8. štev. V Kranju. 3. sušca 4900. I. leto. Gorenjec. Političen in gospodarski list. Izhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, za četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje na dom stane za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročite brez istodobne vpošiljatve'naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravništvo se nahaja v g. Floriana hiši nasproti mestne hranilnice. — UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj «e izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Naša obrt in vlada. Ministrski predsednik Körber razvil je o priliki otvoritve državnega zbora dne 22. svečna t. 1. prav obširen program, v katerem povdarja med drugim tudi to, da bode vlada skrbela za plovnost rek, za tršaški pristan in da bode predložila zakon o podpori industrije. Dejal je: «Materijalna in kulturna vprašanja trkajo s silo na vrata države.» In resnica je to, samo s tem razločkom, da se to ne godi samo v poslednjem času, ko je vlada v taki zagati zaradi jezikovnih naredb, ki jih je odpravila, ampak to se godi že desetletja. Dokler vlada ni bila v taki zadregi, ni slišala ali vsaj ni hotela slišati tega trkanja, zategadelj sprejmemo z vso rezervo njene obljube, ki se nam zde podobne obljubam mačehe, katero prosi lačna pastorka kruha, češ, počakaj malo, pozneje dobiš pečenko, kakor hitro nasitim lastno hčerko. Z grozo opazujemo, kako napreduje obrt v Nemčiji in kako v jednaki meri propada v Avstriji. Poglejmo tatistiko izvoza iz naše države, ki s suhimi številkami piše naši obrti smrtno sodbo. Kupčija in obrt sta neločljivi sestri. Brez razvite kupčije si razvite obrti niti misliti no moremo. A obe je naša vlada zanemarila tako, da si bodeta težko kdaj opomogli. Res je žrtvovala nekaj milijonov parobrodni družbi «Lloyd», a da bi poskrbela, da bi bili ti milijoni obrestonosno naloženi, da bi podkrepili trgovino, to ji niti na misel ni prišlo. V «Lloydovem» arzenalu bi lahko zgradili marsikako ladijo za inozemstvo, a še tedaj, ko izdelujejo kako domačo, ne gre delo izpod rok. Ko bi imel zasebnik «Lloydov» arzenal in sredstva, ki jih je dobila družba od vladi1, kako ugodno bi to vplivalo na trgovino in obit. Tu nočemo govoriti o sitnostih, s katerimi se morajo borili naši trgovci pri izvažanju, ker jo o tem pred kratkim prav izborno pisal »Slovenski Narod». Kaj pa je storila vlada za povzdigo naše obrti? Smelo trdimo, da prav nič. Če izvzamemo nekaj stotakov, ki jih daje občinam kot podporo za obrtne nadaljevalne šole, ostane pač bore malo. Glavna skrb bi bila, da vlada poskrbi za izdelke naših obrtnikov tržišča v inozemstvu. Konzulati naj bi bili poverjeni ljudem, ki bi skrbeli v prvi vrsti za obrt, oziroma izvoz in šele na zadnje za odgonsko odpravo avstrijskih državljanov, ne pa ravno obratno. Ko bi bili avstrijski konzulati skrbeli le nekoliko za našo obrt, bi ne bili obrtniki izgubili toliko tržišč, kamor so izvažali svoje izdelke, tedaj ne bi bili nekateri kraji popolno obubožali. Ogrska vlada pač drugače skrbi za svoje ljudi. Pri nas mlinarstvo propada bolj in bolj, ker Ogri vsled ugodnih ogrskih carinskih določb povsod lahko konkurirajo z našimi mlinarskimi izdelki. Drugo leto bode v Parizu svetovna razstava. Tu bi bila priložnost naši obrti pomagati na noge. Vlada je sicer poslala v Pariz kot sekcijskega načelnika in generalnega komisarja avstrijske razstave znanega V. Exnerja, ki bode imel malenkost sto tisoč frankov plače. Vlada menda misli, da je s tem že zadostila svoji nalogi, ker o drugih korakih dosedaj ni bilo čuti, razven da bode nekaj učiteljev strokovnih šol imelo baje na polovico znižano vožnjo po avstrijskih državnih železnicah!! Vlade drugih držav tekmujejo med seboj, kako bi omogočile svojim obrtnikom, da bi imeli kolikor mogoče mnogo koristi ol razstave. Za berolinske obrtnike je namenjeno blizu 60.000 kron, da bodo lahko posetili Pariz. Le pri nas vlada neodpust.ljiva brezbrižnost v tem oziru. Naši poslanci naj odločno zahtevajo od vlade potrebnih kreditov, kar toni lažje store, ker je bil ministrski predsednik tako radodaren s svojimi obljubami. Ge bode vlada pokazala, da ima resno voljo skrbeli za obrtnost, gotovo bodo tudi avtonomna oblastva storila v tej zadevi, kolikor jim bodo le njihova sredstva dopustila. > t- » - G o re n j c i, razši r j aj te ?