POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE CIRIL ROSC TT^77 OS fr p m. _ Ob o N 9 j'***on jg Župan občine Luče f Zelo pomembno bo naslednje štiriletno obdobje, saj se priložnosti, ki so pred nami, ne bodo tako kmalu ponovile. Na nas je, da ponujene priložnosti izkoristimo. To lahko storimo z angažiranjem lastnih potencialov. V občini je veliko dobrih idej, ki imajo možnost uspeti, zato apeliram na vse 'Kčane, ki jim ni vseeno, kakšna bo naša prihodnost, da stopimo skupaj in se potrudimo čim več narediti za kraj. LETO XXXVIII, 10. NOVfci*.. Stpo, 03' 1.25 EUR Ü ISSN 0351-8140 9770351 814014 SADJARSKI RAZSTAVI ms NA PRIJETEN IZLET Od (stran 17) Mojstrska KURILNO OLJE EL diploma za • in avtomehanika EURODIESEL Damjana Novaka ♦ S”, BInHiiiiiH 1H»BiKnmnu^S MINI MARKETING, d.o.o. Stranice PE: Prečna 17, Oplotnica g STRAN 15 02 845 01 26 i zadruga Mozirje. Oglasi A Zadruga mozirje lla| bo vase martinovanje Prijetno* J Zamrznjeno stesemi-"’issa 9 SIT iff EÜrT) msžkvf/ ^ $11 03/ 8370-890 -AVtOSOlOr RELAX® 7B * • Mozirje TEČAJ CPP Sreda 15.november ob '17.00 §■§ toilkiirfaiiiS, prija»! Srn tetopai m vsakogar 100% NAJUGODNEJŠI PLAČILNI POGOJI !!! Relaxovo hitro posojilo do 24 obrokov Posebne ugodnosti za dijake in študente Poučujemo mladostnike 16,5 let za vožnjo s spremljevalcem POSLUŠAJTE MAS - IZVEDELI BOSTE VEČ RADIO GOLDÌ Savinjski vai www.radioj»ldi.si 106,2 Mhz NOVA PREMCA - STARI PRIJATELJI V kabelskih sistemih po Zgornji Savinjski dolini na 90,3 MHz HOTEL PAKA Tel: 03 898 07C REZERVIRAJTE PREDNOVOLETNO PRAZNOVANJE - ZAKLJUČEK V RESTAVRACIJI HOTELA PAKA (do 100 oseb) ALI V RESTAVRACIJI JAKEC (RPS Gorenje, do 400 oseb) Odlična hrana, vrhunska postrežba in živa glasba vsak četrtek, petek in soboto v decembru. r i 'š, Rodio Goldi Savinjski val d.o.o„ Dolenjo vos 83,3312 Prebold c osrednja KNJIŽNICA Tretja stran A, “Llf Otroci so naša rešitev Pred dnevi sem na spletni strani Moj uspeh.com prebral zanimiv intervju z enim izmed najbogatejših Slovencev, Matjažem Gantarjem. Če še niste slišali zanj, v kar pa dvomim, naj vam povem, da ga nekateri imenujejo slovenski Donald Trump, sicer pa gre za prvega človeka korporacije KD, ki se ukvarja z zavarovalništvom, bančništvom, borznim posredovanjem in investicijskimi skladi. Skratka - vse finance na enem mestu. Na Gantarja in njegove izjave v omenjenem intervjuju sem spomnil, ko sem bral tokratno aktualno temo v Savinjskih novicah, ki se nanaša na otroke. Gantarja so namreč vprašali, kaj mu predstavlja denar, in je odgovoril: »Človeka ne bogati samo količina denarja, s katero razpolaga, ampak predvsem to, kako si je uspel oblikovati lastno življenje. Seveda sem bogat, saj imam štiri najboljše otroke na svetu in ženo, ki me prijazno sprejme domov tudi takrat, ko že spet zamujam ali pridem s polno glavo skrbi. Denar je samo sredstvo, ki ga potrebuješ zato, da živiš v skladu s svojimi potrebami.« Koliko resnice je v teh besedah! V nadaljevanju intervjuja je Matjaž Gantar povedal, da si želi, da bi lahko imel več časa za družino, vendar je razpet med dvema ljubeznima - družino in delom. Zaenkrat ju uspešno usklajuje, glede mlade generacije pa vse stavi na izobraževanje: »Znanje je najboljša investicija. V tem je izhod iz socialnih in drugih stisk.« In kje vidi eden najuspešnejših slovenskih menedžerjev prihodnost našega podmladka? »Na vseh področjih, od kulture do športa. V Sloveniji imamo nekaj izjemnih mladih posameznikov, ki bodo jutri bolj uspešni od nas starejših. Kot sem že dejal, Slovenija bi morala veliko več vlagati v kvalitetno izobraževanje generacij, ki prihajajo. Le na ta način bodo mladi, ko odrastejo, konkurenčni svojim vrstnikom v drugih državah in le tako bomo tudi mi kot nacija konkurenčni ostalim. To pa pomeni tudi to, da se nam ne bo treba bati ne za ekonomsko, ne za kulturno preživetje.« Morda na prvi pogled Gantarjeve izjave nimajo prave zveze z našo aktualno temo o brezplačnih vrtcih. Pa jo ima, kajti brez dodatnih spodbud se bo v Sloveniji rojevalo vse manj in manj otrok in v tem primeru nas lahko upravičeno skrbi za našo prihodnost. o-l IZ VSEBINE: Aktualno: Brezplačni vrtci za slovenske otroke.4 KLS Ljubno: Smeli načrti podjetja do leta 2010.6 Energetika Nazarje: Nujen prehod s parnega na vročevodni sistem................7 Intervju: Pogovor z županom občine Luče Cirilom Roscem..........8 Ljubno ob Savinji: Ajdneku ustrezno mesto v kulinarični ponudbi........11 45 Gornji Grad: Razstava 150 vrst hroščev z Menine Moja soseska 2006: Med najboljšimi Darinka Marinc in Vinko Matjaž.....19 ISSN 0351-8140, leto XXXVIII, št. 45,10. november 2006. