SAD.' OREJO, Po lastnih skušnjah in naj boljših virih spisal Dragotin Ferdinand RipsI. i Na svitlo dal in slovenskim kmetom v prid namenil Ludovik vitez pl. Gutmansthal ■ Beavenuti. III. natis. V LJUBLJANI, 1867. Prodaja J. Lercher. — Tisk E. Miličev. Zialožnik izdatelj. 65068 Imaš kako prazno mesto, Naj bo v vertu al za cesto, Sadno drevee tj e posadi Al v jeseni, al spomladi; Drevee tebi v zalivalo Žlalino sadje bo dajalo; Če pa ne bi teb’ zorelo, I. Poglavje. O koristi sadjoreje. j udje, posebno v naši slovenski domovini, od )^pfleta do leta bolj tožujejo črez slabe čase; nekteremu kmetu se v resnici že tako hudo godi, da včasi komaj še svoje davke plačuje, in dostikrat ne ve, od kod vinarja dobiti za sol in druge vsakdanje potrebe. In vendar leži ravno v naši domovini še ve¬ liko zakladov v zemlji zakopanih, kteri čakajo, da bi jih kdo izkopal, in v prid vbogega ljudstva obernil. Eden takih zakladov se da prav lehko izkopati po naših gričih, pašnikih, travni¬ kih, poleg č e s t, in za potmi — in ta zaklad je: žlahno sadje, — naj se vživa sirovo ali po¬ sušeno, za dom ali za prodaj, naj bo iz njega zdruzgan jabelčnik ali hruševec, ali kis (jesih). Korist, ki nam jo daje sadonosno drevje, je tako velika, da se po pravici čuditi moramo, kako da je še tako malo sadnega drevja po slovenskem svetu. Ne samo, da vsako drevo, posebno pa sadno, kedar je v cvetji, vsaki kraj zelo lepša, temveč tudi zemljo, v kteri stoji, vedno boljša. Vsako leto pada listje, zgnije in zemljo gnoji, pa tudi zeleno 4 perje se iz zraka toliko potrebnega živeža naserka, in po svojih znotranjih žilicah v zemljo pelja. Tudi zoper hude vetrove in nalive je drevje naj go¬ to viša hramba, in gorje kraju, v kterem drevje le redko stoji. Koliko je gričev v naši deželi, kteri imajo naj lepšo lego za sadonosno drevje, pa rodijo le ničvredno germovje; —koliko je pašnikov, kte- rim bi senca prav dobro dela, po kterih se pa živina le dolgočasi, ker drugega ne vidiš, kakor osat in ternje, ktero živini ne daje ne potrebne sence ne hladu v poletni vročini, ne zoper deževne nalive potrebne strehe, in na kterih ravno zato le malo pridne trave raste; — koliko je pri nas trav¬ nikov, kterim solnce preveč pripeka in suši, kte- rim hi ravno hladna senca pripomogla, da bi na njih holjša in obilnejša trava rastla; — koliko prostora je še poleg naših cest in potov, kjer bi lehko veliko sadonosnih dreves stalo, in žlahni sad rodilo, popotnikom v veselje, revnemu kmetu pa v poboljšanje slabih časov, v krepko brarnbo zoper pomanjkovanje drugega živeža, in v kratko- časovanje ljuhi mladini. Tudi daje sadno drevje vsako leto nekaj derv za rokodelstvo in kurjavo, česar prezreti nikakor ne smemo. Ako bi se naši kmetje sadjoreje prav po¬ prijeli, bi marsikteri med njimi si vsako leto več sto goldinarjev pripravil'— brez veli¬ kih skerbi in brez težavnega dela. — N. p. predlansko leto 1865 je šlo skozi Terstčrez jadransko morje v Aleksandrijo na Egiptov¬ skem več tisuč mirnikov samih jabelk, veči- 5 del iz spodnjega Štajera, in iz dolenskih kranjskih o krajin, ravno toliko goldinarjev pa je prišlo zato v naše kraje nazaj. V teharski fari blizo Celja je kmet, kteri mnogotero leto samo za čreš- nje po 150 do 200 goldinarjev skupi. Ali ni to lepa pomoč za kmeta v sedanjih slabih časih? — N. p. če imaš 100 sadonosnih dreves, dobiš vsako leto — enkrat manj, enkrat več — 100 vaganov sadja; prodaj ga po goldinarji vagan, za žlahni sad pa je to v naših krajih naj nižji kup, torej imaš, vsako leto 100 gl. brez velikega truda in za majhne stroške. Recimo pa za tvoje delo in za stroške vsako leto 20 gl, ti vender za gotovi dobiček 80 gl. ostane, kakor da bi jih bil na cesti pobral. Komur ta račun dosti zastopno ne priča, ko¬ lik dobiček je za kmeta umna sadjoreja, temu bi se zastonj dalje bob v steno metal. Veselje do sadjoreje buditi med našimi kmeti, hočejo ravno te bukvice, ktere so, kolikor mogoče, kratko in umevno pisane, da jih lehko razumete in v svojo korist obernete. Prebirajte jih gosto- krat in premišljujte skerbno, kar vam storiti vele¬ vajo, ali ni gola resnica, da po tej poti zamorete v kratkem iz svoje revšine si nekoliko pomagati. Rajni škof Slomšek svetujejo tole: „Naj bi vsak ženin svoji nevesti dvoje žlahnih drevesic vsa¬ dil, kedar k hiši pride, vsaki oče novorojenemu otroku po dvoje drevesic požlahnil, vsaki odrašen mladeneč svojemu očetu vsako leto jedno, pa tudi materi jedno sadonosno drevo za rešitvo (vezilo) 6 podaril, katerega je sam izredil in vcepil, verh tega še brat bratu, sestra sestri lepo drevce za go- dovno dala, hitro bi bili naši krasni kraji veseli raj, kakor ga po stranskih deželah vidimo. Potreba je toraj sadjoreje se učiti, potem pridno saditi, in Bog bo rast dal". Zlate so tudi besede rajnega vladika: „Kar doma lahko pridelaš, ne kupuj, —ne obleke, ne žita, tudi nobenega sadja; kupljeno blago nima teka". „Delo nas brani trojnega zlega: dolgočasa, greha in pa vboštva; delo ima zlate roke". „Vse poskusite, veli sv. Pavl, kar je dobrega, se poprimite". II. Poglavje. Kako dobivamo sadnih divjakov! Jabelčnih, črešnjevih, češpljevih, breskovih, kostanjevih, posebno pa hruševih in še drugih div¬ jakov nahajamo precej velikih in obilno po naših gošah in kjer bodi, jih lehko izkopljemo, požlah- nimo, in na prostor, kjer sadno drevje imeti ho¬ čemo, presadimo. Če pa nočeš divjakov po hosti iskati, si lehko iz pešik in košic dobro dozorelega, — ne iz gnjilega ali posušenega — sadja (tudi iz tropin, pa ne iz onih, ki se za kis namakajo), divjakov izrediš. Divjaki iz pešik se morajo potem požlah- niti; iz breskovih, češpljevih, orehovih 7 in kostanjevih košic dobiš