do spremembe cen na- ših storitev tim tovarna izolacijskega materiala p.o. laško K sodelovanju vabimo samostojnega komercialista v nabavi ki mora izpolnjevati naslednje pogoje: - VI. stopnja strokovne izobrazbe: ekonomist ali inženir ustrezne smeri - 36 mesecev delovnih izkušenj - poznavanje predpisov o blagovnem prometu - pasivno znanje angleškega ali nemškega jezika - vozniški izpit B kategorije Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s 3- me- sečnim poskusnim delom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na TIM, Tovarna izolacijskega materiala Laško, Kadrovska služ- ba, Spodnja Rečica 77, 63270 LAŠKO v 8. dneh od objave. O izbiri boste obveščeni v osmih dneh po sprejemu odločitve o ozbiri. Za vse morebitne informacije pokličite po tel. 063 731-123. St. 10.-9. mare« 1995 REPORTAŽA Z zvezdami, soncem in petrolejko Na dveh ljubenskih kmetijah, ki še nimata elektrike, teče čas drugače Mestni ljudje hitijo skozi življenje, odeti v naglico in prezaposlenost. Nasilje posta- ja vsakdanjost, novi izumi in odkritja pa nikogar več ne presenetijo. Tudi podeželje je moderni- zirano, polno strojev in tehni- ke, pa vendar ponekod dihajo ostanki preteklosti, stari sto- letja. Skrili so se bogu za hrbet in kot da prosijo, naj jih nihče ne zmoti. Imajo namreč svoje majceno življenje, ki mu daje- jo luč zvezde, sonce in petro- lejke, naravni ritem pa letni časi. Dve kmetiji v Ljubnem ob Savinji sta v času, ko je od množične elektrifikacije v Slo- veniji minilo že več desetletij, še vedno brez elektrike. Pri Škrubej Pot v Savino do kmetije Mli- narjevega Stanka, do Škrube- jevih po domače, ni lahka. Do- brih deset kilometrov strme gozdne ceste, ostro zarezane v hrib, ki vijuga na desni stra- ni Savinje, ni mačji kašelj. Mi- mo dveh velikih, na videz bo- gatih kmetij, in odpre se po- gledam Škrubejevo domačijo, ki so jo pred davnimi, kdo ve kolikimi leti, ugnezdili na vrh hriba, s katerega ima oko pro- sto pot daleč naokrog, pred- vsem pa na vrhove planin in gora, ki so jih oni petek, topel februarski dan, objemale než- ne meglice in sonce. O Mlinarjevih ne vem prav ničesar. K njim me je pripelja- la le radovednost zavoljo tega, ker nimajo elektrike. Ž m j o brez luči, brnenja gospodinj- skih strojev, pralnega stroja, hladilnika? Domačijo obdaja ošiljen plot, na katerem sta ve- ter in sonce pustila svoje sledi. Nikogar ni zunaj. Kljub temu, da prihaja iz notranjosti hiše ropot, se na trkanje nihče ne odzove. Poskusim še z druge strani. Starejša ženica suhlja- tega obraza in postave me opazi in molče pokima. Tudi po mojem dolgoveznem pred- stavljanju molči, le z roko ne- kajkrat zamahne in pokaže v hišo. Dojamem, da je gluho- nema. Mlinarjeva žena, najbrž... V hiši, v prvem prostoru, ki je precej velika kuhinja, se znaj- dem pred možakarjem, ki si z roko na hitro seže skozi krat- ko pristrižene štrleče lase. Pozdraviva se in že hitim ra- zlagati, kdo sem, in da želim pisati o njegovi kmetiji, ki ni- ma elektrike. Pa se mi zdi, da me ne razume najbolj. Poka- žem mu časopis in še bolj po- drobno pojasnim, zakaj motim njegov mir. Sedeva h kuhinj- ski mizi, na kateri je hlebec domačega kruha. Drobna že- nica pa s hitrimi koraki nesliš- no odide in se kaj kmalu vrne v družbi. Podobni sta si. Mor- da le zato, ker sta podobno oblečeni in oviti v ruto? Tudi iz ust druge ženske ne slišim pozdrava, le z roko mi pomaha in se nasmeji. Obe sta gluho- nemi, Mlinarjev Stanko pa ze- lo naglušen. »Kdo pa sta onidve?« »Začnikovi sestri, ki sta mi prišli pomagat na kmetijo.« »Že dolgo tega?« »Bo že kakih deset let...« »Ne moreta govoriti?« »Ne, ne. « »Zakaj ne? « »Kaj vem... Pravili so, da njun oče ni govoril s svojo ma- terjo sedem let. V jezi je napo- vedala, da tudi njegovi otroci ne bodo govorili z njim...« In žena mu je v dveh letih rodila dve gluhonemi deklici, Ano in Angelo. Naključje ali pa se je uresničil urok stare matere? Čudna so pota usode, ki so Ano in Angelo vodila na Škru- bejevo kmetijo. Najbrž se nista želeli ločiti, pa sta prišli kar obe. Da bi Stanku gospodinjili in kaj postorili okrog hiše. Mlinarjev Stanko je star sede- minšestdeset let; že ko sta onidve prišli k njemu, ni bil več mlad. Nobene neveste ni pritegnil s svojo redkobesed- nostjo in kmečko okornostjo. Jezik mu ne teče, rad ima svoj mir in včasih v mislih kar od- plava drligam. Zato Začnikovi sestri njegove tišine ne motita. Pogovarjajo se z rokami, s takšno govorico, ki je za ti- stega, ki je ne pozna, bolj kri- ljenje kot kaj drugega. Zanima me, koliko sta Ana in Angela stari, pa mi Stanko ne ve pove- dati. Pošlje ju po zdravstveni knjižici, iz katerih lahko raz- berem, da je Angela rojena 10. maja 1930, Ana pa 18. julija 1931. Nista več mladi. Ker me zanima tudi, kako veliko kme- tijo imajo, mi Stanko postreže s papirjem, iz katerega se, žal, ne znajdem. »Ste kaj hodili v šolo?« »Ne, to pa ne.« »Znate brati, pisati?« »Ne... Kadar je treba, napi- šem križec in naredim s pal- cem odtis.« Pa je vseeno šlo skozi življe- nje, četudi so nepismeni in da. leč proč od mehaniziranega sveta. Njihov življenjski pro. stor ima svoje zakonitosti, zelo preproste in naravne. Nobenih strojev ne poznajo, nobenega udobja, razen strehe nad gla. vo, postelje in kuhinjske klopi, le delavne roke znajo obračati Elektrike ni, hladna voda pri. teče skozi eno pipo v hiši, cesto so do njih naredili šele pred petimi leti. Ni dolgo tega, ko j« Stanko po reči, ki jih je moral dobiti iz doline, hodil s ko- njem. Še danes ga ima, z njim si pomaga v gozdu. Vsak dat je tam, če je le lepo vreme Zadovoljen je po svoje in po svoje tudi živi. Ana in Angela mu pomagata v hiši in pri živi- ni. Prav vse znata postoriti, ju hvali Stanko. Na žalost imajo le še par puranov, kokoši, km vo, konja in nekaj ovac. Mini so hvaležni časi, ko je bilo pri Škrubej veliko živine. »Elektrika bi nam res kori- stila,« pravi Mlinarjev Stanko Škrubej: Trije ljudje na ljubenski kmetiji brez elektrike živijo v svojem nenavadnem svetu. Gh sestri že vrsto let gospodinjita Mlinarjevemu Stanku. Pestrost obredja prve t Prav zato bom najbolj žal'vala, ker ne bodem dekle več. Ko bom krancelj z glav'ce djala, moj ljubi ledig stan bo preč. (Ob snemanju nevestinega venčka) Poročni obred v cerkvi je bil lahko preprost ali tudi boga- tejši. K oltarju sta par peljala starešini, ki sta imela vlogo prič. Vsi drugi so sedli v klopi, če se je obetala bogatejša svatba, se je nabralo tudi firb- cev. Če je bilo tako domenjeno in plačano, je duhovnik zelo slovesno žegnal ohcetno vino, ki so ga potem natočili svatom, ponudili pa tudi drugim v cerkvi. Ob taki vrsti poroke je sodeloval tudi orglar. Ko je župnik »skup zvezal nov par«, so šli svati okoli oltarja k »ofru«, pri tem se je nabral kar zajeten kup. Če je po kon- čanem obredu tudi zvon naz- nanil vesel dogodek, je zaslužil še mežnar. Marsikje so na poti od cerk- ve streljali s prednjačami in z možnarji- Tak hrup je pome- nil, da se je poročala bogatija z bogatijo. Ker so bili obredi v cerkvi zaradi jutranjih za- mud navadno okoli poldne, svati niso šli naravnost domov. Spodobilo se je, da so zaradi obilice priprav na nevestinem domu prišli domov pod mrak. Zato so se, vsaj na Kozjan- skem, ustavili »na mal«. Temu bi rekli: na kozarček in prigri- zek v izbrani gostilni. Ta stro- šek sta navadno utrpela stare- šini. V Lahomnem (št.23) pri La- škem je bila nekoč gostilna. Lastniki so bili Hudomali. Ime naj bi dobili po dogodku v davnini; neki svati, ki so bili »na malu«, naj bi se namreč hudo stepli in enega ubili. Hiše se je prijelo ime »hudi mal« in tako je nastalo tudi rodbinsko ime. To je prav mogoče, kajti v gostilno je lahko prišel tudi kak ljubosumnež, beseda je dala besedo, zamera, vino in vroča kri... Medtem ko gredo v okolici Laškega svatje v gostilno »na mal«, na zreškem Pohorju ho- dijo »na šenkvaje«. Župnik Ripšl je v šmiklavški kroniki zapisal, da so ob vrni- tvi na nevestin dom spet nale- teli na zaklenjena vrata. Kate- ri od nevestinih svatov se je zmuznil skozi zadnja vrata in pri prednjih zganjal radoved- nost, kdo da je pred vrati. V Šmiklavžu so jih spustili v hišo, ko so povedali, da je z njimi tudi »sveti zakon«, po- dobno šego pa so imeli tudi v Zadrečki dolini. Svati so posedli za mizo, na Kozjanskem z leve proti desni. Vsepovsod sta imela ženin in nevesta častno mesto, ob njiju pa starešina z vojarno ter to- var ali earner z družico. Po opravljeni poroki v cerkvi je imel glavno besedo ženinov starešina, njemu so bili podre- jeni vsi, tudi kuharice, godci in »trošar« (točaj), ki je skrbel za pijačo. V Gornjegrajskih hri- bih se je moral starešina poga- jati z godci za prostor pri mizi. Ko se je odkupil, so muzikanti razporedili omizje po veljavi, sami pa so se zadovoljili s pro- storom pri peči. Ko so prižgali luč in zmolili večerni ave, je starešina dovo- lil kuharicam, da so prinesle »župo«. Zanjo so si navadno morali krožnike sposoditi, mesne jedi il gostači jemali in iz skupnij! morala biti â| Pohorju sta šli mer plesat, di Nadaljnje j na mizo pribl O ohcetnih j» posebno pogli Leta 1922 ^ sredini). ali pa sta Г harmoniki Poštar s Črne na Koroškem se je preselil na deželo, v hišo brez vode in elektrike. Odrekel se je lagodnemu življenju, a kozje mleko mu je povrnilo zdravje. Škrubejevo kmetijo šibajo dež, veter in suša, ohranjajo pa delavne roke. Št. 10.-9. marec 1995 REPORTAŽA 20,21 »ni in Angeli ne bi bilo $ orati vsega na roke... d bi bila luč... Pa zamr- r ino skrinjo bi lahko imeli P tako pa hranimo meso И18' gedih.« Zaskrbljeno se ii s?- koliko lesa bi moral *kati če bi hotel imeti Striko- s pokojnino, ki je nekaj čez deset tisoč, si ne r 'kaj Prida Pomagati- De~ fre e za moko, sladkor, sol, ljr, e Vse to jim lahko pripe- ?• s kombijem iz doline, če jejo aročijo. y dolino zato ne ial"0 Tam zgoraj, zelo blizu И/ ¿majo svoj čuden svet. fi nenavadne ljudi je življe- P prikrajšalo za udobje, |®)e streglo jim je s svobodo, ki ap°aS ne omejuje. Vse do tiste- r° trenutka, ko je življenja lonec- Ha Rebernikovini i fia drugi, levi strani rečne struge, ob cesti, še vedno nače- ti od vodne ujme pred več kot štirimi leti, je Primož pri Ljubnem. Do Jeseničnikovih, po domače Rebernikovih, je mogoče priti po gozdni poti. Le nekaj kilometrov jih loči od glavne ceste, a so povsem na samem, v tihem, pravljičnem kotičku. Skromna, zelo majh- na hišica je vklesana v strmi- no. Zgodba Jeseničnikovega Jožeta in Erne spet odpira nov svet drugačnih navad in že po- zabljenih vrednot. Pred dvema letoma sta se preselila v Primož, pri Ljub- nem iz Črne na Koroškem; bila sta med tistimi, ki so na tež- kem mežiškem zraku obdelo- vali vrt na lastno odgovornost, potem pa sta se podala v živ- ljenje na Ljubno, ki je njune navade postaralo za najmanj pol stoletja. Poštar in njegova žena sta v Črni stanovala v prijetnem blokovskem sta- novanju, deležna raznovrstne- ga udobja, kakršnega smo va- jeni, kot na primer elektrike. Emina teta, Marija Tosto- vršnik, jima je po svoji smrti zapustila majhno kmetijo, ki jo je dodobra načel čas. Že več kot dvajset let sta Jeseničniko- va prihajala na Ljubno, teto obiskovala čez poletje, čez zi- mo pa sta jo sprejela v svoje stanovanje. Sprva kakšnih na- menov za selitev nista imela, vendar ju je draginja prisilila, da sta si poiskala nov dom. Pa je bilo hudičevo težko, da sta ga uspela za silo urediti. V te- tini hiši je bila še pred nekaj leti črna kuhinja, po kateri so se sprehajale razne živali. Pol- no kač je bilo. Belouške, goži, celo modrasi so lezli po zido- vih in tleh. Teti Mariji, ki naj- prej ni bila naklonjena spre- membam v hiši, je precej odle- glo, ko je Jože uredil en sam prostor v hiši, v katerega živali niso mogle. V tej, preurejeni kuhinji, je teta tudi umrla. Ko je bila Marija na smrtni poste- lji, pa se je Jože lahko prepri- čal, da kače lezejo tudi pono- či... Nikoli ji ni verjel, da je to res, a splet okoliščin mu je ravno tisto noč dokazal, da se je motil. Teta je večkrat opa- zovala kače tudi ponoči iz svo- je postelje, pa ji ni nihče verjel, da jih je res videla. A človek se pač vsega navadi. Jožetova poštarska pokojni- na je postala premajhna, da bi lahko z njo plačal vse položni- ce in z Emo sta se odločila, da pojdeta na vas. »Urejanja hiše sva se lotila počasi, vse sva po- storila z lastnimi rokami,« pri- poveduje Jože Jeseničnik. »Vodo sva dobila lani, potem ko sem prekopal 350 metrov dolg jašek... Tisti košček zemlje, ki ga imava, je bil po- polnoma nerodoviten, Samo skalovje in grmičevje. Preko- pal sem jo in pričel saditi krompir, pa je za silo obrodila. Sadil sem v veliki strmini, takšna je namreč vsa zemlja. Karkoli pa želim prinesti do hiše, bodisi travo bodisi drva, vse moram znositi na ramenih. Res sva se odrekla udobno- sti prejšnjega življenja, a ni šlo drugače. Vrnila sva se za sto let nazaj...« Elektriko si v hiši zelo želita. Zanjo sta zaprosila že pred dvema letoma, a če ji- ma ne bodo priskočili na po- moč, sama finančno ne bosta zmogla ničesar prispevati. »Delati sva pripravljena, po- magati, kjerkoli bo treba,« pravi Jože, »denarja pa ni- mava.« Ko se spusti mrak, zabrli njuna petrolejka. Ob večerih prisluhneta radijskim poroči- lom, potem pa se počasi od- pravita spat. Ko se prične da- niti, vstaneta. Jože zelo rad dela v naravi. Takšno delo na svežem zraku in gibanje pa je prednost življenja, ki ga prej, v blokovskem stanovanju, ni mogel okusiti. Gotovo je še kakšna dobra stran. »Mir, tu- kaj je popoln mir,« pripomni Erna, »in to nama ogromno pomeni. Pomanjkanja ne trpi- va, a vajena sva skromnosti in življenja z malo denarja. Elek- triko najbolj pogrešava zaradi luči, pralnega stroja in hladil- nika. Še posebej poleti, ko se hrana zelo hitro pokvari.« Jo- žetu so njegovi bratje in sestra za šestdeseti rojstni dan po- klonili majhen plinski hladil- nik. Razveselili so ga do solz, kajti sama si ga ne bi mogla nikoli kupiti. Na tihem računata, da bo nova ljubenska županja držala obljubo in poskrbela za elek- triko tudi na njunem domu, kjer zelo rada živita. Njuni hčerki, prva živi na Črni, dru- ga v Velenju, jima z denarjem ne moreta pomagati, saj tudi sami komaj shajata. Prepušče- na sta pridnosti svojih rok in darežljivosti narave. Narava je Jožetu že podarila nekaj zelo dragocenega. Povr- nila mu je zdravje. Težke po- štarske torbe so mu ukrivile hrbtenico, dotolklo ga je še vnetje sluznice in hude boleči- ne. »Zdravnik mi je svetoval, naj si skušam pomagati z mle- kom ... Poslušal sem ga in pri- bližno leto dni sem vsako jutro na tešče pil kozje mleko, čez dan jedel kislo mleko, kozji sir, skuto... Bolečine so po- polnoma izginile in danes se zelo dobro počutim. Pozdravil sem se s kozjim mlekom,« je prepričan Jože. Morda ravno zato skrbi za svoje koze z veli- kim veseljem in ljubeznijo. Odpovedala sta se bolj la- godnemu življenju, pridobila pa marsikaj drugega: trdnejše zdravje, notranji mir in vsak- danjo radost v stiku z naravo. »Prav zadovoljna sva z življe- njem,« verjame Jože Jesenič- nik, »če pa bi dobila še elektri- ko, bi bila zadovoljna še dva- krat bolj...« KSENIJA LEKIČ ie večere preživita Jeseničnikova ob brlenju petrolejke. Pozimi drv ne sme zmanjkati. Življenjski ritem narekujejo le letni časi. me noči toliko, da so vsako jed, ki so jo irinesle kuharice in strežačke, ipremili k mizi godci. Vsako ¡lavno jed so licitirali z ugan- ami, kozjansko pogačo so tarešini prodajali za mlinski amen, okoli Gornjega Grada o imeli veliko opravkov pri >rodaji telečje glave, podobno c bilo na pohorski ohceti. Godci so bili na Kozjanskem ^ celoti odgovorni za vzdušje, -äs za njihove komedij antske Vstope jim je bil odmerjen ied tem in potem, ko so na too prinesli nove jedi. Takrat ® svatje jedli, niso se pogo- tariali niti peli, pa tudi plesali ttso Godca sta bila dva, vča- še več, če je bil en sam, si je mlajšimi gosti našel po- mnika. Polni domislic so bili Mci> uprizarjali so šaljive [f1Ce1 na desetine so jih znali. Ugank in potegavščin so bili polni kot berač uši, šli so se stave in jih, to je bil njihov zaslužek, tudi dobivali. Glav- na tarča godcev je bil oče sta- rešina ali kak drug veljak med svati. Znali so iztisniti kako kronco tudi od vseh drugih, le od ženina in neveste ni bilo spodobno mamiti denar. Iti na ohcet je vnaprej pomenilo imeti pri roki tudi denar ali pa prekositi godce v spretnosti in premetenosti. Na Pohorju so bili godci ravno taki zabavljači, od tam zvemo iz svatovske zdravice: Na zdravje naših godcev, ki so na ohcet pripeklali, zdaj se bodo lahko s svojo ko- čijo domov peljali! Dogodek prvega večera je bil prihod kobilčarjev, voglar- jev, kot pravijo ponekod. To so bili fantje iz nevestine vasi, ki so prišli zapet za krancelj. Če so poprej šrangali, so nevesti navadno prinesli darilo. V slo- venskem izročilu zasledimo obilo pesmi, ki so pravšnje za to priložnost, nekatere so pri- merne sploh samo za ta večer. Voščivce so lahko povabili za krajši čas v hišo ali pa so jim postregli kar zunaj, kjer so pe- li. Ker so običajno peli za vo- glom hiše ali pa pod napuš- čem, kjer gnezdi ptič kobilica, so dobili oba vzdevka. Tam, kjer jim niso postregli, so znali narediti kakšno opazno in od- mevno vragolijo. Na Kozjan- skem so spravili cel voz na vrh hleva ali kozolca. Prav posebno lep je bil obi- čaj snemanja venčka. To se je zgodilo malo pred polnočjo.. Povezano je bilo z »larmo« ali obdarovanjem neveste. Ta obred je bil po območjih razli- čen. Na Kozjanskem je kran- celj snel ženin. Vojarna ga je položila na prazen krožnik in godec je začel peti prastaro pesem: Le sem, le sem, preljubi moji Svati, le semkaj pritecite, lep dar prinesite! Le mi jo darujte, to mlado ne- vesto, z darom ino blagom, dušico s svetim rajem in z veseljam, tu z enim lepim poštenjam. Za to priložnost je moral go- dec pripraviti kitico za vsake- ga svata. Zadnje tri vrstice, re- fren, so peli vsi. Na Pohorju in v Zgornji Sa- vinjski dolini so bili bolj pes- niško navdihnjeni. Godec je sicer spremljal kroženje venč- ka in krožnika, vsak svat pa je svoje voščilo komur koli od navzočih zložil sam in še rima- le so se te zdravice. Za snemanje venčka koro- ška in pohorska ohcet zadol- žuje camarja (tovarša) in dru- žico. V živahnem kupletu od- pojeta in odplešeta svoji vlogi. Zelo lep obred, poln duhovitih snubaških prošenj camarja in zbadljivih izmikanj družice... O tem in še drugem prihodnjič. poročili sestri iz Ježetove družine Micka in Karlinca (v že b0ij p0 novem. Imeli sta sicer starešini z vojarnami, S C»! videti, tudi tovaršev ne. Godca so imeli, klarinetista in fesom). Amonovi imajo pet modrih nojev. Za nojerejo so se odločili pred dobrim letom dni. Noji med goricami V okolici Vlrštanja Imajo modre noje Sprva so ljudje, ki so se vo- zili med Virštanjem in Lesič- nim, mislili, da gre za prika- zen. Noji sredi virštanjskih go- ric! V Dobležičah so se že zba- li, da bo kakšen voznik zape- ljal s ceste. Danes so se nojev v Sloveniji navadili, čeprav še vedno zbujajo precejšnje zani- manje. Na kozjanskem koncu jih je mogoče videti tudi pri Šentvi- du, Lesičnem in Olimju. Pri Amonovih, v Dobležičah, na obcestni kmetiji med Viršta- njem in Lesičnim, jih imajo od decembra 1993. Marko Amon jih je poleti videl v Savinjski dolini in se kmalu odločil. Septembra je začel zbirati po- trebne listine, pripravil je vse za karanteno, decembra pa je dobil mesec dni stare mladiče, ki so prispeli iz Italije. Imajo pet modrih nojev, dva samca in tri samice. Amonovi se sicer ukvarjajo z govedorejo in vi- nogradništvom, nojereja pa je nov, svojevrsten izziv. V svetu je najbolj cenjeno meso, saj je nizkokalorično in vsebuje ma- lo holesterola, pa tudi kožo vi- soko cenijo. Kako dobra na- ložba je nojereja, bo pokazal čas, tisti, ki so začeli prej, pa so že deležni prvih sadov, opa- ža Marko Amon. Odkar so noji nekoliko zra- sli, je z njimi razmeroma malo dela. Vedno morajo imeti do- volj vode in hrane, posebnega krmila, ki je prilagojeno staro- sti. Glede podnebja so prila- godljivi, občutljivejši so le do osmega meseca starosti. Mar- ko Amon je povedal, da so noji v bistvu miroljubne živali, samci so v času parjenja ter nesenja jajc nekoliko napadal- nejši. Veliko je odvisno od te- ga, kako ravnaš z njimi, po- dobno kot pri drugih živalih, pravi. In zelo radovedne živali so, smo se prepričali, ko smo se znašli sredi njihovih kljunov. Poznamo črne, modre in rdeče noje. Rdeči so za rejo manj primerni, saj so napadal- nejši. Modri noji se po veliko- sti uvrščajo v sredino, živijo od 50 do 70 let, težki so lahko od 100 do 150 kilogramov, na leto pa znesejo od 50 do 60 jajc. Dva tedna stari mladiči stane- jo v Sloveniji trenutno 1300 mark, cena pa se spreminja. Če sodimo po številu živali na prebivalca, je pri nas nojereja kar v evropskem vrhu, je pove- dal Marko Amon, podatke pa spremljajo na ljubljanski fa- kulteti. Na Gorenjskem, v Ra- dovljici, je tudi nojerejska za- druga. Noji pri nas zagotovo ne bo- do izpodrinili goveda, bržkone pa so zanimiva popestritev. BRANE JERANKO Foto: SHERPA Št. 10.