ÄVG8^^t I V Kranju, učenosti, za najučenejšega, to pa je — taka je ljudska sodba — le on! Dorte. dosedanji nasprotniki, dasiravno zagovor glavnega «vevca» ni tako utemeljen, da bi se naš vsiljeni «v» ne dal več omajati. Toda sedaj naj bode glede te zadeve v tem listu konec za vselej, ker gospod urednik tako hoče. Kakor rečeno, Radovljičanom ni treba preveč žal biti, če so se letos s svojo mlačnostjo nekoliko zamerili pustu, saj jih bode prihodnje leto vsejedno zopet obiskal. Ali v tej mlačnosti tiči še nekaj drugega, kar se z narodnega stališča ne sme ravnodušno in tiho prezreti, in to je narodna zaspanost in nezavednost. Kjer sta udomačeni ti dve lastnosti, tam po navadi spi društveno življenje in kraljuje narodnostni mir, ki je v korist le našim narodnim sovražnikom, in od tam se le malokdaj kaj bere v časnikih, /ivahne, a priproste narodne veselice z domačim petjem, godbo, gledališkimi predstavami, vzpodbujajočirni govori, deklamacijami in napitnicami so gotovo najboljši pripomočki za probujenje in utrjevanje narodne zavesti, za katero je tukaj in v okolici še dosti neobdelanega polja. Poleg veselic pa morejo največ storiti za narodno stvar posebno med našim priprostim ljudstvom — manjši in cenejši časniki. Za to delo se mi zdi še najbolj pripraven mladi «Gorenjec*. Zato je želeti, da bi se ta list v kratkem rjizširil po vseh gorenjskih vaseh in da bi zraven gospodarskih zadev posvečeval največ pozornosti narodni stvari. Potem nam morda pri radovljiških veselicah ne bode treba več z nevoljo opazovati takih «špasov», ki žalijo slovenski narodni čut. «Reehts, rechts!» vpil je nekdo s peči pri zadnji tukajšnji pustni veselici nad plesalci, ki so plesali kolo-ples z blazinico. Dotičnik si je menda domišljeval, da ima pred seboj vojaške novince. A tukaj smo že navajeni na podobne «narodne» prizore ter se ne zgražamo Lud njimi, ker vemo, da so nekateri kmetski ljudje vsled narodne nezavednosti kaj ponosni, ako morejo med domačo govorico mešati spačene nemške besede, katerih so se priučili pri vojakih, pri drvarjenju pod nadzorstvom nemških gozdnih uradnikov ali pa v tujini. Take nezavedne rojake bi trebalo z mirno in prepričevalno besedo poučiti, da ni lepo mili materin jezik s tujimi besedami mešati in kaziti. Doktor Silvester. Povest. Spisal i'o«lkrn.ski. Dalje. Doktor Silvester pa odgovori smehljaje: «Nekoliko strahu živcem dobro de . . . Toda oprostite, da sem vas tako hudo prestrašil. Prišel sem do vas, a bili ste tako zamišljeni, da me niti opazili niste.» Mračilo se je že, ko sta sedela Silvester in Suzana, drug drugemu nasproti. Govorila sta zaupljivo, in nobeden izmed njiju ti mogel povedati tega, kar bi srce rado govorilo . . . Ker se je bilo že stemnilo, poslovil se je kmalu doktor Silvester od Suzane, kajti zdelo se mu ni spodobno, da bi se ponoči na skrivnem pogovarjal s pošteno deklico. Pri odhodu podala mu je Suzana šopek, ki ga je nosila na prsih. Samo ob sebi se razume, da ga je Silvester hvaležno sprejel. Suzana je odšla v sobo, doktor Silvester pa je ves zamišljen taval okrog ter sam sebi ni verjel, da res uživa tako sladko srečo . . . Toda šopek, ki ga je bil skrbno spravil, je bil jasna priča, da to niso le sanje, ampak gola resnica. Slednjič je tudi on šel k počitku. V sanjah pa je poljuboval njo, ki mu je napravila toliko veselih trenutkov. Naša narodna čast namreč zahteva, da se poslužujemo tujega