tlrodrto cjlosllo Kmetijske družbe za Slovenijo. »Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 20 K na leto. Posamezna številka stane krono. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila)se zaračunjajo po nastopnih cenah: Inserat na pol strani 600 K, na '/i strani 300 K, na '/« strarfi 150 K, na >l„ strani 100 K, na >/« strani 50 K. Vsaka beseda v .Malih naznanilih" stane 80 vin. najipanj pa skupaj 12 K. Urejuje inž. Rado Lah; založba Kmetijske družbe za Slovenijo; tisk J. Blasnika naslednikov. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir. štTTo^ Obseg: Udnina 1.1922. - Kmetovalci, gnojite s kalijem! - Učinek umetnih gnojil na izid dobre letine. - R|>zstava fP^ živine na Bledu. - Obligatorično državno zavarovanje kmetijskih pridelkov zoper utrne. - Trošarina na vino. - race Janje ali filtriranja vina. - Vprašanja in odgovori. - Kmetijske novice. - Uradne vesti. - Družbene vesti. - inseran. Objava in poziv p. n. gg. udom in podružnicam Kmetijske družbe za Slovenijo zastran višine in pobiranja udnine za I. 1922. 1 Da se doseže v bodočem letu vsaj delno ravnotežje v družbenem denarnem poslovanju, je sklenil družbeni glavni odbor v svoji seji dne 6. julija t. 1., seveda proti naknadni odobritvi po S 12. dr. pr., zvišati udnino za 1. 1922. na letnih IO D (40 kron). Od te udnine naj gre zaenkrat družbi 3A, t. j. 7 K D (30 K) in onim podružnicam, ki so delovne, v zmi- slu § 282dNobenaapodružnica ne sme pod katerikoli pretvezo, n. pr. da se odreče svojemu deležu na udnini, udnino za leto 1922. pod gori določenem znesku znižati. Za kogar ne bo plačana celoletna udnina (10 D ali 40 K), bodisi pri podružnici ali neposredno pri družbi, se ne bo smel smatrati zaiuja. 3. Vsak letošnji ali bivši družbeni ud, ki hoče, odnosno zopet hoče biti ud v 1. 1922., se pozove plačati celo udnino čimpreje pri podružnici, v katere okoliš spada, vsekakor pa vsaj do konci meseca de- cembra t podružnice SQ dolžne, navzlic temu ali kakem svojem posebnem pozivu vendar do konci decembra še neplačano udnino za 1. 1922. potom kakega sela ali kako drugače pri vsakem zamudnem udu posebej tako zgodaj na podlagi jim doposlanega imenika iztirjati, da morejo odposlati imenik udov, ki so plačali ali ki niso plačali udnine, in na družbo odpadlo vsoto zbrane udnine najkesneje do 15. januarja 1922. na Kmetijsko družbo v Ljubljani. Stroške pobiranja in iztirjevanja udnine nosi podružnica na račun svojega deleža na udnini. , , , ,. J 1C • moo 5. Ker je družbeni glavni odbor po § 11. dr. pr. dolžan mudne ude, ki do 15. januarja ne bodo plačali udnine, pismeno opominjati njih plačilne dolžnosti, bo to glavni odbor vrsti na račun podružničnega deleža na udnini, toda le za dejansko iztirjano udnino zamudnikov. V Ljubljani, 15. oktobra 1921. Kmetijska družba za Slovenijo. Ilustrovan gospodarski list. Kmetovalci, gnojite s kalijem! V letošnjem izvestju statističnega urada v Berlinu čitamo, da so porabili nemški kmetje v letu 1920. v Nemčiji 3 in pol milijona met. stotov (to je tristopetdeset milijonov kg) kajnita, v Češkoslovaški republiki 80.000 me-terskih stotov in pri nas v Jugoslaviji pa se je pognojilo le s 1000 met. stotov kajnita. Ker je kalij, ki ga vsebujeta kč,jnit in 40% kalijeva sol, neobhodno potrebna rastlinska hranilna snov in se pri nas v tako majhnih množinah uporablja za gnojenje, je tudi umevno, da ne dosežemo onih uspehov na polju, kakor jih dosežejo kmetovalci v Nemčiji in na Češkoslovaškem. Kalij je prepotrebna hrana za vse poljske rastline in so travniki brez njega nerodovitni in revni. Kalij je potreben za tvorjenje zrna in slame pri žitu, škroba v krompirju, sladkorja v pesi in v grozdju. Kalijeve soli pa tudi vplivajo na zemljo na ta način, da je po njih zemlja vlažna; rastline, ki smo jih s kalijem pognojili, sušo veliko lažje prenesejo in tudi manj trpe vsled mraza, kar je ugodno za one kraje, koder radi nastopajo hudi mrazovi. Naši kmetovalci delajo pogostokrat pri umetnem gnojenju to napako, da gnojijo polja le z enim samim gnojilom in to največkrat z dušikom. Da imajo pri tem enostranskem gnojenju — posebno še pri dušiku — v pričetku dober uspeh, je umljivo, a pozneje pride razočaranje. Vsled pomanjkanja ostalih rastlinskih hranilnih snovi je uspeh le hipen, rekli bi lahko navidezen, ker žetev na koncu ne prinese onega, ki se je pričakovalo. To enostransko gnojenje je sila napačno in posledice tega se pokažejo prej ali slej. Ne le dušik, potreben je rastlinam tudi kalij v obliki kajnita in 40% kalijeve soli, če hočemo, da bo zemlja dobro in obilo rodila. Opozarjamo vse kmetovalce, da je dobava umetnih gnojil zadnje čase postala jako težavna in ni izključeno, da se na spomlad sploh ne bo ali pa vsaj zelo težko in za drag denar dobilo kaj umetnega gnoja. V prid kmetovalcem samim je, da za jesensko gnojenje oziminam in travnikom naročijo takoj kajnit, ki se ga potrebuje na 1 ha (1% orala) 450—500 kg; in sirove kostne moke, ki jo zadostuje na 1 ha 250 kg. Za spomladansko gnojenje pa se priporoča kostni superfosfat, katerega cena vedno rase, in 40% kalijeva sol. Obe te dve gnojili imata iste hranilne snovi, kakor prvo omenjeni, le hitreje delujeta in se ju trosi nekaj dni pred spomladansko setvijo vsem rastlinam. P—j. f Učinek umetnih gnojil na izid dobre letine. V našem kmetijsko-strokovnem glasilu kmetovalcu" je bilo opetovano že naglašeno, kako velikega pomena so umetna gnojila za kmeta, ki hoče množino in kakovost svojih pridelkov izboljšati. Pisalo se je že obširno o učinku in pomenu vsakega posameznega umetnega gnojila, priporočalo kdaj in koliko naj se ga rabi za gnojenje kulturnih rastlin. Da pa je naše pojmovanje o pomenu umetnih gnojil v kmetijstvu še zelo neznatno in da se priporočila za nakup istih smatra le v prid trgovanj, naj navedem v dokaz nekatera izvajanja najslavnejših kmetijskih veščakov. Še ni dolgo tega, kar se je vnel v Ameriki med dvema znamenitima profesorjema kmetijstva precej oster spor po strokovnih časopisih, ki je sčasom razpredelil kmetijske veščake v dva velika tabora. Iz tega prere- kanja sta nastali dve teoriji, katerih vsaka je imela veliko število pristašev. Prvo mnenje je zastopal predstojnik centralnega zavoda za raziskovanje zemlje v Washingtonu profesor Whitney. Ta je trdil, da je zemlja pri pravilnem obdelovanju, primernem kolobarjenju in skrbnem izkoriščanju hlevskega gnoja brezkončno rodovitna. Zmanjšanje pridelkov pri takem gospodarjenju ni po njegovem mnenju vzrok pomanjkanje rastlinskih snovi, temveč krivo je za-strupljenje zemlje po različnih strupenih kislinah, ki jih izločajo koreninske kosmatinice rastlin. Po'Whitneyevem mnenju naj bi obstojala glavna naloga umetnih gnojil v tem, da bi ista le razkrajala omenjene strupene izločke korenin. Whitneyev nasprotnik, kulturni kemik Hopkins, pa je zastopal mnenje, da so umetna gnojila za rastline neobhodno potrebna hrana, s pomočjo katerih se lahko produkcija kmetijskih pridelkov visoko dvigne. Njegovo prepričevalno dokazovanje je dovedlo Amerikansko vlado do tega, da je za nekaj časa celo prepovedala vsak izvoz fosfatnih gnojil iz Amerike, da bi si s to prepovedjo ohranila dežela velike zaloge fosfatnih umetnih gnojil. Da bi Hopkins še bolj prepričal javnost o pravilnosti svoje trditve, se je obrnil na celo vrsto najznamenitejših kmetij, znanstvenikov v Evropi, da podajo svoje mnenje o učinku umetnih gnojil na izid večje produkcije. Vse do-šle odgovore je pozneje izdal v posebni knjižici „Ejuropean Practise and American Theory Conserning Soil Ferti-lity". Od dr. Hopkinsa so bila stavljena na evropske kmet. veščake sledeča vprašanja: „V kakšnem sorazmerju donašajo k zboljšanju letine kmetijskih pridelkov sledeči štirje faktorji v zadnjih sto letih, ako se računi večji pridelek 100 %: 1. uporaba izboljšanega in izbranega semena; 2. uporaba umetnega gnoja; 3. zboljšanje kolobarjenja; 4. obdelovanje zemlje." Ker so odgovori evropskih znanstvenikov zelo zanimivi, naj od mnogih navedem le najvažnejše, iz katerih naj naši kmetovalci posnamejo velikanski pomen uporabe umetnih gnojil za kmetijstvo: 1. Generalni direktor za kmetijstvo v Haagu na Ho-landskem piše: „Izmed navedenih štirih faktorjev sta po mojem prepričanju najvažnejša za zvišanje kmet. pridelkov: uporaba umetnih gnojil in izboljšanje semenske sorte, dočim sta ostala dva faktorja le manj važnega pomena." 