-9. marec 1995 PISMA BRALCEV јч ODMEVI Val podražitev takoj po volitvah VI. O sveta preproščina gospod Uranič. Po vašem nalivate či- sto vino, v resnici pa je to ne- prebavljiva, umazana brozga. Denar za upokojeniško rekre- acijo naj bi se po vašem name- njal predvsem za ustanavlja- nje stranke DeSUS kot celote in njenih organizacij. Denar za rekreacijo naj bi prejeli samo tisti upokojenci, ki so podpisa- li pristopno izjavo za DeSUS, prejeli pa naj bi ga preko Dru- štev upokojencev Slovenije. V pomanjkanju argumentov ste se zatekli v čisto laž in zelo globoko padli. Z vso odgovor- nostjo izjavljamo, da ob včla- njevanju v DeSUS nismo pre- jeli nobenega denarja za re- kreacijo. V stranko smo se vključili iz prepričanja, da je ta za nas najbolj primerna, ker se bori za pravice upoko- jencev. V članku navajate, da nam je uspelo skupaj zmahati de- vetnajst tisoč upokojencev. Te številke ne poznamo in ne ve- mo na kaj se nanaša (članstvo, volivci?). Je pa tudi ta številka zelo velika v primerjavi z bar- vami, ki jih vi zastopate in si jemljete pravico govoriti v imenu večine Slovencev. Iz celotnega članka veje vaš antikomunizem. To je vaša pravica, vendar ne izkoriščajte pisanje o naši stranki za vaše napade na ta pojav, če sploh obstoja. Na splošno od piscev pisem bralcev pričakujemo, da pišejo pošteno in to pričakuje- mo tudi od vas gospod Uranič. Menda ni to preveč? Ker so vaše trditve neresnič- ne in žaljive se bomo srečali na sodišču. JANKO ZUPANC, predsednik DeSUS Žalec Val podražitev takoj po volitvah VII. Gospod Uranič na koncu se- stavka »Val podražitev takoj po volitvah V.«, objavljen v Novem tedniku dne 23. fe- bruarja, pravite nalivanje »či- stega vina«. Ne bomo se spuš- čali v polemiko med vami in gospodom Delakom, pač pa nas zanima od kod vam trdi- tev, da se je stranka DeSUS leta 1991 ustanavljala s po- močjo sredstev za rekreacijo Društev upokojencev Sloveni- je. Še več, trdite, da so denar za rekreacijo prejeli samo tisti upokojenci, ki so podpisali pristopno izjavo za naš DeSUS. Kot tajnik stranke sem eden od ustanoviteljev te stranke - DeSUS leta 1991, pa vam po- vem, da nobenega denarja od društev ali Zveze društev upo- kojencev Slovenije, še manj pa sredstva namenjena za rekre- acijo nismo dobili niti iskali. Zveza društev upokojencev Slovenije je celo nasprotovala ustanavljanju stranke, a kaj šele podpirala. Saj so takrat mnogi videli v Zvezi in dru- štvih konkurenco in celo izjav- ljali »društvo ali stranka«. Vsa potrebna sredstva za ustanovitev in registracijo stranke smo financirali člani, ustanovitelji sami, pa tudi vse delo še danes opravljamo vo- lontersko in brezplačno. Tudi vaš podatek o 19 tisoč članih ni točen, tega leta nas je bilo že preko 38 tisoč članov. Naša stranka nima namena klevetati in zmerjati druge, ta-' ko kot to vi počnete, pač pa se zavzema za zakonitosti v drža- vi in za zaslužene in že plačane upokojenske pravice. Moramo reči, da ste šli to- krat predaleč z vašimi zlona- mernimi izmišljotinami, zato prosimo, da svojo trditev do- kažete, se javno opravičite, v nasprotnem primeru bomo kot stranka sprožili sodni po- stopek o vaših trditvah in zah- tevali primerno odškodnino. Pričakujemo dokazilo oziro- ma preklic najpozneje do 31. marca letos. MARTIN ANDREJAŠ, tajnik DeSUS Celje Izjava o dogodku I. Na podlagi pisne pritožbe gospoda Alojza Klajnška, ki je bila v celoti objavljena v prejš- nji številki Novega tednika, smo dolžni dati javno pojas- nilo. Gospod Klajnšek je 16. fe- bruarja letos po 20. uri prišel v dežurno ambulanto, da bi dobil recept za zdravilo za svojo ženo. Ker je šlo za anti- biotik (Taracef), je seveda nuj- no, da zdravnik pozna bolnika in njegovo bolezen, neglede na to, ali je bolnica takšno zdra- vilo jemala že kdaj prej ali ne. Zato lahko takšno terapijo predpiše le bolnikov osebni zdravnik, dežurni zdravnik pa le po pregledu bolnika, če oce- ni, da gre za nujno zdravljenje. Zaradi tega je ambulantni de- žurni zdravnik dr. Sunajko ravnal v skladu z veljavnimi navodili Zavoda za zdravstve- no zavarovanje in tudi v skla- du s stroko, ko je odklonil pi- sanje recepta. Na dodatno po- jasnilo gospoda Klajnška, da ima žena vendar povišano temperaturo, da se zdravi za- radi težke kronične bolezni in da ima stalni urinski kateter, pa je dr. Sunajko reagiral po- vsem pravilno, ko je gospodu Klajnšku svetoval, da naj za ženo naroči obisk zdravnika na domu. Gospodu Klajnšku to očitno ni bilo všeč, zato je odšel iz ambulante, ne da bi naročil hišni obisk. Ko je pri- šel domov, je vendarle poklical dežurno službo (ob 20.35) in zahteval zdravniški obisk na domu. Tu je prišlo do očitnega nesporazuma, saj je gospod Klajnšek, misleč, da se pogo- varja z dr. Sunajkom, povedal samo ime in naslov bolnice, da ima povišano temperaturo in da je stara 42 let. Urgentni zdravnik, ki je bil takrat pri telefonu, je na podlagi teh po- datkov popolnoma upravičeno svetoval gospodu Klajnšku, da naj pripelje ženo v ambulanto. To je bilo za gospoda Klajnška očitno preveč, saj je telefonski razgovor zaključil nekako ta- kole: »Bom pa poklical polici- jo!«. Jasno je, da na tak način in na podlagi takšnih podat- kov ni mogoče sprejeti hišnega obiska, ki zato tudi ni bil opravljen. Vse navedeno je potrjeno z izjavami obeh dežurnih zdravnikov, dežurne sestre in preverjeno s posnetkom tele- fonskega razgovora. Obtožbe, ki jih navaja gospod Klajnšek na račun dežurne službe, so torej povsem neupravičene. Kaj sta se pogovarjala dr. Su- najko in gospod Klajnšek »na štiri oči«, pa vesta samo onadva. Edina pripomba, s katero se strinjamo in na podlagi katere bomo tudi ustrezno ukrepali, je navedba, da ni bilo mogoče izvedeti imena dežurnega zdravnika v ambulanti. Vsi za- posleni v ZD, ki so pri svojem delu v stiku s pacienti, so dolž- ni nositi identifikacijsko pri- ponko, torej bi jo moral imeti tudi zdravnik v ambulanti. prim. ANDREJ ŽMAVC, dr .med., vodja OE in predstojnik DE Celje Izjava o dogodku II. 16. februarja sem delal kot dežurni ambulantni zdravnik v Zdravstvenem domu Celje. Okrog 20.30 ure se je v dežurni ambulanti oglasil gospod Klajnšek in zahteval naj pred- pišem antibiotik za njegovo ženo, češ da ima ona vnetje mehurja. Pojasnil sem mu, da antibiotike ne more dobiti do- kler bolnica ni pregledana. Potem je povedal, da je žena kronična bolnica, da se ne mo- re premikati, ima stalni kate- ter in da je dobila vročino 39,5 C. Na osnovi teh podatkov sem zaključil, da je prišlo do akut- nega poslabšanja zdravstvene- ga stanja težkega kroničnega bolnika in da je obvezno po- trebno bolnico pregledati. Za- to sem gospodu Klajnšku sve- toval, naj naroči hišni obisk. Kljub pojasnilu, zakaj ne more dobiti antibiotika (za ka- terega v svojem pismu trdi da ga je razumel) je še vedno vztrajal naj mu napišem re- cept in grozil s policijo če tega ne naredim. Za priporočilo, naj naroči hišni obisk, se sploh ni zmenil. Nadaljni pogovor več ni imel smisla, zato sem gospoda Klajnška zaprosil na korekten in vljuden način naj zapusti ordinacijo, da lahko pregledam druge paciente. Še enkrat sem mu povedal, naj naroči hišni obisk pri sestri. Celoten pogovor je potekal v slovenščini. Pozneje mi je medicinska sestra povedala, da hišnega obiska sploh ni na- ročil. Izjava gospoda Klajnška, da je do konflikta prišlo, ker mu ni bilo dovoljeno, da naroči hišni obisk v Zdravstvenem domu Celje, kljub temu da se je v njem nahajal, češ, da ga mora naročiti po telefonu od doma, je ne samo neresnična, ampak tudi absurdna. Gospod Klajnšek! Če bi res hoteli naročiti hišni obisk za hudo bolno ženo, katere zdravstveno stanje se je akut- no poslabšalo, vam sploh ne bi bilo treba hoditi v Zdravstveni dom Celje, vse skupaj bi na- mreč lahko opravili preko te- lefona. Toda namesto obiska ste vi hoteli izključno antibi- otik in ste bili pripravljeni na- rediti vse da bi ga dobili. Pra- vite, da so vam zdravniki rekli, naj v podobnih primerih anti- biotik daste ženi kar sami. Če je to res, potem bi se morali obrniti ria zdravnike, ki so vam to svetovali (praviloma bi to lahko bil samo osebni zdravnik vaše žene) in jih za- prosili, naj vam napišejo anti- biotike, da bi jih imeli na zalo- gi. Morate vedeti, da dežurna ambulanta ni samopostrežna trgovina in da je vsak zdrav- nik samostojen pri svojem de- lu in odločitvah in da zanje odgovarja strokovno in mo- ralno. Če je vse do zdaj bila samo vaša beseda proti moji, to ne drži za del vaše izjave, v kateri trdite, da ste, po vrnitvi do- mov, poklicali po telefonu de- žurno službo, govorili z mano in naročili hišni obisk, ki ni bil opravljen. Vsi telefonski pogo- vori z dežurno službo se na- mreč snemajo. Iz posnetka po- govora je razvidno, da ste se pogovarjali z drugim zdravni- kom (in ne z mano!) se skregali z njim, hišnega obiska za ženo pa sploh niste naročili, kljub temu, da pravite, da je bil nu- jen primer, zaradi česar ste tu- di poklicali policijo. Gospod Klajnšek, če se že ne zavedate neprimernosti last- nega obnašanja, upam da se zavedate odgovornosti za jav- no zapisane besede. Ker so va- še trditve ne samo neresnične, ampak tudi žaljive, pričaku- jem vaše pisno opravičilo v na- slednji številki Novega tedni- ka, drugače bom prisiljen stvari poravnati preko so- dr. JOVO SUNAJKO, Laško Sramota med Žalcem in Celjem I. Pred nekaj meseci sem napi- sal članek o neurejenem voziš- ču skozi Leveč, na magistralni cesti Celje-Ljubljana. Odgo- vorni gospodje prosim odgo- vorite, kaj ste storili od takrat do danes za večjo varnost v Levcu. Zgodilo se je nekaj zelo hudega, dvema punčkama je motorist ubil dragega očeta (kdo jima bo zdaj dal njegovo ljubezen in vzgojo). V lanskem letu je bilo v Lev- cu kar okoli 24 prometnih ne- sreč, brez upoštevanja manjših trkov zaradi prevelike hitrosti. Kljub tako zelo zaskrbljujo- čim podatkom, pa je nekdo iz- javil, da ni to nikakršno alar- mantno stanje. Želim, da se ta oseba sprehodi skozi Leveč, oziroma naj pošlje svoje otro- ke iz ene strani na drugo stran do avtobusne postaje na koncu vasi. Kakor je razvidno iz No- vega tednika z dne 2. marca letos nimamo kaj pričakovati za boljšo varnost Levčanov. Vaščani razmišljamo na vse načine, kako bi zagotovili boljšo varnost. Mogoče družba čaka, da bomo sami kaj ukre- nili. Ta cesta je bila zgrajena za tisočkrat manjšo frekvenco, kot je danes. Vse kaže, da bo- mo morali sami ustavljati av- tomobile in prehitre motoriste skozi našo dolino, saj nam iz- jave nekaterih osebnosti na občinski ravni ne dajejo upa- nja za boljšo varnost. Občudo- vanja vreden je tudi prometni znak za omejitev hitrosti skozi naselje, ki bi moral stati pred Levcem (iz strani Žalec-Celje), in ne že v sredinskem delu va- si. Nam je pač usojeno, da bo- mo kot angeli. Začeli bomo le- tati po zraku iz ene na drugo stran ceste, če pa kdo pade pod avtomobil ali motor, pa nič hudega ! Dobri duhovi, pridite in pri- sluhnite angelom ter pobr- skajte, kje se skriva denar za te namene. IZIDOR TOLIČ, Leveč Sramota med Žalcem in Celjem II. V članku Sramota med Žal- cem in Celjem, objavljenim v Novem tedniku dne 2. marca letos, je tudi izjava gospoda Jožeta Palčnika, vodje PE Te- lecom Celje, ki je neresnična. Po naših podatkih in doku- mentaciji na Občini Žalec ugotavljamo, da je bila pogod- ba o medsebojnih obveznostih pri izvedbi kabelske kanaliza- cije in preusmeritve krajevne- ga telefonskega omrežja v na- selju Leveč podpisana avgusta lani, plačilo dogovorjenih fi- nančnih obveznosti pa je bilo opravljeno 2. septembra lani. Pričakujemo vaše pojasnilo, tako nam, kot krajanom Levca ter vsem bralcem Novega ted- nika, kako in kdaj predvideva- te dokončanje del v Levcu. Gospod Palčnik, odločitev je res bila v rokah žalske občine, ki pa se je hitro odločila, na vašo odločitev pa čakamo že več kot šest mesecev. SLAVKO ŠKETA, vodja direkcije za komunalo Žalec Akontacija regresa res le za izbrance? Nekdanji delavci Tekstilne tovarne Prebold obrat Prista- va pri Mestinju smo bili res zelo ogorčeni nad sklepom uprave z dne 5. decembra lani, ki pravi, da vsem delavcem, ki bodo v letošnjem letu zaposle- ni na sedežu Tekstilne tovarne Prebold (razen delavcem iz PEE Pristava, ko so na prek- valifikaciji v drugih podjetjih) se podelijo paketi ter akonta- cije regresa v znesku 10 tisoč tolarjev. Le delavci obrata Pristava vemo, kaj vse je za takšnim dejanjem skritega. Zelo pra- vilno je, da je gospa Irena Baša poklicala v TT Prebold in po- skušala izvedeti drugo stran medalje. Vendar se tukaj stva- ri razhajajo, saj je direktor Drago Pušnik povedal kar ne- kaj netočnih podatkov. TT Prebold je ustanovila obrat v Pristavi v letu 1980. V obdobju 90-ih let nihče ne očita ničesar takratnemu vod- stvu niti TT Prebold, saj je obrat večal kapacitete, večal število zaposlenih (nad devet- deset) ... Od leta 1982 in vse do maja 1994 smo izdelovali nogavice za nemškega partnerja fc. neri. Obiski predstavnikov fi, me Kunert so bili občasn vedno korektni in realni. ArJ la lansko leto so me poklica v TT Prebold, kjer sem dok informacijo, da je Kunert oh povedal sodelovanje. Odp0Vfr di nemškega kooperanta ^ sem nikoli videl, niti je ^ prinesli na vpogled na zahtev na odboru za varstvo praVj 24. januarja letos. Zelo hitu po prvi neugodni informacij točneje 11. maja 1994 pa je¿ prejelo 31 delavk sklepe fo trajni presežek. V tem trenut ku nas je bilo v obratu še 61 torej obrat je razpolovljen. Ve čina teh delavk iz prve skupi ne je danes na Zavodu za za poslovanje. Iz sklepa delav skega sveta podjetja dne ц maja 1994 pa je razvidno, 4 se da s prekvalifikacijo zago toviti in ohraniti dosti delov nih mest. Tako je po 11. maji 1994 nadaljevalo delo preosta lih 30 delavcev. Le- te pa j doletela usoda čakanja z 9. no vembrom 1994. Kakorkoli že, vodstvo t Prebold povsod navaja vzrol zaprtja obrata prekinitev po. godbe z nemškim partnerjem Pa tudi če je prišlo do prekini, tve sodelovanja se sprašujem kdo je odgovoren in zadolžen za pridobitev novega dela. No- beno delo, nobena pogodbam večna ali bo torej pri vseh na daljnjih izgubah dela (pogodi ostalo toliko ljudi brez dt Čemu botruje pravi vzroki prtju obrata razmišlja in du- mi vsak nekdanji delavec indi- vidualno. In sedaj še nekaj o trditvi »Ljudje niso več naši delavci' Res je. Elegantno, kot po ma slu smo zgubili status aktivne ga delavca TT Prebold. Gene ralni direktor pa z izjavo ffi nekaj prehitro pozablja. Last ninjenje v TT Prebold je izpe ljano zelo daleč. Skupščini nove delniške družbe je à opravila svoje prvo delo 28 oktobra 1994. V programu no- tranjega odkupa smo sodelo- vali tudi delavci iz obrata Pri stava. Za nakup delnic se j< tako odločilo 48 delavcev z od- kupom 1947 delnic. Kaj sme dobili in izgubili z nakupon družbene lastnine? Ali tore; res drži trditev v celoti: »Obra' v Pristavi ni več naš, ljudje niso več naši delavci in zate jim denar oziroma posteljnih ne pripadata.«? Morda bo podal odgovoi Odbor za varstvo pravic, ns katerega sem naslovil ugovo' že 10. januarja letos. SREČKO PANTNEB Pristava pri Mestinji Za našo bodočnost gre Pred nekaj tedni je bila ob' javljena pritožba glede droš v Kljubu. In čez nekaj tedn01 še odmev Kljubovcev. Čepra< se pisno ne znam najbolje izi* žati, mislim, da moram še j^ povedati svoje. Bom čist" kratka. Bili so dnevi, ko sem imel vsega čez glavo in družba i" je zapeljala. Največkrat 0 petkih smo hodili v Kljub J tam sem prvič poskusi1 drogo. Več ne bom povedala. Dr°£ ne jemljem več, da sem zas1 vanjo, niso bili krivi ne sta^ ne vzgoja, ampak jaz sama Le še en stavek: Klju v Aškerčevi ni nedolžen. In pohvala S.M., da je to la v javnost. „ Slovenske KonjlCf PODJETJE ZA RAČUNALNIŠTVO TRGOVINO IN STORITVE ' PE CEDE, Cesta na Dobrovo 9, telefon: 411-927,31-901, tax: 31-901, od 8. do 16.ure PC 486dx2/50-4-420 VGA COLOR n.i. 127.648 SIT PC 486DX2/66-4-420 VGA COLOR n.i. 134.337 SIT PC 486DX2/80-4-420 VGA COLOR n.i. 140.601 SIT PC 486DX4/100-4-420 VGA COLOR n.i. 153.477 SIT * * * MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA! * * * Hmezad KMETIJSKA ZADRUGA PETR0VČE KMETIJSKA. SVETOVALNA SLUŽBA ŽALEC organizirata 7. JOŽEFOV SEJEM 19. marca 1995 v PETROVČAH PROGRAM: od 5.00 do 7.00 ure - dovoz blaga in priprava stojnic ob 8.00 uri - sv. maša v petrovški baziliki ob 9.00 uri - začetek sejemskih dejavnosti ob 10.00 uri - pozdrav in odprtje sejma in bogata razstava kmečkih dobrot in orodja iz kmečkega življenja ob 11.00 uri - licitacija strojev, demonstracija in oglasi ob 11.30 uri - podelitev nagrad in priznanj za najboljše kmečke SALAME, najbolj dober kmečki KRUH in najboljše VINO savinjskih vinogradnikov, degustacije in sejemska prodaja ob 19.00 uri - zaprtje sejma Prijave sprejemamo na telefon: 063/708-173 063/708-258 063/708-248 Vljudno vabljeni k sodelovanju in obisku! Št. 10.-9. marec 1995 PISMA BRALCEV PREJELI SMO mednarodno leto ¿BtlSK in 8. riarec i u nami je 8.marec ali dan kakor smo ga nekoč ime- na'li Ob tem dnevu so bila |Viam izrečena priznanja za nhoVO materinstvo, za požr- D) vainosi pri delu, za ves do- los k boljšemu jutri. v P Tako kot se spreminja druz- se spreminja tudi položaj Leka. Ponavlja pa se zgodo- „ pred petdesetimi leti so 'f borile za preživetje svoje : r^jne. V tako zaželeni de- ^kraciji jih je na tisoče osta- ¡Vez zaposlitve. Ostale pa so brez imena. Zdaj so še sa- ¡¡oiehnološki višek. Letos je tudi mednarodno leto žena. Na tleh naše nekda- nje domovine pa je ravno nad '¿ami in otroki storjen naj- jećji zločin. Če bi bilo ženskam dano gojiti usodo sveta in narodov 1 bi bila vojna v Bosni končana ta dan. Vsem ženskam so ukinili praznik 8. marec, iskrene če- stitke in lep pozdrav. VERA POLIČNIK, Sp. Rečica Žrtvovanje posameznika Nihče, tudi predsednik stranke SKD gospod Lojze Pe- terle nima pravice obsodbe z nagovarjanjem javnosti I k Meditaciji posameznika ' in i izstopu iz članstva SKD, čepredhodno ni omogočil raz- I Sevanje čudnih razmer ■ rslranki. i Če bi gospod Peterle želel Ipvo resnico, ne samo svojo lin resnico brezpogojno posluš- anih, bi z dopuščanjem sooče- nja različnih mnenj stranko [okrepil, prepustil pa jo je bol- pemu razkroju. Resnica ima Mej dve plati. Očitno je, da pedsedniku stranke primanj- kuje potrebne moči, da bi po- slušal in povezoval. Ob vsem spoštovanju do pr- vaka stranke SKD in prizna- nju rezultatov ter dobrih namenov pa se čudim, da mož takšnih dimenzij tako zlahka P°zablja, da so njegovo volilno bazo soustvarjali tudi idealisti ® entuziasti bolj ali manj iz- kušeni v politiki z željo, da bi v demokraciji našli sožitje * vsemi, poštenje in resnica pa bl se iskrila v boljši podobi. v Celju so se odločili za dru- 8° pot. Svojo moč so našli ^akulisju in žrtvovanju po- sameznika v korist upogljive manjšine v stranki, ponosne }. dvomljive kupčije in poli- ce funkcije. VoliVcij očitno naveličani ^načelne politike v državi, so 2ov°jimi glasovi podprli pove- čanje strani slovenske po- Usnk ^ večini primerov je bil J*« dosežen v prvem krogu. teht ^ interesi so lahko od- L da so se krščanski de- dali V mestu Celje odpove- pr • Očitni premoči, ki so jo ka^meli v povezavi s stran- oj!11 desnice? Ali lahko zgolj avna funkcija načelnika prJ)Vne enote hi funkcija na^Sednika mestnega sveta n0st°mestita izgubljeno načel- Polnpo vzoru Ljubljane in po- sDoi4 Pr°gramsko oddaljitev 0dl ° Sorodnih strank? lita ooili so se za vlogo sate- kf0^ itna natančno določeno tve s i"/ Za te velike pridobi- viti °k Popravljeni posta- član °b zid tudi zasluženega га nlslarike, ker je bil moteč So Jn ?va Pričakovanja. Zanj greh w ustrezni naglavni častni 150 °Pral samo pred sicer razsodiščem stranke. stv0 pa si je delovno predsed- na letnem zboru SKD v Celju vzelo predpravico raz- sodbe. Na konferenci prisotni člani so s podpisi podprli uvr- stitev Matjaža Železnika na li- sto članov novega odbora, predsedujoči pa je kandidatu- ro zavrnil zaradi vnaprej pri- pravljenega scenarija. Statut stranke takih postopkov ne predvideva, novo napisanega pa še tudi niso potrjevali. Za večjo verodostojnost vodstva in za svojo lastno predstavitev je nastopil še go- spod Nezman in uporabil zgodbo o poštenosti in nezako- nitem plakatiranju. Veščemu sindikalistu in bodočemu čla- nu odbora SKD bi kot starejša priporočala, da lepo dikcijo po najhitrejši poti opremi z resni- coljubnostjo in vedenjem o lormalnih postopkih volitev in možnosti sankcioniranja v primeru kršitve volilnega molka. Stanka bi lahko pravo- časno ukrepala, res pa je, da v tem primeru za neuspeh na volitvah ne bi mogla kriviti že- lenega krivca. 