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Marija Lebar, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 298 SIT, 1.25 EUR za naročnike: 268 SIT, 1.19 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. BREZPLAČNI VRTCI ZA SLOVENSKE OTROKE 20 milijard tolarjev prevelik zalogaj za vlado? Stranka mladih Slovenije (SMS) je konec oktobra v državni zbor vložila preko 5.000 zbranih podpisov v podporo novele zakona o vrtcih, s katero bi vsem otrokom omogočili brezplačne vrtce. Čeprav v SMS pričakujejo veliko podporo poslancev, kaže, da so parlamentarne stranke do njihovega predloga precej zadržane, saj konkretne podpore ni izrazila še nobena. Čeprav je novela že uvrščena na seznam zakonov, ki čakajo na obravnavo, te letos najverjetneje še ne bo. PRAVICA DO ENAKEGA IZOBRAŽEVANJA ZA VSE OTROKE Kot pravijo v SMS, je glavni razlog, da je njihova stranka začela s pobudo za brezplačne vrtce, enakopraven dostop otrok do predšolske vzgoje. Kot menijo v njihovi stranki, je sedanji sistem vključevanja v predšolsko vzgojo nepravičen, saj staršem prinaša veliko breme, ki ga nekateri niti ne zmorejo. S svojim predlogom želijo družinam omogočiti večjo socialno varnost, enake možnosti za vključitev v predšolsko vzgojo, torej pravico do enakega izobra- ževanja za vse otroke. Poleg tega so pobudniki predloga o brezplačnih vrtcih prepričani, da bi se v primeru sprejetja predlagane novele v Sloveniji povečala tudi rodnost. NEREALNO IN NEPRAVIČNO? Povsem drugačnih misli pa je minister za šolstvo in šport Milan Zver, ki meni, da je ideja članov SMS v prvi vrsti neuresničljiva, navsezadnje pa tudi nepravična. Svoje mnenje utemeljuje najprej s finančnega vidika. Država bi morala v primeru brezplačnih vrtcev poleg že vloženih 60 milijard vsako leto prispevati še do- SPLETNA ANKETA NA www.savinja.com Ali menite, da se bodo vremenske razmere pri nas v parih letih drastično spremenile? Večina sodelujočih v anketi meni, da se vremenske razmere pri nas v kratkem še ne bodo bistveno spremenile. Pridružite se tokratni debati o vrtcih. Ali menite, da ima vlada upravičene razloge, da ne podpre predlog za brezplačne vrtce? Vaš odgovor nam lahko zaupate v anketi, ki jo objavljamo na spletni strani www.savinja.com. Glasovanje bo potekalo do vključno torka, 14. novembra 2006. Rezultate glasovanja bomo objavili v prihodnji številki Savinjskih novic. Naša anketa Podpirate predlog o brezplačnem vrtcu? V začetku šolskega leta so se v Stranki mladih Slovenije lotili akcije Brezplačni vrtci in konec oktobra z zadostnim številom podpisov volivcev oddali pobudo za spremembo zakona. S svojim predlogom želijo omogočiti večjo socialno varnost družin, večjo vključenost v predšolsko vzgojo in izenačiti ustavno pravico, ki bi jo naj uživali vsi otroci. Pobudniki zakonske novele predvidevajo, da bi z njenim sprejetjem v letu 2008 prišlo do sedemodstotnega povečanja vključenosti otrok v javne programe predšolske vzgoje, v letu 2009 pa bi se vključenost povečala še za dodatnih sedem odstotkov. Kaj o brezplačnih vrtcih menijo Zgornjesavinjčani? Tadeja Robnik, Luče Že sedaj starši z nizkimi dohodki plačujejo bistveno manj kot tisti z visokimi dohodki. Ne vem, od kod bi potem lahko vzgojiteljice dobile svojo plačo in s katerimi sredstvi bi pokrili druge stroške, ki nastajajo pri delu. Sama nisem ravno pristaš brezplačnih vrtcev. Zdi se mi, da če bi bilo vse brezplačno, bi se razvrednotilo delo vzgojiteljic. Bojana Poličnik, Spodnje Kraše Sama sicer še nimam naraščaja, ampak se mi zdi, da bi to bilo zelo dobrodošlo. Za nekatere starše strošek vrtca predstavlja kar velik problem. Predvsem tam, kjer sta že dva otroka, pogosto gre za plačevanje vrtca že cela plača. Mislim pa, da se zaradi brezplačnega vrtca mladi starši ne bodo hitreje odločali za otroke. Da bi imel družino, moraš izpolniti veliko pogojev, kot so stalna zaposlitev, urejeno stanovanjsko vprašanje, dober dohodek. Katarina Podlesnik, Mozirje Brezplačen vrtec bi bil še kako dobrodošel, vendar ne na račun kakšnih novih davkov. Sama še nimam otrok, ampakse mi zdi, da je varstvo teh v mladih družinah največji problem. Poznam kar nekaj družin, ki potrebujejo varstvo, pa si vrtca zaradi visoke cene ne morejo privoščiti. Če bi ti bili brezplačni, se mi zdi, da bi več otrok hodilo v vrtec in bi bili bolj socializirani. Boris Zamernik, Šentjanž Brezplačni vrtci so zelo pametna stvar, tudi če bi se zaradi tega uvedel kak nov davek. Verjamem, da bi tedaj veliko več otrok lahko obiskovalo vrtce in bilo vključeno v predšolsko vzgojo. Mladi pari bi se verjetneje lažje odločali tudi za naraščaj. Bojan Rop, Ljubno ob Savinji Pobudo Stranke mladih Slovenije za brezplačne vrtce poznam in se mi zdi to zelo dobrodošlo. Ne verjamem pa, daje v naši državi to možno, ker gre denar za "bolj potrebne" stvari. Vedno je tako, da se mora nekje vzeti, da se lahko potem da drugam. Pri nas na Ljubnem dvomim, da bi bilo več otrok v vrtcih, če bi ti bili brezplačni. Že sedaj starši z nižjimi osebnimi dohodki bistveno manj prispevajo za plačilo vrtca, kottisti z višjimi osebnimi dohodki. Seveda naj ga tisti, ki vrtca zaradi slabih socialnih razmer ne morejo plačati, imajo brezplačno. Elvis Alagič, Ljubija Tudi sam imam otroka, ki pa je zaradi visoke cene vrtca doma. Zženo nekako izmenično skrbiva zanj. Brezplačen vrtec bi bil še kako dobrodošel, tudi če bi prav zaradi tega uvedli nov davek, ki bi ga plačevali vsi državljani. Zdi se mi, da