2. Svetovno znano kmetijsko preiskovališče v Roth-anstedtu na Angleškem pripisuje povišanju kmet. produkcije na Angleškem v zadnjih 10 letih v prvi vrsti uvozu umetnih gnojil. 3. Prof. pl. Geelhorst Gottingen pravi: „Večji pridelek = 100. Ta se razdeli po mojih 20 letnih izkušnjah sledeče: umetna gnojila 50%; boljša izraba umetnih gnojil vsled boljšega obdelovanja zemlje 25%; izbrana semena 15%; pravilno kolobarjenje 10%." 4. Prof. Schneidewind Haale na S. izvaja nekako tako: »Večji pridelek na enotni ploskvi je v prvi vrsti odvisen od uporabe umetnih gnojil. Pa tudi kolobarjenje lahko izboljša količino pridelka." 5. Profesor Gerlach Bromberg: „Na zvišanju množine kmetijskih pridelkov sodeluje: a) Največ prava sistematična izbira in vsakoletno zboljševanje semenskega blaga; b) velika in stvarna uporaba umetnih gnojil; c) pravilno ravnanje in izboljšanje hlevskega gnoja in zelenega gnojenja; d) zboljšano kolobaj-jenje in obdelovanje zemlje." 6. Veleposestnik Stutzer Konigsberg: »Zboljšanje našega semena zadnjih 10 let je mnogo vplivalo na zvišanje kmet. produkcije. Uporaba umetnih gnojil rase od leta do leta; in je izredno povečala pridelek. Hlevski gnoj se bolje izkorišča kakor dosedaj; kolobarjenje se je v zadnjih 30 letih le malo izpremenilo. Obdelovanje zemlje je vest-nejše; posebno se je vpeljalo globoko oranje." 7. Francoski poljedelski minister odgovarja Hopkinsu sledeče: „l.Pri intenzivnem poljedelstvu računim na uporabo umetnih gnojil in hlevskega gnoja 50%, obdelovanje zetnlje 30%, kakovost semena in vrst 15—20%. 2. Pri ekstensivnem poljedelstvu pa na umetno in hlevsko gnojenje 70%, obdelovanje zemlje 15—20%, kakovost semena iz sort 5—10%. Kakor je razvidno iz gorenjih izvajanj, je večina kmetijskih znanstvenikov postavila umetna gnojila na prvo mesto. Iz tega sledi, da se v tujini vse bolj upoštevajo kakor pri nas. vsled česar imajo tudi na enotno ploskev veliko večji pridelek, s tem boljšo dobičkanosnost in blagostanje. Ciril Prijatelj. Razstava goveje živine™na Bledu dne 8. septembra 1921. Kmetijske podružnice radovljiškega okraja so uprizorile dne 8. septembra t. 1. živinorejsko razstavo na Bledu. Na razstavi so bili zastopani konji, goved, ovce in koze. Ta razstava je bila v marsičem zanimiva, zatorej hočem o njej z ozirom na goved izpregovoriti par besedi. Prvič o pripravah za razstavo. Pribiti je treba, da se dobra razstava ne more iz rokava stresti in da je treba za dobro razstavo živali poprej izbrati. To je bilo pri kratko določenem času popolnoma nemogoče. Vsled tega je bila razstava bolj informativnega značaja in je nudila precej verno sliko stanja živinoreje sploh v blejskem okolišu. Prignanih je bilo na razstavo 6 bikov, 31 krav in 18 komadov mlade živine, torej skupaj 55 glav. Glede kakovosti je treba povdarjati dvoje: opazili smo nekaj jako dobrih krav molznic, o katerih so se obiskovalci razstave izražali jako pohvalno. Nadalje je bilo opaziti, da je planinska živina, ki je, prignana naravnost s planinskih pašnikov in tvorila posebno skupino, bila v jako dobrem stanju. Baš na to, da imajo dobro mlečno in pašno živino, so pa prireditelji hoteli obiskovalce v prvi vrsti opozoriti. Ne smemo se torej čuditi, da je ta prireditev, čeravno v skromnem štilu, rodila takoj dobrega sadu. Pri razstavi navzoči načelnik živinorejskega odelenja v Ministarstvu poljoprivrede, dr. Mitrovič, je po naročilu g. ministra odredil, da se nakupi nekaj razstavljene živine za Srbijo. Navzlic dobri ceni je bilo mogOče skleniti le dve kupčiji, ker živinorejci razstavljene in obdarovane živine niso marali odprodati. Zato se je po naročilu ministrstva odredil poseben plemenski sejm v Bohinju, ki se je vršil dne 20. septembra. Na tem plemenskem sejmu je bilo kupljeriih 26 telic in mladih krav ter 4 biki. Iz te živine so se sestavile dve skupini. Ena skupina (2 bika in 8 telic) te živine je bila poslana na državno ekonomijo Topčider, odkoder se bo skupno oddala v gorati del Srbije (Užice ali Bitolj), druga skupina pa je bila odposlana v Črno goro, da se tamkaj napravi z njo poskus. S tem je zanimanje za našo živino v južnih krajih vzbujeno; upajmo, da se bo naša živina pri naših bratih dobro obnesla, s tem bi dobili dobro ime in trg za ple- mensko živino. Na naših živinorejcih pa je, da bodo vzre-jali dobro živino, da se bodo v tem delu izpopolnjevali, da ne bomo varali nad, ki se stavijo v nas. Treba je postaviti na trg živino, ki bo vzdržala konkurenco s tujimi žlahtnejšimi pasmami, osobito glede mlečnosti in lahke prehrane. Pri dosedanjih nakupih se je pokazala ena težkoča, to je pomanjkanje dobrih bičkov. Na tem je že skoro letos ponesrečila cela akcija. Zaraditega naše živinorejce še enkrat opozarjam: skrbite za dobre bike, večji posestniki naj poskusijo z vzrejo dobrih in lepih plemenjakov! Odbirajte za pleme le potomce dobro mlečhih in lepih krav! Razen dobre prehrane v mladosti, je to za nas najbolj potrebno in je prvi pogoj napredka. Če hočemo biti trajno deležni dobrih uspehov, moramo odločno po začrtani poti naprej! Zidanšek. i Obligatorično državno zavarovanje kmetijskih pridelkov zoper uime. Poleg mnogo drugih ukrepov, ki jih je poljedelsko ministrstvo v zaščito in v zboljšanje našega kmetijstva in kmetskega stanu sploh v zadnjem času ukrenilo, je, oziroma bo prištevati tudi splošno državno zavarovanje kmetijskih pridelkov po načrtu, ki ga je sedanje ministrstvo sestavilo in ki se že v prihodnjem zasedanju predloži skupščini v sprejetje. Upati je, da se to izvede, ker bo tako zavarovanje v korist ne samo prizadetim kmetovalcem, marveč tudi drugim slojem, kajti to zavarovanje bo vplivalo na intenzivnejši razvoj kmetijstva v vsej državi in s tem kolikortoliko na znižanje in regulacijo cen posameznim poljskim in drugim kmetijskim pridelkom. Gotovo je, če bo kmetovalec, bodisi pa poljedelec, vi-nogradar, sadjar ali hmeljar prepričan, da bo v vsakem slučaju kake vremenske nezgode, škodi primerno od države odškodovan, bo svoje polje, vinograde ali sadovnjake z večjo vnemo obdeloval, odnosno vse te panoge svojim delovnim in gmotnim razmeram primerno še povečal in s tem tudi pridelek pomnožil. So n. pr. gotovi kraji, ki so vsako ali vsaj vsako drugo leto več ali manj od toče prizadeti. V takih krajih se kmetijstvo nikakor ne' more tako intenzivno gojiti in se razvijati, kakor v krajih, ki so mogoče komaj vsako deseto leto od toče prizadeti. Če bo pa zagotovljena primerna vsakokratna državna odškodnina za primer elementarne poškodbe, potem bo tudi vsak z večjim veseljem žrtvoval svoje gmotne in fizične moči v prid svojega gospodarstva. Glasom zavarovalnega načrta, ki naj postane parlamentarnim potom državni zakon, se ustanovi poseben državni zavarovalni fond proti uimam, znašajoč 100 milijonov dinarjev aH 400 milijonov kron, ki se ima na račun indirektnih davkov vplačati v dveh zaporednih budžetnih obrokih po 50 milijonov dinarjev v državno blagajno. Zato se 1. in 2. leto po vplačanih obrokih, t. j. do popolnega osiguranja navedenega fonda, ne bo izplačevala nikaka odškodnina, da državna blagajna, odnosno ta fond ' ne bi bil mogoče takoj prvo leto popolnoma izčrpan. Treba je torej v tem oziru posebne previdnosti, tem bolj, ker to zavarovanje bo imelo med poslanci nekmetskega stanu mnogo protivnikov, preden, bo sploh sprejeto. Vse to zavarovanje je natančno obrazloženo v 26. čl. gori navedenega projekta, tako da če ne bo od finančne .Strani glede ustanovitve nameravanega fonda nikake ovire, stopi ta zakon lahko že to leto v velavo. Fr. Gombač. Trošarina na vino. (Konec.) Ker je kolek namenjen za kolekovanje overila, naj se ne prileplja na vlogo, temveč v papir zavit vlogi priloži. Kdor bi opustil prijavo o začetku obratovanja, se kaznuje prvič s 50 dinarji, drugič s 100 dinarji. Proizvajalci vina (vinogradniki) kot taki, po našem mnenju ne potrebujejo overila, pač pa ga potrebujejo oni vinogradniki, ki točijo svoj lastni pridelek prigodno pod vejo. Za „vino" se je po prejšnjih predpisih smatralo ne samo vino iz grozdja, temveč tudi vino iz jagod, sladno vino, medica in še celo brezalkoholni sadni soki, pri katerih se je vretje s pasteriziranjem ali na kak drug način preprečilo. Sedaj je stvar drugačna. Vsaj po naših mislih se ta vina ne morejo več smatrati za vino, ker bi bili sicer ti predmeti v točki 3. člena 108. trošarinskega pravilnika, enako kakor vinski mošt in vinska brozga, izrecno našteti, kakor so bili tudi navedeni v členu 1. pravilnika o specialni trošarini na vino. Glede