33 odstotna udeležba voliv- cev v drugem krogu potrjuje absurd zgodbe o uspehu, ki je občinskemu odboru SKD v Celju dal želene in izbrane svetnike z njimi pa samo 64 tisoč tolarjev mesečnega fi- nanciranja. Zaključujem z besedami predsednika SKD, Lojzeta Pe- terleta, da politika ni idealizi- ranje. Da, politika je to, kar je že od pradavnine dalje. Z mli- ni na veter prihajajo tudi sveže sape, naj bodo. zdrave in ko- rektne do vseh in vsega, kar je nastalo v imenu dobrega. SILVA ŽELEZNIK, Celje Zamenjava pravosodne ministrice? Stranka SED je preučila de- janja pravosodne ministrice Mete Župančič, v zvezi z njeno zavrnitvijo kandidature g. Sergija Vladislava Majhna za notarja in ugotovila, da je omenjena ministrica grobo prekoračila svoja zakonita po- oblastila s tem, da je kršila člen 94/3 KZ RS in tako grobo kršila človekove pravice g. Majhna. Dne 20.12.1994 je ministrica g. Župančičeva na nezakonit način izločila kandidata iz kandidature za notarja g. Majhna, ki sploh ni v kazen- skem postopku, kateri bi lah- ko bil razlog, da se izloči kan- didata iz postopka za imeno- vanje. SED meni, da gre v tem primeru za sum kaznivega de- janja pravosodne ministrice, ki se preganja po uradni dolž- nosti pristojnega državnega tožilca. Vsi indici v tem prime- ru kažejo, da gre za politične obračune z nezakonitimi deja- nji, da bi se dosegel cilj vlada- joče stranke ohranjanja ne- pravne države. Zunajparlamentarna stran- ka SED je preverjala tudi ustreznost nedavno imenova- nega državnega tožilca Milana B. iz Celja, ki je bil prav tako preverjen in predlagan od mi- nistrice Župančičeve za kan- didata za državnega tožilca. Stranka SED ugotavlja, da je bil Milan B. večkrat utemelje- no ovaden za hujša kazniva dejanja kot odgovorna oseba od večih oškodovancev. Ovad- ba Okrožnega državnega tožil- ca Milana B. se nanaša na hu- da kazniva dejanja na njegov utemeljen sum zlorabe urad- nega položaja kot tožilca, ker je bil kot odgovorna oseba na tožilstvu odgovoren za izdajo skonstruiranega obtožnega predloga s podtaknjenimi ma- terialnimi dokazi, z namenom maščevanja, da se oškodovan- ca spozna za krivega na zato zrežiranem sodnem procesu. Tožilstvo za katerega je bil odgovoren Milan B. je celo pis- no obvestilo ovadene o postop- kih pred policijo in Javnem to- žilstvu v Celju še pred pravno- močnostjo oprostitve, da bi ovadeni lahko prikrili materi- alne dokaze in se maščevali nad pričo. Ovadeni tožilec Mi- lan B. je osumljen kaznivega dejanja, ker je s svojim pri- stranskim ravnanjem omogo- čil, da se je oškodovancu na podlagi ponarejenih listin odvzelo premoženje. Milan B. je ovaden tudi zaradi tega, ker je ščitil ovadene, ki so omogo- čili nezakonito zasedbo delov- nega mesta bivšemu veljaku iz komunističnega režima. Stranka SED obvešča, da so zgoraj navedene ovadbe v pre- iskovalnih postopkih na Okrožnim sodiščih v Mariboru in v Celju. V kolikor pristojni organi pregona v vseh zgoraj navedenih zadevah (tudi g. Majhna) ne bodo zakonito ukrepali, bo pričela stranka SED kronološko v nadaljeva- njih objavljati vsa dogajanja v zvezi z utemeljenimi sumi kaznivih dejanj in postopkih policije, sodstva in tožilstva, saj gre v vseh primerih za gro- be in hude kršitve človekovih pravic in napade na človekovo dostojanstvo. Stranka SED Zapostavljeno (srednje) šolstvo V tako pomembnem obdob- ju, ko se količijo smernice in cilji vzgoje in izobraževanja z nastopajočo šolsko zakono- dajo in šolske reforme nas- ploh, smo v Sloveniji priča jo- kavim oblastnim igricam s po- sledicami, da resor za srednje šolstvo na ministrstvu za šol- stvo in šport ni še danes zase- den in to celo z izgovorom, da to odgovorno strokovno mesto pripada krščanskim demokra- tom, pri tem vsem pa je stanje v šolstvu še naprej kritično in močno zaostaja v razvoju in za zahtevami časa. Vemo vsi, da se nahajamo v hudi gospodarski in razvojni krizi, ko socialna varnost ljudi tudi zaradi neustreznega vred- notenja šolstva opazno naza- duje. Več kot štirideset odstotkov vseh šolajočih v srednjem šol- stvu se danes izobražuje za vse bolj zahtevne potrebe produk- tivnih delovnih mest za pro- dukcijsko verigo usposabljajo- če generacije. Sedaj šolajoči žal ne morejo dosegati teh že- lenih zahtev. Ne samo zaradi razvrednotenega dela inženir- jev in profesorjev, ki usposab- ljamo kadre za proizvodnjo sodobnih izdelkov in storitev, prav tako tudi zaradi neu- streznih materialnih pogojev: ni specializiranih učilnic, ustrezne avdio vizuelne opre- me, kot tudi odsotnosti druge sodobne izobraževalne tehno- logije v razredih pri teoriji in v učnih delavnicah. Izvajalci vzgojnoizobraževalnih stori- tev (inženirji, profesorji, učite- lji praktičnega pouka, admini- stracija ...), so tako v stalnem precepu ali ostati ali oditi iz šolstva. Fluktuacija je že sedaj marsikje kritična, kar znižuje in ne razvija napredka v kvali- teti izobraževanja in kar v končni posledici znižuje kvaliteto in količino praktič- nih in teoretičnih znanj, ki jih tudi glede na zaostreno kon- kurenco na svetovnih trgih, morajo obvladati absolventi oziroma maturanti srednjih šol. Zato pozivamo vlado in dr- žavni zbor, da nemudoma ime- nuje državnega sekretarja za srednje šolstvo z vsaj tremi po- močniki, dva od njih za po- klicno in strokovno šolstvo in enega za gimnazije in tako omogoči ustreznim priznanim strokovnjakom odgovornim za reformo srednjega šolstva pre- mostiti razvojni zaostanek, ne pa da prepušča mladi šolajoči rod v breznu puhlih in ideolo- ških razprtij oblastiželjnežev. Tudi izvajalci programov v srednjem šolstvu smo z de- lom v študijskih predmetnih skupinah razporejeni po po- klicih, ustvarili dovolj uteme- ljenih predlogov za zakonoda- jalca za ustvarjanje pogojev za konkreten in sodoben pouk, primerljiv z evropskimi stan- dardi, ki pogojujejo pričako- vanje vseh, tudi proizvodnega sektorja in staršev! Vsako nadaljnje zanemarja- nje in odlašanje dolgoročnih investicij v prenovo (srednje- ga) šolstva prinaša le nazado- vanje družbe kot celote ! JOŽEF JARH, Srednja šola Domžale Izjava za javnost V Novicah št. 196 z dne 17.2.1995 se na strani 5, pod naslovom »Kam po dokumente in različna dovoljenja?«, avto- rice Anke Slapnik, sekretarke Sveta Občine Zreče, pojavljajo podatki o obsegu območja ob- čine Zreče, ki pa so v nasprot- ju z veljavno zakonodajo (Sklepi Ustavnega sodišča Re- publike Slovenije). Predvsem gre za podatek, da je Rogla sestavni del občine Zreče. Gle- de na to, da so se v javnosti že večkrat interpretirali podobni neresnični podatki, menimo, da je prav, da se javnost sezna- ni s pravimi podatki. 1. Ustavno sodišče RS je že pri oblikovanju referendum- skih območij (Državni zbor je pred tem »naselje Rogla« do- delil v zreško referendumsko območje) z odločbo št. UI-94/ 94 dne 23.5.1994, ugotovilo, da Državni zbor ni dovolj natanč- no poznal zadev, oziroma se je odločal na podlagi nepravih podatkov (vprašljivo naselje- vanje na Rogli in status na- selja). 2. 2. in 3. člen Zakona o ustanovitvi občin in njihovih območij (Ur. Ust št. 60/94), kjer je Rogla v občini Zreče, sta bila z odločbo Ustavnega sodišča št. UI-183/94 z dne 9.11.1994 razveljavljena, ker sta v neskladju z Ustavo Repu- blike Slovenije. 3. Na osnovi razveljavljene- ga 2. in 3. člena Zakona o usta- novitvi občin in njihovih ob- močij, so nove občine nastale z mejami katastrskih občin, ki so bile že prej uradno veljavne. 4. Občina Vitanje je pravni naslednik bivše Krajevne skupnosti Vitanje, v katero spada tudi celotna katastrska občina Hudinja, znotraj katere je RTC naselje Rogla s površi- no 37,74 ha (Ur. 1. št. 34/87), RTC naselje Rogla je teritori- alno ločeno od občine Zreče (otok v k.o. Hudinja). Ker je Zakon o ustanovitvi občin in njihovih območij v 2. in 3. členu v neskladju z Usta- vo Republike Slovenije, si ob- čina Vitanje pridržuje vso pra- vico, da območje RTC Rogla spada v občino Vitanje, da vse posege v prostor na svojem ob- močju obravnava izključno občina Vitanje in tudi vsi »prebivalci« spadajo v občino Vitanje. Vsa infrastruktura je stvar dogovarjanja med obema občinama. Občina Vitanje se zaveda pomembnosti razvoja turizma na tem območju in je za napre- dek le-tega pripravljena tudi sama sodelovati ter razvoj tu- rizma prenesti na širše območ- je Pohorja, ki ima za turizem idealne možnosti. Zavedamo se tudi, da je veliko objektov na Rogli last Unior-ja, vendar nimamo namena krojiti po- slovne politike podjetja UNI- OR-TURIZEM, niti podjetje kakorkoli ovirati pri razvoju na tem področju. Bojazen ne- katerih, da bomo v Vitanju za- virali turizem na območju Ro- gle je popolnoma odveč in smo se s podjetjem UNIOR-TURI- ZEM kot tudi z občino Zreče pripravljeni o vsem pogovar- jati. Ravno tako želimo opozori- ti, da «zreškega Pohorja« ni- koli ni bilo, ampak se turistič- na dejavnost podjetja Unior turizem odvija na Vitanjskih ter Konjiških planjah del pa tudi v občini Slovenska Bistri- ca (Jurgovo). Vsakršno popravljanje mej bomo šteli za kršitev in bomo na osnovi kršitev sprožili ustrezne postopke pred Ustav- nim sodiščem Republike Slo- venije in drugimi organi. Prav tako želimo, da se glede ob- močja Rogle ne dogovarjamo več preko časopisov in ostalih medijev, temveč za pogajalsko mizo, kjer si bomo enakoprav- ni partnerji. župan STANISLAV KRAJNC, predsednik sveta ZDENKO PLANKL, tajnik občine in sekretar sveta SREČKO FIJAVŽ, Vitanje Domovina je samo ena Na 32. tradicionalnem sre- čanju 4. februarja v Domu Maksa Perca v Ljubljani je 220 bork in borcev dokazalo, da duhovne vrednote in moralne norme, vodilje v NOB ostajajo nespremenjene in bi morale veljati za vse. Na srečanju je spregovoril soborec Ivan Dolničar, pred- sednik ZZB Slovenije in v svo- jem govoru potrdil, da smo na- šim vrednotam vsi zavezani in odgovorni, ne samo sebi, tudi pred človeško skupnostjo, ki ji pripadamo in preteklostjo iz katere izhajamo. Borke in borce je prizadela ugotovitev, da se v letošnje zaznamovanje vključuje tudi organizacija domobrancev- belogardistov Nova zaveza in to pod pokroviteljstvom, kot je dejal predsednik Rimo-katoli- ške cerkve, ki je v letih težkih preizkušenj 1941 — 1945, večin- sko sodelovala z italijanskimi in hitlerjevskimi zatiralci Slo- venskega naroda. Pomagala z blagoslovom ob prisegi, bor- bi proti nam »banditom«, kot so nas imenovali, proti zavez- nikom ... do žrtvovanja svoje- ga življenja. Na to prisego 1944, mi borci nismo in ne mo- remo pozabiti. Bili smo in smo za sožitje vseh Slovencev, kar smo v NOB tudi dokazali s partizanskimi duhovniki in drugimi, ki so z nami in ljud- stvom sodelovali. Za izpiranje grehov, čiste vesti pa ni dovolj samo izmolitev nekaj oče- našev. Borci nismo tisti, ki netijo sovraštvo, neenotnost Sloven- cev, ki je bila občutna že pred drugo svetovno vojno, med vojno, neenotni smo tudi da- nes in na žalost še bolj razdvo- jeni, v tem večstrankarskem sistemu. Borili smo se za do- movino, mnogi pošteni, zaved- ni Slovenci so žrtvovali svoja življenja, a bila jim je in tudi nam živim borkam in borcem, internirancem, izgnancem, vsem žrtvam fašistično-geno- cidnega nasilja, če ne še več, kot pred petdesetimi leti, tudi danes na srcu. Zgodovine nam ne more nihče spreminjati, preteklost prepustimo zgodovinarjem, ki so poklicno zavezani, da pra- vilno-nepristransko ocenijo in ugotovijo, kaj je bilo in kaj ni bilo. Kakšna so zgodovinska dejstva in kaj se je dogajalo v preteklosti. Zastavlja pa se vprašanje, ali si res težko pridobljeno in pričakano svobodo, neodvis- nost vsi Slovenci in državljani Slovenije, tudi tisti izven na- ših meja, res želimo?! Borci se trudimo in se bomo še naprej, da se ta sovraštva ne prenašajo na mlade. Nismo mi tisti, ki izpodkopavajo temelje mirnega sožitja naroda ne gle- de na razlike v sveto nazor- skem pogledu, ki smo ga tudi v narodno osvobodilni borbi imeli. Željni smo miru, ki si ga v teh težkih časih, v teh stran- karskih razprtijah, tako želi- mo. Nismo in ne bomo postali v naši demokratični državi drugorazredno društvo, borili smo se za pravičnost, enakost, za nacionalni obstoj, za narod- no identiteto in za samostojno Slovenijo. Domovina je samo ena, tako so nas učili in s to ljubeznijo smo se tudi borili, zatrjujem v trdni veri, da nas borke in borce narodno osvobodilnega boja nikoli ne bo izneverila, kar dokazuje na srečanjih po vsej Sloveniji! SONJA ZBAČNIK-ZOFKA, Ljubljana Nadškof in protestant Kaj vse doživi človek v post- komunistični Sloveniji. Sedaj se najbolj zagrizeni nasprotni- ki (ZK) RKC zavzemajo, da pride papež na obisk v Slove- nijo. Najbolj zagrizen pobud- nik je sam šef nekdanje partije gospod Milan Kučan. Poleg vsega je še protestant. Zame kot rimokatolika je to čudno. Zadeva je za gospoda Kučana opravičljiva, če se hoče gospod Kučan Slovencem v imenu vseh totalitarnih partijskih or- ganizacij opravičiti za poboje nekomunistov ter ostala mu- čenja in preganjanja. Gospod Šuštar, slovenski nadškof pa komaj čaka, da pride h Kučanu, ko mu le ta pomigne. Mene, kot rimokato- lika pri tej stvari gospod Šu- štar ne zastopa. Gospodu Šu- štarju predlagam, da zavzame ostro antikomunistično stališ- če in odloži obisk papeža na čas, ko ne bomo imeli komuni- stičnega predsednika. Dokler bomo imeli državno vodstvo, ki izhaja iz nekdanje partije obisk papeža ne pride v poštev. Ne vem kaj je iskal gospod Kučan na proslavi obletnice osvoboditve Ausch- witza. Kot, da so tam Slovenci pobijali Žide. Mogoče ima go- spod Kučan slabo vest, ker so to počeli njegovi sovjetski par- tijski kolegi. Lahko pa je zade- va v zvezi z obiskom v poveza- vi z socialistično internaciona- lo kajti v Izraelu vladajo soci- alisti. Za domače povojne po- boje pa stvari še po petdesetih letih niso razčiščene. Očitno komunisti potrebu- jejo obisk papeža, ker rabijo podporo za svoja nečedna de- janja in jim tudi na tak način dati legitimnost. Na nas je, da jim to preprečimo. MILAN ŠNEBERGER, Celje METALURŠKO KEMIČNA INDUSTRIJA CELJE, p.o. Cinkarna Celje - PE Grafika vabi k sodelovanju mlajšega sposobnega sodelavca (nočno delo) za proizvodnjo tiskarskih plošč. Od kandidata pričakujemo - strokovno izobrazbo V. stopnje kemijske smeri - delovne izkušnje (lahko je tudi začetnik) - delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba Cinkarne Celje, Kidričeva 26, 8 dni od dneva objave. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 15 dni po izbiri. SI. 10.-9. more« 1995 PISMA BRALCEV i Nujna sprememba zakona o denacionalizaciji V kapitalistični kraljevini Jugoslaviji so veleposestniki, tovarnarji, torej vsi kapitali- sti, imeli zaposlene delavce- ke, ki so jih na vse načine gro- bo izkoriščali. Garali so za ze- lo nizke plače, delavci z druži- nami so tolkli hudo revščino. Delovni dan je bil dolg po 10, 12 in več ur, brez toplih malic, ni bilo regresov in ne jubilej- nih nagrad za 10, 20 in 30 let delovne dobe. Za pravično de- nacionalizacijo bi morali de- nacionalizirati samo osebno premoženje lastnikov, tisto, ki so ga ustvarili z lastnim de- lom, ne pa premoženja, ki so ga ustvarili z brezsrčnim izko- riščanjem svojih delavcev-k. Kapitalisti niso nikoli delali fizično: samo ukazovali so, vo- dili in izkoriščali delovno silo ter se hitro bogatili in tako po- večevali svoja premoženja. Bogastvo jim je torej naraščalo od izkoriščanja delavcev in ne od lastnega dela. To ni nobeno podtikanje, ampak je res in to bi res morali poslanci premi- sliti in dobro razumeti. Bili so primeri, ko je zaseb- nik (krojač, ključavničar, ta- petnik, čevljar, mehanik, urar itd.) imel malo delavnico in je vedno sam delal, brez kakšne- ga delavca na črno. Tak obrt- nik je skromno živel in ni ni- koli obogatel, da bi si ustvaril tovarno. Zakaj? Delavcev ni imel, da bi jih izkoriščal, sam pa ni zmogel narediti toliko, da bi obogatel in postal to- varnar. Vsi tisti, ki so imeli zaposle- nih veliko delavcev ali delavk, pa so v kraljevini Jugoslaviji hitro obogateli, zelo dobro ži- veli in si ustvarjali velikanska premoženja (kapitalisti so se torej povzpeli na hrbtih delov- ne sile). Razlika je bila velika. Če zasebnik dela sam, ni bogat nikoli, če pa ima zaposlene de- lavce-ke, je lahko hitro bogat. To je čista in dokazana res- nica. Družbeni red je bil za delav- ce-ke 45 let pravičen. Delavec je bil zaščiten in ni bil izkoriš- čan. Imel je toplo malico, pla- čan prevoz na delo in z dela, brezplačno delovno obleko, regres, redno mesečno plačo, delovni dan je bil dolg 8 ur, za 10, 20 ali 30 let delovne dobe pa je dobil še posebno, jubilej- no (denarno) nagrado. Kapitalisti so si bogastvo oz. premoženje pridobili na hrb- tih delovne sile, torej ne z last- nimi rokami, saj niso nikoli delali fizično. Ugotavljanje premoženja in njihovega izvo- ra Zakon o vračanju premože- nja je treba takoj spremeniti, zato, ker bi se delavcem po- novno zgodile zelo hude krivi- ce, tako, kot so se zgodile v kraljevini Jugoslaviji. Po drugi svetovni vojni, je bilo zato pravično podržavljeno premoženje kapitalistov, kar je bilo v veliko zadovoljstvo vseh izkoriščanih delavcev in delavk. Kapitalisti govorijo, da so bile storjene krivice po vojni zanje, vse, kar se je zgo- dilo so si izkoriščevalski kapi- talisti zares zaslužili. STANKO REBERŠEK, Celje Kabelska televizija in odiranje revežev Pišem v imenu tistih, ki smo razočarani nad gospodom Turnškom. Imeli smo sestanek na krajevni skupnosti Savinja in potem še dvakrat v naši stolpnici na Ljubljanski 29. Na tem sestanku sem se sama ponudila, da bom pobirala mesečne obroke, da bi čim laž- je prišli do kabelske napeljave. Vsak mesec sem denar izročila gospodu Turnšku (ne na žiro račun). Na sestanku je povedal da cena 350 nemških mark ve- lja za vsako stanovanje pose- bej. V stanovanju pa bo stro- ške še vsak sam posebej po- ravnal. 