bi prav z brezplačnim vrtcem naraslo število rojstev in seveda število otrok v vrtcih. Pripravila: Marija Sukalo, foto: Ciril M. Sem datnih 20 milijard tolarjev, kar bi bilo za državni proračun neizvedljivo. Kar se tiče nepravičnosti, minister Zver meni, da bi v primeru, če bi vrtce plačevali iz davkoplačevalskega denarja, le te financirali tudi nižji socialni sloji in tako posledično plačevali vrtec otrokom bogatašev, kar ni v skladu s socialno logiko. V SMS tej navedbi ostro oporekajo, saj znesek davkov, kijih plačujejo revni starši, ne zadošča niti za kritje stroškov varstva njihovih lastnih otrok, kaj šele, da bi se njihov denar prelival tudi v varovanje otrok iz premožnejših družin. Kot menijo v Stranki mladih Slovenije, bi tudi ta socialni transfer, kot vse ostale, skozi davke financiral bogatejši sloj davkoplačevalcev. PREOBREMENJENI VRTCI? Nasprotniki brezplačnih vrtcev opozarjajo tudi na možno pomanjkanje kapacitet v primeru, da bi se zaradi brezplačnega varstva vključitev v vrtce drastično povečala. Tudi vtem primeru SMS ugovarja, saj naj bi prehod šestletnikov v devetletko močno razbremenil večino vrtcev, ki tako niso več prezasedeni. Bo že držalo, da so slovenski vrtci vedno manj zasedeni. Zaskrbljujoč upad rodnosti to vsekakor močno nakazuje, zato je ta vladni argument na precej trhlih tleh. Ima pa vladajoča Slovenska demokratska stran- ka še nekaj drugih, bolj trdnih argumentov, ki ne govorijo v prid brezplačnim vrtcem. Tako so jasno povedali, da je takšen predlog povsem neuresničljiv zaradi prevelikih finančnih posledic. To verjamemo. 20 milijard tolarjev dodatnega denarja, ki bi ga v primeru brezplačnih vrtcev morala priskrbeti vlada, se da gotovo bolje naložiti. Mogoče v vladno letalo ali pa v... Se bo že kaj našlo. Tatiana Golob povezovanje ljudi KOMISIJA Z» VARSTVO ALP (CIPRA) Širjenja znanja in »Prihodnost v Alpah« je široko zastavljen projekt Mednarodne komisije za varstvo Alp (CIPRA) za prenos znanja, katerega cilj je vzpodbujanje trajnostnega razvoja Alp. V CIPRI opozarjajo, da morajo imeti ljudje s tega območja občutek, da soodločajo pri reševanju problemov varstva narave in gospodarskih vprašanj. Da bi se povezali in v praksi preizkusili izkušnje in znanje terstem podali pobude za uveljavitev trajnostnega razvoja na območju Alp, je nujno, da se ljudje in institucije medsebojno povezujejo. Od oktobra letos do konca prihodnjega leta se bodo v različnih krajih vseh alpskih držav zvrstile delavnice, na katerih bodo obravnavane teme od varstva narave in mobilnosti prek izmenjave znanja in izkušenj z vzhodnoevropskimi gorskimi območji do socialnih vprašanj. »Prihodnost vAlpah« podpira obstoječe in nove pobude, ki med seboj usklajujejo interese varstva narave, potrebe prebivalstva in znanstvene cilje. Po podatkih CIPRE se nova spoznanja znanstvenih raziskav in praktične izkušnje zbirajo, vrednotijo in pripravijo v oblikah, ki jih je mogoče uporabiti v praksi. Okoljski ministri so na deveti Alpski konfer- enci v avstrijskem Alpbachu, na kateri je kot opazovalka sodelovala tudi CIPRA, sprejeli deklaracijo o varstvu podnebja. CIPRA pri tem predlaga izdelavo jasnega akcijskega načrta za Alpe kot vzorčne regije za varstvo podnebja. Alpe imajo zaradi svojih naravnih virov vse možnosti, da postanejo regija, v kateri bodo preseženi cilji Kjotskega protokola. Savinjčan SPREJETA POPRAVLJENA NOVELA ZAKONA 0 TRGOVINI Dokončno izničena referendumska odločitev Drugo nedeljo v novembru bodo svoja vrata znova široko odprli trgovci z neživilskim blagom, ki so zaradi referendumske volje, izražene leta 2003, morali trgovine ob nedeljah zapreti, svojim delavcem pa nuditi nedeljski počitek. Referendumska odločitev, kolikor je sploh bila upoštevana, je sedaj dokončno izničena, trgovci in sindikati so zadovoljni, verjetno tudi potrošniki, delavcev pa tako nihče nič ne vpraša. PRIČELO SE JE PRED ŠESTIMI LETI Takrat smo tudi Slovenci končno prišli do nedeljskih nakupov in jih po prvih kritičnih opazkah hitro vzeli za svoje. Nedeljski nakupi so postali priljubljeni družinski izleti, priznati pa je treba, da je k temu precej pripomogel tudi vse bolj kapitalistično usmerjeni urnik dela. Ker pa nedeljsko delo ni bilo primerno ovrednoteno, so se pričele sindikalne težnje k boljšemu plačilu nedeljskih ur. Neuspešne. Kar je leta 2003 privedlo do referenduma o omejitvi nedeljskega dela trgovin. Slabo obiskana volišča so pokazala, da bi ljudje vendarle preživeli brez nedeljskih nakupov in da družinske vrednote še niso povsem v pozabi. Kaj seje nato doga- jalo z voljo ljudstva, vemo vsi. Bila je preglašena s strani velikih trgovcev, živilske trgovine so dobile na voljo deset nedelj v letu, ostale so se lahko obrisale pod nosom. Kompromisna zakonska rešitev ni bila nikomur hudo všeč (no, mogoče le delavcem, ki so nedelje preživljali doma), zato so se socialni partnerji in vlada usklajevali naprej. Vse do konca oktobra, ko so vsi zadovoljni stopili pred ljudstvo in izjavili: nedeljski nakupi so spet tu! KAJ PA VOLJA LJUDSTVA? Pred