divjakov, kteri komaj osmi del slabši sad rodijo, kakor staro drevo, od kterega je bila košica; če tako drevce potem večkrat in v boljšo zemljo presadiš, dosti¬ krat staro drevo prekosi, pa je tudi toliko pikreje in slabše, in poprej pogine. Kako miši in druge živali odvračati? Peške pred miši v zemlji obvarovati, umaži jih z vgašenim apnom in jih potrosi s pepelom; te odeje se miši ne dotaknejo, in je še zirnvno prav dober gnoj. Koristno je tudi, brinjeve in smrekove igle, ali drugo drobno špičevje, s peškami sejati, kar odvrača ne samo miši, temveč tudi druge ži¬ vali, n. p. mramorje, da k peškam ne morejo; na zadnje pa pokrij grede še z brinjevimi vejami, da zemlja prav rahla ostane. Veje mraz in vročina odnašajo, in kuram i. t. dr. perst razkopavati branijo. Kdaj sejati? Peške se o času od sv. Mihela do sv. Jožefa sejejo, če prej, tem boljše, da se že pervo spomlad zelenijo. Košiče pa precej posadi, ko je sad zrel, kostanja in orehov ni dobro v jeseni v zemljo sa¬ diti, ker jih rad zimski mraz ali miši pokončajo; toraj je boljše, da se te košice v kaki posodvi s svižem ali peskom zasute črez zimo shranijo, v spomladi pa jih varno, da jim kali ne potergaš, tri perste globoko v zemljo presadi, in jih varuj velike mokrote. 8 V kakšno zemljo, in kako sejati! Pešk in košic ne sej v predobro, pa tudi ne v preslabo, temveč v prav dobro vdelano zemljo sredne dobrote, nikdar pa je za tako setev ne gnoji s sirovim, še ne čisto trohnjenim živinskim gnojem, in sej redko. Ce si pa samo za svoje posestvo nekaj sad¬ nega drevja pripraviti hočeš, ker imaš le kako majhno lastino, onda si naj stanovitnejih in naj terdniših dreves pripraviš, če peške in košice po- samesno tje vsadiš, kjer hočeš, da bi svoje dni drevo stalo. Moraš mu pa pogosto zemljo rahljati, po malem gnojiti z gnojem, kakor je popisano na strani 25., zel trebiti, v suši ga zalivati, in pred živino ga okovariti; tudi je treba, dokler ga ne požlahniš, mu stranske vejice porezovati, ali pa mu pošipati stranske popke precej, kakor jih požene. Za jabelke in hruške je dobro, da se jim tudi ver- hovi do petega popka porežejo. Kako se mladim drevcom streže! Ni zadosti pešk in košic samo vsejati, temveč vsajeno moraš potem tudi oskerbovati, in sicer nimaš pervo leto nič drugega opravljati, kakor mlade dre¬ vesca vsikdar plevela, trave in suše varovati, več¬ krat jim perst prerahljati, in jih pred živadjo oko¬ variti. Kavno to delo imaš tudi drugo leto, zraven pa še moraš drugo leto drevesce trebiti, močnim spodne stranske vejice odrezati, slabim pa verhe 9 prikrajšati, — samo orehom in kostanjem nikdar ne, — v jeseni pa grede z vejami zava¬ rovati, da po zimi sneg mladih drevesc ne polomi. Tretje leto se drevesca izkopajo, obrežejo, posebno serčna korenina in stranske poškodovane koreninice, in se v drugo vdelano pa ne vnovič s sirovim gnojem gnojeno gredo, dva čevlja narazen v verste po plemenu, presadijo, in sicer takrat, ko listje odpada in sok iz vej in debla v korenine iz- polzi, noter do tistega časa, dokler se drevce zopet ne muzga, to je, od vsihsvetnikov do sv. Jurja, samo da je perst vlažna, vreme tiho, ne pa v mokro ali zmerznjeno zemljo. Drcvna šola. Za take grede — drevna šola imenovane — moraš imeti pripraven prostor, na solnčnem prostozračnem, ograjenem kraju, in tu se tretje ali četerto leto divjaki požlahnujejo. Kar je od po¬ trebnega dela za pervo in drugo leto zgoraj rečeno, tudi za drevno šolo velja, posebno zavoljo plevela, suše in živadi. Pri vsakem deblu perst malo po¬ tlači, da bo kakor skledica, v katero se deževnica laglje lovi; in drevesca, ktere se sločiti hočejo, h količeku ravno priveži. Kako se pa drevesca v drevno šolo presadijo, bereš na tanko v IV. po¬ glavju, kjer je nauk, kako se sadne drevesa pre¬ sajajo, bolj na tanko razložen. (Glej str. 23. in 24.) 10 HI. Poglavje. Kako so divjaki požlalinujejo ! To se zgodi: 1. če zboljšaš divjaka in zemljo, to je, če divjaka snažiš, če ga na vejali in koreninah po¬ sebno na serčni, obrezuješ, trebiš, in ga potem v boljši, solnčni, prostozračni kraj, in v dobro zemljo ali pa na staro mesto, pa v porahljano, udelano, gnojno in tako zboljšano zemljo presadiš. Tako drevo bo sicer pozneje roditi začelo, pa bo potlej vedno bolj polno in terdno. (Glej str. 23.) 2. Bolj gotovo pa boš divjaka požlahnil, če ga cepiš, to je, če divjaka s cepivno šibico — (mladika ali cepič) — ali pa z lesnim popkom žlah- nega drevesa tako zjediniš, da mladika ali popek raste, in žlahnega sadu svojega plemena prirodi. Požlahnujejo se pa jabelka z jabelčnimi, hru¬ ške s hruševimi i. t. d., cepiči ali popki; vendar se dajo tudi cepiti: hruška v kutno in v beli tern (glog); mareljca v breskvo in češpljo, češnja in višnja vzajemno, to je: ena v drugo, in obe v nešpljo, in ta v glog i. t. d. Kako se dobivajo mladike! Mladika za cepiti — (cepiči ali šibice) — mo-, rajo biti leto stare, in se za spomladansko ceplje¬ nje odrežejo ali odlomijo mesca svečana in sušca 11 na solnčni strani žlahnega drevesa konec zgornjih vej, predno muzgo ali sok gnati začnejo, tedaj češ¬ njeve prej, jabelčne poznej; rahlo jih zveži v sno¬ piče, zaznamovaj jih po plemenu, in v zmočenem mahu ali v vlažni persti, v senčnem hladnem kraju jih znaš 3 — 6 mescov ohraniti. Kdaj se cepi l V cep se cepi spomladi, za kožo in s popkom po leti, z dolago pa znaš divjake požlahnovati od vsih svetih skozi celo zimo, dokler se drevje ne ozeleni. Košeno sadje cepi naj poznej o pustu, ja- belke in hruške pozneje spomladi, in sicer poprej take, ki na solnčnem, pozneje take, ki na senčnem kraju stojijo; n. p. mareljce in breskve o vsihsve- tih do adventa, češnje od adventa do božiča. Mla¬ dike za ta čas si pa odreži o vsihsvetih, kadar niso več muževne. Priprave za cepljenje. Predno cepiti začneš, pripravi si vse, kar je treba, da ti pojde delo urno od rok, namreč: maj¬ hno drevesno žagico (podoba 1.), ojstro nabrušeni manji in veči nož (pod. 2.), cepivne kleše ali škarje (pod. 3.), kladvo ali kijec, terdo leseno zagozdo ali dletvo, cepivni vosek, in povoščene trake iz platna ali popirja, ali povoščeno lipovo, konopnjeno ali drugo ličje. 