10. februarja je prišel inka- sant gospoda Turnška v moje stanovanje in si ogledal dela opravljena v njem. Ko je sesta- vil račun je na tem istem raču- nu bil zaračunan tudi material iz hodnika. Če omenim, da ra- čuna RTV Ljubljana samo en televizor, čeprav jih imaš več, se to pri gospodu Turnšku obračunava po številu televi- zijskih sprejemnikov. Tako plačaš za nastavitev programa kot piše na računu 2500 tolar- jev (čeprav si si programe sam nastavil na televizorju), za dva televizijska sprejemnika 3300 tolarjev itd., za meter kabla plačaš 230 tolarjev in da zara- čuna pet centimetrov lesa, ki ga je prevrtal 700 tolarjev in še pet odstotni davek. Tako sem plačala v stanovanju za deset metrov kabla, nekaj žebljev in dva vtikača za televizijski sprejemnik, 8811 tolarjev. Mi- slim, da je to višek vsega. Sprašujem našega župana gospoda Zimška, ki smo mu zaupali mesto Celje, ali ve (ali noče vedeti) kaj se dogaja v Celju s plačili in napeljavo kabelskega kanala. Smo v tako težkih časih in veliki brezposelnosti in sedaj smo dobili še gospoda Turn- ška, ki mu naši občinarji dovo- lijo, da odira nas reveže in bo- gati na naš račun. Nam, ki ni- mamo denarja, da bi potovali po svetu in si ga ogledali, je televizija naše okno v svet. Omenim naj tudi pogodbo, na katero smo imeli nešteto pripomb, saj nam v nobenem primeru ne zagotavlja renovi- ranje in obnovo kabelskega si- stema, temveč samo vzdrževa- nje. Nobenega jamstva nima- mo, da nam ne bo gospod Turnšek v prihodnjih letih za- računal obnovo centralnega sistema in ojačevalcev. Če ok- virno pogledamo predvide- vam, da bo v Celju 10 tisoč priključkov, kar bo letni zne- sek za vzdrževanje, ki ga bomo plačevali, približno 33.660.000 tolarjev. Glede na vse nejasno- sti v pogodbi, jo mi nismo pod- pisali, saj je tako enostranska, da ščiti samo izvajalca in mu daje vse pravice in pristojno- sti, niti v enem členu pa ni zaščiten potrošnik. MIHAELA KRIŽAN, Celje Avstrijski parlamentarci (že spet) v naši nuklearki Kolikor lahko povzamem iz javnih občil, je NEK izpostav- ljena mednarodnemu sistemu strokovnega nadzora z vsem, kar spada zraven (spremembe, izboljšave, obnove, zamenjave in še morje tega). Laično bom temu rekel, da obratuje v okvi- ru veljavnih mednarodnih standardov in ima nekaj kot mednarodno legitimnost, ki se periodično preverja in obnav- lja. V spominu mi je ostalo, da v teh mednarodnih organih so- delujejo tudi avstrijski stro- kovnjaki. Ali se motim, če sklepam, da ima preko teh lju- di avstrijska javnost kot tudi celoten parlamentarni aparat Avstrije na razpolago tako re- koč sveže informacije o vsem pomembnem, kar se dogaja v NEK? Kaj ima torej skupina av- strijskih parlamentarcev po- novno, kot že nekajkrat doslej, videti ali povedati tako nujne- ga, da jih mora kar mala četa paradirati pred kamerami znotraj objekta? Kako daleč smo Slovenci zagreznili v svoji hlapčevski ponižnosti, da si spuščamo drage nam severne sosede, da nam šarijo po hiši kadar njim to ustreza in ne kadar smo jih mi povabili? Kolikor vem, se sosedje, kar zadeva zgrajene odnosno obratujoče nuklearke, razen nas ne zaganjajo v nikogar v Evropi. Da se razumemo, to ni po- smeh ! Osebno v principu spre- jemam in odobravam vsakršna ekološka prizadevanja, seveda znotraj korektnosti. Nekoč sem v nekem stro- kovnem članku naletel na ci- nično pripombo nekega tujega strokovnjaka, da Avstrijci, ob svojem sicer prislovničnem odporu do NE, začuda ne dela- jo razlik, kadar, menda občas- no, pokrivajo celo do deset od- stotkov vršnih moči iz evrop- ske mreže, v kateri pa menda kar mrgoli nukleark. Hik! Zakaj so torej morali av- strijski politiki tako nujno po- kukati v notranjost NEK? Ali res samo zato, da nam je eden od njih pomahal pred nosom z nekakšno nejasno, popolno- ma nedefinirano obljubo o ne- kakšni pomoči ob zapiranju NEK? Prav ta fraza me je de- jansko še najbolj pogrela, kajti kot kača noge skriva dajalcev finančni interes. Pa še nekaj! V poznih se- demdesetih letih, ko je jugo gospodarstvo že močno bole- halo na nelikvidnosti, so poka- zali svoj obraz. Imeli smo v glavnem njihovo in nemško opremo, ki jo je bilo treba vzdrževati oziroma popravlja- ti ali obnavljati. Takrat so pri- šli na dan s svojo obliko pomo- či, da si dobil robo ali strokov- njaka, si moral vnaprej položi- ti celoten predračunski znesek v njegovi domicilni banki. Šele zatem so se gospodje prema- knili. Kdor je preživljal te čase, mu bodo šle do smrti pokonci dlake vsakič kadar bo slišal to gospodo govoriti o pomoči. Da bom jasen, pri njih se plača vse in še več! Ce ne takoj, pa kas- neje. Zastonj ni nič! In za konec, za mene v pri- meru avstrijskih parlamentar- nih obiskov v naši NEK nekaj smrdi, ali smo Slovenci ob svoji prišlo vično hlapčevski klečeplaznosti in v imenu ne- kakšnih dobrososedskih odno- sov pričeli dopuščati, da sose- dje po svoji ljubi volji loputajo z našimi vrati ali pa nam naša vlada prikriva nekaj, kar bo- mo v končni fazi tako in tako plačali mali ljudje. Ne eno ne drugo nam ne mo- re biti ne v čast in ne v ponos ! SREČKO KRAJNC, Vrbje Gospoda Janše kandidati Kako nepravilne poteze (ne- posredne ali posredne) pri iz- biri kandidata za ljubljanske- ga in celjskega župana je po-« tegnil gospod Janša, se vidi se- daj. Tako desnica v Ljubljani in v Celju ni imela dobrega kandidata, ki bi ga podprla. Kot vemo, je gospod Bučar večkratni konvertit. Sokriv je za ropanje našega premoženja s strani rdečih direktorjev, ker je v prejšnjem skupščinskem sklicu podpiral stare struktu- re. Tako ima naše glavno me- sto župana zakoreninjenega že v prejšnjem sistemu. V Celju^je bil kandidat socialdemokratov gospod Erih Janez Gril. Go- spod Gril je zame kot politik neznan, ker ne vem, da bi se kdaj za kaj zavzemal. Kristal- no mi je jasno, da kdor je bil direktor pošte je moral biti zvest partiji in udbi saj druga- če nisi mogel biti niti vodja oddelka v najbolj zakotni fa- briki. Antikomunistično usmerje- ni volivci niso imeli prave iz- bire in niso šli volit. Lokalne volitve lahko imenujemo ud- baška maškarada. Glavna ma- ska v Celju pa bi lahko bil Gregor Uranič. V bodoče naj celjski župan predlaga nagra- do za najboljšo masko Gregor- ja Uranica na pustni maška- radi. Obeta se nova politična (ta- ko se Grega po časopisih hvali) senzacija, ker Grega baje pre- haja v socialdemokratski naci- onalni forum. Težko njim. MILAN ŠNEBERGER, Celje Obisk svetega očeta v Sloveniji Slovenski katoličani smo z veseljem sprejeli na znanje, da bo sveti oče Janez Pavel П. prihodnje leto obiskal Slove- nijo, saj smo si papeževega obiska že dolga leta želeli. Istočasno pa smo tudi zaskrb- ljeni, ker ta obisk sovpada z letom državnozborskih voli- tev in bodo vladajoči oblastni- ki obisk najuglednješega gosta izrabili v politične namene, za svojo volilno propagando. Sicer pa se vladajoči oblast- niki že sedaj na svojstven na- čin pripravljajo na obisk čast- nega gosta. V ministrstvih po- spešeno čistijo resorje ostan- kov krščanskih usedlin. Po- sebno zavzeto urejajo in po- spravljajo v ministrstvih za obrambo, kulturo in šolstvo. To slednje je deležno še poseb- ne pozornosti, da se namesto prepotrebne katarze, ohrani in nadaljuje kontinuiteta brezvz- gojnega usmerjenega izobra- ževanja. To bo urejala nova šolska zakonodaja, ki so jo se- stavljali neznani »eksperti,« brez sodelovanja strokovnih predstavnikov Cerkve in bo kmalu, sicer po polemični raz- pravi, toda po dobro utečenem glasovalnem stroju, z zadostno večino sprejeta v državnem zboru. K pripravi na papežev obisk v Sloveniji gotovo spada tudi silovito nasprotovanje znanih političnih krogov, da bi slo- venska Cerkev dobila vrnjeno svojo lastnino. Baje bi Cerkev postala bogata. A glej para- doks, gozdna gospodarstva, ki so opravljala in obratovala s cerkveno lastnino, so pa naj- večkrat državi izstavljala po- slovanje z nekoliko izgube. Spodobilo bi se, da bi ob priliki njegovega obiska poda- rili papežu knjigi Krvave are- ne, Ivana Korošca in Palme mučeništva, Mohorjeve druž- be, da bi tako papež iz prve roke izvedel, kako velike za- sluge imajo komunisti za to, da imamo Slovenci zmago- slavno armado Kristusovih pričevalcev, ki so svojo zvesto- bo bogu, narodu in domovini zapečatili z mučeniško smrtjo. Ko bo sveti oče Janez Pavel II. stopil na naša tla, k. običaju poljubil slòve^ zemljo. To bo veliko več, simbolno dejanje spoštovJ v bistvu bo poljubil zenj; je vpila vase potoke nedoji krvi slovenskih domoljJ krščanskih mučencev. ] Papež Janez Pavel ц v odgovoru predsedniku spodu Kučanu na njeB uradno povabilo naj 0k Slovenijo, poslal sledeče ¡J ze hvaležnosti in spoštovJ »Rad bi vam izrazil svoje h! ležno spoštovanje za notra! vzgibe, ki so navdihnili v? vdanost Petrovemu nasW ku...« Želeti je, da bi telj, predsednik Kučan, ki i* najvišjo avtoriteto v drž* izraze hvaležnosti in spošw nja za vdanost Petrovemu«! sledniku upravičil z iskreni, dejanji. Vljudno povabiti svet» očeta na dušnopastirski in ¡J di državniški obisk, istoča^ pa tolerantno dopuščati, da, soki, levousmerjeni in povab telju naklonjeni politični kro vsak dan hujše nasprotuje] obtožujejo, obrekujejo in ¡ sramotilni steber postavlja slovensko in vesoljno Cerk( katere poglavar je povablje gost, papež Janez Pavel II. | ko ravnanje ni skladno s cit ranim papeževim odgovoro povabitelju, našemu predse niku. IVAN GLUSl Mozii Izjave proti članicam OZN Ko spremljamo po televizi razprave, poročila in popravi poročil, sem se spomnil na vi likosrbski sindrom, ki se zad nja leta pojavlja v mednarodt politiki in katerega se je (oc; no) verjetno nalezel tudi g: spod Gali Butro^. Bil je vt prijatelj neuvrščenosti irif nega tvorca tovariša Tita. s tem Jugoslavije. Z razdelit jo, razcepitvijo Jugoslavije! več držav, so bile spreje v članstvo organizacije ZN,s so izpolnjevale vse pogoj Preostali del si je prilastil in Jugoslavija in Gali je odgovi ren, da se to ime ni brisalo seznama članic OZN. Mislil da tudi naša in diplomaci drugih novo nastalih držav n so dovolj napravile za rešit« nastalega problema. Tudi če; gospod Gali mislil na gospt darsko obnovo Jugoslavije! moral našteti vse nove držav ne pa jih zamolčati. Upam, d je naš predstavnik pri OZN p njenem predsedstvu ali dri gem pristojnim organom, zal teval pojasnilo, tako glede v» bine izjave, kot glede pristo nosti, dajati take izjave, ki¡ naperjene proti nekaterim čl* nicam OZN. V skladu s stališči gospoč Galija je tudi potovanje sli venske delegacije v Beogtf na pogajanje o prevzemu dolgov in kot beremo je na1 tudi pristala. Ne morem razumeti, zaij je potrebno določeno štew NATO-vih vojakov za u®> zaščitnih čet OZN ali UNPB° FORja. Kot da so v zaščitn» četah nedorasli otroci, ne P do zob oboroženi vojaki od № terih je velika večina poki* nih častnikov in podčastnik01 Tudi pogovori o umiku teh » preko Slovenije je poskus f vezati RS z balkanskim k* lom. Poslance DZ opozarj^ da se temu odločno uprejo- ^ ima RH urejeno kopensko morsko pot ter dve veliki f stanišči (Split, Rijeka). ^ pa me moti, da kljub naj^ dernejši opremi Unproforj3 sposoben zagotoviti prerrt" ali raznih prepovedi (leti voL ških letali in podobno) in ne ukrepa. u Potrjuje se pravilo: kak**; šef, takšno je podjetje. UPj da ste dragi bralci o nav^. nem večkrat razmišljali & postavljali podobna VP šania' cmiL KtrtJ Št. 10.-9. marec 1995 íí* KRONIKA V torek, 28. februarja Jn00ldne, je v poštnih pro- dorih na Krekovem trgu Celju Stane Z. brez pa- ketnega razloga udaril Jarlo K. in si s tem zagovo- ri vstopnico za obisk sod- nika za prekrške. , V torek popoldne naj bi stanovanjskem bloku kr- !., javni red in mir Milenko л pa ni šlo za te vrste krši- ' Milenku so šle samo na ivce pustne maske, ki so se sprehajale po bloku in mu zvonile na vratih. Vsakič, ko jim je odprl in jih zagle- dal, Је za nji™ krepko in glasno zaloputnil vrata, i V sredo, 1. marca zvečer, je bila potrebna policijska intervencija na obrobju Çelja, ker naj bi se pri neki hiši tepli. Potem je bilo ugotovljeno, da je M.S. pretepel svojo posvojenko in ji povzročil lažje telesne poškodbe. Zadeva, ki smr- di po kaznivem dejanju. • Prejšnji četrtek je neka ženska prijavila, da je v njeno stanovanje vstopil nekdo, ki noče in noče ven. Ta nekdo pa je bil bivši pri- jatelj, ki je z Lojzko nekoč živel, zdaj pa se ga hoče Lojzka rešiti s pomočjo po- licije. Tako lahko pa to ne gre! i Zorica je v petek zgodaj zjutraj sporočila, da jo njen moški spet tepe, v nedeljo pa je taisti moški sporočil, damu je Zorica ušla. Ti, ti, . íorica ti ! ) » F nedeljo je ata Franc / prijavil, da njegov sin raz- bija in razgraja po hiši ter mu grozi, da ga bo ubil. Po- licisti pa so ugotovili, da je sinko le bolj glasno trkal na vhodna vrata, ki mu jih atek ni hotel odpreti. Men- da mu je sinek z ubojem grozil že prejšnji dan, sicer pa se s takšnimi in podob- nimi zadevami ukvarjajo na sodišču, le zasebno tož- bo bo treba še prej vložiti, so svetovali policisti in odšli. M. A. Nora dirka s srečnim koncem Bo nova zakonodaja Romana in njemu podobne le spametovala? Prometna varnost je v Sloveniji med najslabšimi v Evropi, na naših cestah ugasne veliko preveč življenj, dolgoletne in številne akcije za izbolj- šanje stanja, med drugimi tudi akcija »minus 10 odstotkov«, pa niso obrodi- le želenih sadov. V skupščinskem branju je zdaj predlog novega Zakona o varnosti cestnega prometa, ki naj bi končno vzpostavil red in varnost na naših ce- stah, ki naj bi sčasoma dobile tudi novo, evropsko podobo z razvejanim sistemom avtocest in njenih povezav. Če samo pomislimo, da na slovenskih cestah zaradi nesreč v prometu v enem letu umre okoli 700 ljudi, po- tem je čas za čimprejšnjo streznitev. In ker je pri nas prometna, pa najbrž tudi še kakšna, kultura na precej nizki ravni, si je pač treba pomagati z ostrejšo kaznovalno politiko, in prav takšna se nam v kratkem obeta v novi prometni zakonodaji. Da z njo ne kaže zavlačevati, je zgovoren tudi primer, ki je le eden izmed mnogih na naših cestah, policisti pa so ga zabeležili v ponedeljek popoldne: Štiriindvajsetletni Roman iz Ziber- nika se je tega dne peljal v osebnem avtomobilu honda civic iz smeri Štor proti Šentjurju in naprej proti Roga- ški Slatini. Po izjavah številnih oči- vidcev in ogroženih voznikov, je Ro- man vozil ves čas zelo objestno, ko je prehiteval vse, kar se je na poti proti domu znašlo pred njim. Ob tem je treba še dodati, da razmere na cesti nikakor niso dopuščale hitre vožnje oziroma varnega prehitevanja. Tako je npr. Roman v Vrbnem prehiteval tovorno vozilo v trenutku, ko je na- sproti pripeljal osebni avtomobil z voznikom Biserkom. Ta je moral močno zavirati, da je preprečil trče- nje, zaradi zaviranja pa je vozilo za- neslo v levo in je čelno trčilo v naspro- ti vozeči osebni avtomobil z voznico Terezijo. Romana pa nastala situacija, ki bi se kaj lahko končala s človeškimi žrtvami, sploh ni streznila. Brez vesti je divjo vožnjo nadaljeval, policijska patrulja pa ga je uspela ustaviti šele v bližini Rogaške Slatine. V tej vrato- lomni vožnji je nastalo za okoli 500 tisoč tolarjev gmotne škode in se je ta Romanova avantura v bistvu končala srečno. Pri vseh napačnih ravnanjih vozni- kov bo kljub vsem prizadevanjem po usposabljanju, obveščanju in informi- ranju, kljub predpisom in kontroli, najbolj učinkovito strogo in primerno sankcioniranje. Zato je predlagatelj zakona v zakonsko besedilo vnesel več instrumentov, ki bodo že sami po sebi vplivali na vožnjo voznikov in na umi- ritev prometa. Sistem »nabiranja« točk je že tisti, ki bo marsikaterega voznika spametoval. Samo 18 kazen- skih točk si bomo lahko »privoščili« v obdobju dveh let, sicer... Naš Ro- man bi bil po novem zakonu v vlogi kršitelja kar hitro ob vozniško dovo- ljenje, v eni sami vožnji, takšni, kot si jo je »privoščil« v ponedeljek, pa bi mu lahko iz denarnice splahneli tolar- ji kar za polovico slovenske mesečne delavske plače. Zakon sicer še ni spre- jet, bo pa zagotovo precej neprijazen do tistih, ki si domišljajo, da je tudi cesta prostor za razkazovanje moči, drznosti, prenapetosti in podobne člo- vekove navlake. MARJELA AGREŽ S silo na zdravljenje Policijsko pojasnilo po nevsakdanjem posegu Minuli teden se je zgodilo, da so morali velenjski policisti posredovati po priporočilu in zaprosilu zdravnikov in ve- lenjskega župana, da je treba občanko, nevarno psihično bolnico, čimprej spraviti na zdravljenje v bolnišnico v Voj- nik. Ženska, ki je s svojim bol- nim in že kar nevarnim obna- šanjem močno vznemirjala so- stanovalce v bloku v Velenju, se je namreč zdravljenju upi- rala, pri prisilni privedbi na zdravljenje pa ji je bil v pomoč tudi njen 16-letni sin. Občanka, stara 44 let, je že dlje časa duševna bolnica, zadnje čase pa je zdravljenje opustila in zato postajala za okolje vse bolj nevarna. Ko naj bi jo prejšnji teden zdravstve- ni delavci spravili v psihiatrič- no bolnišnico, se jim je toli- kanj upirala, da je bila potreb- na asistenca policije. Da je po- licijska pomoč potrebna, sta izjavila tudi dežurni preisko- valni sodnik in dežurni držav- ni tožilec. 1. marca je bilo treba v ob- čankino stanovanje na silo vstopiti s pomočjo obrtnika, v stanovanju pa je bil ob bol- nici tudi njen sin, ki je proti zdravstvenemu osebju upora- bil solžilni razpršilec, zato so policisti ukrepali, in uporabili plinska sredstva. Ženska in njen sin sta nato metala nao- krog in skozi okno razne pred- mete, ko je ženska zagrozila, da bo skočila skozi okno, so poklicali na pomoč gasilce, ki so pod njeno okno namestili varovalno blazino. Med pred- meti, ki so leteli skozi okno, je bila tudi manjša sekira, ki je zadela enega izmed policistov in ga lažje ranila po glavi. Za- radi stopnjevanega nevarnega upiranja so se policisti odločili za akcijo, v kateri so uporabili ščite, čelade in plinska sred- stva. Končno so bolno žensko in njenega sina vklenili. Žen- ska je bila še istega večera v bolnišnici v Vojniku, sina pa so, potem ko ga je pregledal zdravnik, pridržali na velenj- ski policijski postaji, ф> nev- sakdanji dogodek in poseg, ki je bil nujen, pojasnili v UNZ Celje. M. A. Bojan Jerman odšel Konjiška policijska postaja je ostala brez komandirja. Dosedanji komandir Bojan Jerman je prvega marca na lastno željo zapustil policijske vrste in si poiskal novo delovno mesto v zavarovalništvu. Postajo do uradnega imenovanja novega komandirja, kar je v pristojnosti notranjega ministrstva, vodi doseda- nji namestnik Ivan Kos. Delo na postaji poteka nemoteno, tako da občani kadrovskih sprememb ne čutijo. Kljub temu pa delo zaposlenih ni lahko. Povprečna starost policistov je 23 let, kar je na eni strani prednost, po drugi strani pa predstavlja še večjo skrb in odgovornost vodstva, razen tega pa je čutiti tudi pomanjkanje kadra. Večje število delavcev je namreč stalno v smučarskem centru na Rogli, kjer pravzaprav turistična sezona traja celo leto. J. H. Stisnilo mu je prste Minuli ponedeljek popoldne se je v tovarni Alpos - Ce- varni v Šentjurju hudo telesno poškodoval Alposov dela- vec, 27-letni Sandi A. iz Šentjurja. Do nezgode je prišlo med, delom pri stroju za rezanje pločevine, ko je hotel popraviti navoj pločevine in mu je le-ta stisnila prste leve roke. PROMETNE NfZGODE Ni se ustavil Na Partizanski cesti v Celju se je, v sredo, 1. marca okoli 13. ure, pripetila nezgoda, v kateri je ena oseba utrpela hude telesne poškodbe. Nadja Z. (18) iz Hrastnika je s prijateljico hodila po Partizan- ski cesti, po desni strani iz smeri Lise proti mestnemu parku. Ma- lo pred parkom pa je za njima pripeljal neznani voznik osebne- ga avtomobila, ki je trčil v Na- djo. Dekle je padlo po vozišču, voznik pa je nadaljeval vožnjo v smeri Ceste v Laško. V bolniš- nici so ugotovili, da ima Nadja Z. hude telesne poškodbe, polici- ja pa je za dogodek izvedela šele ob 17.50 uri. Občane, ki bi kar koli vedeli o tej nesreči, na UNZ Celje pozivajo, naj pokličejo na telefonsko številko 92. ci. Na Mariborski cesti mu je z desne smeri, zunaj prehoda za pešce, prečkal vozišče 26-letni Igor B. iz Celja, ki ga je osebno vozilo zadelo. Pešec, ki je padel po vozišču, je utrpel hude telesne poškodbe. M. A. mini KRIMIĆI Računalničar j v času od 27. do 28. februarja jI« neznani storilec vlomil v pro- 7°re Podjetja Fotolik na Tehar, 7 cesti v Celju. Iz pisarne je Unesel dve štampiljki, dva ra- ! ¿?4nika in precej ostale raču- ! alniške opreme v skupni vred- llarjev0kOli mili;ion 800 tisoč to~ j Gažena kupčija ga^'ran B. iz Ljubije je zadnje- ! februarja popoldne na hišnem v c iSĆU na Ljubljanski cesti «Ju prodajal neregistrirano Pa 0ri° kol° znamke kawasaki. lian* пЈети stopil kupec, Ce- ^Un't ° ' ki Pač ni hotel S hit maika v žaklju, zato se je taatklm >>ЈаР°псет« odpeljal na skih P°skusno vožnjo po celj- je M.