pobiranja in osiguranja (kontrole) državne trošarine na navadno vino veljajo v Sloveniji, razen v Prekmurju, dosedaj še določila pravilnika o trošarini na vino, ki' je bil priobčen lansko leto v „Uradnem listu" pod štev. 338. in 426. Po tem pravilniku je zavezano splošni kontroli: 1. ukletenje vina pri producentu; 2. transport vina; 3. prodaja vina na debelo; 4. prejem vina prodajalcev na drobno; 5. pretakanje vina v steklenice; 6. prejem vina privatnikov za neposredni konsum. I. Producenti vina (vinogradniki) so zavezani prijavljati svoj vsakokratni pridelek in vsakokratno oddajo vina pristojnemu oddelku finančne kontrole. Te prijave morajo vlagati vinogradniki, ki izvršujejo tudi gostilničarski obrt ali drugačno prodajo vina na drobno najmanj 24 ur, preden prejmejo (vkletijo) vino; vinogradniki, ki so prodajalci vina na debelo, in vinogradniki, ki ne trgujejo z vinom, pa najkesneje 24 ur po vkletenju vina. V preteklem letu precejšnje število vinogradnikov ni izpolnilo svoje obveznosti, zato bi morali biti občutno kaznovani. Do tega pa večinoma ni prišlo, ker je finančna oblast upoštevala njih nepoznanje predpisov in se zadovoljila že z malenkostnimi odpustninami. To je bilo do 31. avgusta t. 1. mogoče, odtlej pa ne več. Vinogradnike torej prav resno opominjamo, naj za-doste svoji dolžnosti, da pravočasno prijavijo njih vinski pridelek pristojnemu oddelku finančne kontrole, ker jih sicer čakajo ogromne kazni. Kdor namreč prejema (vkletenja) svojega ali tujega vina pravočasno ne prijavi, učini trošarinsko tihotapstvo, ki se kaznuje po novem trošarinskem pravilniku z najmanj petkratnim zneskom na vse neprijavljeno prejeto ali izdelano vino odpadajoče trošarine. Povrhu tega mora plačati tudi še na to množino odpadajočo, redno trošarino in vsa neprijavljena količina vina s posodo vred zapade v korist državne blagajne. Vsako upanje na znižanje kazni je brezplodno, ker trošarinski pravilnik takega znižanja ali opustitve proti nizki ali vsaj zmerni kazni ne pozna in je torej vsako znižanje kazni postavno nedopustno. Kdor torej opusti prijaviti pridelano vino, mora brezpogojno plačati za vsak hektoliter vina 140 K trošarine in 700 kron kazni in izgubi povrhu dotično vino. Iz vsega tega je razvidno, da je stvar zelo resna, in čitatelji bodo storili dobro delo, ako opozorijo vinogradnike, ki našega lista ne berejo, na njih dolžnost in posebno na posledice opustitve. Vinogradniki, ki ne izvršujejo gostilničarskega obrta, ne prodajajo alkoholnih tekočin (vina, piva, žganja, špirita itd.) na drobno in tudi ne trgujejo z njimi na debelo, ne plačajo slejkoprej nobene trošarine na vino, ki ga porabljajo za domačo potrebo, če so prejem (vkletenje) tega vina po predpisu prijavili oddelku finančne kontrole. Porabljati pa smejo vino, ki je oproščeno trošarine zaradi porabe za domačo potrebo, le zase, za svojo družino, domače posle, za osebe, ki so pri njih na hrani in stanovanju ter za delavce, ki obdelujejo vinograd. Odvzemanje vina lastnega pridelka za domačo potrebo jim ni treba prijavljati. Vinogradnikom, ki trgujejo z alkoholnimi tekočinami na debelo ali drobno, jih točijo ali predelujejo, se dovoli izvestna količina vina za domačo potrebo trošarine prosta, če so svoj pridelek pravilno prijavili. Družini, ki ne šteje preko 4 članov, se dovoli 400 litrov, če šteje preko 4, a ne preko 8 članov, se dovoli 600 litrov, če šteje preko 8, a ne preko 12 članov, se dovoli 800 litrov, a če šteje preko 12 članov, se dovoli 1000 litrov trošarine prostega vina. Pri določanju številnosti družine, se upoštevajo le nad 15 let stari družinski posli, ne pa tudi delavci. Kdor svojega pridelka pravilno ne prijavi, nima nobene pravice na trošarine prosto vino za domačo potrebo. Zaradi opustitve prijave se vse vino zapleni. Vino, določeno za domačo potrebo, se mora hraniti v prostorih, ki so ločeni od onih, v katerih se hrani drugo (zatrošarinjeno ali nezatrosarinjeno) vino. Tisti, ki točijo vino lastnega pridelka le prigodno pod vejo, se smatrajo glede prostosti trošarine na vino, namenjeno za njih domačo potrebo, kot privatniki, vendar morajo trošarine prosto vino za domačo potrebo vsaj istočasno z naznanilom o pričetku vinotoča ločiti od drugega vina. Tistim vinogradnikom, ki producirajo poleg navadnega tudi fina vina, se sme dovoliti namesto trošarine proste porabe navadnega vina, tudi trošarine prosta poraba finega vina. Množina finega vina se mu določi v razmerju trošarine, ki odpade na vsako izmed teh dveh vrst vina. Namesto 400 litrov navadnega vina se dovoli n. pr. 23 litrov finega vina, namesto 600 se dovoli 35 litrov finega vina itd. Opozarjajo se še enkrat vsi vinogradniki in drugi kmetovalci, da pravočasno naznanijo svoje zaloge vina pristojnim finančnim organom, da ne zapadejo morebitni kazni. Istočasno naj opozorijo tudi druge svoje sosede, ki bi morda prezrli ta spis, da ugodijo predpisom tega zakona. uiijuiiwi«jiijMuruuMiw'iiw.Ti«^»iiiOTiiwwuni.n .................i »uri i 1 •rirnrir ■•■ KMETOVALCI ! Za naročanje umetnega gnojila za jesensko gnojenje je zadnji čas! Priskrbite si kajnit in kostno moko! Cene so razvidne iz »Družbenih vesti". hi^im nu^i w »min 'i Na vsa kmetljsko-gospodarska vprašanja, ki dohaiajo na Kmetijsko družbo za Slovenijo ali na uredništvo ,.Kmetovalca", le načelno odgovarja le v ..Kmetovalcu". Odgovori, ki so splošno poučni, 83 uvrste med ..Vprašanj* iii odgovore", na ostala vprašanja se pa odgovarja pismeno, če je priložena znamka za odgovor. Odgovarja se edinole na vprašanja, ki so podpisana • celim imenom; brezimna vprašanja ali taka, ki so zaznamovana le z začetnimi črkami, se vržejo v koš. V ,,Kmetovalcu" se pri vprašanju nikdar ne natisne vpraševalčeva imena, ampak vedno le prtčetne črke imena in kraia. Redno se v vsaki številki odgovori le na tista vprašanja, ki so prišla vsa) štiri dni pred izdajo lista; na pozneje došla vprašanja se odgovori v prihodnji številki. Kdor takoj želi odgovora na kako kmetljsko-gospodarsko vprašanje, mora priložiti znamko za odgovor. Na vprašanja, ki niso kmetll-sko gospodarska, se ne odgovarja v ..Kmetovalcu", ampak le pismeno. Se I« pismu priloženo 4 K v znamkah kot plspevek k družbenem pokojninskem zakladu. Zadnje zlasti velja za pravne odgovore, ki seveda morejo biti le splošne vsebine, kajti uredništvo ne more poznati vseh, včasih zelo važnih okoliščin in zato za take odgovore ne prevzame nikakega jamstva. Vprašanje 89. Kako se kuha žganje iz brinjevih jagod? (J. K. v N. s.) Odgovor: Kuhanje žganja iz brinjevih jagod se vrši na sledeči način: Popolnoma zrele brinjeve jagode se v posebnem mlinu zmeljejo ali pa stolčejo, tako da se njih velikost zmanjša na polovico. Ponekod dajo brinjeve jagode tudi v stope..Dobro zmlete ali stolčene jagode se namočijo v kad ali čeber ter se jim prilije 2—3 krat toliko vode, kolikor je brinjevih jagod v kadi. Posodo je dobro pokriti ter pustiti 24 ur pri miru. Kad mora biti do končanega kipenja na toplem prostoru (15—20° C), ker samo pri zadostni ^oplini bodo jagode dobro pokipele. Po preteku tega časa se premeša drozgo z lesenim drogom, tako da pridejo spodnje plasti jagod navrh in obratno. To mešanje je ponavljati vsak dan in še potem, ko prične kipenje, ki je tako, kakor pri vinskem moštu, samo ne tako burno. Po vrenju se začnejo jagode potapljati in ko so se vse jagode potopile, se mora takoj pričeti s kuhanjem žganja. Kuha se v običajnih bakrenih kotlih, in sicer dvakrat. Pri prvi kuhi se zbira manjvredno žganje (nanga), ki vsebuje preveč brinovega olja in premalo alkohola. Pri drugi kuhi priteče pravi brinjevec, ki je prav dobro in dovolj močno žganje. Za hranjenje brinjevca so najbolj pripravni demijoni, to so velike steklenice, opletene z vrbovimi vejicami. S. Vprašanje 90. Iz doma pridelanega prediva sem dal izdelati domače platno za posteljno perilo. To platno pa ima rumen-kastorjavo barvo. Kako se beli domače platno? Aj. Z. v B.) Odgovor: Nitke preje domačega platna imajo rjavkasto barvo, ki se jo izlahka odpravi s pravilnim beljenjem. Pri navadnem beljenju, katerega Vam edino priporočamo, se raz-prostre domače platno poleti, ko pripeka vroče solnce, na travo in se pridno škropi s snažno vodo. Potom solnčnih žarkov in kisika, ki ga izdihavajo trave, kakortudi zračnega ocona, se Podoba 11. Snaženje okvirnih sit Seitzevih cedil. (Onesnažena azbestna plast se potegne s sita nalik cunja.) Za posebno fina, t. jp. buteljska vina, je