jezika in tujih besedi samo takrat, kadar občujemo s tujci, ki ne razumejo slovenščine. Ali žal, da takih rodoljubnih učiteljev tukaj in tudi drugod po Slovenskem zelo primanjkuje. Vendar se mora priznati, da se narodna zavest počasi tudi tukaj utrjuje, a neugodne krajevne razmere in ljudske posebnosti so krive, da tukajšnja narodna društva ne morejo tako napredovati in uspešno delovati v dosego svojih namenov, kakor v nekaterih drugih slovenskih krajih. O tem morda prihodnjič kaj več! Iz Škofje Loke. Naša čitalnica je priredila na pustni torek plesni venček, ki se je prav dobro obnesel. Ako-ravno je bil vstop dovoljen le vabljenim, zbrala se je vendar vsa tukajšnja inteligenca. Videli smo tudi veliko število prav lepih mask. Pri plesu je igrala bovška godba neutrudljivo in je vse hvale vredno. Plesalo se je več četvork, pri katerih smo našteli nad 40 parov. Plesne vaje, ki so se vršile pred pustom vsako sredo so tedaj dobro uspevale, ker so se vsi plesi jako taktno izvajali. Javno pohvalo zasluži v tem oziru naš vrli Čitalnični podpredsednik, g. Ervin Burdych, ki je spretno in neumorno vodil plesne vaje. Omeniti moram tudi, da so bili čital-niški prostori kaj okusno ozaljšani. Zadnjo veselico so po-setili tudi gostje iz Kranja, Ljubljane in od drugod. V zavesti živimo, da je še nekaj narodnega življenja pri nas, in želeti bi le bilo, da bi slavni čitalniški odbor večkrat priredil kako veselico. Iz Domžal. Pri nas biva — kakor znano — nekaj Tirolcev, ki se zabavajo vsako leto o predpustu po svoje. Tega jim seveda ne branimo. Tako so se tudi dne 24. m. m. zabavali in k tej veselici povabili več Slovencev. Odzvali so se nekateri Slovenci povabilu, kajti spored ni nikdar obsegal za nas kaj žaljivega. V soboto je pa bila na sporedu tudi igra, pri kateri so se peli razni kupleti. Nek znan kot profesor zemljepisja našemljeni purš je držal v roki zemljepisno karto ter razkladal gledalcem svojo modrost. Med drugim se je tudi kaj zaničljivo izražal o Rusih in Čehih. Domžalci so se spogledovali, in le malo VII. Na severni strani trga Loga razprostira se majhen gozdič, po katerem se šetajo prav radi tržani ob letni vročini. Videti je, da je gozdič umetno zasajen, in različna drevesca razprostirajo tukaj svoje veje in dajejo prijetno senco. Tu sem se danes napoti doktor Silvester, da se odtegne hudi letni vročini. Zamišljeno koraka, včasih malo postoji, pa gre zopet dalje. Njegovo srce je bilo nemirno, pred njegovimi očmi je bila le Suzana; z njo je hotel danes govoriti ter ji odkriti svojo ljubezen. Ker je ni našel doma na vrtu, šel jo je semkaj iskat. Nekaj korakov pred njim rastel je gost gaber, v senci pa je bila postavljena klop. Tukaj se je hotel malo odpočiti. Ko zavije okoli gabra, vidi, da je klop zasedena. Doktor Silvester se pa vendar zaradi tega ni vjezil, ker ni našel klopi prazne, kajti na njej je sedela Suzana ter čitala Prešerna. «Gospica,» ogovori jo doktor Silvester, »dovolite, da se tukaj malo odpočijem?* «0 gospod doktor, prosim, le vsedite se. Res vidim, da ste «doktor vseveden*, ker me precej najdete. Pa prav je tako, saj veste, da mi je vaša bližina jako ljuba. je manjkalo, da ni prišlo do pretepa. Ko jo bilo konce [gri, so vsi Slovenci zapustili znano Ven< Ijevo gostilno. Za prihoilnje naj si domžalski Slovenci to dobro zapomnijo in naj ne obiskujejo takih veselic, kjer se žali slovanski narodni čut. Zadnji čas pa bi že bil, (lasi Donižalej ustanove kako narodno društvo. Vztrajno in Z združenimi močmi naj ga podpirajo, in ni se bati, da bi zaspalo. Bodoljubi, ganite se! _ Novičar. Na (. o r e n j h k e m. Mnogoštevilnim naročnikom, ki so se v poslednjem času naročili na naš list. se najtoploje zahvaljujemo za dosedanjo naklonjenost in podporo, ob jednem pa jih prosimo, naj nam oproste, da jim ne moremo doposlati prve številke »Gorenjca*, ker je vsa