««ah in ulicah. Potem ga j doča^j11 čakal in čakal, Pa ne B°siian brez AX j neV torek, 28. februarja popold- I nekdo, s parkirišča na v neKOvi cesti v Celju, odpeljal [ m0s nan° osebni avtomobil ci- 12 rp caban, rdeče barve, BoJtf st- MB P9-670. Lastnik van N iz Kompol je oškodo- to,4av okoli milijon 300 tisoč no|mfnm speljal in povedal, da ga je gov J on sam, ker mu ga rtje- v celn^Pec B°štjan še vedno ni Iotl Plačal. Tat z gradbišča V času od 28. februarja do 1. marca je neznani storilec vlomil v prostore gradbenega laborato- rija na gradbišču hitre ceste v Skednju. Ukradel je dva ter- mostata ter nekaj orodja v vred- nosti približno 40 tisoč tolarjev. Poštni zmikavt V noči na sredo, 1. marca, je nekdo vlomil v prostore Pošte v Vrenski Gorci v občini Kozje. V notranjosti objekta je vlomil še enkrat, da se je dokopal do ko- vinske blagajne, iz katere je po- bral ves denar. Pošta Slovenije, PE Celje, je s tem oškodovana za okoli milijon 300 tisoč tolarjev. Okradel zadružnike V noči na 1. marec je neznani storilec, vlomil v trgovino kme- tijske zadruge v Vrenski Gorci. Tam zdaj pogrešajo za okoli 13 tisoč tolarjev menjalnega denar- ja ter nekaj cigaret in prehram- benih proizvodov. Kmetijska za- druga Šmarje pri Jelšah je oško- dovana za okoli 45 tisoč tolarjev. Vlomil v skladišče V noči na 2. marec je neznani storilec vlomil v priročno skla- dišče Dri Železarni v Štorah, Od- nesel je vrtalni stroj, garnituro ključev in izvijačev, dvotonsko verižno dvigalo, nekaj deset me- trov električnega kabla in več kosov drugega orodja. Lastnik ukradenega, Vigrad d.o.o., je oškodovan za okoli 50 tisoč to- larjev. Steklarji brez literature V času od 28. februarja do 2. marca je neznani storilec z od- branim ključem odklenil pisarno vodje proizvodnje v Steklarski šoli v Rogaški Slatini. Ko je od- šel in za sabo zaklenil, je nosil Iskrin telefon in poslovni kovček s poslovno-strokovno literaturo ter računalniškimi disketami. Ukradeno, pri čemer ni vraču- nan steklarski know-how, je vredno okoli 10 tisoč tolarjev. Odpeljal suzukija V dneh od 24. februarja do 3. marca je nekdo ukradel terensko vozilo znamke suzuki vitara, ki je stalo na parkirišču ulice Ob železnici v Celju. Vozilo je temno modre metalne barve, z reg. št. CE 99-60J, vredno je okoli 2 mi- lijona 300 tisoč tolarjev, pogreša pa ga Blaž F., ki je bil v času odvzema vozila dlje časa zdoma. Vlomil v Kino V noči na 4. marec je neznani storilec vlomil v bife Kino na Koroški cesti v Velenju. Ukradel je 57 tisoč tolarjev gotovine ter nekaj zavitkov cigaret in par ste- klenic žganih pijač. Franca J. iz Velenja je s tem oškodoval za okoli 90 tisoč tolarjev. Skrival pištolo Šmarski obmejni policisti so minuln-sohntn oh nal tr*>h ziutraj na mejnem prehodu Rogatec ustavili in kontrolirali 26-letne- ga Igorja K. iz Rogaške Slatine, ki je nameraval čez mejo na hr- vaško stran. Pri pregledu vozila so našli skrito pištolo kalibra 7,65 in 8 nabojev. Ker Igor K. za to orožje ni imel ustreznih listin, so mu ga zasegli. Izginula »bolha« V noči na 5. marec je neznani storilec ukradel osebni avtomo- bil zastava 750 bele barve, z reg. št. CE 51-44V, ki je bil parkiran pod gospodarskim poslopjem v Gorici pri Šmartnem. Sicer pa se tat pod kozolcem ni dolgo mu- dil, saj so bili kontaktni ključi lepo v avtomobilski ključavnici. Lastnik vozila, Ljubo Š., je oško- dovan za okoli 80 tisoč tolarjev. Avtovloma V noči na ponedeljek, 6. mar- ca, se je neznani storilec nekaj časa zadrževal v podzemnih ga- ražah na Kardeljevem trgu v Ve- lenju, na koncu pa se odločil za vlom v osebni avtomobil znamke VW golf. V vozilu je ukradel di- gitalni radijski sprejemnik s ka- setofonom ter s tem lastnika, Branka J. iz Velenja, oškodoval za okoli 30 tisoč tolarjev. Isto noč je nekdo vlomil v osebni avtomobil yugo koral, ki je bil parkiran pred stano- vanjskim blokom v Rogatcu. V vozilu je demontiral digitalni avtoradijski sprejemnik in Bran- ka I. oškodoval za okoli 25 tiso- čakov. V izložbo po zlatnino V noči na 7. marec je neznani storilec vlomil v izložbeno okno prodajalne Zlatarne Celje na Prešernovi ulici v Celju. Z eno . iomn prifoao okozi steklo, ki ga je v ta namen preluknjal, je odnoecl zlatnino v vrednosti 555 tisoč to- larjev. M. A. Trčenje v Paki Na lokalni cesti, zunaj naselja Paka, se je, v soboto, 4. marca dopoldne, pripetila nezgoda, v kateri se je ena oseba hudo telesno poškodovala, na vozilih pa je škode za okoli 30 tisoč to- larjev. Simon G. (-14) iz Pake pri Vi- tanju je vozil kolo z motorjem iz smeri Vitanja proti Rakovcu. Na ravnem, vzpenjajočem se delu ceste, mu je nasproti pripeljal voznik tovornega vozila, 41-letni Jožef J. iz Brega pri Zrečah. Pri srečevanju in trčenju je voznik Simon G. utrpel hude telesne po- škodbe. Mopedist v tovorno vozilo Na lokalni cesti, zunaj naselja Gotovi je, se je, v soboto, 4. mar- ca popoldne, pripetila nesreča, v kateri je bila ena oseba hudo ranjena, na vozilih pa je škode za približno 100 tisoč tolarjev. Anton R. (34) iz Velike Pireši- ce je vozil kolo z motorjem iz smeri Gotovelj proti Sveti Jedrti. Ko je pripeljal v ostri desni ne- pregledni ovinek, mu je naproti pripeljal voznik tovornega avto- mobila, 36-letni Bojan G. iz Pe- trove. V trčenju, ki je sledilo, se je voznik mopeda hudo telesno poškodoval; peljali so ga v celj- sko bolnišnico, od tam pa ga pre- peljali v Univerzitetni klinični center v Ljubljani. Trčil v pešca Na Mariborski cesti v Celju se je, v nedeljo, 5. marca zvečer, pripetila nezgoda, v kateri je hu- de telesne poškodbe utrpel pe- šec. Na vozilu je škode za pri- bližno 100 tisoč tolarjev. Štefan B. (53) iz Celja je vozil osebni avtomobil iz smeri Deč- kove ceste proti Kovinarski uli- GORELO JE Ogenj na podstrešju V torek, 28. februarja dopold- ne, je izbruhnil požar v podstreš- ni sobi stavbe na Golovcu, kjer je priročno skladišče Centra za varstvo in delo. Ogenj je kmalu zajel celotni prostor, zato je zgo- rela večina tamkajšnje opreme. Vzrok požara je bil kratek stik na neonski svetilki, škode je za okoli 800 tisoč tolarjev, požar pa so pogasili gasilci poklicne bri- gade iz Celja. Uničeno poslopje V torek, 28. februarja popold- ne, je zagorelo na gospodarskem poslopju Stanislava P. v kraju Železno v občini Žalec. Zgorelo je celotno poslopje v izmeri 6 krat 10 metrov, skupaj s senom in listjem za živino. Po ugotovi- tvah preiskovalcev je požar za- netila otroška igra z ognjem, gmotna škoda pa znaša okoli 4 milijone tolarjev. Požar so, ob pomoči domačih in sosedov, ukrotili gasilci iz Žalca, Perno- vega, Šešč, Griž, Šempetra in Ločice. Dva konjička v plamenih Celjan Janez K. se je 5. marca okoli 4. ure peljal v svojem avto- mobilu jugo koral 45. Iz Celja se je podal na pot proti Žalcu, v bli- žini križišča za Ložnico pa je prišlo do okvare in motor je ugasnil. Ko je Janez dvignil po- krov motorja, je motor pričel go- reti, ogenj pa je z gasilnim apa- ratom pogasil mimovozeči voz- nik. Potem je bilo ugotovljeno, da je do požara prišlo zaradi iz- tekanja goriva mimo vplinjača po vročem motorju. Materialna škoda znaša približno 60 tisoč tolarjev. V dopoldanskem času istega dne pa je izbruhnil požar na osebnem avtomobilu znamke va- uxhall viva, s katerim se je do- mov pripeljal Matej S. iz Celja in nameraval vozilo parkirati v ga- raži, ko je naenkrat zagorelo. Požar sta takoj začela gasiti voz- nik in njegov oče, na pomoč pa so jima priskočili poklicni gasil- ci iz Celja. Ogenj, ki je zajel vozi- lo v celoti, je lastniku povzročil za okoli 240 tisoč tolarjev gmot- ne škode. M. A. Š«. 10.-9. mare« 1995 ZA AVTOMOBILISTE a« Alfa 145 na slovenskem trgu Milanska oziroma arcška tovarna Alfa Romeo, ki je že precej časa znotraj Fiatovega avtomobilskega koncerna, v teh dneh prihaja z novo alfo 145 tudi na slovenski trg. To- varna lani ni bila posebej uspešna, zapletlo se je tudi pri začetku serijske izdelave alfe 145, ljubljanski Avto Makar, uradni predstavnik tovarne na slovenskih tleh, pa napoveduje začetek prodaje alfe 145 v dveh izvedenkah, če mislimo na motor. Alfa 145 je vedno trivratna kombilimuzina, ki se dokazuje s posrečeno obliko (posebej zanimiva sta zadek oziroma oblika zadnjega okna ter v V izrezana prednja maska in pokrov motorja), medtem ko naj bi bila štirivratna izveden- ka tega avtomobila z oznako alfa 146 naprodaj čez nekaj mesecev. Alfa 145 je dolga 4.09 metra, kar pomeni, da se bo poskusila v tržnem razredu, kjer so sedaj vsaj na evropskih trgih zelo uspešni citroën ZX, pa renault 19, mazda 323, golf ipd., kupcem pa bosta vsaj na slovenskem trgu naprodaj dve motorni različici. Šibkejšo bo poganjal že uveljavljeni ter preskušeni bokser z gibno pro- stornino 1351 kubičnih centi- metrov, 66 kW/90 KM pri 6000 vrtljajih ter največjo hitrostjo 178 km/h (pospešek do 100 km/h je po tovarniških podat- kih 12,5 sekunde), močnejši pa prav tako bokserski agregat, vendar z gibno prostornino 1596-kubičnih centimetrov ter močjo 76 kW/103 KM pri prav tako 6000 vrtljajih v minuti (največja hitrost je 185 km/h, pospešek do 100 km/h pa 11 sekund). Podkaravanškim ku- pcem bo ljubljanski zastopnik ponujal alfo 145 z opremo L, kar pomeni, da bo v serijskem paketu tudi osrednja ključav- nica, pa električni pomik prednjih stekel, po višini na- stavljiv volan ipd. Dobavni rok naj bi bil po sedanjih na- povedih od 60 do 90 dni, kar prodaji avtomobila pod slo- venskim avtomobilskim son- cem ne bo v poseben prid, pri čemer pa naj bi bila alfa 145 1,3L na voljo za drobnopro- dajnih 25, zmogljivejša 1,6L pa za 27,5 milijona lir. Manj pomembno, vendar omembe vredno je tudi to, da bodo za prodajo vozil tovarne Alfa Ro- meo v Sloveniji po novem skr- beli trije glavni trgovci, letos pa naj bi prodali od 220 do 300 alf 145. Na sliki: alfa romeo 145. Dobro poslovanje Revoza V novomeškem Revozu so lani izdelali 73.990 renaultov, kar je ugoden rezultat oziroma za 27 odstotkov ugodnejši kot leto prej. S tekočih trakov je pripeljalo največ renaultov 5 (51.710) oziroma za 13,2 od- stotka več kot leta 1993, med- tem ko so naredili tudi 22.280 cliov, kar pa je kar za 76,6 odstotka več. Na slovenskem trgu je novomeška tovarna prodala 12.429 avtomobilov, od tega 8.250 iz svojega pro- grama, medtem ko so izvozili 65.740 vozil in to pretežno v srednje in zahodnoevropske države. Skupno število izvože- nih avtomobilov je bilo lani v primerjavi z letom prej večje za 45,4 odstotka, vendar pa je številka za devet tisoč skrom- nejša kot v rekordnem letu 1992. Morda je bolj pomembno to, da je Revoz lansko leto v poslovnem in finančnem po- gledu zaključil pozitivno. Skupni promet je bil vreden 88.650 milijonov tolarjev ozi- roma 3.745 milijonov franco- skih frankov, medtem ko je neto rezultat približno 1.020 milijonov tolarjev ali 43 mili- jonov frankov. Rojstvo BMW touringa serije 3 Na ženevskem avtomobil- skem salonu bo miinchenski BMW postavil (končno) na ogled touring serije 3. To bo že peta karoserij ska izvedenka te zelo uspešne serije (štirivratna limuzina, pa kupe, kabriolet in trivratni compact), ki je bo v dolžino za 4433 milimetrov, pri čemer pa naj bi bilo v kara- vanskem zadku ob podrti zad- nji sedežni klopi na voljo naj- več 1320 litrov prtljažnega prostora. Touring serije 3 ima tudi dokaj ugoden aerodina- mični količnik zračnega upora (0,32), naprodaj pa bo v vari- anti s štirimi različnimi mo- torji. Osnovno izvedenko bo po- ganjal šestvaljnik z gibno pro- stornino 1991-kubičnih centi- metrov, 110 kW/150 KM pri 5900 vrtljajih v minuti, najz- mogljivejšo bencinsko izve- denko pa prav tako šestvaljnik z gibno prostornino 2793-ku- bičnih centimetrov ter močjo 142 kW/193 KM pri 5300 vrt- ljajih v minuti. Nato prideta na vrsto dva turbodizelska motorja. Šibkejši je lani pred- stavljeni 1665-kubični turbo- dizel s turbinskim polnilni- kom in hladilnikom polnilne- ga zraka ter močjo 66 kW/90 KM pri 4400 vrtljajih v minuti, močnejši pa že skoraj sloviti šestvaljnik z gibno prostorni- no 2498-kubičnih centimetrov in zelo prepričljivimi 105 kW/ 143 KM pri 4800 vrtljajih v minuti. Prodaja touringa se- rije 3 naj bi stekla kmalu po ženevski avtomobilski pred- stavi, lahko pa domnevamo, da bo osnovna izvedenka (320i) naprodaj za kakšnih 46 tisoč mark. Na sliki: BMW to- uring serije 3. Z obnovljenim escortom v leto 1995 Ford prihaja te dni na sko- raj vse evropske trge z opazno obnovljenim escortom, avto- mobilom, ki mu je po svoje pripomogel k dokaj ugodnim ali v celoti skoraj izjemnim poslovnim rezultatom (3,8 mi- lijarde dobička v minulem le- tu). To je že tretja karoserijska in siceršnja prenova escorta v zadnjih petih letih, tovarna pa hoče s tem poudariti dina- mični značaj avtomobila in se- veda tudi radoživost svoje av- tomobilske strategije. Novi oziroma obnovljeni es- cort ima tako spremenjen prednji del, kjer so luči nekaj oblejše, maska je prav tako drugačna, novi sta zunanji stranski ogledali, pa bočne le- tve, drugačen oziroma spre- menjen je motorni pokrov. Za- dek je ostal takšen, kot je bil, prav tako pa tudi dirkaška iz- vedenka RS cosworth. Escort bo tudi odslej na voljo v tri, štiri in petvratni karoserijski različici, pa seveda kot kombi in kabriolet. Na voljo so štirje paketi opreme z oznakami C, CL, CLX in ghia, pa seveda veliko druge opreme, ki pa jo je treba doplačati. Ni pa treba doplačati dveh zračnih var- nostnih blazin, ki sta serijsko vgrajeni pri vseh izvedenkah, medtem ko so vse različice (ra- zen l,3i) opremljene tudi z no- vim servovolanskim ojačeval- nikom. Seveda so se lotili tudi notranjosti, kjer so novi sede- ži, drugačne so obloge na vra- tih, spremenili so armaturno ploščo in volan, namestili na novo oblikovano analogno uro ipd. Očem nevidna je temelji- tejša zvočna izolacija notra- njosti, pa drugačna zadnja prema, kar med drugim pripo- more tudi k boljši legi na cesti in seveda k boljšim voznim lastnostim. Avtomobilu name- njajo tudi sedem bencinskih in dva dizelska motorja z gibnimi prostorninami od najmanj 1,3 do največ 2,0-litra ter naj- manjšo močjo 60 pa vse do 220 KM (RS cosworth). Pogon je takšen kot prej (na prednji ko- lesi), pri RS cosworthu pa na vsa štiri kolesa in povsem ra- zumljivo je, da ni agregati brez ustreznega katalizatorja Vse te spremembe naj bi zado- štovale tudi za uresničitev zeli ambicioznega tržnega načrta po katerem se naj bi Fordu po- srečilo letos izdelati in prodat kakšnih 550 tisoč escortov. № sliki: ford escort s tremi vrat in v kombi izvedenki. Konec leta novi nissan sunny Japonski Nissan, druga naj- večja avtomobilska tovarna iz dežele vzhajajočega sonca, bo na trg kmalu poslal povsem novi sunny. Avtomobil spada vsaj na evropskih trgih med najuspešnejše Nissanove avto- mobile, ob tem pa je treba za- pisati, da je sunny tudi najbo- lje prodajani nissan na sloven- skem trgu. Nori sunny bo za začetek na voljo kot tri in pet- vratna kombi limuzina ter tu- di kot štirivratna izvedenka. Medosno razdaljo so pove- čali za 105 milimetrov, kar po- meni, da bo to v korist notranji prostornosti, medtem ko sta obe izvedenki kombilimuzine daljši za 105 milimetrov. Štiri- vratna limuzina bo v dolžino merila 432 centimetrov, kar bo za približno 10 centimetrov manj kot je dolga primera. Tu- di prtljažnik bo v vseh izve- denkah novega sunnyja pro- stornejši (309 litrov), vendar bo še vedno skromnejši kot, denimo, v VW golfu (330 li- trov). Sedaj še ni čisto točno znano, katere motorje bo Nis- san namenjal evropskim ku- pcem, vendar je bolj ali manj jasno, da bo najšibkejši agre- gat zmogel 75, najzmogljivejši pa 115 KM. Na evropskih trgih naj bi bil novi sunny naprodaj pozno jeseni ali v začetku pri- hodnjega leta. Na sliki: nissan BORZA CEN RABLJENIH AVTOMOBILOV Sobotni sejem rabljenih avtomobilov pred dvorano Golovec Celju je uspel zbrati 440 vozil, pri tem so organizatorji izdali 16 tak, za preizkušnjo vožnje. Vsled slabega vremena je bilo nekaj m obiskovalcev. Cene so okvirne! Giugiarov kupe za južnokorejski Daewoo Prav kmalu, verjetno pa kar v Ženevi, bo znani italijanski oblikovalec Giorgetto Giugi- aro (ItalDcsign) postavil na ogled kupe, ki naj bi nastal ob pomoči oziroma sodelovanju južnokorejske avtomobilske tovarne Daewoo. Za sedaj še ni čisto jasno, ali bo kupe s prostorom 2+2 tudi v resnici nosil Daewoojev znak, vendar v južnokorejski avtomobilski hiši priznavajo, da so slavnemu italijanskemu krojaču pločevine nudili vso tehnično in drugo pomoč pri izdelavi tega kupeja. Ob tem v Daewooju še nič ne govorijo o motorju, ki naj bi ga name- njali avtomobilu; ve pa se, da naj bi bil to povsem na novo razviti šestvaljnik z močjo 23{ KM ter pogonom na prednji kolesni par. Avtomobil se ob tem odlikuje z zelo elegantno linijo, pa dokaj velikimi ste- klenimi površinami, poleg te. ga pa je značilno tudi zelo ve- liko okno na strehi. Usoda av- tomobila je torej še nejasna, po svoje pa je pomembno, da je Giugiaro drugi italijanski oblikovalec, ki je dobil delo pri tej južnokorejski tovarni Doslej so namreč sodelovali le z Bertonejem, ki je zanje nari- sal daewooja espero. Na sliki: Daewoojev in Giugiarov kupe OLDY MARKETING d.o.o. Polzela 38, tel. 720-592 PE Velenje tel. 854-391 SUZUKI DEVIZNI KREDITI - obresti D + 10%-11.5% 1-4 let, poteg 30%, 5% popusta za gotovino V marcu in aprilu nižje cene za 1.000 DEM: Novi modeli SWIFT - za manj denarja ve« avta. Cene s popusti: SWIFT 1,0 GL 3D 16.871 DEM SWIFT 1.0 GL SE 3D 18.480 DEM elek. stekla, elek, nastavljiva ogledala, pok'"*1 koles v polni izvedbi, vgrajena dva zvone- nika SWIFT 1,3 GSE 3D 20 499DEM elek stekla, elek, nastavljiva ogledala, seivo volan, odbijači v barvi vozila, vgrajena zvočnika... SWIFT 1,0 GC5D 18.999 DEM SWIFT 1,3 GX5D 20.499 DEM elek. nastavljiva ogledala, centralno zaklepa- nie odbiiači v barvi vozila .. Za vse dodatne informacije nas pokličite. seljem vam bomo odgovorili na vsako *** vprašanje ¡ Plačljivo v SIT po prodajnem tečaju LB d O prilive in odlive podjetij na dan plaäla. Avto-moto društvo »ŠLANDER« pričenja 10-dnevni tečaj cestno prometnih predpisov v ponedeljek, 13. marca ob -to. Uli. Ugodni kreditni pogoji člani amd 10% popusta Prijave: na tečaju ali tel.: 471-705, Ljubljanska 37. Št. 10.