tremi leti je izid referenduma, sicer slabo obiskanega, pokazal, da ljudje lahko preživijo brez nedeljskih nakupov. Takšna je bila volja ljudstva. Popravek zakona o trgovini je tako v nasprotju z referendumskim izidom, tako opozarjajo v stranki Nova Slovenija, katera je poleg Slovenske nacionalne stranke edina proti zadnjim popravkom omenjenega zakona. Predstavniki Sindikata delavcev trgovine pa nasprotno, poudarjajo, da so svoj cilj, zastavljen pred tremi leti, dosegli. Omejeno je nedeljsko in praznično delo, poskrbljeno je za pravično plačilo nedeljskega dela in zagotovljen minimalni dnevni, tedenski in letni počitek. Ob tem pa očitno pozabljajo, da seje referendumsko vprašanje glasilo: ste za to, da so trgovine ob nedeljah in praznikih zaprte? In ne, ali bi delavci za večji denar ob nedeljah delali. Tatiana Golob DELAVCI, POZNATE SVOJE PRAVICE? Obratovalni čas trgovin bo poslej odločitev trgovcev. Trgovine so lahko odprte vse nedelje, pri tem pa morajo trgovci upoštevati nekaj zakonskih ureditev in novo kolektivno pogodbo. Delavci lahko delajo največ dve nedelji na mesec, a ne več kot 26 nedelj v letu. Pri tem so izvzete noseče delavke in mamice, ki imajo otroke mlajše od treh let. Tem ob nedeljah ni treba delati. Tisti, ki skrbijo za bolne otroke ali otroke od treh let do vstopa v šolo, lahko delajo največ deset nedelj na leto. Sindikati so dosegli tudi višje plačilo za nedeljsko delo. Tako bo dodatek za nedeljsko delo 100-odstoten, za delo ob pomembnejših praznikih pa 200-odstoten. Upajmo, da bodo delavci v trgovinah imeli tudi pravico do uveljavljanja naštetih pravic. Portal Savinjske doline cani E SMELI NAČRTI PODJETJA KLS LJUBNO DO LETA 2010 Zaposlujejo kljub robotizaciji proizvodnih procesov V KLS d. d. Ljubno dosegajo dobre poslovne rezultate, vendar se zavedajo, da je prihodnost podjetja v nenehnem razvoju, izboljševanju kvalitete, izobraževanju kadrov in dobrih medsebojnih odnosih. V svojih poslovnih načrtih do leta 2010 so si zadali visoke, a uresničljive cilje. KLS je delniška družba od leta 1997 inje v večinski lasti zaposlenih in upokojenih delavcev podjetja. To in pa nenehno razvijanje dobrih medsebojnih odnosov znotraj firme gotovo pripomore k temu, da se zaposleni lahko poistovetijo s podjetjem in zato dosegajo izjemne rezultate. Večino proizvodnega programa predstavljajo zobati venci in masni obroči za avtomobilsko industrijo. Na svojem področju trenutno pokrivajo 25 odstotkov evropskega tržišča, povpraševanje po tovrstnih KLS-ovih izdelkih pa je kar za sto odstotkov višje, zato računajo, da bodo do leta 2010 pokrivali polovico evropskega in 15 odstotkov svetovnega tržišča. Fizično bi to pomenilo od 9 do 9,5 milijona kosov. Hkrati pa nameravajo dvigniti storilnost. Odleta 1999doletosjimjetouspelo povišati za trikrat. Pri dobavi svojih izdelkov so dovolj prilagodljivi in najkonkurenčnejši, saj veliko vlagajo vznanje. Tako so imeli v letu 2005 kar 48 ur izobraževanj na zaposlenega. H kakovosti njihovih izdelkov pripomore dobro izdelan sistem kontrole, v zadnjih desetih letih so imeli manj kot 10 incidentnih reklamaciji. Kakovost in storilnost spremljajo na vsakem segmentu proizvodnje sproti, tako da morebitna odstopanja lahko odpravijo takoj. Direktor KLS Mirko Strašek (foto: EMS) Večino ostanka dohodka vlagajo v razvoj. Tako so za investicije v letu 2006 namenili 4,2 milijona evrov, v letu 2007 pa načrtujejo 6,3 milijona evrov. Nato se bodo vlaganja nekoliko umirila. »Nenehno razmišljamo o avtomatizaciji in robotizaciji proizvodnih procesov, saj strošek dela predstavlja visok delež v strukturi stroškov, poleg tega pa je stroj veliko zanesljivejši in vzdržljivejši. Ne glede na to še vedno redno zaposlujemo zlasti delavce kovinarske stroke. Sedaj je v podjetju že več kot 150 zaposlen- ih, do leta 2010 pa jih načrtujemo 180. Prav zato smo v sodelovanju z Zavodom za zaposlovanje OE Velenje organizirali zaposlitveni sejem, kjer smo brezposelnim osebam predstavili možnosti zaposlovanja pri nas,« pravi direktor Mirko Strašek. »V prihodnjem letu se bosta končnim porabnikom naših proizvodov poleg vseh ostalih znanih svetovnih avtomobilskih firm pridružila še Renault in Mercedes. Uvedli bomo lastno proizvodnjo hladnega valjanja ploščatega jekla, saj naši dobavitelji čestokrat niso dovolj zanesljivi glede rokov,« dodaja Strašek. Razmišljali so že o delni selitvi proizvodnje na stroškovno ugodnejše lokacije, a ker gradijo na tradiciji in se zavedajo družbene odgovornosti do okolja, so se tej misli odrekli. Prav zaradi svoje vpetosti v lokalno okolje so leta 2005 sklenili tudi pogodbo o sponzoriranju z ženskim odbojkarskim klubom Ljubno. Marija Lebar TERME SNOVIK Slovensko nuj kopališče 2006 Termam Snovik vTuhinjski dolini je tudi v letošnjem letu uspel veliki met. V okviru akcije Slovensko naj kopališče 2006 so Terme Snovik v kategoriji srednje velikih in manjših termalnih kopališč namreč osvojile prvo mesto. Dosežen uspeh je potrditev pravilne usmeritve vodstva teim v »zeleno ponudbo«, ki bazira na