vpeljala tvrdka Seitz najfinejši filter pod imenom „Zenit". Za onega, ki se bavi s pripravljanjem buteljskih vin, je ta filter zelo priporočljiv. Delo ž njim objasnjuje podoba 12. Največje cedilo tvrdke Seitz je „azbestno orjaško cedilo Seitz", ki se dobi v petih velikostih in sčisti na dan 80 do 750 hI vina. --(Dalje sledi.) VPRAŠANJA IN ODGOVORI. Podoba 12. Cedilo „Zenith" za buteljska vina (tvrdke Seitz) v delu s pomočjo pritiska ogljikove kisline. Precejanje ali filtriranje vina. (Dalje) Podoba 10 a. Podoba 10 b. Azbestno cedilo „Simplon" a) prenosno, b) prevozno. Deluje s pritiskom pumpe in precedi (po velikosti) 25 do 80 hI na dan. njim sčistiti na dan po 25 do 80 hI vina. To cedilo spada med tako imenovane elementne ali okvirne filtre, ker stoje v njem „elementi", oziroma okvirji, ki obstoje iz posameznih filtrirnih sit, zvezanih z odvajalnimi cevmi. Vsled tega delajo ti filtri jako uspešno in se dajo zelo enostavno in lahko snažiti (glej podobo 11.). Za zadruge, vinske trgovce in večje posestnike vinogradov se priporoča cedijo „Simplon" tvrdke Seitz. (Glej podobi 10 a in 10 b.). To cedilo se rabi sicer lahko tudi kot odprto cedilo, navadno pa le zaprto s pritiskom višje ležečega vina ali pa, kar je še uspešneje, s pritiskom pumpe. Po velikosti filtra in kvaliteti vina se da ž barvne snovi platna razkrajajo in platno postaja belo. Hitreje kakor navadno, je umetno beljenje platna; s pomočjo žveplove pare se belijo n. pr. slamniki, volna in syila. Platno in slične tkanine se v tvornicah belijo z različnimi lužninami ali z razredčenimi raztopinami klorovega apna; ta razvija plin klor, ki ima lastnost, da razkraja barvne snovi. Vsa ta umetna sredstva pa imajo to slabo stran, da mora biti njih ravnanje zelo previdno, ker v drugem primeru razjedajo tkanine. Iz tega vzroka so tudi tkanine, ki jih v tvornicah belijo z umetnimi beleži, manj trpežne, kakor domače platno, beljeno na solncu z vodo. SIP^H P-l. Vprašanje 91. Ker bo letos marsikateri posestnik primo-ran vsled pomanjkanja krme zaklati svoje živinče, vprašam, ako se lahko tudi kosi govejega mesa konservlrajo sllčno, kakor prekajeno prašičje meso in kako se isto pravilno izvrši? (B. L. v Gor. R.) Odgovor: Ako se govejo meso osoli in dobro prekadi, se ravnotakt) kakor prašičje, dalje časa ohrani okusno in dobro. Za soljenje mesa se vzamejo navadno boljši kosi, kakor: gnjati, plečeta itd. Tudi jezik in to še posebno goveji, se na ta način najdalje ohrani. Soljenje s suho soljo je najbolj priporočljivo. Za 10 kg mesa se vzame 1 kg soli, 2 dkg solitra ter nekaj stol-četiega sladkorja, ki okus mesa še izboljša. Meso se osoli na notranji strani, ne na kožni. Stolčena ali ribana sol mora biti suha. Potem se položi meso na desko in drgne s soljo toliko časa, da postane vlažno. Nato se vzame še ena žlica brinjevih jagod in 2 dkg popra ter se to stolče v možnarju in meso istotako drgne. Tudi česen in čebula in lavorikovo listje se lahko uporabi. Potem se meso položi v kad, ki ima spodaj čep ter se dobro obteži z deskami in s kamenjem. Tako se pusti 3—6 tednov. Med tem časom se mora meso enkrat preložiti, pri čepu pa vodo večkrat odcediti ter politi po mesu. Najbolje je, ako se meso poliva skozi šest tednov vsak dan. Potem se z vodo umije in pusti, da ista odteče, malo osuši meso in obesi v dim. Sušilniea mora biti kolikor mogoče zračna in mora imeti hladen prepih, ker se meso pri vročem dimu rado skvari. Da se dobi obilo dobrega dima, ki ne sme smrdeti, se kuri počasi s smrekovimi ali brinjevimi vejami; ko se je nehalo kaditi, se sušilnica navzkrižem odpre, da se meso ohladi, nato se pa zopet zakuri. Majhni kosi mesa se okade na ta način v štirih dneh, gnjati ,in plečeta v štirih tednih. Predolgo kajenje vzame mesu dober okus in ga preveč osuši. Ko se je meso dobro ohladilo, naj se ohladi dodobrega na zračnem prostoru in ko je dovolj suho, se naj shrani v zaseki. P—j. Vprašanje 92. Nekateri sosedje mi svetujejo, da naj sadnega mošta ne pretočim, temveč, ga pustim na drožeh do končne uporabe. Ali naj sadni mošt pretočim? (F. R. v P.) Odgovor: Sadjevec naj ostane le tako dolgo na drožeh, dokler vse nepotrebne snovi ne sedejo na dno, t. j. dokler se mošt ne učisti. Drože na dnu soda ne škodujejo in tudi ne koristijo po končanem vrenju tako dolgo, dokler so pri miru in žive, ker ne vplivajo na nadaljnji razvoj sadjevca. Slabo pa je, ako ostane sadjevec na drožeh čez pomlad. Kipelne glive odmirajo in začno gniti, ter se lahko iz kateregakoli vzroka ta gniloba dvigne in pomeša s sadjevcem, ki se vsled tega lahko popolnoma pokvari. Kadar burno kipenje preneha in se mošt učisti, s^a morate pretočiti, ako hočete imeti stanoviten sadjevec. Navadno je čas pretakanja od novembra do konci januarja. Pri tem pa pazite strogo na to, da pride pretočeni sadjevec v snažno posodo in da je sod vedno poln. Sadjevec se navadno samo enkrat pretoči, ker je po prvem pretakanju že večinoma popolnoma zrel. S. Vprašanje 93. Kako se napravi ocet iz sadnih tropin? (F. R. v P.) Odgovor: Sveže tropine zdrobite v primerno kad ter do-lijte na 100 kg tropin 30—401 vode. Kad naj bo pokrita z lesenim pokrovom. Drozgo je treba vsak dan premešati, ako je mo- goče celo mošt od spodaj odtočite ter ga po tropinah zlijte. Cez dva do tri dni drozgo odtisnite, jo napolnite v sod za ocet, ter postavite v gorak prostor, najbolje, če je toplina tega prostora 20—30° C. Sod zaprite na rahlo s pilko, da lahko uhaja ogljikova kislina, ali pa pokrijte veho s platneno krpo. Kipenje in kisanje, ki traja 6—8 tednov, pospešite, ako vlijete v sod po kipenju tekočine, nekaj litrov dobrega sadnega ali vinskega octa. Po končani pretvorbi in učiščenju kisa, ga pretočite v manjše posode ali steklenice, dobro zamašite, ter jih hranite na hladnem prostoru. S. Vprašanje 94. Kdaj je najpripravnejši čas za sajenje sadnega drevja ter kako in kdaj naj se kopljejo jame? (F. P. v P.) Odgovor: Saditev sadnega drevja je zelo važno delo v kmetijstvu. Vsaka sadjarska knjiga obširno popisuje in vsak sadjarski učitelj posebno povdarja važnost tega opravila, a vkljub temu se slična vprašanja še zelo pogosto ponavljajo, kar znači, da naš kmetovalec še vse premalo čita strokovne časopise. Sadno drevje se sadi ves čas, ko drevje počiva, to je, od oktobra do marca. Jesenska saditev ima to prednost, da prične drevje spomladi takoj rasti, ker je prej začelo delati korenine in ne trpi toliko zaradi suše. Priporočati se ne more tam, kjer je moker svet in nastopa voda v jeseni in pozimi. Praviloma je izkopati jame že jeseni ali pozimi, akoravno nameravate saditi šele spomladi. Pozimi ali v jeseni skopana prst dobro premrzne in se spomladi dobro razpusti, vsled česar je zemlja tudi rodovitnejša. Jame naj bodo najmanj po en kvadratni meter velike, ali ker se delajo vedno okrogle, naj imajo 1.20 m do 2 m v premeru. Globokost naj se ravna po zemlji. Ako je plast rodovitne zemlje debela, imej jama 70 cm ali tudi več globočine. Vsekako pa mora biti globočina jame vsaj 50 cm. Vprašanje 95. Nekaj mladih sadnih dreves, ki sem jih letos posadil na stalno mesto, ni skoraj nič odgnalo. Kaj je temu vzrok in kako rešim drevje, da se ml ne posuši? (B. v D. M. v P.) Odgovor: Vzrokov, da mlado drevje na stalnem mestu noče odgnati, je zelo veliko. Največkrat je krivo napačno ravnanje z drevjem. Z nezavarovanimi koreninami leži po cele dneve na solncu in vetru. Presuši se tako, da se zgrbanči celo koža na deblu in tako drevo kaj nerado požene. Lahko pa je kriva tudi letošnja dolgotrajna suša, posebno še na solnčni iegi. Svetujemo Vam, da spomladi vzamete tako drevje iž zemlje, odrežete mu nanovo vse debelejše korenine in ga postavite potem 24 ur v vodo ter ga zopet posadite prav previdno v zemljo. Drevesni kolobar pa pokrijte z dobrim hlevskim gnojem. P—i- Vprašanje 96. Ali se smejo brez skrbi dajati lanene tropine kravam pred otelitvijo in potem, ko doje? (M. O. v Š.) Odgovor: Proti koncu brejosti je sicer dajati kravam manjše množine krme, da se prebavila nepotrebno ne obteže. Vsled tega pa je pokladati močnejša krmila. Ravno lahko prebavne in zdravje pospešujoče lanene tropine so zelo priporočljive za pokladanje brejim kravam. Vrhutega imajo iste tudi v sebi veliko fosforove kisline, ki ugodno vpliva na razvoj mladiča v telesu. Doječi kravi so lanene tropine tudi zelo koristne, ker pospešujejo mlečnost, in tvorijo mleko, ki ima v sebi veliko fosforovih soli; te so zopet