-9. marec 1995 li RADIO glasbena podoba Radia Celie ysekakor se lahko strinja- da je glasbena podoba JJd'ijske postaje izjemno po- embna. Hkrati pa se lahko ^r¡njamo tudi, da je skoraj Lnialno uravnotežiti glas- beno ponudbo po željah vseh poslušalcev, še posebej, če fma radijska postaja, kot je Baša, na v°li° samo en pro- dam- V tem primeru je veli- jo na boljšem naš nacionalni gadio Slovenija, ki oddaja „a treh programih. prav zato skuša vodstvo radia skupaj z glasbenim uredništvom glasbeno urav- noteženje doseči po različnih glasbenih programskih pa- sovih, kajti včasih je glasba zgolj kulisa med posamezni- mi oddajami, včasih je glas- bena podlaga in kulisa za posamezne oddaje, včasih pa gre za specializirane glasbe- ne oddaje, od katerih smo večino z letošnjim letom umestili v večerni čas. Speci- alizirane glasbene oddaje imajo ponavadi svojo ciljno publiko. Da bi prišli do sprejemlji- ve glasbene ponudbe, s kate- ro bi bila zadovoljna večina naših poslušalcev - le-ta paje vedno nek kompromis — ob- časno analiziramo določne segmente radijskega progra- ma, zlasti razmerje med go- vorom in glasbo. V primerjavi z lanskim ob- dobjem v začetku leta in upoštevaje lanske in letošnjo februarsko analizo, lahko z veseljem ugotovimo, da smo v povprečju v vseh pro- gramskih pasovih programa Radia Celje delež glasbe v odnosu do govornih oddaj povečali za približno pet od- stotkov. Na prvi pogled je to morda malo, še posebej, ker smo dokaj oddaljeni od zaže- lenega cilja - do razmerja med govorom in glasbo 30:70. Ob dejstvu, da ponujamo poslušalcem dokaj bogat in- îormativni program, bomo verjetno letos ob največjem možnem prizadevanju, ne da bi ta informativni program osiromašili, dosegli razmerje med glasbo in govorom 65:35. In to, ne da bi razte- govali programski čas bi- stveno še bolj v večerne ure, kajti v jutranje ga več ne mo- remo, saj začenjamo razen nedelje z oddajami ob 5.00. Vrtiljak ju je združil Franci Falant (na sliki desno) in Matej Vi- dergar sta se spoznala v glasbeni oddaji Vrti- ljak polk in valčkov. Franci je prišel predstavi- ti svojo prvo kaseto Sneguljčica in palček, kot posebnega gosta pa smo povabili mladega Ma- teja, ki obiskuje 8. razred na Ш. osnovni šoli v Celju ter se uči igranja na harmoniko. Mateju smo pokazali radijske prostore in kako nastaja glasbena oddaja Vrtiljak polk in valčkov, spoznal pa se je tudi s tehnikom Mira- nom Končanom, uredxiikom Mitjo Umnikom ter gosti v oddaji, Štajerskimi potepuhi. Sedel je tudi v studiu in ob živem pogovoru zaigral na harmoniko. To je bil za mladega Mateja velik dan, še lepši trenutek pa je doživel, ko se mu je nekoliko starejši Franci, odlični harmo- nikar in tudi že komponist, ponudil, da ga bo poučeval pri igranju harmonike. Oba sta za spomin na srečanje dobila majoliki, ki ju je prav za letošnji Vrtiljak polk in valčkov izdelal znani lončar Franc Busar iz Prožinske vasi. To priznanje dobi vsak, ki sodeluje v glasbeni oddaji. To srečanje naj bo spodbuda učencem po različnih osnovnih šolah, da nam sporočijo ime še kakšnega nadobudnega glasbenika, da bi rad obiskal našo glasbeno oddajo in goste v njej. T. VRABL Igralka Mila Kačič - Slovenka leta - z glasbene plati Kar precej sem razmišlja- la, katerega gosta bi povabi- la v oddajo, ki se bo zavrtela prvo soboto po 8. marcu — dnevu žena. Vedno več žena se ne navdušuje več nad tem praznikom, saj si želimo po- zornosti skozi vse leto, ne le na ta dan. Igralka Mila Kačič, pleme- nita, prijetna, notranje bo- gata, duhovita, se nam bo v soboto nekoliko odprla tu- di po glasbeni plati. Njena kariera se je pravzaprav za- čela v Operi, kjer je prepeva- la v zboru, štiri leta med voj- no. Največkrat je nastopila v operetah, ki so bile tedaj v dramskem milje ju kot psovka. Peti in plesati na odru - to je bilo vredno pod- cenjevanja. Danes je seveda povsem drugače. Več kot znaš, več veljaš! Mila Kačič je doživela kar nekaj velikih glasbenih do- godkov. Obiskala je celo no- voletni koncert dunajske fil- harmonije. Pravi pa, da se nam je leta 1975 zgodila kri- vica, ko se je naša prelepa popevka Dan ljubezni, na evrovizijskem izboru uvrsti- la na rep lestvice. V naši nagradni akciji Iš- čemo uspešnico petdesetlet- ja, se je Dan ljubezni uvrstila takoj za Poletno nočjo, na tretjem mestu je Silvestrski poljub, za njim Tam, kjer murke cveto in Trideset let. Še slaba dva meseca bomo izbirali uspešnice, ki so vam ostale najgloblje v spominu, za tem pa naredili velik kon- cert, verjetno na celjskem območju. Na slišanje v so- boto! SIMONA H20 Ш0ЈШ Odgovorni urednik: Mitja Umnik. Pomočnik odgovornega urednika: Robert Gorjanc. Uredništvo: Nataša Gerkeš, Vesna Lejič, Mateja Podjed, Vida Tanko, Janez Vedenik in Tone Vrabl. Glasbeni urednik: Stane Špegel. Vodja tehnike: Bojan Pišek. Naslov uredništva: Radio Celje, Prešernova 19, Celje. Telefon: 442-500. Studio: 441-310, 441-510. Adriatic zavarovalna družba d.d. Zavarovalna družba Adriatic vabi k pogodbe- nemu sodelovanju poštene, komunikativne sodelavce za delo zavarovalnega zastopnika na območju Poslovne enote Celje. Pogoj za sklenitev pogodbenega dela je naj- manj srednješolska izobrazba, komunikativ- nost, poštenost ter seveda veselje do dela z ljudmi. Ponujamo vam tudi možnost redne zaposlitve. Informacije lahko dobite in prijave pošljite na naslov po- oblaščene agencije, ki pokriva določeno območje. Razpis se nanaša na naslednja območja, oz, krajevne skup- nosti: VRANSKO, TABOR, GOMILSKO, PREBOLD, ŠEMPETER, GALICIJA, PONIKVA, VINSKA GORA, DOBRNA Informacije in prijave: Agencija Azur d.o.o. Šlandrov trg 24, 63310 Žalec, tel.: 063/712-181 ROGATEC, MESTINJE, ZIBIKA, VITANJE, BEZINA, ŠKALCE Informacije in prijave: Agencija Bonus d.o.o., Šarhova 8, 63210 SI. Konjice, tel.: 063/754-807 RADEČE, JURKLOŠTER, RIMSKE TOPLICE Informacije in prijave: Agencija Esa d.o.o., Trubarjevo nabrežje 7, 63270 Laško Tel.: 063/731-424 MEDLOG, SAVINJA, OSTROŽNO, NOVA VAS, HUDINJA, LJUBEČNA, POD GRADOM, TEHARJE, ŠTORE, PLANINA, DOBJE, LOKA PRI ŽUSMU Informacije in prijave: Agencija Financ As d.o.o., Vrunčeva 1, 63000 Celje Tel.: 063/443-110 VEM, DA MI BO OB STRANI STALA DOBRA ZAVAROVALNICA! Št. 10.-9. marec 1995 GLASBA л* Zlata nota slovenski Grammy Mariborska agencija Nota je lani prvič pripravila izbor naj slovenskih glasbenikov Zlata nota. Samemu izboru tekmo- valnih kategorij in nominiran- cev ter precej ponesrečeni zak- ljučni prireditvi v novogoriški Perli je manjkal strokoven pri- stop, zato se je letos omenjena agencija povezala z ljubljan- sko agencijo Ovum, Sindikat neodvisnih ustvarjalcev pa naj bi sodeloval kot nadzorni organ. Skupaj bodo tako izbor naj- boljšega, kar je v letu 1994 premogla slovenska glasbena scena, razširili, mu dali stro- kovno podlago in ga zasnovali po vzoru ameriške podelitve Grammyjev. Zaradi novega koncepta bo Zlata nota letos nekoliko zamujala, za v bodo- če pa prireditelji obljubljajo, da bodo izbor in zaključno prireditev izpeljali čim bliže letu, za katero se Zlate note podeljujejo. Pravilnik Zlate note '94 do- loča, da za nagrade konkurira- jo samo dela, ki jih iz svojih programov prijavijo v Slove- niji veljavno registrirani za- ložniki in distributerji, več kot dve tretjini programa na albu- mih pa mora biti po poreklu slovenskih avtorjev in z bese- dili v slovenščini. Založbe so lahko lani objavljena dela pri- javile v 25 razpisanih katego- rijah. Zlata nota bo letos zaje- mala celotno slovensko zabav- no glasbo, vključuje pa tudi nagrade za najboljši ovitek, videospot, debitanta in tonsko realizacijo. Zlato noto pode- ljuje strokovno glasovalno te- lo, ki se pri ocenjevanju ravna po umetniških, estetskih in kakovostnih glasbenih merilih in ne po komercialnem uspe- hu. Glasovanje bo v dveh kro- gih; iz spiska zbranih prijav glasovalno telo izbere najprej tri nominacije, v drugem kro- gu pa še nagrajence v posa- meznih kategorijah. Glasova- nje bo od začetka marca do konca aprila, prireditelj pa bo nominirance sproti predstav- ljal na osmih javnih priredi- tvah v slovenskih diskotekah, kjer bo nastalo tudi osem po- lurnih televizijskih oddaj. Zaključna prireditev s podeli- tvijo Zlatih not bo konec maja. SŠ Miladojka v živo Desetletnica skupine Miladojka Youneed Fuzija jazza, funka, rapa, popa in metala, začinjena z »babilonskimi« besedili, že skoraj deset let združuje ekipo glasbenikov, zbranih okoli ljubljanske zasedbe Miladojka Youneed. V vseh teh letih je Miladojka preživela kar nekaj razvojnih faz. Od ostrega in brezkompromisnega jazzcorea iz srede osemdesetih se njiho- vo muziciranje vedno bolj na- giba k energični plesni glasbi, ki danes združuje prej omenje- ne glasbene elemente. Poleg teh pozitivnih spre- memb pa jo je doletelo tudi kar nekaj grenkih izkušenj - smrt kitarista Kristijana Ca- vazze, odhod enega najboljših slovenskih bobnarjev v religi- ozno sekto, neuvrstitev njiho- ve odlične priredbe Kraftwer- kovega komada »Pocket Cal- culator« na kompilacijo »Trans Slovenia Express...« Vse te pozitivne in negativ- ne izkušnje so zabeležene na njihovem najnovejšem dosež- ku, CD plošči »Live«. To je po treh ploščah, »Ghastly Beyond Belief« (1988), »Bloodylon« (1990) in »Liberta Bloo« (1993) že Miladojkin četrti izdelek. Z njim sta Mile Lovrič in Ma- rio Marolt, ob pomoči še treh odličnih glasbenikov (Jožef Sečnik, bas, Nenad Krsmano- vič, kitara, in Roman Ratej, bobni) na svojstven način obe- ležila desetletnico skupnega dela. Plošča, zapolnjena s skladbami z že omenjenih treh albumov, je posneta v ži- vo na koncertu v Portorožu, na njihovi lanski turneji. Dober zvok in dobra, s pozi- tivno energijo nabita glasba, pa seveda še nista porok za dobro prodajo tega izdelka, ki bi ga moral imeti v svoji do- mači zbirki vsak, ki kaj da na domačo glasbeno sceno. Kot že nekajkrat doslej bodo sloven- ski »ljubitelji glasbe« spet po- segali po mlačnih proizvodih podalpskega popa, ki zadnjih nekaj let živi na tuj račun od ukradenih in slabo prirejenih tujih uspešnic. Ob revizijah ob koncu tisočletja pa bomo ven- darle morali priznati, da je bi- la Miladojka Youneed ena iz- med najboljših glasbenih stva- ri, ki so se zgodile v »tisočlet- ni« zgodovini slovenstva. STANE ŠPEGEL Minuta s Francijem Zemetom V petek, 10. marca, na dan 40 mučenikov, bo slavil velik ljubitelj domače zabavne glas- be Franci Zeme iz Tomaža pri Vojniku. V telovadnici osnov- ne šole Vojnik bo pripravil koncert ob 30-letnici svojega ansambla. Visoka obletnica hkrati pomeni, da je Franci Zeme trenutno najstarejši ak- tiven glasbenik na Celjskem. »Moj prvi stik z glasbo je bil pred mnogimi leti, ko sem po- slušal strica, ki je hodil igrat moji mami za god. Navdušil sem se za harmoniko in si jo kupil, ko sem bil star 18 let. Prvi učitelj sem si bil kar sam, prvič pa sem zaigral pri devet- najstih letih istemu stricu, ki me je navdušil za glasbo. Še danes sem ji zvest in ji bom tudi ostal, dokler bom lahko ujčkal svojo harmoniko.« Franci Zeme je rekorder v sodelovanju na ptujskem fe- stivalu. Doslej je bilo petind- vajset prireditev, Franci pa je nastopil kar triindvajsetkrat! Dvakrat, v letih 1992 in 93, je bil absolutni zmagovalec ob- činstva! V Števerjanu je na- stopil dvajsetkrat (letos bo 25. festival), izdal je tri kasete in eno malo ploščo, njegove skladbe so objavljene na mno- gih kompilacijah. Napisal je 63 pesmi, od tega 34 vokalnih. Za 29 pesmi je ob glasbi napi- sal tudi tekst. »Jubilej bom pripravil v do- mačem kraju, med domačimi prijatelji in gosti,« pove skromno, kot je skromen sam. »V goste sem povabil Ansam- bel bratov Poljanšek in Ptuj- skih 5 ter humorista Ljuba Huzjana in Jožeta E karta. Ob uspešnicah bodo poslušalci lahko slišali tudi tri povsem nove skladbe, ki sem jih za to priložnost posnel v studiu Zla- ti zvoki pri Igorju Podpečanu v Kisovcu pri Zagorju. To je tudi zametek za novo kaseto in morda CD.« Franci nikoli ni odrekel so- delovanja na humanitarni pri- reditvi, rad se je ustavil v do- movih ostarelih, bolnišni- cah ... Za njim je 300 ohceti! Njegove pesmi so kot pajče- vina rose, ki se kdaj pa kdaj pojavi. In ko se pojavi, je to tisto pravo! Srečno, jubilant Franci Zeme! TONE VRABL Jazz kot življenje Matevž Goršič kot jazz komponist in pianist Matevž Goršič, absolvent na Akademiji za glasbo, profesi- onalni član Slovenskega ko- mornega zbora in zborovodja zbora Svoboda Mengeš se je na pustni torek, 28. februarja, v Pop teatru celjski javnosti predstavil še kot jazz kompo- nist in pianist. Njegov jazz, ki vsebuje elemente mainstream jazza, klasične glasbe in so- dobnega popa, nas prijetno prepričuje, da njegov avtor zo- ri v pomembno osebnost slo- venskega jazza na prehodu v novo tisočletje. Goršičev koncert lahko vse- binsko razdelimo na dva dela. V prvem se nam predstavlja kot komponist in pianist, v drugem kot pianist in voka- list mainstream klasike. Pri- ložnostno se je kot jazz pevka izkazala tudi njegova sestra Alenka, flavtistka v maribor- ski operi. Njegov jazz se moč- no razlikuje od zvokov poniža- nih in razžaljenih, ki so jih iz- vajali temnopolti glasbeniki po ameriških beznicah in bor- delih na začetku stoletja in so skupaj s cenenim ginom, pri- delanim iz bombaža in odlično mehiško travo služili pozabi, zabavi in strasti. Težko ga je definirati zno- traj mnogih sprejetih oblik, zvrsti in stru j sodobnega jaz- za, pogojno bi lahko dejali, da je med progresivnim in fusion jazzom. Njegov jazz je sodob- na, vendar subtilna in s tem občutljiva zmes elementov mainstream jazza, klasične glasbe in sodobnega popa. Se- stavljajo ga korenine dveh ci- vilizacij in treh kulturnih vzorcev različnega ustvarjanja in interpretiranja. V povezavi s sodobnim popom gravitira k nastajajoči univerzalni civi- lizaciji. Zato ni naključje, da so njegovi najljubši pianisti Oscar Peterson, Chic Corea in Keith Garrett. Peterson je da- nes že mainstream klasika, bil pa je prvi, ki je sredi petdese- tih v jazz vnesel klasične pi- anistične prvine. Po mnenju mnogih je najboljši jazz pi- anist, Pogorelič pa ga v nekem intervjuju imenuje za najbolj- šega pianista nasploh. Corea si je mednarodni ugled pridobil že sredi šestdesetih, ko je v so- delovanju z Milesom Davisom v jazz začel vnašati prvine roč- ka, v sedemdesetih pa je jazz z rockom združil. Garrett pa je ustvaril sodob- no sintezo jazza in klasične glasbe. Goršič o svoji glasbi pravi, da ne opisuje prostora, dogodka ali osebe. Je zgolj glasba, katere navdih je obču- tek, dogodek ali oseba, največ- krat pa zrak sam. Ve, da je srečen človek, ker se lahko uk- varja s tistim kar ga veseli in mu pomeni zelo veliko, na- tančneje skoraj vse. Glasba mu ne pomeni zgolj službe, temveč življenje. Za jazz ga je navdušil oče Edvard, znan glasbeni pedagog in zborovo- dja, potem pa se je podal na pot lastnega odkrivanja jazza in razvijanja lastne kreativno- sti. Ugotovil je, da v tej zvrsti glasbe lahko ljudem ponudi največ — sebe. »Verjetno sem zaradi tega poslan na zemljo,« sklepa, »jazz je moje poslan- stvo!« S pomočjo računalnika je posnel demo trak skladb za fu- sion jazz zasedbo za svoj CD prvenec. Predvidoma jeseni bo s svojo skupino občinstvu predstavil svoje videnje, obču- tenje in ustvarjanje fusion jaz- za, smeri, o kateri se v tem mestu veliko govori, a malo ve. BOŠTJAN VOLF, Foto: SHERPA Prejšnjo sredo so v Shrine Auditoriumu v Los Angelesu podeljevali nabolj prestižne glasbene nagrade Grammy. To je bila že 37. tovrstna podeli- tev, največ nagrad, kar štiri, pa je dobil ameriški rocker BRUCE SPRINGSTEEN: za pesem leta »Streets Of Phila- delphia«, za najboljšo moško rock izvedbo, za najboljšo rock pesem in najboljšo pesem za glasbeno kuliso filma »Phi- ladelphia«. Izvrstno se je odre- zala tudi mlada SHIRLY CROW, ki je s ploščo »Ali I Wanna Do« zmagala v kate- goriji najboljših plošč, naj- boljša pa je bila tudi v konku- renci za žensko pop izvedbo. Tretjega Grammyja si je pri- služila kot najboljša mlada umetnica. Med nagrajenci ve- lja omeniti še The Rolling Sto- nes, Aerosmith, Salt & Pepa, Boyz II Men, Soundgarden, Eltona Johna, Erica Claptona, Tonyja Benetta in Meliso Et- heridge. Zadnje posnetke 4. decem- bra 1993 umrlega FRANKA ZAPPE, zbrane na plošči »Ci- livization Phase Ш«, bo odslej mogoče dobiti tudi v evrop- skih trgovinah. Prej so ome- njeni izdelek lahko kupovali le Američani, pa še ti le preko pošte. Na avkciji v Los Angelesu je neznanec odštel kar 92.000 do- larjev za edino pismo, ki ga je JOHN LENNON poslal Lindi McCartney. Po uspešnem lanskem come- backu megazvezdnikov PINK FLOYD so svet preplavili nji- hovi stari in še neobjavljeni audio in video posnetki. Na tr- govinskih policah se je tako znašla tudi videokaseta »Lon- don 66-67«, na kateri je zbran filmski material iz začetkov kariere teh rock velikanov. Lemmy s svojo ekipo, zbra- no v zasedbi MOTORHEAD, pripravlja material za 13. ploščo, ki naj bi izšla še pred poletjem. Lemmy pravi, da bo to ena izmed njihovih najo- strejših plošč, na kateri seveda ne bo prostora za balade. Po- dobno se bo godilo tudi novi plošči ameriških rap metalcev RAGE AGAINST THE MAC- HINE, ki bo izšla aprila pri založbi EPIC. Konec februarja je izšel že 28. album kultne britanske al- ter rock zasedbe THE FALL (na sliki vodja benda Mark. {j Smith). Na plošči z naslovo* »Cerebral Caustic« je ^ skladb, nobena izmed njih pa ne bo izšla na single formatu Drugi album angleških THE STONE ROSES se je že po рг. vem tednu prodaje na ameri- škem trgu povzpel na TOP 50 Ta britanski kvartet je leta 1990 s svojim prvencem že bil tik pod vrhom ameriških le- stvic, letos pa je skupaj s sku- pinami The Cranberries, Oasis in Portishead spet povzročil manjšo invazijo otoških sku- pin na lestvice onstran velike luže, kjer trenutno kraljujejo punkerji GREEN DAY s ko- madom »When I Come Around«. DURAN DURAN so končno objavili svoj že dolgo napove- dovani album s priredba® nekaterih njim najljubi j skladb. Plošča se imenuj »Thank You«, na njej pa seji poleg skladb Boba Dylana tei skupin Public Enemy, Temp- tation, Led Zeppelin in še ne- katerih drugih, znašla tudi priredba pesmi »Perfect Day« Loua Reeda, ki se bo kot prva preizkusila na lestvicah malih plošč. Slovenska alter zasedba DEMOLITION GROUP bo sredi tega meseca, v času pre- miere gledališke predstave »Butterendfly«, za katero so prispevali glasbo, izdala novo CD ploščo »Deep True Love«. Na njej bo 14 skladb, med ka- terimi bo tudi eden izmed nji- hovih prvih posnetkov, sklad- ba »Fish«, ki je nastala sredi osemdesetih. Jutri, v petek, 10. marca, po 21. uri v dvorani Plesneg3 foruma v Celju že 19. »Večej z...«. Tokrat bo tam nastop" Vlado Kreslin, ki bo v intioj' nem vzdušju predstavil skia"' be s svojega najnovejšega buma »Nekega jutra, ko s zdani«. V ljubljanskem klubu K4 P^ bo v torek, 14. marca, konc^ kalifornijskega saksofonskeg kvarteta ROVA. Na koncu naj vas opozori«" še na skorajšnji koncert darnih angleških dark-rocki_ jev THE MISSION, ki D v ljubljanski Hali Tivoli v t po domače. Njihova prva uspešnica, ki ;0 poznamo domala vsi, »O, Kori« Ie priredba skladbe „Oh, Carol« skupine Smokie. V narodni noši in »irhastih« kratkih hlačah so z njo čez noč postali popularni. Jan- ko, Marko in Tone so kljub povprečni starosti malo nad 23 let, že dokaj izkušeni glasbeni mački, to pa ni nič čudnega, saj je glasba v dru- žini že tradicija. S »Korlom« se je pričelo tudi tesno sode- lovanje z bobnarjem skupine pon Juan Damirjem in basi- stom Vilijem, ki je prispeval besedilo za skladbo. Sledila je zmaga v rubriki Zvezdni prah, v sklopu TV oddaje Po- glej in zadeni, ter snemanje novih priredb svetovnih uspešnic in lastnih skladb. Tako je tik pred lanskim po- letjem ugledala luč sveta pr- va kaseta skupine Gamsi, ki je dosegla eno najboljših prodaj prejšnjega leta. Po- sledica je bilo naporno po- letje in igranje po veselicah, porokah in številnih priredi- tvah, ki so jih v jesenskem in zimskem delu zamenjale di- skoteke. Gamsi so si zadali cilj, da z njihovega nastopa nihče ne sme oditi spočit, za- to v vsakega vložijo veliko mero energije. Ko smo se nazadnje srečali v oddaji Poglej in zadeni, mi je pevec Marko priznal, da si bo lanski december večno zapomnil, saj ni bilo dneva, ko bi si lahko vsaj malo od- dahnili. Takrat so v oddaji predstavljali novo skladbico »Jodl avtomat,« ki je ena iz serije novih, ki pravkar na- stajajo v studiu Napoleon v sodelovanju z avtorjem ve- čine skladb Marinom Marce- lom. Za promocije ob novi kaseti pripravljajo posebno presenečenje — znano mlado slovensko estradnico, ki bo z njimi nastopala kot gostja, občasno pa bo z njimi, kot že sedaj, gostoval tudi bobnar Igor. Tokrat bosta na kaseti največ dve tuji priredbi, saj jim je stil, s katerim so se nam predstavili pred dobrim letom, že zlezel pod kožo, kot tudi poslušalcem in obože- valcem. Za slednje objavlja- mo tudi njihov naslov: Gam- si, Brezje 22, 61233 Dob pri Domžalah. Glede na to, da imajo poletje že popolnoma razprodano, jih bomo skoraj zagotovo lahko slišali tudi kje v živo. SLA VC L. KOVAČIČ Mladost gre rajš' kamot čez most' Cap, cap iz dežja pod slap! V obdobju, ko samozvano sub- kulturno meščansko plemstvo, ki tako predano skrbi za obče mladinsko-kulturno zdravje, v naša zablodela življenjska doživetja spet ni uspelo vbriz- gati kakšne vitalne svetlobe, je zanj morda nastopil tisti bla- ženi čas, ko njegove zguljene slepe kure sicer ubogljivo no- sijo zlata jaja brez žiga, datu- ma in kraja, toda zastave pla- polajo na pol droga in to si dotični znajo prav po domače tudi sami očitati. Kremasto savinjsko-kotlin- sko životarjenje je v glavnem že tako napolnjeno z Mtv-jevi- mi konzervami in lepljivo pre- pleskano z ostanki medijske zaseke, da je naravnost ganlji- va človekoljubnost menedžer- jev mladinskih zabavišč, ka- dar se ti odpovejo lastnim lo- vorikam na račun občega za- dovoljstva in prepustijo svoje prostore mladinski pobudi v kvalitetno vprašljivo vses- plošno alkomontažo neke mla- dosti. Kot da obstaja kje kak- šen kult nihilistične zabave ali pogrebni kazačok, ki ga mla- dež pleše po naročilu te ali one d.j. činčile ali nemara celo gle- de na revmatične težave vun- baciteljskih dvojk, trojk, če- tvork, povork. In tako se morajo nesrečni guruji, medtem ko se neudob- no valjajo po strganih ledra- stih foteljih, vedno znova ra- zočarano sprijazniti z dej- stvom, da je mladina danes pač takšna in tu se ne da nič pomagati brez da bi ogrozili priljubljenost svojih pivskih bazenov med mladimi ribica- mi, s katerimi je treba biti ta- ko popustljiv, če hočeš da ti z roke jejo. Nehvaležna vloga hraniteljev pa se pokaže tudi takrat, kadar se jih loti ta ali oni pridanič in z raznimi kon- strukti meče nanje polena in iz njim nejasnega namena kaže vse znake nehvaležnosti, še več, prav nič mu ni prav in šimfa kot da bi bil plačan za to. Seveda godrnjač pri vses- plošni kulturni srednjeveško- sti s tem prav nikomur ne ko- risti, če odmislimo tisto pešči- co, ki ne čita na skrivaj, kakš- ne posebne škode pa tudi ne more napraviti, le zavistneži nekaj krepkih speljejo na svoj mlin. Pa pri vsej stvari ne gre za nič drugega kot to, da mladež, ki v svojih pogledih na življe- nje nikakor noče biti podobna svojim staršem, oz. noče po- navljati njihovih napak, kljub temu postaja njihova neverjet- na reprodukcija v sodobnejši digitalni tehniki in v monona- cionalnem barvnem razponu, pa tudi če se postavi na glavo, bo še vedno imela rit zadaj. In to jim ves čas hočejo dopove- dati tako eni kot drugi, tako da se nesrečneži pod vplivom medijskih hobotnic kot sta tv in njej zvesto pisarstvo zate- kajo v šablonsko zavedanje se- be in okolice, postajajo redni gostje cuzablance, cafekelne- rije ali pa birflaja - le pleši z nam' sinička, spij mal', če si frajer, pa skrajši kiklo, če si pička. Želim vam, da bi do vročice petkovega večera vse to lepo pozabili, za dober žur pa vam garantirajo tako tisti frančeki v žepu, ki ste jih do- bili od mame al' pa fotra, kaj- neda! Voljno!! Fise: Ales Jost Pop loto Nihče ni napovedal pravilnega vrstnega reda skladb. Za predloge, ki jih je izbral Stane Špegel, lahko glasujete vsredo, 9. marca, ob 18. uri. Nagrada za pravilno napo- ved, ki jo podarja sponzor oddaje Pop loto, trgovina ORIS-MASH, je vredna 15000 SIT. Kupone na dopisnicah pošljite na naslov: Radio Celje, Prešernova 19, Celje. Š«. 