12 Pod. 1. Pod. 2. Pod. 3. Da si cepivnega voska sam narediš, vzemi ru¬ menega voska, kakoršnega čebelarji imajo, ravno toliko čiste smrekove smole in toliko terpentinove, t. j. mecesnove smole; vse to trojno počasi na žer¬ javi« raztopi, v skledo v merzlo vodo vlij, in z mokrimi rokami v štručice vgneti, kterih si lehko dolgo časa shraniš, če ti taki vosek kedaj pre- terd postane, znaš pri raztopljenju posamesnih štru- čic malo malo laškega olja priliti, in, kakor je gori rečeno, v merzli vodi vnovič vgnesti. 13 V naj novejih časih rabijo za cepljenje tekoč, ali raztopljen vosek, s katerim se to delo veliko snažneje in hitreje opravlja. Taki vosek se takole nareja: Y lošenem loncu raztopi počasi na žerjavki 27 lotov čiste smrečne smole, lonec potem od žer- javke odstavi, v raztopljeno še gorko smolo vlij 5 lotov 90 stopinj močnega vinskega žganja; oboje dobro premešaj, in poshrani v steklenici (flaši), ktero z mehurjem dobro zaveži. Kadar cepiti ho¬ češ, vlij si v mali piskerc toliko tega mazila, koli¬ kor ga ravno ta dan porabiti misliš. Cepi narprej vse, in rane skerbno oveži s pavoluato nitjo, ali s predivom, namesto povoščenih trakov ali ličja — potem pa v,se ovezane rane s čopičem ščetin ali dlak s smolo dobro pomaži. Tako boš delo laglej opravil, da si perstov ne osmoliš. Cepi le v suhem, tihem vremenu, ne v solnčni vročini ali na vetru; muževni, mokri ali poslinjeni cepiči ne veljajo. Ko cepič požene, ne delaj mu koša, ampak kolek na odsolnčni strani mu priveži, in s ternjem ga pred živino varuj. Drevesna maža. Kedar staro drevo obrezuješ ali trebiš, in mu večjo rano narediš, jo moraš s sledečo drevesno mažo zamazati: Vzemi apna, čistega kravjeka, mastne ilovke, vsakega enako veliko, malo terpen-. tina, in nekoliko živinskih dlak, vse dobro vgneti in rane'zamaži; za cepljenje pa taka maža ne velja. 14 Kako se pa cepi? Sploh se cepi le po trojnem načinu: 1) v cep; 2) z dolago; in 3) s popkom. Vsi drugi načini izhajajo posebno iz pervih dveh; dosti je pa, če imenovane tri dobro rabiti znaš, zatoraj ti tudi samo 'te bolj na tanko razložim. Nobeden teh treh načinov ne prekosi druge tako, da bi bil posebne prednosti; vsak velja za posebni sad, za posebne okolnosti, in za posebne čase, samo da bolj kaže cepiti, kedar je le mogoče z dolago, kakor v cep ali s popkom, posebno bolj šibke divjake. Umni sadjorejec bode rabil ta ali uni način, kakor je ravno posebnim okolnostim primerno. 1. V cep. pod. 4. pod. 5. Divjaka, nah že dobro v če niže, tem l odžagaj, z oj str: gladi, divje mla kožo prihaja, je za to cepljenje. v divjaku mu: H koncu velikega travna Ta način a) v sklad, i a) V skla* 15 pod. 7. škarjami odščipni in gladko poreži, in prekoli div¬ jaka z močnim ojstrim nožem, kterega s kla- dvom zabiješ; v sklad zabij pripravljeno leseno zagozdo, prireži cepivno šibico kakor zagozdo (pod. 4. ali pod. 5.), da ji le dva ali h večjemu tri popke pustiš;, iz vsakega popka namreč veja nekdaj priraste, tako dobiš sicer veliko pa samo slabili vejic, .boljše je pa njih manj pa močnejih dobiti, ktere od vročine in od zime toliko ne ter- pijo, kakor slabe. — Kako se mladike ali cepiči dobivajo, je bilo že zgoraj (stran 10.) rečeno, pod. 6. Je cepič gladko pri¬ rezan, utakni ga v strani debla v sklad tako, da bo tista stran znotraj, na kteri je spodnji popek cepiča (pod. 6.) in da se lub cepiča z lubom divjaka sprime, če tudi 1 cepič v skladu bolj noter .stoji, kakor je zvunanja bolj debela koža divja¬ kova. Na zadnje leseno zagozdo varno potegni iz sklada, da cepiča ne pre- I makneš, poveži rano in jo dobro s cepivnim voskom pomaži; tudi odrezan ce¬ pič zamaži na verhu. Manjši cepič, ko vzameš, lepše ti bo do jeseni pognal mladike; zato tudi le v prav debele divjake po dva cepiča utakni (pod. 7.), drugač pa le enega samega. 16 b) Za kožo. pod. 9. Za kožo se cepi, kadar je divjak že dobro muževen, vendar prej, ko zelenje poganja, toraj mesca malega travna (aprila), in posebno taki, kteri so že debeleji, da bi se ne dali lehko razklati, ali pri kterih bi to vtegnilo škodljivo biti, n. p. ne- ktere hruške. Divjak se obreže, kakor za v sklad, cepič pa samo v eno stran in z malim se- pod. 8. dlom, kakor ti kaže podoba štev. 8., na drugi strani pa unanjo tenko kožo do zelene varno od- lupi, in tako pripravljeni cepič porini v divjaka med njegovim le¬ som in kožo tako, da zelena zno- tranja koža divjakova odljupljeno rano cepiča pokrije, odrezana rana na strani cepiča se pa lesu div¬ jaka pritiska, in sedlo cepiča na odžagani in oglajeni plošici divjaka sedi, kakor na podobi štev. 9. Če bi se cepič ne dal lehko uriniti za kožo divjakovo, poma¬ gaj si z leseno zagozdo, ktera je po notranji plati plošnata, po unanji pa okroglo obrezana; ali pa prereži podolgoma in razgerni nekoliko divja¬ kovo kožo. Povezati pa moraš bolj terdno, posebno če si kožo prerezal, kakor pri cepljenju v sklad, da ze¬ lena koža divjakova od znotraj se dobro tisi zelene 17 kože cepičeve, do ktere si ga odlupil, in se tako hitreje sprime; se ve, da je treba vse rane dobro zamazati s cepivnim voskom. 