razprodana, dasiravno je bila dvakrat natisnjena. Občinski odbor kranjski je imel včeraj sejo. Na vlogo tukajšnjega c. kr. gimnazijskega ravnateljstva, da bi se radi nedostajanja prostorov podaljšal desni potez gimnazijskega poslopja v svrho naprave treh novih učnih sob, je odbor sklenil ravnateljstvu odgovoriti, da bo mesto naplavilo prizidek, ako bo država prevzeta v gimnaziji kurjavo, ki stane občino na leto do 1800 kron. V tem smislu se bo tudi po državnem poslancu takoj odposlala nova prošnja na linančno ministrstvo. Ge bi pred prihodnjim šolskim letom ne bilo mogoče dovršiti prizidka, bi občina preskrbela v bližini gimnazijskega poslopja za eno leto začasno potrebne učne prostore, da bi ne bilo treba odganjati dijakov. — Nadalje je odbor odobril računski zaključek • Dijaške kuhinje« in izvolil v šolski odbor obrtne nadaljevalne šole zastopnikom občine iznova g. Ferd. Sajovica. — Hišnik mestne ubožnice so je odslovil iz službe. Predpustne zabave. Preteklo soboto in nedeljo je bilo zopet prav veselo življenje v čitalničnih prostorih. Plesoljubni svet je pač hotel docela izkoristiti sicer precej dolgi, a v našem mestu letos dokaj živahni predpust. Na čast poslavljajočemu se kurentu se je plesalo tedaj z vso vnemo, tako na čitalničnem plesnem venčku, kakor na •In vaša bližina meni najdražja,* dostavi Silvester. Toda nekaj bi vas prosil. Ta beseda «vi» se mi zdi tako tuja, recite mi raji «ti» in jaz bom tudi tako govoril.« »Iz srca rada. To dovoljenje bom torej takoj porabila.* Položila je levico okoli njegovega vratu, z desnico pa prijela njegovo roko ter spregovorila: •Ali hočeš biti — — moj . ,.?» Strastno je pritisnil doktor Silvester Suzano na svoje prsi ter jo poljubil, rekoč: •Ti si me prehitela, draga moja! Ljubim te od prvega trenutka, ko sem te ugledal. Ti si moje vse. Brez tebe bi ne mogel več srečen biti in brez tebe bi ne mogel živeti.« In njegove ustnice so se združile / njenimi v dolg sladek poljub. Zastonj bi se trudil popisati čuvstvo, ki je vezalo srci mladih zaročencev. To ljubkovanje je trajalo nekaj časa. Potem sta vstala in se šla izprehajat. Silvester je prijel Suzano okoli pasu, ona pa je nagnila svojo lepo glavico na Silvestra, in tako sta uživala zaročenca nezmerno srečo. Dolgo sta šetala okrog, končno sla jo zavila proti trgu. Obljubila sta še t nkrat drug drugemu zvestobo, in poljub ju je ločil . . . _ S«> nadaljuje. maskaradi »Slovenskega bralnega društva«. Zanimiva je bila zlasti čitalnična zabava, ker se je predstavljala spevoigra «Vinska poskušnja«. Čveterospev so proizvajali gospodje , dr. Kušar, Lavrenčič, Rus in Verbič. Poznamo sicer imenovane gospode kot dobro izšolane pevce, a pričakovali nismo tako gotovega nastopa, preciznega in ubranega petja. Spremljevala jih je na glasovirju umetniški gospica Jurmanova. Burnim ploskanjem se je zahvaljevalo mnogo-brojno občinstvo za peneči «prosekar». Predstavi je sledi] eleganten ples, h kateremu je nad vse vztrajno in res izborno sviral oddelek ljubljanske vojaške godbe. Pri prvi kadrilji smo našteli 2H parov. — Istotako je bilo prav živahno na nedeljski maskaradi «Bralnega društva*. Videli smo prav lepe in bogato opravljene maske. Klovni so v potu svojega obraza z vratolomnimi produkcijami preskrbljovali hrupno zabavo. S to neprisiljeno veselico smo zaključili predpust, «ta čas presneti*. Na obeh zabavah se je seveda plesalo do belega dne. Ko sva se v ponedeljek zjutraj pomikala s prijateljem iz čitalnice k Geigerjcvi mami na čašo slovite njene črne kave, vzkliknil je z zadovoljstvom: «Letos smo se pa res naplesali; dobro da nismo v Medvodah!