čisti in neokrnjeni naravi, miru in sprostitvi. V letošnjem letu so v Termah Snovik ob prvi apartmajski hišici posadili 32 gredic zdravilnih zelišč, ki so bogato obrodila, zato so oktobra z aromaterapijami iz teh zelišč in s pitjem zeliščnih čajev obogatili ponudbo v njihovih savnah. Okolica Term Snovikje obdana z gozdovi, skozi katere vodijo številne gozdne poti. Te stezice bodo sedaj označili in omogočili gostom, da se bodo lahko sami podali na sprehod v naravo. Gostom sicer nudijo tudi vodene izlete po okolici, izposojo palic za vse bolj priljubljeno nordijsko hojo pa nudijo brezplačno. Gostom Term Snovik je na voljo tudi izposoja koles, s katerimi se lahko odpravijo na raziskovanje zanimivosti polne okolice. To zimo skupaj s smučarskim centrom Krvavec pripravljajo ugodno ponudbo s kombinacijo smučanja in termalnih užitkov. KF PORAŽENI KANDIDAT ZA LJUBENSKEGA ŽUPANA NAPOVEDUJE SODELOVANJE Z OBČINSKO UPRAVO Stanko Prislan še naprej politično angažiran Kot je znano, seje lokalnih volitev v občini Ljubno udeležilo 58,09 odstotka volilnih upravičencev, ki so vodenje občine ponovno zaupali dosedanji županji Anki Rakun. Doslej politično neznanemu županskemu kandidatu Nove Slovenije (NSi) Stanku Prislanu je svoj glas zaupalo nekaj več kot 20 odstotkov udeležencev volitev, kar je po njegovem mnenju dovolj vzpodbuden rezultat za nadaljnjo politično angažiranje. Po njegovem je ob relativno skromni volilni udeležbi dovolj ljudi nakazalo, da si vendarle želijo spremembe. Prislan, kije hvaležen za vsak glas podpore, napoveduje, da si bo še naprej prizadeval združevati ljudi, zato vabi k sodelovanju vse volivce. »Volitve so mimo, potrebno je strniti moči in skupno graditi prihodnost občine. Izgubljene volitve so v bistvu priložnost za nov politični zagon in dovolj bogata izkušnja za plodno sodelovanje z občinsko upravo in izvoljeno županjo,« napoveduje Prislan, ki si bo prvenstveno prizadeval za enakomeren razvoj vseh delov ljubenske občine. Savinjčan Stanko Prislan napoveduje konstruktivno sodelovanje z izvoljeno županjo in občinsko upravo (foto: EMS) ENERGETIKA NAZARJE Nujen prehod s parnega na vročevodni sistem ogrevanja Vodenje podjetja Energetika Nazarje, ki smo ga v preteklosti poznali kot Glin Grit, je prvega oktobra prevzel novi direktor Robi Hudournik, ki je na tem mestu nasledil Božidarja Vodovnika. Hudournik je takoj po prihodu dopolnil zasnovan program sanacije podjetja in začel z njegovo izvedbo, ki v prvi fazi pomeni prehod s parnega na vročevodni sistem ogrevanja, v prihodnje pa naj bi Energetika doživela še velik razvoj. Robi Hudournik je pred prihodom v Nazarje deset let služboval v velenjskem podjetju Esotech, kjer je bil zadnjih nekaj let pomočnik direktorja, hkrati pa je opravljal funkcijo pomočnika direktorja za razvoj in marketing v Inštitutu daljinske energetike in bil tudi podpredsednik grozda daljinske energetike. Lastniki Energetike Nazarje so omenjeni inštitut povabili k sodelovanju pri pripravi sanacijskega programa podjetja, skozi sodelovanje pri tem projektu pa so se dogovorili tudi za prevzem menedžerske funkcije. »Študije, ki jih je podjetje naročilo že pred mojim prihodom, so pokazale, da je potrebno preiti s parnega sistema na vročevodni sistem,« prvi ukrep in potrebno investicijo pojasnjuje Hudournik. »Razloga za to sta dva, in sicer so odjemalci tehnološke pare v minulem obdobju bodisi prešli na lastno proizvodnjo bodisi prenehali z delovanjem, ali pa so se preusmerili na drugačen tip tehnologije, drugi razlog pa je možnost avtomatizacije proizvodnega procesa.« V Energetiki računajo, da bodo s prehodom s parnega na vročevodni sistem pri proizvodnji toplotne energije na biomaso privarčevali približno deset odstotkov, kar pomeni, da se bodo zmanjšale tudi izgube pri distribuciji toplotne energije v omrežju. Avtomatizacija in daljinski nadzor sistema naj bi s hkratno tehnološko prenovo omogočila zmanjšanje stroškov dela za polovico, saj morata biti pri parnem kotlu ves čas prisotna dva človeka, pri vročevodnem režimu pa je možno vzpostaviti avtomatsko delovanje z daljinskim nadzorom. Po besedah Robija Hudournika bosta omenjena ukrepa omogočila, da bo podjetje poslovalo varno in zanesljivo, kar je tudi prvi cilj sanacije: zagotoviti kakovostno in nemoteno oskrbo s toplotno energijo. Naslednji koraki pri prestrukturiranju podjetja so obvladovanje ostalih stroškov, nadaljnje povečevanje števila priključkov oziroma odjemnih mest in uvajanje novih storitev. V prihodnjih dveh letih naj bi se na daljinsko ogrevanje v Nazarjah priključilo dodatnih dvajset do trideset individualnih odjemalcev, veliko razvojno priložnost pa predstavlja tudi nova poslovna cona Prihova, ki je uvrščena v region- Novi direktor Energetike Nazarje Robi Hudournik s tehnološko prenovo napoveduje bistveno nižje stroške proizvodnje toplotne energije (foto: Franci Kotnik) alni razvojni program za obdobje 2007-2013. Energetika Nazarje bo v bližnji prihodnosti industrijskim odjemalcem ponudila tudi nov produkt - Poslanci državnega