2. Z dolago. Kadarkoli okolnosti dopušajo, cepi z dolago, ker se pri tem načinu cepič naj rajše sprime in priraste, da se celo že drugo leto več ne pozna rana. Že po zimi in dokler divjaki muževni niso, znaš cepiti z dolago. Divjak se na tanjšem koncu, kjer je s cepi¬ čem enako debel pop rek na kviško (pod. 10.) 2 18 gladko odreže, da je rana za kaki poldrugi palec dolga; ravno tako se cepič na debelišem koncu, kjer ni tanjši od divjaka, sprekoma od ene strani do druge na dolgo doli (pod. 11.) gladko odreže, tako da ste si obe rani gladke, enako dolge in ši¬ roke. Zdaj položi cepič na divjak tako, da rana rano dobro zakrije (pod. 12.), to je, da leži les na lesu, in koža na koži. Če je koža cepičeva tanjša kakor divjakova, nič ne de, če le znotranji zeleni koži se lepo pri- ležete. Na zadnje spet vse povij s kakim trakom in dobro zamaži, tudi cepič na tri popke prikraj¬ šan. (Glej pod. 13.) spada tudi cepljenje „v žleb“, h kteremu delu gladki žleb v divjak zareži (pod. 14.), cepič pa moraš tako na eni strani pod popkom obre¬ zati (pod. 15.), da ga lehko v žleb položiš, in da les na lesu leži, zelena koža cepi¬ čeva se pa zeleni koži div¬ jakovi lepo prileže. V žleb cepiti, namesto z gladko dolago, je dobro, če je divjak debeliši od cepiča. pod. 15. 19 3. S popkom. S popkom se cepi, dokler je drevje muževno, to je: od sv. Jurja do sv. Mihela. Kar cepiš do sv. Petra, še to leto mladiko požene, in se reče popkovanje z živim ali rastnim popkom; poznej vcepljen popek pa do prihodnje spomladi spi, in to se imenuje popkovanje z m er t vi m ali spijočim popkom. H pervemu se cepivni lesni popek izreže iz letne mladike, ktera je bila za cepljenje odrezana to leto, preden je bilo drevje muževno; toraj moraš tako mladiko, da boš popek s platico kože lehko odrinil od mladike, 24 ali 30 ur v vodo ali v sirovo jabelko utakniti, da dobro muževna postane. K drugemu pa se cepivni popek izreže iz mladike, ktera je že to leto izrastla. Popki na cepivnih mladikah so trojni: cvetni, peresni in lesni. Za popkanje le zadnji (lesni) veljajo, in se lehko spoznajo, ker so lepi, polni, podolgovati, med deblom in med perjem v sredi veršnih mladik. Cvetni popki so debeli, okrogli, večidel na postranskih mladikah; peresni pa so drobni in medli, da jih včasi komaj vidiš. pod. 16. obeh straneh nekoliko, pod. 17. 3 « Za popkovanje naj¬ prej divjakovo kožo tam, kjer je nar gladkeja, od zgoraj doli in po- prek zareži, kakor ti kaže podoba št. 16. in s kako leseno zagozdico loči muževno kožo na 20 Pri popkovanju je to nar imenitnijše, da po¬ pek prav izrežeš, in sicer takole: Pod popkom zareži v kožo cepivne, dobro muževne mladike ravno poprek, na straneh pa polokroglo, da bo okoli popka taka platnica kože, kakor vidiš na po¬ dobi št. 17. Potem primi z dvema perstoma cepič v levo roko tako, da bo tanjši konec proti tebi obernjen v dlanu roke, odzdigni nekoliko z nožič- kom ali z zagozdico kožo okoli popka, primi na pol prirezano pero poleg popka z dvema perstoma desne roke, in popek na mah odrini od mladike na desno, da ga dobiš, kakor ti kaže podoba 18. — Ne popka proti sebi odtergati, temveč od¬ rini ga od sebe na mladiki, da pop- kovo zerno, ktero je med lesom in popku ostane. Poglej toraj popek od znotraj, ali ima majhno zeleno glavico (pod. 19.), to je: zerno popkovo. če je pa zerno popkovo se odtergalo in na lesu mla¬ dike ostalo, se vidi namesto bunkice pa majhna černkasta luknica; taki po¬ pek ne velja za popkanje, ker hrez rasti ne more. pod. 18. kožo, na odrinjeni pod. 19. zernja več Če vzameš popek od mladike, ktera je že to leto izrastla, odreži mu tudi pol peresa; žlahnipo¬ pek mora nekoliko časa tudi iz zraka potrebnega živeža si naserkati, celo pero pa bi mu bilo pre¬ več. Platico s popkom porini pod razrezano kožo divjakovo (pod. 20.), in rano s povoščenim trakom, 21 pod. 21. ličjem, ali papirjem nad in pod popkom 'terdno povij, kakor ti 21. podoba kaže; to vez pa črez dva tedna razpusti, da se preveč ne zaje v kožo, če vidiš, da popek raste, odreži pod. 20 . a ]j omagaj divjak poprek za dober palec nad popkom na nasprotni strani, drugo leto pa tikoma verh cepa, in rano dobro zamaži. Popke vzemi od žlahnih mladik prav zdravega drevesa, in vcepi jih zmirom na senčni strani div¬ jaka, kar naj niže se da. Vse popkovansko delo moraš urno doveršiti, da se sok v rani divjaka, in na znotranji koži popkove platice prej ne posuši; toraj tudi v vro¬ čini, ali v dežji in vetru, ne opravljaj tega dela, temveč zjutraj ali zvečer, ali kak oblačen dan. IV. Poglavje. Kako se drevje presajajo, in oskerbljuje? 1. Pr esaj anj e. Hočeš kako drevo, naj že bo požlahnjeno, ali divjak, presaditi, ga moraš najprej varno izko- 22 pati, da mu majhnih koreninic ne potergaš, dru¬ gih pa ne raniš. To rajše opravi v jeseni, kadar drevju že perje odpade, da se črez zimo perst okoli korenin bolj zgosti, in drevce spomladi hitro zeleni in raste. Pa tudi spomladi, dokler ni drevje mu- ževno, ja celo po zimi se sme to delo opravljati, če je toplo vreme in vlažna zemlja. Samo veliko, že rodovitno drevo se mora po zimi izkopati in presaditi, kedar je perst terdo zmerznjena, da se da perst s koreninami prenesti; veje pa moraš ta¬ kemu drevesu močno prikrajšati. Pri kopanju naj pred eno stran drevesa z apnom zaznamovaj, da boš drevo pri presajanju ravno tako proti solncu obernil, kakor je prej stalo, potem zemljo odkoplješ varno do korenin tri čevlje krog debla, .drevo od ene strani globoko spodkoplješ in nagneš, od druge strani pa korenine prav globoko odsekaj, in kadar drevo vzdigneš, perst varno otresi, da se tanjke koreninice ne po- tergajo. Preden divjak ali že požlahnjeno drevo pre¬ sadiš, obreži ga po koreninah, po deblu, in po verhu,. posebno srednjo naj debelišo korenino, ktera na ravnost iz debla