* , Star običaj. Na Gorenjskem in to zlasti v kranjskem in kamniškem okraju se je ohranil star običaj, da na pustni torek zvečer »žgo pusta*. Skoro vsaka vas zapali večjo grmado, fantje pa nosijo po polju na dolgih drogovih goreče butare ali otepe. Zadnji torek je bil pogled na ta plamena raz Cof išče res veličasten. Takoj o mraku so pričeli po vaseh zažigati kresove, katerih pa je bilo mnogo več videti, kakor na kresni večer, gotovo nad tisoč. Zares diven je bil pogled proti Smledniku in Kamniku ter sosednjem hribovju. Kdor je imel priliko z visočine opazovati ta krasni prizor, je bil gotovo zadovoljen z zaključkom letošnjega predpusta. Odhodnica. Preselila sta se iz Kranja c. kr. sodni I pristav gospod Albert Levičnik v Kostanjevico in komptoa-rist gospod Franc Majcen v Ljubljano. Čitalnični godbeni klub, čegar vnet član je bil gospod Levičnik, je priredil odhajajočima v sredo zvečer odhodnico v gostilni P. Mayr-jevi. Udeležba iz vseh slojev tukajšnje družbe je pač najboljši dokaz, kolike simpatije sta uživala v našem mestu značajna moža, vesela družabnika in dobra prijatelja. Vrlima gospodoma želimo prav obilo sreče na novih mestih! V dijaški kuhinji v Kranju se je izdalo meseca svečna t. I. 1708 kosil in 14KI vočerij ter plačalo 658 K 4H vin. K tej svoti so prispevali podpirani dijaki sami 1(10 K. Prepotreben zavod se blagim dobrotnikom tudi nadalje najtopleje priporoča. — »Dijaška kuhinja« je imela v prvem polletju 1899/1900 dohodkov K 3202*17, troškov I pa K 31*31*71, tedaj prebitka K 70-70. Porabiti se je moral še skoro ves lanski prebitek (K 486*97) in če se to pre-potrebno društvo ne bo podpiralo izdatneje, ne bo mogoče preskibljevati toliko potrebnih in v isti ni marljivih dijakov. Dijaški kuhinji v Kranju je darovala rodbina Pavšlar-jeva 20 kron v zahvalo dijaškemu pevskemu zboru za nagrobnico pokojni ljubljeni materi. Otroški vrtec obiskuje v Kranju 10 dečkov in 15 deklic, v Škof ji Loki 26 deklic in v Tržiču 15 dečkov in 22 deklic. Župnik na Primskovem ima smolo. Komaj se je tu naselil, že je dobil ukaz, da jo mora odkuriti. Župljanom na Primskovem seveda ni šlo v glavo, kako je mogoče, da se je ljubljanski škof tako hitro premislil in jim hotel župnika odvzeti. Hitro so poslali odposlanstvo, broječo 14 mož, v Ljubljano k škofu. Ta jim je končno obljubil, da sme v njih fari ostati sedanji župnik, dokler jim je drago. Vemo pa, odkod prihajajo vse spletke proti njemu. Gasilni dom postavijo letos v Šenčurju in v Vogljah. V političnem okraju radovljiškem so pričeli meseca prosinca izvrševati obrt, oziroma so dobili dovoljenje: Natalija Kraup na Javorniku in Elizabeta Vogel na Jeseni rab, gostilna, Janez Heinricher na Bledu in Marija Baloh na Črnivcu, trgovina z mešanim blagom, Janez Gašperin na Zgošah, krojač, Janez Svetina na Jezerskem, pekarija, Marija Globočnik v Kropi, trgovina s prekajenim mesom, Anton Grilc v Ribnem, črevljar, Jakob Tome v Begunjah mlin in žaga. Grdo ravnanje. 21 letni Anton Žvab z Bohinjske Bele, okraj Radovljica, je dne 7. svečna t. 1. svojega očeta Blaža Žvaba o priliki nekega domačega prepira tako hudo pahnil na tla in ga O suval, da je bil slednji na zadnji strani glave in na levem licu precej poškodovan. Oče je sina ovadil in izročil c. kr. okrajnemu sodišču v Radovljici. Otrok zgorel. Marija Grm iz Srednje vasi, politični okraj Radovljica, je šla dne 20. m. m. v sobo, ki je tik kuhinje, da bi pripravila večerjo. V sobi je pustila poldrugo leto stara dvojčka Angelo in Frančiško za mizo sama, na mizi pa je gorela petrolejska svetilka. Angela je svetilko potegnila z mize, pri čemer se ji je vnela srajčica. Ker nihče ni bil pri roki, je bil otrok po celem telesu tako hudo opečen, da je črez dve uri umrl. Zoper nesrečno mater, katero zadene krivda, se je uvedla sodnijska preiskava. V beg-unjski kaznilnici je cesar izpregledal petim kaznjenkam kazen. Na zatožni klopi bo sedel dne (>. in 7. sušca pri porotnih obravnavah v Ljubljani 39 let star oženjeni hišnik in mesarski pomočnik Jožef Starki iz Žaleč pri Bledu, sodnijski okraj Radovljica, zaradi javnega nasilstva, posilstva in oskrunjenja. Glede reforme