Tržaška zararovalna drnžba. (Riunione adriatica di sicurta.) Kar je banka Slovenija tako nesiečni konec vzela, so si ne le mnogi bišni gospodarji, ampak tudi prav ninogi cerkveni predstojniki v skrbeh, pri kteri družbi naj bi dali zanaprej zoper ogenj zavarovati farovže, cerkve, kaplanije, mežnarije i. t. d., da bi bila ob času požara gotova in bitia pomoč. Pa gotova in bitra pomoč še ne zadostuje. Treba je pri zavarovanju tudi na t6 gledati, da se s kolikor aiogoče malimi letnimi plačili (premije) doseže zdatna ponioč. Prav to pa ni tako lehko; kajti v tem oziru bi bilo treba natanjko umeti pravila in pravne šege zavarovalnib družeb. Ta temeIjita vednost pa se pri ljudeb, ki se uavadno z to rečjo ne pečajo, po redkem najde. Zato se dostikrat piigodi, da se ljudje iz nevednosti napačuo zavarujejo, od visokega zavarovanega zneska letnino plačujejo, ob času nesreče pa veudar le malo pomoč prejmejo. — Pojasaimo to na posamesnem zgledu. Zvonovi so jako diaga reč; zat6 menijo navadno farani, da jib rnorajo visoko zavarorati, pa ravuo to je napačno. Vsaka zavarovalna družba plačuje narareč le djansko škodo (kolikor dogovorjene odskodnine ne pre>eže). Zvonovi ne zgorijo, ampak se pri padcu le razbijejo in le redkokedaj deloma raztopijo. Kolika je tukaj djanska skoda? Tolika, kolikor bo stalo prelivanje in kolikor bo treba dodati medenine, do bo zvon poprejšujo (zarovatio) težo dosegel. Ako si tedaj zvon, ki tehta 30 ceutov, zavaroval za 200U gl.; kaj meniš, da boš ves ta znesek dobil, ako se zvon pri požaru razbije? Nikakor ne; dobil boš le toliko, kolikor bo zvouar tirjal, da ti ubiti zvon prelije in ti vrne noT zvon, ki bo zopet tebtal 30 centov; kajti zares le tolika je djanska skoda. Zgorel pa je ves dragoceni vezani stol in drugi leseni deli v zvoniku, in za vso to veliko škodo ne boš dobil ne krajcerja odakodnine, ako v zavarovalni pogodbi teb delov nisi določao imenoval, ampak je le sploh zapisano : zvonovi. Kar smo tukaj povedali, to se je zares pred kratkimi leti v naši škofiji prigodilo. Enako napačno se gostokrat zavarujejo biše, hrami in diuga poslopja, tak6 da ljudje zavol.jo nevednosti veliko plačujejo, nazadnje pa le malo prejmejo. Tudi takih zgledov nam je dosti znanib. Kedar se tedaj zavaruješ, izberi si družbo, pri kteri bos dobil gotovo, hitro in pri malib letnih plačilih tudi z d a t n o pomoč. Utegneš reči: nam pa svetujte tako družbo ! Po dosedanjih skušnjah ti zamoremo z dobro vestjo nasvetovati teržasko zavarovalao družbo (Riunione adriatica di sicuita). Ta družba ima tak6 veliko založno premo- ženje, kakor menda nijena druga v našem cesar- stvu, tedaj ti je pomoč gotova. Na celu njej stojijo možj6, ki so zares navzeti katoliškega duba, in jim je mar pomoč nesrečnih, in ne le dobicek družbenikov; zato je pomoč tudi hitra.  Večkrat je že kak kraj pogorel, kjer so bili pogo-  relci pii raznih družbah zavaiovani, iu nijeua družba  ni odškoduine tak6 bitro izplačala, k"kor teržaška. Iq pogorelec najbolj čuti, da rau je itra potnoč, zares dvojna pomočl Ta družba p tudi svojim agentoin ali opiavilnikom naioča, da naj ljudi vestuo podučujejo, kak6 se je treb- zavarovati,  da na zadaje ne bo prepiiov in tožeo, in da se z maliiu plačildtn doseže zdatna pomoč. Prigodilo se je že celo večkrat, da kteia ubojra ceikev m  mcgla, ali da se je pozabilo, o pravem času pla-  čati letuino. in družba je vendar dogovorjeao od- škodaino izplačala. Da, večkrat je dnižba že po- moč podelila prav ubogim cerkvam, ktere cel6 uiso bile zavarovane. Vj/b tega obstoji že več let do- govor uied družbo in našim prečastim kn. šk. or- dinarijatom, vsled kterega vračuje družba škofiji 20°/0 od letnine, ki se njej plačuje od vseh cerkev, farovžev i. t. d., ki so pri njej zavarovani. Ti procenti, ki se rabijo v potnoč našim dubovnim livodom, so znašali dosihrnal na leto med 300— 400 gld. Pomoč za škofijo bo še večja, ako se bo se več eerkvenih poslopij pri tej družbi zavarovalo. In prav v tetn, kar vestno ravnanje zadeva, smemo družbi čestitati, da si je zadnji čas pridobila moža. obširne nčenosti in čistega katoliškega tnačaja, in ta mož je g. Michael Simettinger, rudarski inženir v Gradcn. Ta mož je bil več Iet sovrednik katoliškega lista rGratzer - Volksblatt", je eden najbolj delavnib udov katoliške družbe v Gradcu, ter je že tukaj v Mariboru pri ebodih tnkajinje katol. družbe večkrat imel izvrstne govore. Tudi pri velikem dunajskem katoliškem shodu lanjskega leta je bil on izvoljen za poročevalca v zadevi družeb sv. Vincencija, kterih namen je skrb za bolenike, za uboge, za zapuščene; kajti je tudi sam v Gradcu predsednik enega oddelka te družbe. Tcmn možu je zdaj za celo Štajersko deželo izročeno pred vsem zavarovanje cerkvenih, župnijskib poslopij in dubovnih zavodov. Prihodnje tedne bo potoval po spodnjem Stajerskem, in v zadevi zaˇarovanja obiskal gg. žnpnike, delil pa tudi sicer vsakemn potrebne nasvete, kdorkoli jih bo želel. Naj bo s temi vrstami vsem duSnim pastirjem pripor^/čen. K . . . .