v zemljo raste, toliko prikraj¬ šaj, da bo komaj še kake tri palce dolga, od stranskih korenin pa le takih, ktere so predolge, ali ktere si pri izkopovanju ranil; nar manjših pa, ktere iz stranskih rastejo in se sesavke ime¬ nujejo, le takrat obreži ali prikrajšaj, če so po konceh bolne ali trohljive. Deblo vsih stranskih mladik, divjak pa še posebno bodečega temja, 23 gladko otrebi, in sicer češplje in češnje seženj visoko, hruške in jabelke pa blizo 8 čevljev, tudi jim prikrajšaj verh do naj boljega popka z ojstrim nožem, toda le pri hruškah in jabelkah; orehi in kostanj morajo še više gladko deblo do verhne krone imeti, in verh se jim nikdar ne sme prikrajšati, ker imajo velik steržen, in se lehko sušiti začnejo. Dobro je tudi, jim saj večje rane z voskom ali z drevesno mažo (str. 13.) zamazati. Jamice za te sadeže pripravi že pol leta po¬ prej, vsaj dva čevlja globoko in 4 široke, da ne¬ rodovitna spodnja perst na dan pride, in se iz zraka rodovitnosti navzame; zato deni, kadar jamico ko¬ paš, rodovitno zemljo na edno stran, spodnjo sla- bejo pa na drugo stran. Jame delaj po. 4 do 6 sežnjev vsaksebi za drevesa, ktere velike zrastejo, za bolj majhne po 3, in, če je le mogoče, vse v dvojno lepo versto. Preden drevo vsadiš, deni na dno jame dobre persti, ali rušnje narobe položi, in na njo zopet nekoliko dobre zemlje, da pride drevo ravno tako globoko, kakor je prej stalo, in ravno tako proti solncu obernjeno, kakor poprej; in sicer češ¬ plje, in kar je tega rodu, tako plitvo, da jim perst komaj korenine zakrije; češnje tudi bolj plitvo, ka¬ kor globoko; jabelke globoko, hruške še bolj, in orehi naj globokeje. Preden drevce vsadiš, terduo zahij v sredi j a ni e močen kol, potem postavi drevce h kolu, poravnaj in razprostiraj korenine lepo varno na vse strani, naj več pa na stran proti solncu, deni 24 na korenine dobre, rahle persti, — nikdar pa sirovega gnoja, — drevce potresljaj, da se perst med koreninice dobro zagosti, in nič praznega pro¬ stora med njimi ne ostane; po verhu zagrebi s tisto perstjo, ki je iz dna jame, jo nekoliko, — pa ja ne p ret er dno — zatlači; okoli debla pusti majhno jamico, kakor skledico, in na zadnje dobro zalij z vodo z gnojem pomešano, posebno če v spo¬ mladi presajaš. Vsako tako presajeno drevce priveži s slamo — je boljše, ko s terto — pa rahlo, da se nižati in vterditi more; med kol in drevce mahu vloži, da se drevcu koža ne oplazi, in rana ne naredi. Ce je drevce na kakošnem kraju, kamor živina za¬ haja, zavaruj ga s ternjem, ne s košem, da ga ne podere, ali, kadar se ozeleni, ne obje. 2. Oskerbovanj e. Dobro si zapomni sledeče nauke: V deževnem ali merzlem vremenu ne smeš drevja presajati, tudi ne obrezavati. Korenine ne smejo globokeje v zemljo priti, kakor 4 do 6 palcov, in morajo biti proti solnčni strani obernjene. Sadi vsikdar, če je mogoče, v lepi versti, in redko, tako ti bo drevje obilno rodilo, in pod njim še žito ali žlahna trava rastla. Vsako spomlad moraš zemljo okoli drevesa zrahljati in jamico narediti, da sobice in dež lehko do korenin prideta. O suši pridno zalivaj. 25 Vsako leto potrosi nekoliko nalašč za to pri¬ pravljenega gnoja okoli debla, pa tako, da se gnoj debla ne dotika. Gnoja si pa takole pripravi: V jamo, ali tudi na kup nameči plev, listja, plevela, slame, cestnega blata, smeti, tnalovne in dobre persti. polivaj večkrat z lužo ali z gnojnico, vse večkrat premeči, da se spersteni in iz zraka rodo¬ vitnosti naserka. če hočeš bolnemu drevesu gnojiti, in mu zemljo zboljšati, odkoplji prav varno pri konceh korenin, ih prisuj jim tega gnoja. Vsako leto obreži vse mladike, ktere pod krono poženejo, in vse postranske nepotrebne v kroni, ktere so drugim le na poti, in jim kradejo potrebni živež. Naj boljši čas drevesa obrezovati, posebno ti¬ stega plemena, ktere imajo mehek les, je spomladi, kakor hitro mraz neha. Slabeje ko je deblo, bolj moraš prikrajšati vsako leto, dokler dosti močno ne postane, toraj ne pusti nikoli več, kakor eno serčno mladiko na mladem drevesu za deblo. Kadar drevo izkopaš, da bi ga presadil, ne obreži ga na koreninah in vejah poprej, kakor ga že na novo mesto vsaditi hočeš. Orehov, češenj in kostanjev ni treba v vejah prikrajšati, dosti je, če jih otrebiš nepotrebnih mladik. Drevesa za potmi in poleg cest tako obreži, da bodo saj deblo pod krono nad 8 čevljev visoko imele. Karkoli obrezuješ, glej da boš vselej nož od spodaj nastavil, in gor gladko odrezal; če je kaka 26 nepotrebna veja za nož predebela, odžagaj jo, rano z nožem gladko poreži in zamaži, da se hi¬ treje lepo zaraste ; sekire nikdar pri tem delu ne rabi. Staro drevje, ktero je sicer še zdravo, pa malo sadja rodi, moraš ob času, kadar ni muževno, to je od vsih svetili do konca zime, obrezati; po¬ sebno vse divje mladike koreninske, ktere ravno iz debla poženejo. Tudi vse suhe in nepotrebne veje tikama debla poreži; če si pa velike rane na¬ redil, jih zamaži z drevesno mažo. Samo orehov ne obrezuj nikdar spomladi, temveč le v jeseni, da se ti ne posušijo, ker soka spomladi že veliko imajo, in ga po ranah preveč zgubijo. Kakih 4 ali 6 vejic takemu staremu drevesu, kterega po¬ mladiti hočeš, še do drugega leta pusti; rane pa morajo biti na vzdol gladko obrezane, ali po strani obernjene, da dež lehko odteka. Staro, krastovo skorjo na deblu in ves mah dobro odergni in perst pri koreninah z gori imenovanim gnojem zboljšaj. Drevesa ne smejo nikdar preblizo vkupaj stati; kjer so pregosta, posekaj slabeje, ali presadi dobre. če dve debli iz ene korenine rastete, odreži slabejega, da ima eno več živeža, in bolj rodovitno postane. Če divje mladike iz lepe zdrave veje pože¬ nejo, odreži jih brez