zbora so pretekli teden obravnavali nov model financiranja občin, katerega so pripravili vvladni službi za lokalno samoupravo. Po mnenju večine poslancev je sedanji model nezadovoljiv, saj je potrebno po njihovem občinam zagotoviti več denarja in s tem zmanjšati njihovo finančno odvisnost od vsakokratne državne oblasti. Večini občin je glavni vir denarja pobranih 35 odstotkov dohodnine njihovih prebivalcev. Za veliko večino občin, med katerimi so tudi zgornjesav-injske, ta sredstva ne zadoščajo za normalno preživetje, zato je razliko do tako imenovane Deželna banka Slovenije (DBS) je bila izbrana za izvajanje nakazil upravičencem, ki imajo račune pri poslovnih bankah oziroma HKS-ih v okviru izplačevanja sredstev za ukrepe kmetijske politike za leto 2006 in naravne nesreče. Glede na tradicionalno strateško usmeritev banke v agroživilski segment je pridobitev izvajanja nakazil na tem področju za banko velikega pome- daljinsko hlajenje, s katerim nameravajo nadomeščati izpad prihodkov v poletni sezoni. Na vprašanje glede trenutnih cenovnih razmerij direktor nazorske Energetike odgovarja, da imajo v podjetju še nekaj zamisli glede znižanja stroškov, s katerimi bi lahko zmanjšali potrebo po povečanju cen toplotne energije, ki nastane s povečanjem vhodnih surovin. »Z gospodarskimi odjemalci smo že uskladili dolgoročne pogodbe za odjem in s tem tudi cene, ki zadoščajo za pokrivanje proizvodnih stroškov, cene za odjem individualnih porabnikov pa so precej nižje in se že dolgo časa niso spreminjale. Vemo, da se cene toplotne energije določajo v skladu z uredbo o določevanju cen in energetskim zakonom. Končna cena je sestavljena iz fiksnega in variabilnega dela, slednji pa je vedno odvisen od cen vhodnih surovin, zlasti goriva, elektrike in vode, zato je treba temu ustrezno spreminjati tudi ceno toplotne energije. Le-ta se usklajuje enkrat letno in jo je treba določiti za vsako kurilno sezono posebej, «je še pojasnil Robi Hudournik. Franci Kotnik primerne porabe zagotavljala vlada iz državnega proračuna. V predlogu novega zakona o financiranju občin je predvideno, da se bo 35 odstotkov dohodnine zbiralo v državnem proračunu, od koder bo denar vsak mesec v obliki glavarine nakazan v občinske blagajne. Koliko konkretno bodo občine dobivale, bodo vsako leto izračunali v vladi. Po besedah ministra za lokalno samoupravo dr. Ivana Žagarja naj bi šloza pravičnejši model, manjši del stroškov pa naj bi občine pokrivale z denarjem od nekaterih davkov, na primer na nepremičnine, taks in pristojbin ter zadolževanjem. Savinjčan na, saj kar dve tretjini prejemnikov omenjenih sredstev predstavljajo komitenti Deželne banke Slovenije. DBS si bo v skladu s svojo poslovno usmeritvijo tudi v prihodnje prizadevala ohraniti pozicijo pomembne nosilke distribucije finančne pomoči države in EU agroživilskemu sektorju in razvoju podeželja. KF NOV MODEL FINANCIRANJA OBČIN Vlada napoveduje pravičnejšo razdelitev denarja DEŽELNA BANKA SLOVENIJE Izbrana za izplačevanje kmetijskih subvencij Ciril Rose (foto: EMS) V predvolilni tekmi mu je bilo očitana neodločnost in premajhno angažiranje pri pridobivanju sredstev iz državnih in evropskih skladov. Stari in novi župan Luč seveda ne misli tako, predvsem pa misli, da je obdobje naslednjih štirih let za občine izredna priložnost. Prepričan je, da bo s pomočjo občinskih svetnikov in strokovnih sodelavcev uspešen pri črpanju državnega in evropskega denarja, kakortudi.da je pred občino Luče obdobje razcveta. - Nekaj vaših županskih kolegov je bilo pred volitvami trdno prepričanih v lahko zmago. Ste bili med njimi? Vsak, ki s kandidaturo misli resno, je prepričan, da bo uspel. Seveda seje treba zavedati, da nihče ne more vnaprej predvideti, kaj mislijo volivci. Ti imajo v končni fazi vedno prav. Sam rezultat me ni presenetil, zato se tudi po tej poti zahvaljujem občanom, ki so mi zaupali še en mandat. Seveda pa zaupanje pomeni tudi odgovornost, katere se še kako zavedam. - Vaš protikandidat vam očita, da se je v minulem mandatu premalo ambiciozno pris- CIRIL ROSC, ŽUPAN OBČINE LUČE Mandat izjemnih priložnosti topalo k uresničevanju projektov. Po njegovem, tempo razvoja ni dovolj hiter in celo ne povsem naravnan v pravo smer. Volilni dvoboj je bil korekten in tega sem resnično vesel. Premalo nas je, da bi se medsebojno prerekali, čeprav mi jejasno, daje predvolilni čas glede tega pač nekoliko specifičen. Mislim, da seje skozi kampanjo odražala dozorelost, če hočete, demokratičen pristop. Glede očitkov se strinjam, da nekateri tudi držijo, vendarje restudi to, da so želje in pričakovanja včasih nekoliko v navzkrižju z realnimi možnostmi. Pri vsem skupaj je pomembno, da sem poskušal k delu pritegniti Problematika prostora je zelo široka. Občine v določeni meri imamo vpliv na dogajanje, je pa res, da v celoti teh pristojnosti nimamo. Tudi pri prostorskih dokumentih, ki so v fazi sprejemanja, imajo na koncu ključno besedo ministrstva oziroma vlada. Nismo edini dejavnik in to je pri vseh naštetih zadevah glavni