pošte na deželi se vrše pri trgovinskem ministrstvu preiskave, pri katerih sodeluje med drugimi tudi gospod Alojzij Schrey z Jesenic. Poštarji zahtevajo popolno jednakost s prometnimi uradniki X. in XI. činov-nega razreda, kakor tudi da mora uralne prostore vzdrža-vati država. Napadel je z revolverjam v Mojstrani delavec Janez Kovač iz Dovjega kemikarja Šerca, ko se je vračal slednji dne 20. t. m. ob eni po polnoči iz gostilne domov. Kovač je slabo meril ter ga ni zadel. Vzrok bo menda ta, da ga je Šerc ovadil zaradi neke tatvine. Napadalca, ki jo je takoj popihal, zasledujejo. V Bukovci pri Skorji Loki ne marajo dvorazrednice. Oče župan in— ne čudimo se! — župnik sta proti temu ter pravita, da se bodo otroci dovolj naučili v enorazrednici. Domov vrnila se je od srede meseca prosinca t. 1. pogrešana Marijana Kržišnik s Trate pri Skorji Loki. Okrožnim zdravnikom v Železnikih, je imenovan gospod dr. Konstantin lliersche. V Kamniku so se m i milo nedeljo prav izborno zabavali. Čilo pevsko društvo «Lira» je priredilo s sodelovanjem ondotnega salonskega orkestra koncert. Da je tisti tako sijajno uspel, sta naj več pripomogla gospoda: pevo-vodja Štele in dirigent V. Parma. Narodna čitalnica« v Kamniku priredi jutri v nedeljo dne 4. sušca 1.1.veselico. Spored: «Pojdimo na Dunaj*. Burka s petjem v štirih slikah. Poleg francoskega «La Cagnotte*, poslovenil I. Ogrinec. Potem šaljiva pošta. Začetek ob osmih zvečer, Vstopnina za ude 40 vin., za neude 80 vin. V občinski odbor občine Trojana so bili izvoljeni dne 22.t.m. gospodje: Franc Cukjati, županom, Val.Kolone, A. Benko, F. Konšek. A. Novak, svetovalcem, Janez Šlakar in Jožef Zelnik, župnika. G. Koželj in T. Petrovec, učitelja, G. Zupan, J. Lebar, (L Mikelj, J. Bervar, J. Lebar, L.Novak, posestniki, odbornikom. Tri prste zmečkalo je dne 19. m. m. 14 letnemu usnjarskemu vajencu Andreju Letnarju v Zgornjem Kaslju, ko je mlel s strojem koruzo za konje. Z levo roko je namreč prišel tako blizo cilindru, da je staknil nesrečo. Dečka so poslali v deželno bolnico. Na Kranjskem sploh. Nov odvetnik. Gospod dr. Kari Triller, gorenjski rojak, se je zopet naselil v Ljubljani (glej inserat). Z veseljem pozdravljamo njegov prihod, ker je gosp. dr. Triller znan že izza prejšnjih let kot jako delaven mož in bo gotovo tudi sedaj mnogo koristil slovenski stvari. Učiteljev je na Kranjskem 522 in so razvrščeni v naslednje razrede: v prvem plačilnem razredu s 1600 K (učiteljice 1400 K) jih je 03, v drugem s 1400 K (učiteljice 1260 K) 96, v tretjem s 1200 K 190 in v četrtem s 1000 K 174. Na Štajerskem. Družba sv. Cirila in Metoda otvori o Veliki noči novo slovensko šolo na Muti. Križem sveta. Novi dunajski krvnik. Namesto umrlega Selingerja je bil te dni imenovan bivši kavarnar Josip Lang dunajskim krvnikom. Lang je izredno močan velikan. Bil je bratranec umrlega krvnika, kateremu je včasih pomagal pri obešanju ljudi. Razen Langa je za to službo prosilo še 14 drugih. — Danes zjutraj je obesil v Novem mestu cigan* Helda. Lakota med Slovaki. Med Slovaki je nastala v nekaterih krajih huda lakota. Glavni živež jim je krompir, kije pa letos slabo obrodil. Zato se mnogi selijo v Ameriko. Vlada je določila 28 tisoč kron za javna dela, da bi si ljudje nekaj zaslužili. — Tudi na Hrvatskem je po mnogih krajih med kmeti huda lakota. Luccheni, morilec naše cesarice, je hotel zabosti z ošpičenim ključem kaznilničnega ravnatelja, ki je ukazal, da mu ne smejo več ko eno knjigo na teden dati za čitanje, a izpodletelo mu je. Državni zbor. O rekrutnem zakonu se je razpravljalo v ponedeljek in v sredo. Posebno ostro je govoril češki poslanec Horica o zapostavljenju češčine v armadi. Razprava o rudarskih stavkah se je tudi v teh dveh sejah nadaljevala in sprejela nujnost za hitro odpomoč. V četrtek se je začela debata o vladni izjavi in o za-tožbi Wittekovega ministrstva. Oglašenih