usmiljenja, raste pa ktera iz bolne ali na pol suhe veje, odžagaj suho, in pusti divjo mladiko rasti, da rodovitna veja iz nje pri¬ raste. Zelo košato drevo, ktero samo sebi preveč sence dela, malokdaj pridno rodi, toraj odžagaj 27 kar je preveč, in premisli: če jih deset iz ene sklede je, bodo vsi lačni ostali; če pa samo trije ali štirje iz te sklede jedo, bodo se lehko nasitili. H koncu si še dobro zapomni, da vse orodje: nož, žaga, klešče i. t. d. mora vselej ojstro in snažno biti. Drevesne bolezni. če je drevo polno mahu, ostergaj ga s ster- guljo, omij ga z apnensko vodo, in obdergaj ga s kako kertačo, ali z brezovo metlo. Prav dobro bodeš drevesu vstregel, če ga vsako drugo ali tretjo spomlad z apnom pobeliš, da se mah posuši, zalege škodljivih žival pokončajo, in skorja ogladi in omladi. Če se b er š lin j kakega drevesa prijemati začne, ga precej od začetka iztrebi. Ravno tako stori, če na kakem drevju ohmetje ali tičji lim raste; tudi gobe včasi na drevju najdeš, le berž proč z njimi, in rano zamaži. Če kako drevo sicer lepo raste, pa vendar malo ali nič ne rodi, ima preveč soka, kteri cvetne popke zalije, da ne morejo rasti; takemu drevesu je treba puščati. V spomladi mu na deblu in na večjih vejah kožo semtertje prereži, da ne¬ koliko soka izteče. Ima kako drevo černi ožig, moraš mu vse za- paljeno dobro izrezati, in rano .zamazati; če je pa drevo v deblu zelo opaljeno, je boljše, da ga pose¬ kaš, in precej drugo posadiš namesto bolnega hi- rovca, kteremu se ta bolezen rada ponovi. 28 Ravno tako reži in zamaži raka, trohljivo dupljino, smoliko in oskrumbe, če ni že prepozno, sicer pa raji takega bolnika posekaj. če ima kako drevo premalo, ali presla¬ bih korenin, prikrajšaj mu vse veje, in mu skerbno perst zboljšaj; ima pa preveliko kore¬ nin, da le v mladike in perje raste, pa poganja malo ali nič sadnih popkov, moraš mu edno ali dve korenini z dletvom gladko odsekati, in rano, se ve da, zamazati. Od živih sovražnikov drevju škodljivih. 1. Naj hujši sovražnik drevja je nespametni človek, posebno kradljivi pobalini. Vsa sose¬ ska, naj bolj pa starši, gospodarji in gospodinje naj skerbijo, da svoje podložne odvračajo in ne terpijo, da bi hodili sadje krast, in pri tej pri¬ ložnosti veje lomit, in sadnemu drevesu za več let škodo delat. 2. Zajec. Zoper to spako ogradi vert dosti visoko, ali pa zavij posamesne drevesa s ternjem, ne v slamo, ktera se mokrote napije, da je pod njo za mlado drevce nevarno, ki lehko pozebe. Drevja z apnom pobelenega se zajec ogiblje, tudi, če k drevju kol posadiš, na kterem je viselo mesci v dimu. Če je pa zajec kako drevesce oglodal, rano do živega izreži, in dobro zamaži, da se ti drevo ne posuši. 3. Mravlje, ktere zemljo okoli korenin tako zrahljajo, da se drevo posuši, če ne pomagaš; tudi 29 cvetje in mehke mladike oglodajo, posebno pa sladko sadje rade načnejo in skazijo. Ovij deblo s kakim trakom ali s slamo en palec široko in ta ovitek s šmirom (z vozno mastjo) ali s tičjem li¬ moni pomaži, ali tudi deblo samo s kredo, da mravlje črez ne morejo. S petroljem jih tudi lehko odženeš. Mravlinjek s kropom pokončaj, če ni med koreninami. 4. Uši, ktere muzgo iz perja in mladik tako spijejo, da se perje gerbančiti, mladike pa sušiti začnejo. Napravi luga iz tobaka in žajfnice, in s tem lugom pomij ušivo perje' in mladike, ali uši poškropi, in vse poginejo. Za nektere plemena je tudi krompirjeva in sajasta voda i. t. d. 5. Go se nc e. Hočeš drevesa pred tem mer- česom, kterih je črez 40 plemen, kolikor mogoče, obvarovati, podam takih pomočkov, kakoršnih res¬ nična skušnja priporoča: a) Drevesa vsako leto dobro ostergaj in z ap¬ nom pobeli, da zalege metuljeve pokončaš. b) Poberi in zažgij ali poteptaj v spomladi vse suho perje, kar ga na drevju črez zimo ostane, posebno na češpljah, hruškah i. t. d., zakaj v tem perju večidel gosenčno gnjezdo najdeš. c) V jeseni je dobro zemljo okoli drevesa pre¬ kopati, in tako zalego gosencam pokončati, ktera je v zemlji nastavljena. d) Ako so se pa gosence po drevju že razlezle, pogerni vsako jutro zgodaj, in vsaki večer pozno kako plahto pod drevo, potresi ga dobro, da gosence na plahto padejo, in jih pokončaš. 30 e) Glej, da ne boš lovil in moril nekterih ptič¬ jih plemen, ktere so že v ta namen vstvar- jene, dagosence obirajo in zrejo, n. p. senica, berglez, detal, penca, žolna in veliko drugih, posebno drobnih pevk; loviti jih je že po cesarski postavi prepovedano, zakaj veliki dobrotniki so za naše verte, polje, gojzde i. t. d., toraj jih moramo velikoveč privajati, nikar še jih pokončevati. Nektere ptice pa so tudi prav škodljive, in štejemo jih med sovražnike: 6. Srake, vrane, šoja, kos, krokar in druge, ktere so težke, in polamajo tanke mladike, če se nanje vsedajo. Med majhnimi pevkami so posebno škodljive: kalin (gimpelj), dlesk, in Šinkovec. 7. Kebri ali žužki, posebno tisti veliki rjavi spomladanski, kteri tri leta kakor debeli, kratki in beli červi v zemlji živijo, in korenine oglodajo, četerto leto se v leteče kebre ali hrošče spremenijo, in iz zemlje izležejo. Treba jih je zjutraj, dokler so še od nočne merzlohe okorni, iz drevja v plahte zdolaj pogernjene .otresti, popariti, prešičem ali kuram dati, ali vozno mast iz njih kuhati, ali v dober gnoj oberniti za drevesa. Dolgonoski ali dolgorivčki, so majhni žužki, kteri se plavkasto- zeleno svetijo, in z dolgim rivčkom, kakor s škarjami rastne mladike odgriznejo, da mladika odpade, potem ko so svoj jajček v zvertano jamico znesli. Na zemlji iz take odgriznene mladike kmalo červiček izleze in gre v zemljo do drugega leta, 31 kjer leteči keberček spet na dan pride. Preglej dobro vse perje, in če žužka zagledaš, urno klobuk ali kako posodvo podstavi, sicer se naglo na tla verze in skrije. Odgriznene mladike pa poberi, in sežgij, da boš zalego končal. 