problem. Pri gradnji na območju Igle smo v lokacijsko informacijo dosledno zapisali, kaj je na tem prostoru možno. Tu so še druge institucije, ki bi morale vršiti nadzor nad dogajanjem, vendar mogoče niso dovolj dosledne. Podobnoje pri mostu na državni cesti, kjer izvaja vzdrževanje in nadzor nad dogajan- Upam, da bo tudi z novimi župani možno korektno in plodno sodelovati. Poudarjam, da bomo lahko na večjih projektih uspešni samo z združenimi močmi. Morebitna zagledanost v lastno pomembnost ne pride v poštev. Mislim, da se lahko nekaj naučimo tudi iz lastne zgodovine. čim širši krog ljudi, ključne zadeve so bile potrjene na občinskem svetu, tako da je bilo poslovanje povsem pregledno. Zelo pomembno bo naslednje štiriletno obdobje, saj se priložnosti, ki so pred nami, ne bodo tako kmalu ponovile. Na nas je, da ponujene priložnosti izkoristimo. To lahko storimo z angažiranjem lastnih potencialov. V občini je veliko dobrih idej, ki imajo možnost uspeti, zato apeliram na vse občane, ki jim ni vseeno, kakšna bo naša prihodnost, da stopimo skupaj in se potrudimo čim več narediti za kraj. Enako pomembno je povezovanje znotraj Zgornje Savinjske doline in tudi širše, seveda na projektih, kjer bomo videli svoj interes. - Ali res vsako stvar trikrat premislite, preden se odločite? Ključne zadeve v resnici dobro premislim. Mogoče malo manj, kadar so potrebne zelo hitre odločitve, vendar se trudim, verjetno tudi zaradi svojega karakterja, da vsako stvar dvakrat premislim. Mogoče je zaradi tega kdo mislil, da bi lahko kakšno zadevo hitreje obrnili, vendar sem prepričan, da hujših napak nismo delali. - Prostor je eden glavnih segmentov, o katerem naj bi odločale občine, vendar se mi zdi, da v Lučah na nekatere zadeve nimate pravega vpliva. Govorim o cestnem posegu na varovanem območju pri Igli, nadalje je problematičen precej velik poseg v prostor na območju Velike planine, da ne govorim o mostu čez Savinjo, katerega bodo preobremenjeni tovornjaki podrli pred vašimi očmi. jem država oziroma policija. Na tako občutljivih točkah se pokaže nemoč občine biti suverena na svojem območju, kar ni čisto prav. Mogoče bodo na tem področju regije pametna rešitev kot vmesna točka med občinami in državo, predvsem na področjih, kjer občine razmeram mogoče nismo povsem dorasle. - Ugotavljava, da pristojne institucije nadzora ne vršijo, kot bi bilo treba. Vendar boste posledice najbolj čutili tukaj, zato bi morali vse, ki ne reagirajo opozoriti na njihovo dolžnost. S to ugotovitvijo se lahko samo strinjam. Je pa res, da nas včasih kakšna sh/ar prehiti. Še enkrat ponavljam, da imajo zakonske pristojnosti druge službe, pri katerih je potrebno iskati odgovor, zakaj ne ukrepajo. Prostor v resnici ostaja naš in problemi bodo ostali nam. - V predvolilnem programu ste nanizali kar nekaj aktivnosti, vendar bi bilo dobro opredeliti konkretne prioritete. Mislim, da so bile obljube realne in izvedljive. Navsezadnje seje večina volivcev strinjala s programom, poudarjam pa, da lahko naredimo kvalitetne premike samo, če bomo znali delati skupaj. Za občutljiv čas, ki prihaja, bo potrebno izkoristiti razpoložljivo znanje in ideje. Tu pa mislim, da bodo uspešni samo najprodornejši in najbolje pripravljeni. Konec koncev govorim o našem kraju, o prihodnosti naših otrok in vseh, ki nam ni vseeno, ali bomo zmogli ta korak. Turizem je gotovo ena od panog, ki na dolgi rok prinaša dodano vrednost. Posebno v naših krajih, kjer vemo, da velika industrija ni mogoča. Potrebno bo nadgraditi tisto, kar imamo, bom pa vztrajal, da z novim občinskim svetom skupaj določimo prioritete. Zagotavljam, da bom znal prisluhniti vsem konstruktivnim idejam in programom, ki bodo realno izvedljivi. Po predhodnih informacijah, kijih imamo, bo novo finančna izravnava ugodna za občine. Za dobre programe bodo evropski razpisi gotovo dodatna priložnost. Mislim, da je ta mandat, mandat priložnosti. - Pred volitvami vam je bilo očitano, da ste pridobili premalo denarja iz državnih in evropskih skladov. Za prva leta mandata, ki smo ga zaključili, se lahko samo strinjam. V svoj bran lahko povem, da ni bilo ustreznih razpisovza našo občino oziroma so bili privilegirani le večji skupni projekti, kjer se občina Luče ni videla. Po menjavi vlade oziroma z novim ministrom za lokalno samoupravo in regionalni razvoj so se stvari hitro izboljšale. Lani smo uspeli na razpisu za plezalni stolp, letos pa smo bili uspešni na treh večjih razpisih. Mislim, da so možnosti odprte tudi za naprej in če bo potrebno, bomo okrepili ekipo ravno na področju pridobivanja dodatnega denarja. - To pomeni, da napovedujete dodatno zaposlovanje v občinski upravi? Dopuščam možnost. V kolikor se bo izkazala potreba, želimo pritegniti ljudi, ki znajo delati na tem področju. Poudarjam, da kdor v tem obdobju ne bo pripravljen biti zraven, bo lahko samo še obžaloval izgubljeno priložnost. - Na demografskem področju se vseskozi ugotavlja, da se prebivalstvo stara, mladi in izobraženi kadri pa ostajajo v centrih. Kaj bo potrebno