10.-9. marec 1995 VRTILJAK 3Í RINGO SPIL SPOROČA... Saos, kok ste? Glede na to, da sem včeraj sosedi, ki hodi v prvi letnik, pomagal pri učenju slovenskega jezika in se pri tem srečal s težačenjem gospoda profesor doktorja Toporišiča, sta moj besedni zaklad in način izražanja rahlo pod vpli- vom ... Hja, vsekakor lahko rečem, da učinek instruiranja najbrž ne bo najbolj uspešen. Le kdo bi ga namreč razumel? Pa vi? Osnovnošolci, srednješolci - imate v šoli kakšne probleme? Če jih imate, pišite! Če ne, pa tudi! Dovolj imam namreč atovega težačenja o tem, da bo odprl zasebno finančno ministrstvo. Pa sem ga prosil le za prosto- voljni prispevek za nov motor. Dokazal mu bom, da sem samostojen ! Sicer pa: pomlad di'vi k nam z neverjetno hitrostjo. Kako bom šele jaz, ko si bom jeklenega konjička končno kupil! Hja, uživite torej do drug'ga tedna ! Sreča, vidite, pomaga le močnim ljudem; in prav to bedaki sprejemajo z ogor- čenjem ... (Emile Gaboriau) AKTUALNO Ustanoviti svoj bend (ali v njem igrati). Misliti na besedila pesmi. Rada bi bila V mnogih besedah so črke tvojega imena, v mnogih pogledih je tudi nekaj tvojega, v mnogih dejanjih je tudi tvoje. Vendar tebe ni ob meni!!! Želela bi biti snov tvojih sanj, pot tvojih korakov, postelja tvojega spanca, up tvoje prihodnosti, spomin tvoje preteklosti. Želim si biti iskra in bolečina v tvojem srcu. Zvok mojih upov me ubija, zvok mojih želja in misli me ubija. Vse, vse me ubija. Rada bi bila mrlič. DAMJANA BRADAČ Jesensko jutro spominov 3. del »David, ne vem. Lahko bi ji navezal zanko okoli vratu in jo obesil. Pokličeš policijo in rečeš, da si jo našel mrtvo. Samomor.« O, le kaj me je obsedlo, da govorim takšne stvari. Nazadnje bom sokri- va umora in prikrivanja do- kazov. »Lahko bi pa že sedaj po- klical policijo in povedal resnico.« V mojih besedah je bilo čutiti muko. Nisem ga hotela nekam vtakniti in po- tem pozabiti, da sva sploh kdaj bila prijatelja. »Bolj mi je všeč prva rešitev,« se je končno oglasil David. »Pra- vilnejša je druga,« sem si še jaz drznila povedati resnico. »A si ti malo nora?! Bi me rada spravila v zapor?! Agencija te mika, a? Nič več družabnika. Sama bi postala lastnica celega podjetja!« Vsi gostje v restavraciji so gledali vame. Sedaj sem bila vsega kriva jaz. O, ne bom kar tiho. »Boš sedaj ubil tudi mene? Vsi časopisi bodo pisali o te- bi, o veliki zvezdi ! « Sredi restavracije vstane in me pritisne ob steno, z ro- kami pa me stisne okoli vratu. Gledala sva se naravnost v oči. Njegove nebesno mo- dre oči so s strahom strmele v moje. Jeza je izražala nje- gov strah v dejanju. »Opro- sti, nisem mislil. Račun, prosim ! « Sedel je nazaj na stol. Pri- sedem. Dolgo sva molčala, oči pa sva upirala k tlom. »Greva domov!« predla- gam in dvignem glavo. »In... glede Mary. Jutri grem na policijo in vse povem.« Dvig- Piše: Veronika Jelen nil je glavo in kot majhen otrok zaprosil. »Ti o tem ne veš ničesar. Ne bom te mešal v to. Sam sem kriv.« »Ne, ra...,« me prekine. »Ne, ne bom te mešal.« Z nezaupanjem sem priki- mala in odpravila sva se do- mov. Med potjo sva se pogo- varjala o njegovi kazni. (Se bo nadaljevalo) The Future Song (Lenny Kravitz - Vanessa Paradis) Life brings on unexpected changes But we must carry on despite it Are we gonna try Are we gonna make it Why is love so very hard Why is peace so very far I can't make it The future of our space and time is not gonna wither and die The future of our space and time is not gonna say goodbye We can't control all our situations and we can't console underpriviliged Nations So why don't we try To make more smiling faces We're so full of disregard We feel pain within our hearts I can't take it The future of our space and time Is not gonna wither and die The future of our space and time Is not gonna say goodbye So I'm calling out Out to all the races We can't gain control Without communication And we need to learn for future generations There is future in our stars There is beauty that is ours We're gonna make it The future of our space and time Is not gonna wither and die The future of our space and time is not gonna say goodbye Živjo! Tukaj imate dve moji pe- smi, ki sta, kot tudi vse osta- le, nastali v enem mojih blackoutov. Upam, da boste z njima lahko počeli še kaj drugega, kot le igrali ko- šarko ! SIMONA Košarko? Sorry, Simona, ampak jaz igram samo bi- ljard in takrat, ko mulca na- ženem iz sobe, še računalni- ške igrice! Objavljamo torej dve pesmici iz tvojega blac- kouta. Slednjih ti želim v prihodnosti čim manj, že- lim pa (kar velja tudi za vse ostale), da bi poslala še kakšno pesem. In mnenje o pesmicah? Im- presivno. RINGO ŠPIL Dedicated to you! (1) I saw god. He had sun in his hair and rain in his eyes and... He was so beautiful! He came to me, took my soul and invited me to a trip. Wie went to a land, where grass is really green and sky is really blue and where birds are singing on the trees and love is red. He showed me heaven. And when he was leaving and I couldn't see him good any more I suddenly realized: you are my god. Dedicated to you! (2) In times, when there is no cigarettes left, and the land is dark. When people start leaving the bar and the band is playing old songs. When there is only glass of warm whisky in front of me, I start thinking about my life. About my past, my present, my future, and you... Untili I realize: my past is fuckin ' shit, my present fridays in the bar, future all in dark and you... I love you! SIMONA mobitel « PE CELJE, LAVA 7,63000 CELJE Tel.: (063) 451-334, tel./fax: (063) 451-811 Št. 10.-9. marec 1995 gì FELJTON - ROMAN Srečanje nad Grenlandijo Strah, da so Rusi razvili taj- orožje, je bil prazen. Niso n° razvili Nasprotno, tudi sa- jj® s0 imeli preglavice z NLP, 10 katerih niso vedeli, ali se 0 njih navsezadnje le ne skriva meriško tajno orožje. Valen- tin Akurato, pilot in glavni na- vigator pri sovjetskem polar- nem letalstvu, je poročal, da je ped strateškim poletom s TU- 4 nad Grenlandijo srečal leči podoben leteči predmet biser- {¡¿barve »z valovito utripajo- čim robom«. prvi trenutek so Akuratov in člani posadke mislili, da gre nov tip ameriškega letala, zato so se izognili v oblake. Ko 50 se čez čas vrnili iz njih, so presenečeni ugotovili, da je neznan leteči predmet vštric 1 njimi. Akuratov je naglo spremenil smer, da bi se pri- bližal tujemu objektu, hkrati pa je oporišče Aderma prosil zadovoljenje, ki ga je tudi do- bil. Ko je Akuratov spremenil smer, je neznani predmet po- novil njegov manever, tako da sta bila spet vštric. Letela sta kake četrt ure, nato pa je NLP zavil pred TÜ in izginil v str- mem letu. Posadka TU-4 ni opazila na tujem letalu niti anten niti kril m okenc. O njegovem pogonu si ni mogel ustvariti prave predstave. Akuratov je omenil le »nemogočo hitrost«, s katero X je leteči predmet oddaljil. Sicer pa je dejal, da je na svo- jih poletih nad Baltikom in jad Murmanskom pa tudi nad Harkovom in Gorkim večkrat videl neznane leteče predmete. Romun Jan Hobana, ured- nik rubrike za znanost v buka- reštanskem dnevniku »Scinte- la«, je zajel »problem NLP« v Sovjetski zvezi z naslednjih gledišč: moderna doba NLP nad SZ se je začela leta 1946; NLP opazovani nad SZ, imajo enake značilnosti kot drugod po svetu; uradno stališče do problema NLP je v SZ v glav- nem prav tako odklonilno ka- kor na Zahodu; kljub temu v SZ domnevajo, da gre za iz- venzemeljski pojav. Prav v tej zvezi velja omeniti, da na Vzhodu mnogo bolj kakor na Zahodu dopuščajo možnosti, da gre za predmete nezemelj- skega izvora, in sicer tudi v znanstvenih krogih. Manj znano je, da je v SZ že veliko ljudi videlo neznane le- teče predmete na nebu, vendar jih v glavnem ne prijavljajo, letalske sile pa zbirajo le tiste podatke, ki jih sporočajo pilo- ti. »Kljub razmeroma majhne- mu številu uradnih poročil o njih mislim, da na Vzhodu opazujejo NLP prav tako po- gosto kakor na Zahodu«, pravi Hobana in omenja v tej zvezi zdravnico iz okolice Irkutska, ki je ploščat leteči predmet fo- tografirala skozi okno svojega stanovanja, ko je pristal na štirih nogah. Pojav NLP nad Voronežom Nad mestom Voronež se je pojavil poleti 1952 ogromni ci- gari podoben predmet, dolg Vsaj 800 metrov, ki se je počasi spustil do višine dveh kilome- trov, nato pa je tam negibno lebdel. Bilo je pri belem dne- vu, tisočev ljudi se je loteval preplah. Nenadoma je pred- met izginil, kot bi ga kdo zbri- sal. Kmalu zatem ie priletelo nekaj bojnih letal, ki so ga očitno iskala. Ko so osupli pi- loti spet odleteli, se je skriv- nostni predmet ponovno poja- vil na istem kraju nad mestom. Potlej je švignil iz njegovega dela oranžen žarek in »cigara« se je dvignila skoraj navpično. Izginila je z neznansko hi- trostjo. Kakor trdijo zahodni viri, je sovjetska vojaška tajna služba že leta 1952 z naslednjimi na- vodili naročila takojšnjo prei- skavo problema. NLP: »Nujno je ugotoviti, ali gre pri nezna- nih letečih predmetih za tajna plovila tujih sil, ki vdirajo v zračni prostor Sovjetske zve- ze, za zavajalno dejavnost im- perialističnih tajnih služb, za zunajzemeljske sonde (s po- sadko ali brez nje), ki razisku- jejo Zemljo, ali pa za neznane naravne pojave.« O realnosti pojava torej tudi v SZ niso dvomili, vendar so bili kaj kmalu prepričani, da gre za plovila iz"vesolja. Žal je le malo znanega o prejšnjih pojavih NLP v Sovjetski zvezi, zlasti v petdesetih letih. V ti- stih poročilih, ki so prispela na Zahod, večinoma manjkajo podrobnosti (imena, kraji, čas). NLP visoko nad balonom Nad White Sandsom v Novi Mehiki, kjer so Americani pre- izkušali rakete, so 24. aprila 1949 opazili NLP. Takrat je tam delala skupina znanstve- nikov pod vodstvom kapitana bojne ladje McLaughlina. Okrog pol enajstih dopoldne so pripravljali vzlet orjaškega mornariškega balona s preme- rom nad 30 metrov. Nebo je bilo jasno, že prej so spustili vremenoslovni balon, ki naj bi zbiral podatke o spodnjem pa- su višinskih vetrov. Nekaj znanstvenikov je pazljivo spremljalo let tega balona v višini 3.500 metrov, eden iz- med njih je z vzklikom opozo- ril na predmet, ki je bil mnogo više na nebu. Znanstveniki so preseneče- no gledali srebrnkasto bel nez- nan leteči predmet ovalne oblike. Eden izmed njih je na- ravnal proti njemu teodolit, s katerim je prej spremljal vre- menoslovni balon in ga opazo- val celo minuto. Potem se je NLP vzpel in je izginil v nekaj sekundah. Ob pomoči teodoli- te so znanstveniki ocenili viši- no NLP na 80, njegovo hitrost pa na 43.000 kilometrov na uro. Kapitan McLaughlin je v svojem poročilu napisal: »Prepričan sem, da gre za NLP, prepričan pa sem tudi, da so te plošče v resnici ladje, ki jih krmarijo inteligentna bitja z drugih svetov.« Vojska je brez omejitve dovolila obja- vo McLaughlinovih izjav, ki pa so imele nepričakovan od- mev: kapitan McLaughlin je bil nenadoma premeščen iz White Sandsa na rušilec »Bri- stol«. Do pripetljaja, zaradi kate- rega so opustili dotedanji pro- jekt Grudge, je prišlo 10. sep- tembra 1951. Pilot in potnik v letalu T-33, letalski major, sta nad Fort Monmouthom v New Jerseyu opazovala lete- či predmet s premerom 10-15 metrov. Ko je NLP lebdel pod letalom, so ga ljudje opisali kot okroglo, srebrno, splošče- no reč, ki ni odbijala svetlobe. Pilotu ni uspel poskus, da bi s spustom zdržali neznani predmet, kajti ta je izpod leta- la T-33 nenadoma zavil na jug, se sunkovito obrnil za 120 sto- pinj in odletel proti morju. Prav takrat je operater ra- darskega centra v Fort Mon- mouthu razkazoval radarsko napravo skupini letalskih ofi- cirjev. Na zaslonu je zasledo- val neznan predmet, ki se je premikal s hitrostjo 800 do 1200 kilometrov na uro, a ga je kmalu izgubil, ker je letel v vi- jugah in zelo hitro. Naslednji dan so v radar- skem centru Monmoutha spet opazili leteče predmete z ena- kimi značilnostmi. Bilo jih je več, premikali pa so se tako naglo, da jim je radarski ope- rater težko sledil. To je odjeknilo kot senzaci- ja, saj je precej letalskih ofi- cirjev hkrati na zaslonu in »v naravi« opazovalo leteče pred- mete. Radarski operater je bil iz sebe in je pismeno zaprosil za raziskavo tega primera. Ko- pijo pisma je prejel direktor letalske tajne službe general- major Cabell, ki je potem na- ročil podrobnejše informacije prek projekta Grudge. V Fort Monmouth je poslal poročnika Jerryja Cumminga kot vodjo projekta Grudge in njegovega predstojnika, podpolkovnika Rosengartna z obveščevalnega oddelka za letala in krmarjeno orožje. Naročeno preiskavo sta Cummings in Rosengarten končala z uradno izjavo, da je šlo pri opazovanih predmetih za balone in za napačne radar- ske odmeve, ki so jih povzroči- le nenavadne atmosferske raz- mere. Cabell je izvedel tudi, kako je s projektom Grudge in kje so šibke točke, razen tega pa mu je Cummings poročal, da prihajajo na projekt Grud- ge izjave resnih prič oziroma opazovalcev NLP. To je dalo Cabellu toliko misliti, da je predlagal opustitev projekta Grudge in ustanovitev novega z novim programom za pro- učevanje NLP. *►Neznani leteči predmet« nad Forth Monmouthom (New Jer- sey): fotografija 13-letnega Roberta J. Salva. KOZJANSKE ROMANCE "Ali ga spi jeva še kakšen kozarček ali greva spat?« je \yrašujoče pogledal Dolfeta. »Kar ti izpij tega, ki je že natočen, meni nocoj, prvič odkar se zavedam, ni do pijače. Počutim se tako srečnega in lahkega, kot še nikoli v živ- ljenju!« Kot da bi prej izrečeno hotel dokazati je ročno poskočil in hitel pripravljati skromno posteljo za spanje. Janez je prav počasi pil iz že prej natočenega kozarca in ^mišljeno gledal v napol prazno steklenico. »Le do kdaj bo vnjej še kaj pijače? Kako dolgo bo Dolfe vzdržal?!« je mislil ob tem. Legla sta potem oba v posteljo, se še malo pošalila zaradi Preozke odeje in kmalu v miru zaspala. XVIII. Oblak prahu seje dvigoval za avtomobilom na cesti, ki se acasto zvija po dolini, nad katero se dvigujejo blagi griči, Posajeni z vinsko trto. Redki pešci, ki so hiteli ob tej zgodnji uri proti železniški Postajj v dolini na prvi vlak, da jih popelje v mesto na delo, °začudeno gledali za drvečim avtomobilom. Sila redki so I 1 tedaj avtomobili na tej cesti, ob tako zgodnji uri si "ko srečal le zdravnika, ali morda miličnika na službenih Poteh in dolžnostih. Ljudem seje zdelo čudno in ugibali so, neki je neznanec, ki se mu tako mudi?! v°znik, ki se je prav zares mudilo, je bil seveda naš stari a/iec _ yeientm Prejšnjo noč sta se z Miro dolgo zagovo- sedaj je, bolj kot na vožnjo, mislil na verjeten izgovor , Zeno! Kljub temu, da ponavadi ni veliko spraševala kod dv i.' vendar res, da je prišel še zmeraj domov vsaj do p. v zjutraj in je ponavadi zvalil krivdo na družbo, ki ga c ni spustila prej domov. Ie tiščal na plin kolikor je mogel, dan se je hitreje ^zal mestu kot njegov avto! Tako se je že povsem zdanilo, Ie zavil na dvorišče domače hiše. v mirni soseski mesta, га r mu vso ni šinil v glavo nobeden verjeten izgovor v ponoćno odsotnost z doma, seje poskusil tiho prikrasti Up1S°' Ràhlo je poskušal odkleniti vrata, dokler ni začuden je da so vrata že odklenjena in žena že pokonci! Tiho ^орц in se p0 hodniku drsaje bližal spalnici. ar glasno stopi, gospod mož!« ga je iz sobe presenetil rezek in posmehljiv glas žene Amalije. Čeprav se Valentin žene ni bal, ga je vseeno zmrazilo po hrbtu, tako drugačen je bil to jutro njen glas. »Mar ni dovolj, da sem si umazala svojo meščansko čast, ko sem te pobrala iz tistega tvojega kozjanskega blata!« je kot nevihta udarilo iz Amalije. Jeza na moža se je že dolgo- nabirala, to jutro si je zato dala duška kot še nikoli doslej. »Niso me zanimale tvoje bedne avanturice, saj me tudi kot pravi moški nisi nikoli zanimal! Vedno si mi bil bolj za nadomestek, kot je proja nadomestek za pravo kavo, da boš vedel! Vseeno. Veš, da sem ti dala dom. Če že drugega ne, bi mi moral biti hvaležen in se do mene in naše družine dostojno obnašati!« Valentin, ki tudi ni bil od muh, kadar se je bilo treba s kom skregati, je ostal ob teh ženinih besedah tiho, z odpr- timi usti. Vsaka beseda ga je ošvrknila, bolj kot bič po nagem telesu. Amalija se je razvnela kot še nikoli. »Mar misliš, da ne vem kje si bil vso noč?!« se je še bolj zadrla. »Odkar si bil na tisti otvoritvi, ali kaj je že bilo, za prvi maj, tam doli pri tistem tvojem neumnem šoferju, si postal čisto zmešan ! Kako prav ima tisti pregovor, ki pravi, da se koze pač ne morejo pariti s konji! Zato se ti, ki si zarukan kozjanski kozel, pač najbolje počutiš s tisto kozo tam doli, kamor tudi spadaš/<< Z ničemer bi Amalija ne mogla bolj razjariti Valentina. »Če se že šteješ za kobilo, kar jaz že tako dolgo vem da si, potem nehaj rezgetati! Drugače te bom prav po kmečko, s palico, umiril!« Zadnje besede je Valentin grozeče povz- dignil in zares pogledal po planinski palici, ki je kot okras visela na hodniku. »Seveda, kako boš drugače, kot po kmečko, ti primitivni kmetavzar!« se Amalija v svoji jezi ni nič ustrašila grožnje. Žeje segel Valentin proti palici, a se je zadnji hip prema- gal. Besno je odrinil ženo in zaloputnil za sabo z vrati. »Vmoji hiši ne boš treskal z vrati, da veš!« mu je Amalija neustrašno sledila v sobo. Najhujša jeza je že malo popustila pri obeh, zato sta se nekaj časa samo grdo in brez besed gledala. Amalija se je prva umirila in zbrano, z rahlo tresočim glasom rekla: »Poglej, kljub vsemu živimo kar mirno in ugledno življenje. Otroka nama že tudi rasteta pod vrh, vsaj zaradi otrok ne počenjaj takšnih neumnosti, da se te ne bodo kdaj sramo- vali!« »Kaj le ti, ženska veš, kako je če ti ljubezen naenkrat požene kri po žilah in znova občutiš, da ti še bije srce!« si je mislil pri sebi Valentin in kuj avo molčal. Žena, ki si je njegov molk razlagala, kot skesano priznanje krivde, je že bolj spravljivo povzela besedo. »Pojdiva preko tega, kar je pač bilo, če boš še počenjal takšne neumnosti, potem se bova midva pogovarjala samo še preko odvetnika!« »Saj nič ne veš in tudi pojasniti mi nisi pustila, kje sem bil vso noč!« se je skušal Valentin znova zateči k izgovorom. »Vse tvoje izgovore vem že na pamet, nikar ne misli, da sem tako neumna, da bi ne vedela, kdaj mi lažeš. Spregledala sem ti že preveč grehov! Tega je sedaj konec! Verjemi mi, da se tudi zate ne bo dobro končalo, če si še pravi čas ne strezneš glave!« je Amalija zdaj prav po preroško zapretila. Ura se jemedtem že bližala šesti, ko je bilo treba v službo. »Prebudi otroka, daju spotoma peljem do šole,« je Valentin nenadoma spremenil temo razgovora. »Ni potrebno, da postopata toliko časa pred šolo po mestu, bosta že šla peš, ko bo ura sedem,« mu je tudi žena popolnoma vsakdanje odgovorila. Tako se je hitro pomirila prejšnja nevihta, a obema je pustila v duši razdejanje. XVIV Ni se še dobro zdanilo, le siva mestna svetloba je razsvet- ljevala sobico, v kateri sta spala Janez in Dolfe. Slednji je še ves miren spal, ko se je Janez že prebudil in nekaj časa samotno razmišljal, koliko bi že mogla biti ura. »O, kako drugačno je jutro pri nas, na vasi! Že po ptičjem petju veš, kateri uri se bližaš, saj so si različni ptiči kar razdelili jutranji čas za svoje slavnostne speve. Skrjanček žvrgoli prvi in ne pravi zastonj pesem, da se >bel'ga dneva veseli.