8. Seršeni in ose veliko zrelega sadja v nič spravijo; treba je njih gnjezd pojiskati in končati. Tudi je dobro steklenico (flašo) z oskim vratom, ktera je znotraj z medom namazana, in ima na dnu za dva palca vode, na drevo obesti, da skoz dulec noter na med lazijo, v vodi pa utonejo. 9. Miši, podgane in polhi. Zoper miši in podgane nabij na gosto okoli drevesne grede, ali okoli drevesa bezgovih količev, kterih zavoljo grenkQsti se ne hojo dotaknile. Polhe pa, ki radi nad hruške planejo, polovi v pasti. 10. Ovce, koze, goveda, gosi in druga domača živina škodujejo sadnemu drevju, če ga ne obvaruješ pred njimi. V. Poglavje. Kako se da zrelo sadje v prid obračati! Kdor hoče od sadja naj več dobička imeti, mora trojno vediti in speljavati: a) kdaj in kako sadje obrati? b) kako ga hraniti? in c) ka¬ ko ga porabiti? 32 a) Kdaj in kako sadje obrati? Sadje je poletno, ali jesensko, ali zim¬ sko, in ob različnem času dozori. Tega časa je treba počakati, preden se sadje obere ali otrese; zelenega nikdar ne spravljaj. Samo nektere ple¬ mena je boljše popred z drevesa vzeti; prednč so čisto zrele, n. p. veliko poletnih hrušk, marelice, vošenke; druge pa naj ostanejo na drevesu, dokler jesensko slabo vreme ali mraz ne sili jih otergati, n. p. skoraj vse plemena rajnete ali kosmači, zim¬ ske hruške, in druge. Posebno zimskega sadja ne smeš prehitro potergati, da pravi okus dobi, in se ne skerči, ne zvene in zgodaj gnjiti ne začne. Ne tergaj sadja zjutraj, dokler je še rosno, ali v mokrem vremenu, temveč spravljaj zmirom le suho. Vse sadje, kar hočeš dalj časa ohraniti, mo¬ raš varno potergati ali obrati, ne pa otresti; kar ne dosežeš po lestvici (lojtri), ktera mora dvoj- nata biti, da njo ni treba na drevo naslanjati, odtergaj s sadnim ter ga čem, kterega si sam prav lehko narediš takole: Na dolgo preklo pribij maj¬ hno okroglo deskico, kakor lopar, in na deskico zabij okoli in okoli in na gosto lesenih klinov, ka¬ kor zobje pri grabljah, zapleti jih do polovice vi¬ soko, da bo deska s klini kakor majhna košarnica. S temi zobmi primi sad tako, da pecelj med dva zoba dobiš, odtergaj ga; da v košarnici obleži, na tla ne pade, in se ne potolče. 33 Nežlahne plemena za tolkec (mošt), ali kar za sproti potrebuješ, vtegneš otresti, nikdar pa ne oprekljati. Dobro prevdari, koliko sadja doma potrebu¬ ješ, koliko in kakošnega plemena smeš prodati, ktero več zaleže, sirovo ali posušeno, ali za tol¬ kec (mošt), kis (Jesih), žganje, ali za čežano po¬ rabljeno? i. t. d. Sadje spravljati je sicer veselo in , prijetno opravilo, pa včasi tudi nevarno, ktero, če ni prav opravljeno, ti lehko drevesa in sadje pokvari, in celo v nič spravi. Opravlja.] toraj to delo sam, ali naj ti ga opravlja, tak človek, kteremu smeš zaupati, da mu ni toliko mar za delo, da ga hitro, temveč da ga s pravim pospehom doverši. Pri spravljanju žlahnega sadja je dobro, če pred drevo s slamo ali kermo nastelješ, da se sadje ne potolče, ktero samo doli pade. b) Kako se sadje hranuje? Kedar je vse žlahno sadje, kterega češ delj časa hraniti, potergano, in slabše odbrano, potem ga položi v kaki sapni izbi na tla na slamo, in ga tudi s slamo pokrij, da se nekoliko dni, 8—10, spoti; včasi se tako poti, kakor da bi ga bil z vodo polil, tedaj moraš vsaki sad dobro obrisati, in na drugo ležiše spet vsako posebej na muho položiti. Črez 10 dni sad vnovič lepo obriši, in prenesi ga varno v shrambo, kjer ne zmerzuje; tam ga ravno tako položi na slamo, in vsaki teden vsaj enkrat poglej, ako se kaj gnjilega najde, da Sadj. 3 34 to iz poti spraviš. Če pa take pripravne shrambe za zimo nimaš, spravi sad v sode ali zaboje (kište), ali tudi v zemljo v kako jamico, in ga dobro s suhim svižem (peskom) zasuj, pa varuj, da mokrota vanj ne pride. Kadar zima mine, se tako shra¬ njeno sadje zopet v suhi shrambi na policah razpo- loži, in večkrat odbere, kar je ognjitega. Pre¬ dolgo pa sadje hranovati ni prav, ker vendar na zadnje dober okus zgubi. c) Kako se sadje porabi? Nektere plemena hrušk, tudi češnje, češplje, breskve, in druge, se ne dajo dolgo hraniti, tem¬ več se morajo skoraj pojesti, posušiti, prodati, ali kakorkoli v prid oberniti. Nektero sadje pa, ako- ravno zrelo, mora še nekaj časa oblegati, da se omehča, in prijeten okus dobi; treba ga je vsaki dan prebirati, slabo za tolkec ali za sušilo, nagnjito pa za kis porabiti. Kako se sadje suši? Lep dobiček daje posušeno sadje, če siro¬ vega v dnar spraviti ne moreš, kadar imaš veliko ali vsaj več, kakor ga za dom sirovega potre¬ buješ, ker se posušeno več let hraniti da. Malo ga lehko v peči na lesah, ali na, peči, ali pa tudi na solncu posušiš; če ga je pa veliko, ga je naj bolje v posebnih sušivnicah posušiti. Akoravno Slovenci na Kranjskem in Stajarskem vsako leto veliko češpelj, tepk, breskev i. t. d. nasušijo in lep dnar zanj skupijo, bi jim suho sadje vendar 35 lehko pol več verglo, ko bi ga ne v dimnatih sušivnicah, temveč v takih sušili, kakor jih „Kranjski vertnar“ takole popisuje: „Sušivnica „naj bo znotraj 6 čevljev visoka, 7 široka in 8 „dolga, na enem koncu, kjer so mesteje, naj bo „zidana, vsa druga pa lesena ali k večemu ome- „tana; na drugem koncu naj bodo vrata 6 čevljev „široke, da se lese ven in noter devajo, pa se ‘„mora tako zapreti, da ne bo nikjer duška. Peč „mora biti 2 čevlja visoka, 4 pa dolga, na tla v „okroglo, kakor zvernjeno korito dobro vstavljena, „da nič ne kadi, ker sadje ne sme po' dimu smer- „deti. Lese iz protja spletene naj bodo za seženj „(klaftro) dolge