je 45 govornikov, med njimi troje slovenskih poslancev: dr. Ferjančič, Povše in Pfeifer. Interpelacije: Poslanec dr. Gregorec je interpeliral glede nameščenja sodnih uradnikov v graškem višjesodnem okrožju. — Poslanca dr. Krek in Pogačnik sta vprašala ministra glede neke gorenjske ceste. — Poslanec Wolf je podal interpelacijo, če avstrijska vlada res gre Anjležem na roko v boju z junaškimi Buri. Gospodarske stvari. Mestna hranilnica v Kranju. Meseca svečna t. 1. je vložilo 205 strank 105.050 K 85 h, dvignilo pa 238 strank 77.200 K 6 h, 14 strankam izplačalo se je hipo-tečnih posojil 21.080 K. Stanje vlog 2,080.232 K 78 h, stanje hipotečnih posojil 1,320.573 K 44 h, denarni promet 328.853 K 40 h. C. kr. poljedelsko ministrstvo je dovolilo kranjski kmetijski družbi za povzdigo pridelovanja lami za tekoče leto državno podporo 1000 kron in za povzdigo mlekarstva 3000 kron, za premovanje konj v letošnjem letu pa svoto 3000 kron. Stare dvajsetice, desetice in petice avstrijske veljave se bodo izjemoma zamenjavale do 21. svečna 1901. L, torej še eno leto, vsled odloka finančnega ministrstva po polovični vrednosti. — Tudi stat i krajcarji in polovičarji se zamenjajo lahko do ¿50. rožnika t. I. po svoji resnični vrednosti. — Od 1. malega srpana t. I. naprej eno leto pa le po polovični vrednosti. Najnovejše vesti. London 1. sušca. Vojno ministrstvo razglaša, da so je general Gronje udal v ponedeljek zjutraj. — Celih enajst dni se je junaško držal. Obkoljen je bil od 40.000 angleških vojakov. S Cronjejem je prišlo Angležem v roke blizu .•5000 Burov. Opomba uredništva. London 2. sušca. Angleški general Dundonald je prišel v sredo v Ladvsmith. — Kroger, Steyn, Joubert in vsi Buri so pripravljeni boriti se do zadnjega, ker je očitno, da hočejo Angleži docela uničiti neodvisnost Transvaala. Tržič .'I. sušca. Občina namerava napraviti vodovod, ki bo veljal približno 68.000 kron. Deželni zbor se bo |H'čal v prihodnjem zasedai ju s to zadevo. Dežela bo baje prispevala 20 odstotkov. Dunaj 0. sušca. Državni zbor bo zaključil sedanje zasedanje dne 1H. t. m. — Volitev prvega podpredsednika je določena na prihodnjo sredo. Jugoslovani in češki poslanci bodo kandidirali dr. Žazeka, Nemci pa hočejo imeti poslanca Piadeja. Odločilno besedo bodo imeli Poljaki, in lahko se zgodi, da bo postal prvi podpredsednik Nemec, če ne opuste svojega kandidata dr. Milevskega. Domača knjižnica. «Zvončka* tretja številka prinaša zopet veliko izber nad vse zanimive in poučne vsebine za našo ljubo mladino. Vsaka pesemca. vsaka povest in pravljica je zanimiva tako glede lepega, mladini lahko inuljivega jezika kakor glede jedra. Vrhutega krasi to številko pet lepih slik in rebus. Novim naročnikom so na razpolago še vse številke. »Zgubljeni Bog». V »Narodni tiskarni« v Ljubljani je izšla že v drugi izdaji brošurica, ponatisnjena iz «Slo-vonskega Naroda«. V tistih krajih, kjer imajo takoimeno-vane «konzule*, hi bilo želeti, da se ta knjižica razširi med ljudstvom, da spozna posledice lahkoinišljenega ravnanja. Cena enemu izvodu je 20 vin., s pošto .*> vin. več. Lepa soba za samca z vso opravo se takoj odda v najem. Kje? izve se pri uprav ništvu »Gorenjca*. •r,,) V SLOVO! Vsem prijateljem in znancem, pri katerih se povodom svojega odhoda nisem mogel osebno posloviti, kličem tem potom krePki „Na zdar!" »!' FRAN MAJCEN. Anton Rakove tovarna usnja v Krni ljvi kupuje sveže in suho koze vsake vrste Tedenski sejem v Kranju dne 26. m. m. Prignalo se je 200 glav goveje živine, 4 teleta, 10 prašičev. Pšenica f>0 kilogramov H kron 60 vinarjev, proso 60 kilogramov K kron, oves T)0 kilogramov 6 kron 26 vin.,, rž 60 kilogramov 7 kron 75 vinarjev, ajda 60 kilogramov 9kron, turška, nova, (» kron 50 vin., stara 7 kron 50 kilogramov, fižol 50 kilogramov 10 kron 50 vin., krompir 50 kilogramov 2 kroni 50 vinarjev. Loterijska srečka dne 24. svečna t. 1. Trst: 77 27 »1 66 8 Zaloga „Belske kisle vode" (Vellacher Sauerbrunnen) pri Albinu Ran tu, Kranj, Savsko predmestje. 