neobhodno potrebne za dober razvoj okostja. P—i- Vprašanje 97. Ali je bolje pokladati molznim kravam zeljne štore sirove ali prekuhane? (V. R. v M.) Odgovor: Pokladanje prekuhane krme se pri nas sploh pretirava. Konji,- goved, prašiči so ustvarjeni, da uživajo le sirovo krmo in je pravzaprav kuhanje nepotrebno. S poklada-niem kuhane krme postane želodec ohlapen in oslabljen. Iz tega sledi, da je zeljne štore najbolje zrezati ter jih pokladati sirove in zmešane z drugimi krmili, n. pr. z rezanico. P—j. Vprašanje 98. Imam nekoliko močvirnat travnik, kjer rase slaba mrva. Ali se da tak travnik zboljšati z umetnim gnojilom in koliko se ga potrebuje? (B. C. v T.) Odgovor: Mokre travnike se z uspehom enoji s kajnitom in sirovo kostno moko. Tako gnojenje bo pridelek močno povečalo in tudi kakovost mrve izboljšalo. Na 1 ha (1% joha) vzemite 400 kg kajnita in 250 kg sirove kostne moke. Obe gno-iili lahko pomešate in ju sedaj v jeseni raztrosite po travniku. P—j. KMETIJSKE NOVICE. Kmetijska predavanja v Belokrajini. V Belokrajini bo potovalni učitelj za kmetijstvo, g. Vladimir Kuret, v mesecu novembru priredil predavanje o umnem obdelovanju zemlje in o pravilni uporabi onih umetnih gnojil, ki so nam sedaj na razpolaganje, in sicer v sledečih vaseh: v Preloki, 6. novembra 1.1.' po sv. maši, v Adlešičih istega dne popoldne; v Slehorju, 13. novembra t. I. predpoldne, v Lokvici istega dne popoldne; v Bo-žakovem, 20. novembra predpoldne, v Drašicih istega dne popoldne; v Metliki, 27, novembra zjutraj, v Radovici istega dne po maši. URADNE VESTI. Priskrbovanje modre galice. Ponudbe raznih tvornic in dobaviteljev, ki jih dobiva Kmetijska družba za Slovenijo glede modre galice, se glase tako različno, da o enotni, stalni ceni ni sledu. Italija in Anglija, deželi z dobro valuto, pri nabavi sploh ne moreta priti za naše kraje več v poštev, ker bi stala njiju galica približno 30 do 32 kron za kilogram, postavljena v Ljubljano. Tudi galica iz Češke je mnogo predraga, ker se ravnajo tamošnje tvornice hitro po svetovnih cenah in po valutarnih razmerah. Tako nam preostaja poleg lastne malenkostne produkcije (Celje, Koprivnica na Hrvaškem) le še dobava iz Nemčije in iz Nemške Avstrije. Samoobsebi se razume, da se je Kmetijska družba tudi letos pravočasno in vsestransko zanimala za vse prilike, ki jih je pri nabavi te toli važne potrebščine upoštevati, z ozirom na splošen negotov položaj, ki izključuje vsako zanesljivo kalkulacijo, pa se je založila le zelo previdno z množino, ki bo jedva zadostila najnujnejšemu povpraševanju. Ozirala se je pri tem tudi na okoliščino, da ima na razpolaganje dokajšnjo množino g a 1 i č -ne paste „Bosn a", polnovrednega nadomestila, po katerem bodo vinogradniki v primeru pomanjkanja modre galice, lahko segli brez skrbi glede uspeha pri zatiranju peronospere. Tudi iz finančnih ozirov ne kaže, da bi se Kmetijska družba letos pri denarnih zavodih prekomerno zadolžila v svrho nabave modre galice. Iz prav tega vzroka in da si prihrani orgomne bančne obresti, se je Kmetijska družba odločila, da svojo galico odda udom potom svojih podružnic še letos, t. j. do 31. decembra t. 1. po nizki nabavn: ceni K 22-— za 1 kg franko sod, franko kolodvor Ljubljana, t. j. torej za najmanj 5 kron pri kilogramu ceneje od današnje tržne cene za galico tuzemskega, in za najmanj 8 do 10 kron pri kilogramu ceneje od galice inozemskega proizvoda. Pri tem stavi Kmetijska družba do svojih podružnic naslednje pogoje: 1. Prijaviti morajo svoje skupne naročbe brez odloga, najkesneje pa do 10. decembra 1921. 2. Kupnino za vso naročnino morajo plačati obenem s prijavo. V to svrho naj se poslužijo podružnice družbenih položnic poštnega ček. urada in naj kupnino vplačajo na rač. 10712. brez vseh nakazilnih stroškov. Kmetijska družba se bo z ozirom na omejeno količino ozirala pri dodelevanju galice po gori označeni nizki ceni v prvi vrsti na one ude, oziroma podružnice, ki so galico že do-sle pri njej naročale. Ozirati se bo pa mogla tudi le na pravočasne prijave, dočim bodo zamudniki v prihodnjem letu primO-rani, plačati galico pač po tržni ceni, ki bo bržkone še višja od današnje! Kmetijska družba za Slovenijo. VABILO k občnemu zboru podružnice Kmetijske družbe za Slovenijo. SPORED: ' 1. Točke 1.—5. po § 31. družbenih pravil. 2. Volitev novega odbora. 3. Slučajnosti. Ljutomer, v nedeljo, 20. novembra 1921. ob osmih zjutraj v gostilniških prostorih g. Seršena v Ljutomeru. Stara Fužina v Bohinju, v nedeljo, 13. novembra 1921. ob polštirih popoldne v prostorih sirarne v Stari Fužini. SEJA glavnega odbora Kmetijske družbe za Slovenijo dne 19. oktobra 1921. Seji predseduje družbeni predsednik g. Gustav Pirc. Navzoči so: gg. podpredsednika Jarc in Pipan ter odborniki gg. Ažman, Bajuk, Brenčič, Črnagoj, Černe Fr., Černe I., Hočevar Fr., Hočevar I., Košar, Meden, Pavlin, Skalicky, Steblovnik, Štrumbelj, dr. Verstovšek, Vrečko in družbeni tajnik inž. Lah. G. predsednik otvori sejo, ugotovi sklepčnost ter pozdravi navzoče odbornike. Spomni se smrti Nj. Veličanstva kralja Osvoboditelja Petra I. Velikega in pozove gg. odbornike, da zakličejo slavo njegovemu spominu. 29. avgusta t. i. je preminul družbeni uradnik Josip Lokar. Ker si je stekel v dobi 50 letnega službovanja neprecenljivih zaslug za Kmetijsko družbo, pozove predsednik navzoče, da se v znak počaščenja umrlega dvignejo raz svojih sedežev. Se stori. Vdovi se izrazi sožalje. Nadalje poroča, da je v imenu Kmetijske družbe za pokojninski zaklad podpisal drž. posojila 310.000 K ter prosi glavni odbor, da potrdi ta podpis. Septembra meseca se je vršilo poučno potovanje slovenskih kmetovalcev v Srbijo, ki je imelo glavni namen, da se slovenski kmetovalci spoznajo s srbskimi tovariši in da se pouče o kmetijskih razmerah v Srbiji. G. Steblovnik glede tega potovanja zahteva nekatera pojasnila, in sicer prvič o obnašanju kmetovalcev v Srbiji, ki so se po časopisnih vesteh v nekaterih krajih ne ravno dostojno obnašali, drugič, da se je pri razdeljevanju podpor za to potovanje upoštevalo v prvi vrsti pristaše Samostojne kmetijske stranke, tretjič, da se je namesto kmetovalcev vzelo s seboj učitelje, četrtič, da se je na tem potovanju smatralo Kmetijsko družbo kot strankarsko organizacijo Samostojne kmetijske stranke, petič, da se je oficielno in neoficielno pri govo-vancah napadalo slovensko duhovščino. Zahteva, da Kmetijska družba izrazi obžalovanje nad temi napadi na duhovščino. Pri debati o teh točkah in ki se je udeleže gg. predsednik, tajnik, Črnagoj, Vrečko, Černe F., Ažman, Meden in dr., dobi gospod Steblovnik vsa potrebna pojasnila. — G. predsednik izrazi obžalovanje na tem, da se je dogodil nedopusten incident, ko je eden uslužbencev napadal našo duhovščino, izjavi pa, da je bil dotični govornik takoj in temeljito zavrnjen od drugega udeleženca tega potovanja. -.-j. se živinorejcem pomaga pri prehrani živine čez zimo. Pri le- I tošnji suši mora vlada priskočiti na pomoč in storiti vse ko- j rake, da se omogoči živinorejcem nabava krmil. V prvi vrsti je potrebno, da se pospešuje uvoz sena in močnih krmil. Kmetijska družba naj priskrbi oljnatih tropin in otrobov v čim večji meri in naj zaprosi vlado za podporo, da se bodo ta krmila lahko oddajala po znižani ceni. Pri tej oddaji krmil je upoštevali v prvi vrsti plemensko živino. Doseči je znižano prevoz-nino po 'železnici za slamo, ki jo je v Banatu dovolj in ki bi jo naši živinorejci nabavili za krmo. Kot kompenzacijo za izvoženo živino naj družba skuša doseči uvoz sena iz Italije. Ves izyoz živine je treba tako organizirati, da bodo od njega imeli koristi kmetovalci in ne samo izvozničarji. Sedaj je Italija prepovedala uvoz živine iz naše države, ker se je baje zanesla sli-noyka in kuga v Italijo. Vzrok temu so bili baje slabo razkuženi živinski vagoni. Kmetovalcem se naj doma dovoli klanje živine, da jih ne bodo mesarji preveč izkoriščali. Odprodajo plemenske živine od strani živinorejcev je skušati omejiti s primerno priskrbo krme. Od vlade je zahtevati, da oddaja otrobe iz žitorodnih pokrajin v pasivne pokrajine naše države. Doseči je znižano voznino po železnicah organizacijam, da pridejo te ugodnosti res v korist kmetovalcem. G. predsednik omeni, da je Kmetijska družba od tvornic olja v Sloveniji pokupila vse lanene tropine, da jih pa te tvornice izdelujejo le v pičli meri, ker imajo premalo iane-nega semena za podelavanje. Ponudbe močnih krmil