in široke, da so pri stenah na po¬ lice naslonjene, v kterih so kolesca vdjane, in se „lehko noter potisnejo, ali pa ven potegnejo. Na „ petih takih lesah se more vsaka dva dni 10 mer¬ nikov sirovega sadja posušiti, iz kterega se okoli „treh mernikov suhega dobi. Komur je taka su~ „šivnica premajhna, naj naredi ravno po tej po- „dobi večjo, da pride po dve versti les noter Boljša ko je sušivnica, manj derv potrebuje, in veči je dobiček čistega dohodka. Toraj bi bilo pametno, da bi se cele vasi eno skupno sušivnico postavile, kjer ne bi bilo treba vsakemu posebej zakuriti in peč še le razgreti, temveč le v raz¬ greti peči enako vročino hraniti; če po malem derv prilagaš , jih bo veliko manj potreba.' Sledeče nauke si pa dobro zapomni: a) Sadje za sušilo mora biti dobro zrelo in vgodno, pa še ne preveč mehko, da mu soka v sušivnici preveč ne izteče. 3 * 36 b) Od začetka počasi kuri, da ne bo na enkrat preveč toplote, in bi sadje bolj žgalo, kakor sušilo. c) Ker se sadje na spodnjih lesah hitreje suši, kakor na zgornjih, moraš jih večkrat zmenjati, spodnje gor, zgornje pa dol djati. d) Derva morajo biti terde in dosti suhe, ne pa mehke in smolnate, ktere veliko dima, in sadje grenko naredijo. e) Breskve, marelice, in žlahne češplje boš bolj drago prodal, če jih prej, kakor jih sušiti deneš, obeliš in pečke iz njih pobereš; debele ja- belke in hruške pa v kerhlje razreži, preden jih daš sušiti. f) Kadar lese premenjaš, debelo nanje po- terkaj, da na pol suho sadje odskakuje, in se na lese pre zlo ne prime. g) Suho sadje se ne sme v sušivnici pariti, dokler se tam ohladi, temveč se mora kadar je hladno jutro, ali zvečer naglo ven djati. da se na zraku hitro ohladi, in svetlobe in slasti ne zgubi. h) Tako ohlajeno sadje deni iz les na kak suh pa zračen kraj za nekaj dni; pa ga moraš vsaki dan nekoliko premetavati, da se dobro ohladi in posuši. Potem ga moraš v lesene zaboje (škrinje, kište) shraniti, ktere pa morajo na več krajih pre- vertane biti, da sad j 9 ne zaduhne, in se ti ne skazi. Tudi v Žakljih na leseni podlagi se tako sadje lehko shrani -5 do 7 let. 37 Kako sne dela tolkec ali mošt (sadno vino)? Lep denar, pa prijetno pijačo nam daje si¬ rovo sadje, če ga stolčeš in stlačiš. Ko bi ljudje pri tem delu za snažno posodvo itd. toliko skerbi imeli, kakor si prizadevajo pri spravljanju grozdja, gotovo bi si veliko boljšega tolkca ali mošta na¬ pravili, kakor ga, žalibog! večidel nahajamo v slo¬ venskih krajih. Če ravno grozdje med vsem sadjem, ker je polno soka in ima le tenko kožo, nar več in nar boljšega vina daje, vendar tudi drugo sadje, po¬ sebno v takih krajih, kjer terta več ne raste, se lehko stlači v dobro in zdravo pijačo, ktera lju¬ dem za prijetno krepčalo služi, ali se drago proda. Od leta do leta ljudje bolj spoznavajo dobroto tolkca, in si prizadevajo, boljšo robo pridelati; zato je pa tudi cena ene leta sem toliko poskočila. Hočeš toraj si dobrega tolkca narediti, pazi na tole: a) Nežlahno, pusto, terdomečno sadje daje boljšega tolkca, n. p. tepke, lesnike in lesnjače i. t. d., toraj tudi ne sme prezrelo ali že zmehčano biti, ampak dokler je še terdo, pa vendar zrelo, se mora otresti, precej stolči in stlačiti. b) Če hočeš, da bo tolkec lepo rudeč, deni med sadje v tlačivnico (prešo) černih bezgovih ja¬ god, ali pa malnic (strožnic). c) Stlačeni tolkec (mošt) skozi rešeto prece¬ jen, zlij v dober vinsk sod, hitro ga napolni, da se bo raje sčistil. 38 d) Po duhu in okusu si tolkec lehko veliko zboljšaš, če mu, predno kisati začne, >pest bezgo¬ vega suhega cvetja v sod veržeš, ali pa kakih dišav v Žakelj čku dva ali tri tedne v sredi soda na niti viseti pustiš. Kakor hitro pa je odkisal, pretoči ga v drug dober sod na vinske drože, in mu za vsaki bokal eno kapljo muškatovega olja p rilij. Zmerznjeno sadje daje nar boljšega tolkca, to da ga je manj. Kaj sc še dela iz sadja! Dober kis (jesih). Iz nezrelega sadja, kte- rega veter otrese, ali se samo trebi, tudi iz že gnjilega, se ve da naj boljše pa iz zrelega sadja, lehko dober kis narediš, če sadje stolčeš, nekoliko mlačne vode priliješ, to juho na kakem toplem kraju v odperti posodvi stati pustiš, dokler se skisa, potem dobro stlačiš, in v posodve spraviš, v ktere en kos „klobuka“ vinskega kisa deneš; ko seje kis v posodvah sčistil, spravi ga v sod, in ga hrani v kletu, ali ga prodaj. če hočeš ve,č let zmirom dobrega kisa v sodu imeti, napolni ga vsakokrat z mlačnim vinom, kadar si kaj odtočil. Tudi iz stla¬ čenih tropin se da še kis delati. Gnjilo sadje daje nar boljši kis; ni toraj prav, da nekteri iz nevednosti tako sadje na gnoj mečejo ali svinjam dajajo, le ostanki, ki že za drugo rabo niso, za živino prav pridejo. Višnje v žganju hraniti, je dobro, če koga grize, pa tudi v kužnih boleznih. 39 Žganje iz sadja kuhati, ali ga v sladkorju (cukru) pariti, kakor gospoda dela, potrebuje velike priprave in časa, in pride za kmeta predrago, torej od tega dalje ne govorim. Povedati še moram, kako ti je ravnati, če hočeš sirovega sadja kam poslati? Vse je na tem ležeče kam in kako ga vložiš. Naj boljše je, da ga deneš v dilnate zaboje (kište); na cino deni na solncu dobro posušenega mahu, potem sadje, vsako posebej v papir zavito, eno h drugemu, spet eno versto mahu* s katerim vsaki prazni prostor med sadjem zamašiš, in tako do verha, da bo zgo¬ raj , preden skrinjo zabiješ, spet mahova odeja. Tako skerbno uložen sad se da daleč prevoziti brez vse škode. Bog ti daj srečo! ■ NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJI (17Ui (17UNICA inniiiMinimmmitimi 00000464632 ^prodaj .pri Jf. fiioniini v lijubljanl na pla*u v Aiohholzcrjevi hifhi Nr.i *3T-: , „„