< Tudi lastoviček že navsezgodaj poje ljubezensko pesem svoji družici in ne pozabi dodati svarilnega, rezko odločnega glasu, kadar se mu bliža kateri falot, ki bi rad zapeljeval njegovo družico! Ko se potem začno še neubrani vrabčevski prepiri, tedaj ve vsak kmet, ne da bi pogledal na uro, da je čas za vstajanje, saj bo sonce vsak hip posijalo izza zagorskih bregov, sem preko Sotle.« Janez se je nasmehnil ob takšnem razmišljanju in milo se mu je storilo, ko se je takole spomnil na brezskrbna mlada leta. Ležati se mu ni več dalo, zato je tiho vstal in se naslonil na polico odprtega okna. Tedaj je rezko zapiskal vlak na železniški postaji in trdo so ropotala kolesa po železnih tirih, da je bolelo v ušesa in dušo. Z dimom in ropotom se je pričelo buditi mesto v novi dan. Kmalu se je prebudil tudi Dolfe, tiho je zavzdihnil, se še malo pretegnil in nato sedel na rob postelje. »Kaj nisi mogel spati pri meni, da si že pokonci?« je vprašal Janeza. »Kar dobro sem se naspal, le navajen sem zgodaj vstajati, zato tudi danes ne morem iz svoje kože.« Ravno takrat se je oglasila budilka, ki je drugikrat budila Dolfeta iz sna. »Danes sem te le prehitel, ti tečna ropotu- lja !« se je zasmejal Dolfe in ročno utišal zvonenje ure. Š». 10.-9. marec 1995 ZA RAZVEDRILO 3j Št. 10.-9. marec 1995 Í3 INFORMACIJE St. 10.-9. marec 1995 NASVETI V MODNEM VRTINCU Pripravlja: VLASTA CAH - ŽEROVNIK Letošnja pomlad bo ro- mantična, pa erotično-zape- ljiva in mestoma eksotično- drzna. To so nam povedali modni kreatorji in svetoval- ci, o tem govorijo najnovejše modne revije, v takšnih oblačilih letošnje pomladi so se po modnih pistah že pred meseci sprehodile slovite in manj slovite manekenke. Tudi naša svetovalka Vla- sta nas je v nekaj nadaljeva- njih že podučila o tem, kaj bo letos spomladi moderno. Da je včasih od teorije do prakse kar zapletena pot, pa se lahko znova prepričamo, ko stopimo v naše prodajal- ne, tako zasebne kot družbe- ne. Večinoma ena sama ža- lost, prodajalci ti z vso vne- mo ponujajo slabo robo iz razprodaj nega programa in obljubljajo, da bo spomla- danska kolekcija zdaj zdaj tu. Seveda so tudi izjeme, in vsa čast jim. Ti trgovci, ki pravo čas lovijo novo modo, že veselo prodajajo pomla- danske modne cunj ice in obuvalca, oni drugi pa se bo- do aprila jezili, češ da ni ku- pcev oziroma, da spomla- danska roba ne gre prav v promet. Ob tako skromni ponudbi iz programa oblačil letošnje nove mode lahko kar zavidamo tistim, ki ima- jo svoje lastne dobre in zane- sljive šivilje ter krojače, še bolj pa onim, ki si znajo oblačila sami ukrojiti in jih sešiti. Tekstilna metražna ponudba v trgovinah je ne- koliko bolj pestra. Uredništvo Vzorci »Guatemala rainbow« Zelo občutljivi temi letoš- nje modne pomladi se posve- čamo danes: vzorcem. Zakaj občutljivi? Zato, ker je lahko vzorčenje kar po dolgem in počez bližnjica do neokusne- ga oblačenja, še posebej v to- plih mesecih, ko tekstilne tr- govine preplavijo cvetlični, karasti, pikasti in kockasti materiali oziroma oblačila. Najbolj zanesljiva med vso vzorčasto ponudbo bo vse- kakor izbira nevzorčastega blaga. Ker pa je klasična enobarvnost sem ter tja ven- darle malce dolgočasna, si poglejmo, v kakšne motive se bomo letos oblačili. Moda je za prihajajočo sezono iskala inspiracijo v kulturoloških raziskavah, ki posegajo v tradicionalno folkloro ek- sotičnih dežel. Torej ni težko uganiti, zakaj so jih poime- novali kar Guatemala rain- bow. Če si predstavljamo Gvatemalo z njenim trop- skim rastjem in sadjem, vi- soke planote s še aktivnimi vulkani, indijanska pregri- njala in še kaj, se nam prika- že barvna mavrica, ujeta v letos najbolj modne vzorce. Močnim tonom modre, tur- kizne, žgane zemlje, listno zelene in barve nezrele ba- nane, so dodani akcenti og- njeno rdeče, sončno rumene in oranžne. Včasih so tkani- ne videti kot obnošene, kar je doseženo s končno obdela- vo - posebnimi postopki pra- nja in brušenja. Čeprav so ti vzorci na pogled nadvse atraktivni, so oblačila iz njih oblikovana preprosto, v lini- jah I in H. Po zaslugi eno- stavnih krojev, prave mere okusa in zadržanosti na pra- vem mestu, se torej tudi njim ni potrebno vselej odrekati. VLASTA Nagradno anketno vprašanje meseca marca: KAJ JE PO VAŠEM MNENJU NAJBOLJ MOTEČE PRI VSAK- DANJEM VIDEZU SODOBNE ŽENSKE? a) neurejena pričeska, mastni lasje; b) preveč agresivna make-up in parfum; c) oprijeta in dekoltirana obleka v pisarni; d )........................................ ZDRAVILNE RASTLINE Dišeča lakota Dišeča lakota (Galium odo- ratimi Scop) spada v družino broščnic. Ta obsega približno 400 rodov s kakimi 5000 vrsta- mi, večinoma so lesne rastline, pri nas pa so le zelišča. Dišeča lakota je majhna, do 30 cm visoka zelnata rastlina. V zemlji ima tanko, členasto korenino, iz katere požene šti- rirobo steblo. To ima navidez- na vretenca, ki so šestero- ali osmeroštevna in iz njih poga- njata dva nasproti si stoječa suličasta Usta in ostali prilisti, ki so prav takšni kot prava li- sta. Majhni beh cvetovi so šti- rištevni in združeni v latasto socvetje. Cvetove oprašujejo muhe in čebele, iz njih se raz- vijejo drobni oreščki, ki so po- rasli s kljukastimi ščetinami. Z njimi se oprijemajo živali, ki jih tako raznašajo. Dišeča lakota cveti od maja • do sredine junija in jo najdemo po senčnih bukovih gozdovih. Sveža rastlina nima posebne- ga vonja, ko pa jo odtrgamo in nekoliko ovene, zelo prijetno zadiši. Nabiramo cvetočo rastlino ob lepem vremenu. Odtrgana stebla povežemo v snop in jih posušimo v senci. Vsebuje kumarinski gliko- zid melilotozid, od katerega se pri sušenju odcepi kumarin, asperulozid in še nekatere iri- doidne glikozide, grečine, čre- slovine, v sledovih pa še kavo in galno kislino. Kumarin, ki se sprošča pri sušenju, ima protivnetni uči- nek, zmanjšuje otekline, po- mirja krče in izboljša pretok limfe. Zato že od nekdaj upo- rabljajo dišečo lakoto pri raz- nih krčih v želodcu, pri nevra- steniji, melanholiji, histeriji, jetrnih boleznih, ledvičnih kamnih in podobnem. Ljudsko zdravilstvo pa uporablja sveže lističe kot obkladek pri mi- grenskih napadih, živčnosti, hudih bolečinah in oteklih sklepih. Iz posušene rastline kuhamo čaj; vzamemo eno ve- liko žlico zdrobljene droge in jo poparimo s pol litra vrele vode, pokrijemo in pustimo, da se ohladi. Precedimo in na dan popijemo po tri skodelice. Ljudsko zdravilstvo priporoča ta čaj pri zastoju krvi, boleči- nah v trebuhu, jetrnih in led- vičnih boleznih in pri otekli vranici. Čaj žene na vodo. čisti kri in spodbuja potenje. Ce ča- ju iz dišeče lakote dodamo žličko medu, pomirja živčno napetost in nespečnost. Dišeči lakoti lahko dodamo še druge zdravilne rastline, kot so lipa, bezeg, kamilice in lističi gozd- nih jagod. Ponekod namakajo dišečo lakoto v belem vinu. Vzamemo dva dela sveže nabrane rastli- ne na osem delov vina in vse skupaj namakamo 14 dni, nato pretočimo. Pijemo po požirkih pred jedjo, pijača deluje po- življajoče, krepi srce, spodbu- ja apetit in prebavo. Dišečo la- koto uporabljamo kot začimbo pri pripravi bovle. V stekleno posodo damo nekaj posušenih lističev dišeče lakote in jih prekrijemo s tanko narezanimi pomarančnimi krhlji, posipa- mo s sladkorjem in cimetom in pustimo stati dve uri. Nato prelijemo z litrom belega vina in do uporabe pustimo stati na hladnem. Boris Jagodic Sejte, presajajte, sadite, zalivajte, negujte rastline; rahljajte in prezračujfe tla, pobirajte in predelujte pridelke v (asu, ki je najugodnejši za posamezne tipe rastlin in ki je razviden iz koledarja. IMA VSE KAR IMAJO VELIKE KUHINJE FRANCOSKA KUHINJA Francoska kuhinja čisla razne zelenjavne juhe, ki jih zgosti na najrazličnejše nači- ne. Običajno uporabljamo raz- ne moke, ki jih rahlo prepraži- mo in razkuhamo v podmet, razne zelenjavne pireje in tudi smetano in rumenjake. Cvetačna juha Potrebujemo: pol kg cveta- če, žlico moke, žlico surovega masla, 1,5 litra goveje juhe, Vi litra mleka, sol in poper, malo naribanega muškatnega oreščka, smetano in 2 rume- njaka. Cvetačo razdelimo na posa- mezne cvetove in jih na pol skuhamo v slani vodi. V loncu za juho razpustimo surovo maslo in na njem svetlo pre- pražimo moko. Med stalnim mešanjem dodajamo govejo juho in toliko časa kuhamo, da juha zavre. Dodamo cvetačo, začinimo in kuhamo toliko ča- sa, da je cvetača mehka. Pri- hranimo si nekaj cvetače, ostalo pa zmiksamo s paličnim mešalcem v enakomerno zmes, prilijemo mleko in ponovno segrejemo, da vse zavre. Med tem razžvrkljamo smeta z rumenjakoma in s tem leg ramo cvetačno juho. Dodan še cvetačo, ki smo jo prej p; hranili in tako postrežemo Krebuljična juha Potrebujemo: 1 korett. 1 peteršiljevo korenu 1 majhno čebulo, 1 gomolji lene, 3 krompirje, jušno kod zvrhano žlico prekajene slai ne, 30 g surovega masla ini pek sveže krebuljice. Vso zelenjavo očistimo i zrežemo na majhne kocke. S sekljano čebulo prepražimoi maslu, dodamo drobno nai zano prekajeno slanino in v zelenjavo, razen krompirji Dobro prepražimo in zalije« z enim litrom vode, dodamo jušno kocko in pustimo, da kuha pol ure. Krompir oli mo, narežemo na kocke in dodamo k juhi ter kuhamo liko časa, da se zmehča. Ko juha kuhana, jo dosolimo, p popramo in okrasimo s sesi ljano krebuljico. Če nimat krebuljice, jo lahko nadofl stimo s sesekljanim drobni kom ali s krešo. Šlandrov trg ŽALEC ^ Telečji steak po Savinjsko Za 4 osebe potrebujemo: cca 800 g telečjega oreha, sol, po- per, pehtran, muškat, juha za zalivanje in zeliščno maslo. Dekoracija: francoski peter- šilj, sezonsko sadje in zele- njava. Priloga: pehtranova rolada, kuhana zelenjava na maslu. Iz telečjega oreha zrežemo na debele rezine steake, jih ra- hlo potolčemo, porežemo koži- ce, začinimo s soljo in poprom ter opečemo z obeh strani. Pri- poročamo, da prenehate s pe- čenjem, ko je meso znotraj še rahlo rožnato! Nato zalijemo z juho in nekaj minut dušimo. Na gotove steake položimo na kolobarje narezano zeliščno maslo. Zeliščno maslo pripravimo tako, da poljubni izbor zelišč sesekljamo in zmešamo s sta- ljenim maslom. Dobljeno maso oblikujemo v klobaso in jo za nekaj minut postavimo v hla- dilnik - da se lažje reže. K jedi priporočamo zel - vipavskega vinorodnega o»1 liša. Cena telečjega steaka po ' vinjsko s prilogo zn* 1.200,00 SIT na osebo. S priloženim kuponom ^ lahko do 16. marca v gost1' Marjola v Žalcu uvelj^ 25% popusta pri naročil« lečjega steaka po Savinjsk^ MINERVA ŽALEC Predelava plastike in kovin p. o. potrebuje dva delavca: 1. varilca plastike (za nedoločen čas) 2. varilca plastike - pripravnika (za določen čas) Pogoji: - IV. stopnja strokovne izobrazbe (KV vodovodni insta- later, instalater centralne kurjave, ključavničar) - izpit B kategorije - pripravljenost za delo na terenu - pod točko 1 - starost do 30 let Pisne prijave z dokazili o izobrazbi naj kandidati pošljejo na naslov: Minerva Žalec, Pongrac 101, 63302 Griže. Za ostale informacije pa lahko pokličete na telefonsko števil- ko 715-818. Št. 10.-9. marec 1995 јГ INFORMACIJE St. 10.-9. marec 1995 MALI OGLASI - INFORMACIJE lì Š«. 10.-9. mar«« 199S (i MALI OGLASI - INFORMACIJE St. IO. - 9. mare« 199S MALI OGLASI - INFORMACIJE Ji Št. 10.-9. marec 1995 iT MALI OGLASI - INFORMACIJE Št. 10.-9. marec 1995 RUMENA STRAN §1 Shema mozirske oblasti na fasadi Ker ima prvi mož mozir- skega občinskega sveta rad »kristalno jasne stvari«, je svetnikom predlagal, da bi natančno shemo oblasti, na- log in odgovornosti narisali na papir. Eden izmed svetni- kov je na ta predlog odvrnil, da kakšnih turističnih sku- pin po občini najbrž ne bodo vodili, oni pa svoje naloge tako in tako morajo poznati. Naslednji dialog pa je bil bolj šepet. »Kaj če bi shemo narisali na zid sejne sobe?« se je glasilo vprašanje. »Ali pa kar na fasado naše obči- ne,« je bilo slišati odgovor... Nova preimenovanja Celjani smo se na novo- staro ime celjske Zidanškove ulice navadili, velike težave pa imajo drugi Slovenci. Ta- ko je mogoče opaziti na celj- ski Bagatovi trgovini, v Go- sposki, uvoženi napis »Po- slovalnica Gosposvetska 8«, da o ljubljanskih in maribor- skih medijih ter poštnih po- šiljkah niti ne govorimo. Oboji, vase zaljubljeni Ljub- ljančani ter Mariborčani, hočejo Celjanom po vsej sili vsiliti svoji Gosposvetski ulici. SKD noče afer Celjski krščanski demo- krati očitno ubogajo svojega predsednika Lojzeta Peter- leta, ki je povedal, da SKD v svojih vrstah noče afer. Predsednik Teharske komi- sije Janez Lampret je na- mreč svoje strankarske kole- ge pozval, naj ostro protesti- rajo zoper podelitev prizna- nja Marjanu Prelcu kot uspešnemu gospodarstveni- ku. Premalo da je storil za ekologijo, je bila njegova utemeljitev. Pa ni vzdržala, saj so njegov predlog zavrni- li. Še sreča, če vemo, da so z ekološkimi prizadevanji direktorja Cinkarne zado- voljni celo v Slovenskem ekološkem gibanju. Mešani občutki Hudo je, če se med svojimi somišljeniki znajdeš z meša- nimi občutki, je nekoliko po- godrnjal prvak SKD Lojze Peterle. V Celju je namreč poslušal tri razprave, dve v podporo Matjažu Železni- ku, ki mu počasi zapirajo strankarska vrata, in eno ostro uperjeno zoper njega. Pa se skoraj polna dvorana Narodnega doma ni dala. Zbrani so svojo demokratič- nost dokazali tudi s tem, da so vsem trem enako gromko zaploskali. Pa vedi, kdo zdaj koga podpira v Celju. Diplomacija stoji Lojzetu Peterletu se je v Celju zareklo še nekaj v zvezi s slovensko zunanjo politiko. Odločno je izjavil, da se stvari od njegove od- stranitve z mesta zunanjega ministra niso premaknile ni- ti za ped. No, ja. Do četrtka zvečer res ne, zato pa smo že v soboto poslušali samo o prižiganju zelene luči pogajanja z EU. V ponQ¿ ljek pa Peterle tega ni ^ mentirai. Hitri tarokov as Novinarski as Vili Einsp¡ eler, med prijatelji znan Speedy Gonzales, je p0sta, še tarokov as. Zmagal je лај| mreč na tekmovanju v igr¿\ nju taroka, ki ga je pripravj. la gostilna Berger v Celju Poznavalci pravijo, da je ла. sprotnike premagal s svojj znano taktiko »počasi se da. leč pride«. Vsi nasprotniki So namreč izgubili živce še p^. den je Vili odvrgel zadnja karte. Z bolj pomladnimi dnevi je »zacvetela« tudi dejavnost naše stranke šaljivcev. Neka- teri člani bodo nastopili ob koncu tedna v Grižah v okviru praznika žena. Začel se je tudi zaključni krog za izbor kraja vsesploš- nega srečanja šaljivcev in muzikantov No- vega tednika. Pomemben del glasov za kraj, kjer si tudi vi želite preživeti prijetno popoldne, boste tudi sami dodali z glasovanjem na poseb- nem kuponu, ki ga morate poslati na naše uredništvo do četrtka, 16. marca. Dan za tem pa bo na javni radijski oddaji na Kalob- ju, kjer se bodo s kratkim programom pred- stavili sodelujoči kraji, žirija razglasila le- tošnjega gostitelja kongresa šaljivcev ob koncu junija. Še dober mesec dni loči nagrajence, prid- ne sodelavce, ki smo jih vsak mesec objav- ljali v Petici, do izleta z veselo karavano agencije Dober dan. Med drugim bodo ude- leženci lahko spoznali nekatere zanimivosti iz obrobja Slovenskega primorja, se peš po- dali pod zemljo od Portoroža do Strunjana, zabavalo pa jih bo kar 50 muzikantov, med drugim: Alberto Gregorič, Multi harmo show, skupina z Zoranom Zorkom, Primor- ski fantje... Največ kuponov ste tokrat prisodili šali Ogledalo, ki jo je poslala Angela Hladin, iz Laškega, zanjo je glasovala tudi izžrebanka med kuponi, Marinka Rojnik s Polzele. Šala tedna Ogledalo Stari Jaka gre ves pokla- pan čez smetišče, pobere ogledalo in ga pogleda. Po- tem zabrunda: »Tako grdo sliko bi tudi jaz vrgel proč!« Ventilator Žena pride pred nebeška vrata in reče: »Iščem pokojnega moža, ki je umrl pred dvema tednoma. Bolj majhen je, z brki.« »Takšnih je tukaj veliko,« pravi sveti Pe- ter. »Ali ima kakšno posebnost?« Žena se spomni: »Da, rekel je, da se lahko za vsakokrat, ko je bil nezvest, v grobu obrne.« »Že vem,« pravi sveti Peter. »Tega imamo pa pri nas za ventilator.« Prijazno Par srednjih let se sprehaja po parku. Nekdo iu zelo spoštliivo pozdravi. »Glej, glej, žena, kako je ta neznanec pri- jazen.« »Prijazen že prijazen, ampak ko bi ti ve- del, kako smrči.« Plača Sosed pride k Micki in ji reče: »Micka, pokaži mi prsi, pa ti dam pet tisoč tolarjev. Micka premišljuje in mu jih pokaže. Sosed odide in se kmalu zopet vrne. »Mic- ka pokaži mi še..., jaz pa ti dam petnajst tisoč tolarjev.« Micka spet razmišlja, denar pa jo prema- mi in mu pokaže. Sosed zadovoljno odhiti, čez dobre pol ure je že nazaj. »Micka, bodi moja za dvajset tisoč.« Micka razmišlja in sešteva: »Pet, plus pet- najst, plus dvajset je štirideset tisoč tolar- jev.« Točno toliko kot zasluži mož v enem mesecu, in mu ustreže. Zvečer se vrne mož, ki je delal nadure, utrujen domov. Objame ženico in jo vpraša: »Žena, a je sosed prinesel mojo plačo, kot sem mu naročil?« V gostilni Takoj ob vstopu v gostilno vljudni nata- kar pomaga gostu sleči plašč in ga povpraša po naročilu. »Kosilo bi,« pravi gost. »Takoj, gospod.« In že odhiti v kuhinjo. Še hitreje se vrne z opravičilom: »Oprostite gospod, kosila je zmanjkalo.« »Potem bi pa en zrezek,« pravi gost. »Ja, takoj gospod « In že odhiti. Natakar: »Oprostite gospod, tudi zrezkov je zmanjkalo.« Gost: »Potem bom pa krajnsko klobaso.« Natakar: »Takoj, gospod.« A žal se je zo- pet vrnil z opravičilom: »Oprostite gospod, tudi klobas je zmanjkalo.« Takrat pa se gost razjezi in zahteva samo še svoj plašč. Natakar: »Takoj, gospod.« Čez čas pa se vrne: »Oprostite, gospod, tudi plašč je >zmanjkal.« Ne laže več Mož pride zvečer ves vesel domov in že pri vratih zakliče: »Živjo, ženka, zdaj lahko slaviva, kajti bil sem izvoljen.« »Je to res? Mi slučajno ne lažeš?« »Ne, sedaj mi ni treba več lagati.« Poštenost Mož se po nekaj dnevih službenega poto- vanja vrne domov ves raztresen. Zena ga vpraša: »Ne vem, kaj te muči, da si tako nerazpoložen?« Mož: »Izgubil sem poročni prstan.« Žena: »Le kako bi ga lahko izgubil, če ga od poroke nisi več nosil in je varno sprav- ljen doma?« Mož: »Pa saj nisem svojega, ampak od prijateljeve žene, ki je bila z mano na služ- benem potovanju.« Šale so prispevali: Štefka KRAJNC iz Kozjega, Alojz KRASEH iz Laškega, Olga DEČMAN s Ponikve, Jožica RATEJ s Ponikve, Ivan STR- MOLE iz Celja in Ivan LEBEN-Slavc iz Celja. NAJ MUZIKANTI POVEDO Deset vročih let Kdo ne pozna Lojzeta Slaka in njegovega ansambla ter pevcev? Verjetno bi težko na- šli Slovenca, ki ne bi znal vsaj ene njegove že ponarodele pesmi. Zadnjih dvajset let je Lojze bolj zapisan igranju na koncertih in veselicah, gostovanjem po domačih in tujih krajih, predan snemanjem na radijskih in televizijskih postajah, v različnih studiih... Svoja mladostna leta pa je Lojze Slak preživel tudi po ohcetih. Sam oziroma v dvoje - s harmoniko! »Po ohcetih sem igral deset let, od petnaj- stega do petindvajsetega leta,« je pripove- doval med koncertoma na zadnjem gostova- nju v Laškem. »To so bila dobesedno vroča leta, saj smo garali vse vikende! Ohceti so trajale po dva, tri in več dni, včasih me ni bilo domov ves teden. Vse sem moral znati: igrati, peti, pripovedovati šale.. .In dobro kondicijo sem moral imeti. Sicer pa mlad človek zmore vse. Danes so druge obvezno- sti in starejši smo. Včasih tudi naredimo izjemo in zaigramo na kakšni ohceti prijate- lju ali sorodniku. Vendar je to drugače, kot je bilo takrat, ko sem od hiše do hiše van- dral sam, razpet med nevesto in ženina ter svate in firbce,« je povedal še vedno popu' larni Lojze. Rad se je slikal z najmlajšim poslušalce® na koncertu v Laškem, še ne dve leti stari® Urbanom. »Morda pa bo kdaj kaj podobn«' ga, kot sem bil in sem jaz,« je vedno živali1 in prijetni Lojze Slak pokomentiral skup® posnetek. TONE VRABk, Ena iz Lojzetovega rokava »Včasih je bila dilema, kdo naj pone& nevesto čez prag novega doma — ženin # muzikant. Pa so določili mene! Ker je nevesta fejst, sem se kar dolgo pripravljal $ tipal po njej, kako naj jo dvignem in prene' sem. Ženin je vse to opazoval in ko je da gre iskanje najbolj ugodne točke p?eV zares in da postaja vroče, je pristopil, ^ vljudno odrinil in kar sam opravil delo,« * spominja Lojze. Tako mu ni preostalo d gega, kot da prime harmoniko in sva veselo zaigra. Št. 10.-9. marec 1995