iz inozemstva zaznamujejo previsoke cene. G. Steblovnik, priporoča, da Kmetijska družba nabavi zadostno množino živinske soli od monopolne uprave. G. B a j u k svetuje, naj družba skuša doseči carine prost uvoz za vse kmetijske potrebščine, in za prevoz po železnicah čim nižje tarife. Glavni odbor sklene, da družba sestavi en prememoria, v katerem se naj upoštevajo vse tu izražene želje ter se naj ta predloži na merodajne oblasti in na vse slovenske politične klube. G. Pavlin pojasni, da se na naših železnicah živinski vagoni temeljito razkužijo, ne vrši se pa tega na italijanskih železnicah. Kuga se je zanesla v Italijo edino po tihotapcih. Glede klanja živine po kmetovalcih omenja, da se vse tozadevne pritožbe rešijo ugodno za kmetovalce, če v tem oziru ni kakega drugega kaznivega dejanja. Vsa okrajna glavarstva so od oddelka za kmetjstvo dobila v tem oziru potrebna navodila. G. predsednik omenja, da se bo glede klanja živine po kmetovalcih podalo potrebno pojasnilo v družbenem glasilu „Kmetovalcu". Tajnik poroča o prenosu pokojninskega zavarovanja diužbenih nameščencev na Obči pokojninski zavod za nameščence, kakor to zahteva nova uredba. Glavni odbor pooblasti predsedništvo, da uredi to zadevo v zmislu nove naredbe. , . ■ G. predsednik pojasni bilanco družbe za prvo polletje in proračun za drugo polletje tekočega leta. Bilanca izkazuje okroglo pol milijona primankljaja, ki ga bo mogoče kriti iz blagovnega prometa. V kritje primanjkljaja prihaja v prvi vrsti v poštev oddaja galice in umetnih gnojil. Od umetnih gnojil imamo samo ona, ki jih izdelujemo v Sloveniji, in sicor apnov dušik, kostni superfosfat, kostno moko in moko iz mezdre. Iz inozemstva dobivamo kajnit in kalijevo slo. Tomasove žlindre ni mogoče naročiti, ker ji je cena previsoka. Pet vagonov jo je sicer že kupljenih, ni pa gotovo, če bo prodajalec ostal v besedi, ker so se v zadnjem času zaradi naše neugodne valute cehe zvišale. Cena galici gre še vedno kvišku. Družba jo ima nekaj vagonov od lanskega nakupa in predsednik jo ie kupil 6 vagonov iz Celjske cinkarne. S to množino se upa kriti potrebe udov Kmetijske družbe. Predlaga, da se izvoli ožji odsek, ki bi moral pogosteje obravnavati ttkoče zadeve, ki so nujne narave. G. Hočevar priporoča, naj družba v večji meri nabavlja močna krmila, posebno otrobe, da se blagovni promet razširi in poveča. G. Steblovnik meni, naj se družba obrne na mero-dajna mesta, da se dobavi Tomasove žlindre v zadostni množini in po nižjih cenah. G. predsednik pojasni, da bo to sedaj nemogoče doseči, ker ni v to potrebnih kreditov. Sedaj jeseni je propagirati oddajo kajnita, ki ga ima družba v zadostni množini v zalogi. Spomladi bo oddajati superfosfat, ki ga bo tedaj tvornica izdelala prilično količino. Galica se bo letoS oddajala samo udom. Uradniške zadeve. Vdovi družbenega uradnika Lokarja se dovoli enkratna odpravnina. Uradništvu se dovoli nabavni prispevek. Delavcem se zvišajo mezde. Družbeno strokovno delo. Družba zamore za sedaj strokovno delovati najuspešnejše s svojim glasilom „Kme-' tovalcem", ki mora biti vedno na višku glede aktuelnosti dnevnih vprašanj na kmetijskem polju. Dalje s potovalnim poukom, ki ga vrše družbeni strokovnjaki po deželi in s spodbujanjem podružnic na intenzivno delovanje za pospeševanje kmetijstva. G. B r e n č i č predlaga, da stori družba potrebne korake, da se omilijo ostre določbe, ki so v zvezi s trošarino na vino. G. predsednik pripomni, da je Kmetijska družba že vložila protest proti krutim določilom zakona o trošarini, posebno kar se tiče naznanitve vina pri kmetovalcih. Glavni odbor sklene, da družba še enkrat protestira proti trošarini na vino in proti določbam tega zakona glede onih predmetov, ki so v škodo našim kmetovalcem. G. predsednik poroča, da je kmetijsko ministrstvo vprašalo Kmetijsko družbo za mnenje viničarskega reda za Slovenijo. Ta viničarski red kot tak je pomanjkljiv in bi ga bilo treba popolnoma preurediti. G. B r e n č i č poda svoje mnenje o viničarskem redu, ker se je sam udeleževal razprav pri sestavi tega. G. Meden priporoča prošnjo podružnice na Blokah glede odpisa dolga, ki ga je podružnica napravila zaradi izgube pri krompirju. Se ugodi. G. Steblovnik priporoča, naj se družba zavzame za to, da dobe podružnice v Savinjski dolini planinski pašnik za svojo živino. G. Steblovnik vpraša, kako da je Kmetijska družba izdajala izkaznice za polovično vožnjo na Bled o priliki Kmečkega Tabora SHS. ,G. predsednik pojasni, da je Kmetijska družba izdajala izkaznice za polovično vožnjo po železnici edinole v svrho poseta živinske razstave na Bledu, ki so jo priredile njene gorenjske podružnice. Ker se nihče več ne oglasi k besedi, zaključi g. predsednik ob petih odborovo sejo. Ponudniki in kupci plemenske živine. Pod tem naslovom Kmetijska družba za Slovenijo odslej naprej redno objavlja vse one lastnike plemenske živine, ki so pri volji plemensko živino prodati in vse one kmetovalce, ki jo želijo kupiti, s čemur je dana prilika prodajalcem in kupcem stopiti v stik in tako poskrbeti za zamenjavo plemenske živine. Priglašatl je nakup in ponudbo vseh vrst moških In ženskih plemenskih živali ter naj vsak priglašenec natančno prijavi svoj naslov, vrsto domače živali, njen spol, pasmo, starost, število i. t. d. NA PRODAJ SO: Mlade, zdrave plemenske prašičke po 6 tednov stare ima naprodaj Martin Kozjek, posestnik v Zbiljah, št. 6., pošta Smlednik. Bika lepega, 17 mesecev starega, simodolske pasme ima naprodaj Ivan Remškar, posestnik, p. Brezovica št. 6. pri Ljubljani. Enega izmed treh merjascev — lK in 2 leti ima naprodaj graščinska uprava Grmače, p. Šmartno pri Litiji. METOVALEC. Ilustrovan gospodarski list. Uradno glasilo Kmetijske družbe asa Slovenijo. Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 20 K na ieto. Posamezna številka stane krono. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila)se zaračunjajo po nastopnih cenah: In9erat na pol strani 500 K, na '/4 strani 300 K, na i/, strani 150 K, na '/„ strani 100 K, na 'lu strani 50 K. Vsaka beseda v .Malih naznanilih" stane SO vin. najmanj pa skupa) 12 K. Urejuje inž. Rado Lah; založba Kmetijske družbe za Slovenijo; tisk J. Blasnika naslednikov. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir. St. 20. Ljubljana, 31. oktobra 1921. Letnik XXXVII!. Tržne cene deželne pridelke na Novosadski in Zagrebški borzi. Žita. Sto kg Pšenica (Sombor) . . . Rž (slavonska in bačka) . Ječmen, parit. Beograd . Oves (bački)..... Ajda, parit. Ljubljana . . Proso (Zagreb) .... Koruza (bačka, stara) . . Koruza, nova, banatska za ventber-december . . . Grahorica, brez vieče, parit Zagreb...... Grah beli, novi ... Goved. Odrasla goved, Ia težki voli krave in biki Drobnica. Prašiči, mladi . „ odrasl i Ovce .... Koze .... Perutnina . . Fižol. Rlbničan, rdeči . Hrvatski, rdeči . Prepeliiar (koks) Mandalon . . . Krompir. Oneida . ........ Druge vrste od Slavonske postaje ......... Moka. Bela banaška, z vre.čami za kuho iška, | mi : franko Novisad otrobi iz Banata . . . . Seno, gorsko, stisnjeno, Škoplje Od do K K 1I00-- 1165 — 900*--- 925'- 930*— 960*— 795*— 810'— 860'— 880'—. 070"- 1580'— 890'- 925'- 760"— 780'- 470'— 480'- 1100'— 1120— 00 kg žive teže 1800'— _ 800'- 1200'- 1200'- 1300'- 1150- 1250'- 1300*— 1350'— 1300'— 1380'— 380'— 400'- 370'- 380- 1615"— 1630'- 1495 •— 1500'- 1265'- 1280'- 1203'- 1290-— 510'- 520'- 400'- 420'- Mala naznanila. Za vsako besedo je naprej plačati dve kroni v de na i a ali znamkah najmanj pa skupaj K 20*— ■icer se naznanila ne objavilo. Uo'»vništvo ne prevzame posredovanja. Hlnifo in ilKMIP vsako množino kupi Lesna nlOUC lil iralUE družba Ilirija, Ljubljana, Kralja Petra trg 8, (pred sodnijo). 380 HliiiBltif bamnn sekane iz najboljše bele, ostre ISililoni! nanillE, skale, trde in srednje od 40 do 100 cm iiroke, po naročilu tudi večje, izdelujem zopet In prodajam po najnižjih cenah s pismeno farancljo. Leskovšek Anton, posestnik in kamnosek, v. JuriJ ob Južni železnici pri Celju. 60 Priporoča se tvrdha ^švTflszJŠfr. Edina tovarniška zaloga najboljših šivalnih strojev za rodbinsko in obrtno rabo. Istotam se dobijo vsi posamezni deli za Šivalne stroje in kolesa, potreb' ščine za gospodinjstvo, larle. krojače, čevljarje in sed-104 Ponuditevse ne predmete, verižice, porabne L m IC prstane, obeske, zapestnice, uhane itd. — kateri predmeti Vam ležijo doma in jih ne nosite, — tvrdki F. Čuden, trgovina ur, zlatnine in srebrnine, Ljubljana, Prešernova ulica štev. 1._293 Dnhietnn za yse s'°ie dovršeno, trpežno in ceno ruillaivu kakor tudi vse vrste tapetniških del priporočata BRATA SEVER, LJubljana, Gospo-svetska cesta 13. (Kolizej). 