1 zaboj (50 steklenic) 8 kron 50 vinarjev. Otroški vozički, košarice, galanterijsko in špecerijsko blago po najnižj h cenah. 29-5 po najvišji ceni Advokat dr. Karl Triller se usoja naznanjati, daje otvoril z dnem I. sušca 1.1. svojo pisarno zopet v Ljubljani, Dalmatinove ulice št. 9 4h (vogal Kolodvorskih ulic.) v Štrukljevi hiši. f I 7r=3!=lr Naznanilo. Častiti duhovščini in slavnemu občinstvu si usojam javiti, da sem prevzel 2—4 zastopstvo c. kr. priv. vzaj. zavarovalnice proti požaru v Gradcu in prosim, da se blagovoli v zadevi zavarovanja name obračati. Z velespoštovjinjem Ferdinand Hlebš trgovec in posestnik na glavnem trgu v Kranju. V pretečenem letu so se izplačale naslednjim posestnikom brez ovire polne zavarovalne svote: Kopač Mariji na Mlaki . . . 800 kron Bolki Janezu iz Poženika . . 1500 Likozarju Fr. na Primskovem . 1200 » Behpergar Mariji na Klancu . iiOO » Trilarju Matiji iz Drulovka. . 800 T I 1 ru 1\ urar v Kranju (pologlekarne) in na Savi p. Jesenice pri poroča 4!>—1 bogato zalogo vsakovrstnih zlatih, srebrnih, nikelnastih, žepnih in stenskih ur dalje budilk, ur z nihalom, zlatnine in srebrnine ter optičnega blaga. št. 108. Srebrna cela gravirani gld cilinder-remont., i in ja ko močna 7-50 Št.l. Srd.rni cilinder-remontoir, 6 rubis, gld. 6-50 Jako uiotia in lina gld. 7'50 Št. 112. Srebrna cilinder-remontoir, ß rubia, gl d. 6*50 Jako močna in lina, 10 rubis, gld. 7*.r>0 Zlata od gld. 16'— do 60'— Št. 107. Srebrna cilinder-remont., z dvema pokrovoma, jako murna gld. 7-75 Enaka Anker, 15 rubis, od gld. 9-50 naprej Št. 12o. Zlati laški uhani, 14 kar., gld. 3-80 Hatirani gld. 1*35 200 raznih vrst uhanov vedno v zalogi. Št. 166. Ura s kukavico, fina, g lepa izrezano omarico, gld. 7*50 Naočniki in očala, navadni, v jeklo vdelani, gld. —*45 fini, nikelnasti, gld. 1*35, v double-zlato vdelano gld. 3*80 NOVO! V Želvovino vdelani, prav lahki, gld. 180 Št. 121. 14 kar. z zlatom platirana broška, majhna gld. 1-80, večja gld. 2*80, največja gld. 3'80 Št. 118. Zlat prstan, C kar. Dvojnati daljnogled (Feldstecher) v toki od gld. 2'30 naprej; 14 kar. od (Etui) gld. 5'50; prav fini, z 8 lečami, gld. 4'— naprej; s pravim dia- črni gld. 7-75, najfinejši gld. 13'—- mantom od gld. 7'— naprej Št. 119. Zlati uhani, 14 kar., gld. 480 Platirani od gld. 1*60 naprej Opomba. Kdor želi po ceni in dobro uro kupiti, naj se zanesljivo obrne na zgornjo tvrdko. Razprodajam fine repasirane ure z enoletnim jamčenjem. — Zlatnina in srebrnina je puncirana po c. kr. kontrolnem uradu. — CENIKI na zahtevanje franko. — Št 124. Zlati murčki, mali par gld. 1*75 večje gld. 220, največje gld. 2"75 Mestna hranilnica v Kranju obrestuje hranilne »vloge po 4 odstotke brez odbitka rentnega davka katerega plačuje iz lastnega. Stanje vlog: 2,080.232 kron 78 vinarjev. Stanje hipotečnih posojil 1,329.573 kron 44 vinarjev. 36-4 ■i i o s, o "~- . 2 .g is«IJ i . Ev g. .N -*e C> , -t, .2 -21 — w„ — —> CQ O „ O C .«5 *■ -S o * * I «5 I I »s "ta .5U -»e TT v ki ima veselje do tiskarstva, se sprejme v I 100 M OP novi tiskairii nasproti mestni hranilnici v I 11 lil M fil i Kranju. Zahteva se vsaj par slednjih sol. katere \J \t\Jlk\J\M s0 tiskarskemu vajencu neobhodno potrebne. KAROL FLOMAN trgovina s knjigami, galanterijskim blagom, muzikaiijami in godbenim orodjem v Kranju, glavni trg priporoča svojo veliko zalogo pisalnega orodja, šolskih in drugih knjig, vsakovrstnega papirja, kuvert, posetnic (vizitnic) in galanterijskega blaga. Tudi sem preskrbel veliko zalogo godbenega orodja In strun in prodajam vse po najnižji eeni. 14—h Gospodom učiteljem in prekupovalcem pri šolskih knjigah deset odstotkov popusta. m ca O -o 17 Več tisoč hrastičev pripravnih za sa — v -r ~ 4* fig« .si o