300 rvnliDIID fntr naprodaj sledečih vrst: Beli-Ra, Ul|)IJ&III! IPIB lof, Trunta, Traminer, KraijeTina. Gutedl, Pošip, Plavi - Borgunder in Velš - Rizling-Prodam tudi več tisoč vkorerinjenih šmarnic ln vkorerinjenih divjakov Gotte G. Maticola in Rip. Portalis. Znamke ali dopisnice za odgovor se morajo priložiti. Franc Zelenko, pos. in trtničar. Jur-šinci pri Ptuiu. (Slovenija.) 356 Pšenično moho, otrobe, oves in ho- Mlin se dobi vedno po ugodni ceni v trgovini rUIU JerneJ Kranjc, (pri cerltvi) Vrhnika. 370 Ambrož 8 Brošičar, SjSgSik&TSSE niča, Trnovski pristan št. 32, Ljubljana. Prevzema vsakovrstna popravila kakor tudi delno nova naročila in sicer: poljedelske stroje, mline itd. ter vsa v to stroko spadajoča dela. Vsa naročila izvršiva solidno in točno. 371 Brestovi grmiči CpeRlba za globoke vodnjake z močnim pogon UGOUinil skim stojalom z litim ležiščem, pogon skim kolesom, dvojno učinkujočo sesalko, s cilindrom na pritisk, sesalno in dvigalno cevjo za globino 20—25 m. izvrstno delujoča, je kompletna na prodaj. Ponudbe na Rihard Ogriseg, Sturmberg, p. Pesnica pri Mariboru._373 domačih žlahtnih1 vrst 10 do 15 kron komad, iz semena vzgojene, 1 do 2 m visoke, 3 -----do 4 krone komad, pošilja povzetno: drevesnica Dolinšek, St. 11 j - Velenje._374 za hmelj, 4 do 8 metrov dolgih, se proda 5 vagonov. Josip Koščak, Znojile št. 1, pošta Krka, Do-lenisko.__375 Sadna drevesca divji kostanji, jabolčni in hruškovi pritlikovci. Cena po dogovoru pismeno ali ustmeno. Jakob Pintar, sadjerejec, Sv. Tomaž p. Skofjaloka, Gorenjsko. _ 378 Sllrfltinisi le Pridn°. pošteno 16-18let st»ro UlIMMIlja, dekle z dežele se sprejme v službo v mestu. Ponudbe na upra/ništvo »Kmetovalca". ____380 Rnftin 'ahhk°. eno- ali dvovprežno prodam. IlUbljU, Jurij Oblak, Suhidol JO pri Lučnah, pošta Gorenja vas.__381 Dzlovodjo in delavce 'Z&FS&iVŠ? mladi 1922 išče Taljevska Pivovarna v Valjevem, Srbija. (Natačne ponudbe je poslati na pivovarno v Valjevo.)___382 Z.000 kg jabolh, s^sa nudbe je staviti na upravništvo »Kmetovalca*. _383 VriiR nnCRCtnn se odda v najem poštenemu HBbjB IlUHaiVU kavcije zmožnemu najemniku z večjo družino. Plača 60% pridelka, nastop po dogovoru. Naslov v upravi lista. Ivan Šteh, žel. postaja Dobrepolje, pošta Videm- Dobrepolje. _384 Slll^ilP isse nllin,,r» vešč vsakega popravila. UlllfiUU Vzame tudi mlin v najem. Postno ležeče 52. Pošta Žirovnica, Gorenjsko. 385 Kupujemo suhe gobe, j priporočamo pa vse vrste se- - menj za poletje in jeseni Se- = ver & Komp, Ljubljana Wolfova = ulica štev, 15. 231 = Kmetovalci!! Blasnikova JfEUHfl pHBTIHa za leto 1922. W je izšla! -P Letošnja izdaja se odlikuje po slikah iz naše domovine in je posvečena poznanju naše države. Bivša Avstrija nam je z vsemi sredstvi zapirala pogled na naše sedanje dežele, tako, da je le malo Slovencev, ki poznajo našo bogato domovino; zato si je štela „Pratika" v dolžnost, da s podrobnim opisom naših južnih krajev seznani svoje bralce z našo obširno domovino. Tudi letošnja izdaja stane K 5*—. 71 Kmetovalci! Ne pozabite, da je Blasnikova Velika Pratika Vaše najstarejše kmetsko glasilo. PRATIKA se dobiva skoro v vseh trgovinah; k]er bi Je pa ne bilo dobiti, naj se naroči naravnost v tiskarni J. Blas-nika naslednikov v LJubljani, Breg 12. Vinske sesalke in armature, orodje za sodarje v znano najboljši izpeljavi oddaja „PASTEURIT", d. z o. z. Glavno zastopstvo KAROL S ARI A, Maribor, Koroška cesta 30. Telefon št. 229. Brzojavni naslov: PASTEURIT, Maribor. Katalogi in ceniki na zahtevo I jjPpimeiaj krmi MistinTj V zmislu odloka deželne vlade za Kranjsko v Ljubljani z dne IG. julija 1899., it. 10.595, ki ml ga je mestni magistrat ljubi], izporočil dne 18. julija 1899., št. 25.255, smejo dietično sredstvo Mastin, redilni prašek za prašiče in za vsako živino, lekarnarji, trgovci, drogisti in kramarji prosto prodajati. Mastin Je kot prosti obrtni predmet oglasen. V Ljubljani, dne 3. avgusta 1900., mag. opr. št. 28.261. Ako se Mastin pri Vas v lekarnah io trgovinah ne dobi, potem ga naročite po poiti. 5 zavojev Mastina K 50 poitnin: prosto na dom. (3) Mazilo zoper garje (naftomaz brez vsakega odbitka rentnega davka katerega platoje posoiilnica sama za vloiaike. Sprejema tudi vloga v tekočem računu v zveni t čekovnim prometom ter tih obrestuje ob dne vloge do dne dviga. Stanje hranilnih vlog nad 115,000.000 kron, • 11 = S«an|e raaervnih rakiudoi 1,200.000 kron. ===== Ehsporl itolnetl ■ Iščem zveze z večjo eksportno tvrdko! n Mob Schuetz, FranMurt a/M. 74 Brzojavni naslov: Fleischsctiuetz Franbfurtmain. Telefon Hansa 4344. Zaradi oddaje modre galice opozarjamo na družbeni raz-gias med „Uradnimi vestmi" današnje številke ter nujno priporočamo modro galico že sedaj za bodočo pomlad naročati, kajti zaloga po označeni ceni je zelo pičla in cene gredo pa skokoma kvišku. Kdor bo kupoval ali naročal modro galico šele v pričetku prihodnjega leta ali v bodoči pomladi, jo bo moral plačevati po tržni ceni, ki bo bržkone neprimerno višja, dasi v današnjih razmerah noben človek v kupčijskih zadevah pri takem borznem blagu, kakor je modra galica, ne more mesece naprej ničesar gotovega reči. Vse vinogradnike, ki so spomladi prejeli galično pasto „Bosno" v svrho poskusov brezplačno oziroma proti poznejšemu plačilu, nujno prosimo, da nam v smislu svoječasnega razpisa takoj poročajo o uspehu škropljenja. Kmetijska družba bo ta poročila zbirala in objavila v ..Kmetovalcu". * Kmetijska družba za Slovenijo Ima za svoje ude v zalogi sledeče kmetijske potrebščine: Antiavit v varstvo setev pšenice, turščice, graha, grašice, travnih in deteljnih, vrtnih in gozdnih semen vseh vrst pred poljskimi vranami, vrabci, kokošmi itd., je zopet došel in se dobi v zaklopnicah po 1 kilogram za 180 kron, pol kilograma za 100 kron, četrt kilograma za 60 kron, osminko kilograma za 40 kron, 50 gramov za 25 kron. Apneni dušik z 19% dušika z oljem prepariran po 420 K 100 kg, dobi se v vrečah po 80 kg. Drevesne škropilnice na prevoz, razne kakovosti na izbiro po različnih cenah. Eponit, s katerim se vzame vinu vsak zoprn okus ali duh, bodisi po gnilobi, plesnivcu, po sodu, grenkobi itd. stane 120 kron kilogram, poštnina in ovoj posebej. Galica 98/99% po najnižji tržni ceni. Gnojilna štupa iz mczdre, ki vsebuje povprečno 8% dušika, po 280 K 100 kg z vrečami vred. To visokovredno gnojilno moko priporoča družba zlasti za gnojenje po njivah in vrtovih. Grahora, kg K 7-—. Kalijeva sol, z 40—42% kalija, je zopet na zalogi v vrečah po 50 kg. Cena K 380:— za 100 kg, v jutastih vrečah K 400." Kajnit z 15% kalija, v vrečah po 100 kg K 200:—. Kamenita sol v kosih za živino na razpolago po K 5-60 za kilogram. Vreče se posebej zaračunijo. Kose. Družba zopet oddaja udom kose iz dobrega štajerskega jekla in sicer 65, 70 in 75 centimetrov dolge, takozvane ..kranjske" oblike. Cene kosam so sledeče: 60cm po 50 K, 70 cm po 52 K, 75 cm po 54 K komad. Kostni superiostat z 18% fosf. kisline po 420;— K sto kilogramov z vrečami. Lanene tropine z 38—42% beljakovin in maščobe so zopet vzalogi po K 9-— za kilogram. Lonci. V zalogi so železni lonci (češki) raznih velikosti, znotraj emajlirani, po najnižjih cenah. Otrobi in žitna moka za krmljenje. Družba prejme morda že v kratkem iz Bačke nekaj vagonov dobrih pšeničnih otrobi, ki jim bo cena okoli 850 K (neobvezno) sto kg franko Ljubjana z vrečami vred. Prijave sprejema družba že sedaj, vendar pa popolnoma neobvezno glede dobavnega roka in cene, ki se bo dala določiti šele po prejemu pošiljk. Tudi par vagonov žitne moke za krmo iz Bačke bo dobiti in bo stala okoli 1000 K sto kg franko Ljubljana z vrečami vred z enakim pridržkom. Petrolfenol sredstvo zoper krvavo uš po K 50.— 1 kg v posodi kupca. Poklajno apno vsebujoče 38% fosforove kisline od koje je 80% raztopljive, je zopet v zalogi. Tega prvovrstnega krmilnega apna iz kosti pri nas dolgo let ni bilo dobiti, dočim so udje močno zanj povpraševali. Cena poklajnemu apnu je v izvirnih vrečah, težkih 80 kilogramov po 13 K kilogram, v manjših množinah po 14 K kilogram. Za manjše pošiljatve na zunaj se še posebej zaračuni za vsako pošiljatev 28 K za poštnino, zavoj, vozni list itd. Manj kakor 5 kg se ne razpošilja. Opozarjamo, da je poklajno apno nujno potreben dodatek h krmi, ker krmila nimajo dovolj rudninskih snovi; zlasti fosforove kisline, ln da precipitiranega poklajnega apna ni zamenjati z ničvrednimi, a dragimi redilnimi štupami za živino. Rafija, majunga extrissima, po K 38 kilogram. Razklajena kostna moka z 30—33% fosf. kisline po K 280 100 kilogramov. Ribja moka. Odslej ima Kmetijska družba v zalogi zopet priljubljeno ribjo moko, ki je izborno močno krmilo za prašiče in perutnino in ki je je oddala družba pred vojno vsako leto svojim udom mnogo vagonov. Pri ribji moki, ki naj bo primerna za krmljenje, je najvažnejše, da zanesljivo nima v sebi preveč tolščobe in tudi ne preveč soli. Taka ribja moka vsebuje 50 — 60% beljakovin, 20 — 30% fosforokislega apna, le 1 do 2% tolščobe in največ 3% soli. Povprečno vsebuje norveška ribja moka le po 2 odstotka soli, je torej absolutno revna na soli, kar je zlasti važno pri reji mladih prašičev, ki je sol zanje zelo kvarna. Cena ribji moki pri odjemu 100 kg v originalni vreči K 15 za kg, na drobno K 16 za kg. Opozarjamo na strokovni spis glede vporabe in učinka ribje moke, ki je izšel kot št. 41 Gospodarskih navodil. _/____ Surova kostna moka z 30—% fosf. kisline, po K 240 za sto kilogramov z vrečami vred. Škropilnice (bakrene) za trtg so zopet v zalogi. Cena K 1100 za komad. Tobačni Izvleček imamo zopet v zalogi. Cena zaklopnici po 5 kg K 140-— brez poštnine. Vinometri po K 50'— za komad. Žveplenokislo glino namesto galuna, kot dodatek gali-čnemu škropivu, ima Kmetijska družba v zalogi ter jo oddaja po 4-— K kilogram. Izkušnje so pokazale, da lahko z dobrim uspehom za učinkovitost primešamo galici polovico žvepleno-kisle gline in si na ta način prihranimo polovico drage galice. Namesto treh ali dveh kil vzamemo na sto litrov vode le poldrugo ali eno kilo galice in ravnotoliko gline, apna pa kakor navadno, uspeh bo gotovo popolnoma isti, kakor ob polni množini galice. Vporabo gline priporočamo zaradi tega, ker dež ne odpere te brozge raz listje in trte tako hitro kakor navadno brozgo. Žveplene ploščice ali žvepleni nabiček na juti za žvep-Ijanje sodov, najboljše, brez arzena po 28 K kilogram. Zelatina za čiščenje vina po 180 kron kilogram. Zveplalnlki, nahrbtni po 800 kron, in ročni po 250 kron komad, so zopet došli. Antiseptično, čisteče, osvežujoče, oživljujoče in krepku-joče deluje Ijekarnarja Fellera prijetno dišeči „Elsafluid", mnogo močnejši in boljši kakor francosko žganje za drgnenje rok, nog, hrbta in celega telesa, kakor tudi kot kosmetikum za negovanje kože, las in ust, skoz 25 let priljubljen. 3 dvojnate steklenice ali 1 špecialnu steklenicu z zamotom in poštnino za 48 K pošilja Eugen V. Feller, Stubica donja Elsatrg 333, Hrovaško. Tisoče ljudi v vseh deželah sveta uporabljajo že 25 let prijetno dišeči Fellerjev„ELSAFLUID" kot KOSMETIKUM za nego zob, zobnega mesa, glave, kot dodatek vodi za umivanje, ker je radi svojega antiseptičnega, čiste-čega in osvežujočega delo vanja najboljšega učinka. Ravno tako je priljubljen kot blago delujoče in želo prijetno sred. stvo za drgnenje hrbta, rok, nog in celega telesa. Je mnogo močnejši in bolj delujoč nego francosko žganje in najboljše sredstvo te vrste. Tisoče priznanj! Z zavitkom in s poštnino za vsakega: 1 špecijalna steklenica 48 K. Za prodajalce: 12 dvojn. ali 4 spec. steklenice . . 168 K 24 - » 8 - » 36 , „12 » „ . . 394 K poštnine prosto na Vašo pošto. Kdor denar naprej pošlje, dobi popust v naravi. Razno: Elsa obliž za kutja očesa 5 K in 750 K; Elsa mentolnl klinčič 12 K; Elsa posipalni prašek U K; pravo Elsa ribje olje 85 K; Elsa voda za usta 36 K; E'sa kolonska voda 41 K; Elsa šumski miriš 41 K; glicerin 6 in 30 K; Lysol. Lysoform 30 K; ki-neskl čai 3 K; Elsa mrčesni prašek 15 K; strup za podgane in miši po 8 in 12 K. EUGEN V. FELLER, lekarnar Stubica donja, Elsatrg štev. 333 (Hrvaško). 75 3 dvojnate ali Za oglušele! Gospod K. K. v H. piše dobesedno: »Ušesna tromba je pri meni čudovito učinkovala. Sem kakor novorojen in ne morem popisati svojega veselja nad tem, da razumem sedaj najbolj tiho govorico." Pri oglušelosti je Plobnerjeva (izumitelj) postavno zavarovana ušesna tromba neobhodno potrebna. Je komaj vidna v ušesu in se uporablja pri trganju v ušesih in pri ušesnih živčnih boleznih. — Na tisoče v porabi! — Nešteto priznalnili pisem! Cena Din. 25'—, 2 komada Din. 45'—. Pojasnila brezplačno! Glavna razpošiljalnica: E. M. Mflller, Monakovo II. Poštni predal 30 S 12. Pred manjvrednimi ponaredbami se svari! Najstarejša hranilnica v Sloveniji. KRANJSKA HRANILNICA v Ljnbijam ustanovljena leta 1820 sprejema hranilne vloge proti 3°/„ obrestovanja in dovoljuje hipotečna posojila po *V/o S hranilnico sta zvezana Kreditno društvo In starostna hranilnica za posle in delavce. Hranilnica je sirotinskovarna in jo nadzoruje deželna vlada za Slovenijo. Rezervni zakladi znašajo približno 8 milijonov kron. Čisti dobiček je, v kolikor se ne porabi za okrepitev rezervnih zakladov, po pravilih določen v pospeševanje občekoristnih naprav in podjetij na Kranjskem. Za te svrhe se je doslej darovalo 8,698.000 kron. Pismene pošiljatve Je nasloviti na Kranjsko hranilnico v Ljubljani, Knafljeva ulica štev. 9. I Samct K za StilMhPORB pošilja Brnet, dražba za Slov. v Ljubljani ilustrirano knjižico :: matic" :: ki je neobhoc1 n 5 po trebna vsakemu če belarju. Cenik z več tisoč slikami čez konfekcijo, čevlje, klobuke, perilo, preproge, parfumerijo, torbar-sko, nožarsko, galanterijsko ln kratko blago je ravnokar izšel. Pišite še danes ponj, pošle se vsakomu zastonj. Izbera ogromna, cene čudovito nizke. Veletrgovina in razpoši-1 alnica 77 R. Stermeeki, Celje št. 306. Sioven. Sodi za vino, žganje, olje, mast, med, petrolej, za transport in shrambo ima vedno v zalogi vsako množino FranjoRepič sodarski mojter Trnovo, Ljubljana Istotam sprejemajo se v to stroko spadajoča popravila Solidno delo I Cene zmerne 1 Točna postrežba! 62 Upravništvo .Kmetovalca' sprejema (8) primerne inserate po cenah, ki so razvidne na poglavju. Objavljenje bo imelo vedno zadovoljiv u-speh, kajti »Kmetovalec«, izhaja dvakrat mesečno) v 30 tisoč izvodih ter je razširjen po vseh slovenskih deželah. Naznanjam cenj. občinstvu, da sem izstopil iz družbe SAKS & TRATNIK ter vodim pod svojim imenom lastno 78 elektrotehnično podjetje v dosedanjih prostorih v Ljubljani in v Mariboru. Leopold Tratnik elektrotehnično podjetje. Ljubljana S«. Petra cesta 25. Maribor Slovenska ulica 20. Lepota kože, obraza, vratu, rok. kakor tudi lepa rast las se more doseči samo z razumnim negovanjem lepote. — Lekarnarju Felierju je dospelo na tisoče priznalnili pisem iz vseh strani sveta! ,,ELSA" lilijno mlečno milo raj-boljše blago, najfinejše „milo leno,'-"; -4 kosi z zavitkom in s poštnino 93 Iv. „ELSAC< obrazna pomada odstrani vsako ncči: ,o: i 1 ože, solnčne pege. zaje-dance, nabore i. i. d.. naredi kožo mehko, rožnafo-belo iti čisto; 2 por elanasia lončka z za v. in posili. 52 K. „ELSfl" tanochina pomatla za rast las krepi kožo glave, preprečuje izpadanje, lomljenje in cepanje Uip, zapre-čuje prhut, prerano osiveiost i. < d. 2 oor-celanasta lončka z zav. in poslu. 52 K. Prodajalci, kateri naročijo tisjmanj 12 kosov od posameznih prednic o dobijo popust v naravi. Razno: Lilijno mleko 15 K; brkomnz 8 K: najfinejši Hega puder drja Klugerja v velikih originalnih škatlj h 30 K; najfinejši Hega zobni prašek v patentiranih škatljah 30 K; puder za vo3pe v vre-eicnh 5 K; zobni prašek v škatliali 7 K, v vrečicah 5 K; Sachet-dišava za perilo 8 K; Schampoon za lasi 5 K; rumenilo 121istkov 24K; najfinejši parfem po 40 in 50 K; močna voda za lssc E8 K. Pri teh predmetih se računajo zavitek in poštnina posebej EUGEN V. FELLER, lekarnar Stubica donja, Elsatrg štev. 333 (Hrvaško). 76 Upravništvo ..Kmetovalca" sprejema le primerne inserate po cenah, ki so razvidne na poglavja. Objavljenje bo imelo vedno povoljen uspeh, kajti .Kmetovalec" izhaja (dvakrat mesečno) v 30.000 Izvodih ter je razširjen po vseh slovenskih pokrajinah v Jugoslaviji. Pozor I Poštnina znaša : za zavoje do 5 kg K 30'— » » »10 » » 50'— » » »15 » » 70*— » » » 20 » » 90-— Za povzetje se računa: do K 100 K 3 — » » 200 » 4'— » » 400 » 6-— » » 1200 » 8"— » » 2000 » 10.— » » 4000 » 14 — kar naj blagovolijo cenjeni naročniki pri naročbah upoštevati. Vsled teh visokih poštnih pristojbin priporočamo skupno naročanje blaga po podružnicah._ Naročajte in širite ! »KMETIH'!