storiti, da se ta slika spremeni? Mislim, da demografska slika ni tako zelo slaba, vsaj štiriletni mandat, kije za nami, ni prispeval k poslabšanju razmer. Nekaj mladih družin seje priselilo, je pa res, da bo potrebno na dolgi rok tudi s pomočjo občine, čeprav mislim, da pri tem nismo ključni dejavnik, najti načine, kako ljudi zadržati. V končni fazi nisem pesimist. - Zgornja Savinjska dolina je povezana in soodvisna geografska celota, zato me zanima, če ste za ostale občine pričakovali takšne rezultate volitev? Volilni izidi v nekaterih občinah so me v resnici nekoliko presenetili. Očitno nisem poznal razmer v sredinah, kjer so se spremembe zgodile. Volivci imajo vedno prav, gotovo so vedeli, zakaj so se tako odločili. Upam, da bo tudi z novimi župani možno korektno in plodno sodelovati. Poudarjam, da bomo lahko na večjih projektih uspešni samo z združenimi močmi. Morebitna zagledanost v lastno pomembnost ne pride v poštev. Mislim, da se lahko nekaj naučimo tudi iz lastne zgodovine. - O minulem sodelovanju govorite tako, da bi lahko nepoznavalec razmer dobil občutek, da je županska ekipa, ki je bila v sedlu do letošnjih volitev, pri skupnem sodelovanju premikala gore. Meni se zdi, da ste se veliko pogovarjali in bolj malo dogovorili. Mogoče so Golte eden skupnih projektov. Tam smo znali stopiti skupaj, eden z večjim, drugi z manjšim deležem... - Oprostite, in javne finance preliti v zasebne žepe. Na to je mogoče gledati tudi s te strani. Vendar je popularno javno in zasebno partnerstvo, tudi država ga vzpodbuja. Če so nameni poštenije to lahko uporabna rešitev. Je pa res, da drugih večjih skupnih projektov ni bilo, kar ne pomeni, da v prihodnosti ne bi moglo biti drugače. Na stvari ne gledam ozko, saj se zavedam, da lahko pri velikih projektih pridobi celotna dolina. Dobre skupne projekte bom vedno podpiral in pri tem lokacija ne sme biti glavni argument za odločanje o sodelovanju. - Glede na to, da poslanec iz Luč Mirko Zamernik pripada prvi in največji vladni stranki, ali je sodelovanje z njim zadovoljivo, v smislu odpiranja vrat in zagotavljanja podpore na državni ravni? Mislim, da z našim poslancem korektno sodelujeva. -Ali ta korektnost pomeni, da se ne prepirata? (smeh) Prepirava se prav gotovo ne, čeprav ne trdim, da bi sodelovanje ne moglo biti še boljše. V mandatu velikih priložnosti napovedujem, da bom tudi z njegovo pomočjo še bolj odločno trkal na določena vrata na državnem nivoju. - Plača gotovo ni bila motiv, da ste se ponovno odločili za kandidaturo? Tudi v preteklosti nisem javno problematiziral tega vprašanja, čeprav mislim, da razmerja niso bila prava že znotraj zaposlenih v občini. Enako velja za primerljive javne funkcije. Tega nisem nikoli želel obešati na velik zvon, saj nisem kandidiral samo zaradi plače, ampak zato, da bi v kraju pomagal pri pozitivnih premikih. - Kolikor vas poznam, domnevam, da zmage na volitvah niste proslavili pretirano burno? Veselje je sigurno bilo. Po objavi rezultatov človeka ne zajame tako evforično zadovoljstvo, kot bi mogoče kdo pričakoval. Očitno gre za proces, ki traja nekaj dni, da dojameš zadeve, ki so se zgodile. Ni bilo preburno, res pa je, da sem šel med volivce in se poveselil. Drugi danje bila glava sveža in misel jasna. Pogovarjal se je Edi Mavrič - Savinjčan POSNETEK TRBOVELJSKIH SLAVČKOV SPET DOMA Prva kopija v rokah Ludvika Esa Pred dobrim letom smo v našem časopisu objavili članek o otroškem pevskemu zboru Trboveljski slavček, ki je bil mednarodno priznan že pred II. svetovno vojno. Žal pa so bili vsi glasbeni zapisi njihovega petja med vojno uničeni. Slovenci smo ostali brez zgodovinsko pomembnega dokumenta, petja Trboveljskih slavčkov ne bo več slišati. Tako smo mislili, dok-lerse ni v iskanje možnega preživelega posnetka malih »slavčkov« vključil Ludvik Es iz Mozirja in, verjeli ali ne, tudi uspel! Danes se originalen posnetek Trboveljskih slavčkov hrani v Narodni univerzitetni knjižnici v Ljubljani, za kar gre velika zasluga ameriškemu Slovencu, zgodovinarju Joeju Valenčiču in Ludviku Esu, kije zgodovinarja prepričal, da seje podal v iskanje izgubljenega posnetka. Kot že omenjeno, smo Slovenci ostali brez pos- netih Slavčkovih pesmi, edino upanje je ostajal le njihov koncert iz leta 1938, ko so Slavčki peli v živem radijskem prenosu iz Ljubljane v ZDA. Oddaja je potekala 10. marca, predvajana pa je bila le vzaprtem sistemu šolskih radiev CBS. In, kot je vedel tudi Ludvik Es, so bila vsa poizvedovanja, ali je takrat nastal in se ohranil kakšen posnetek njihovega koncerta, neuspešna. Vse dokler ni Es nekega večera pred dvema letomo gledal oddajo, v kateri je nastopil tudi Američan slovenskega rodu, zgodovinar Joe Valencie. Stopil je v stik z njim, mu posredoval nekaj podrobnosti, ki so se kasneje izkazale za zelo pomembne in ga zaprosil za pomoč pri iskanju izgubljenega posnetka. Čeprav je bil Valencie prepričan, da takšen posnetek ne obstaja, je začel s poizvedovanji. V nasprotju s svojimi, kottudi Esovimi pričakovanji, je preko interneta odkril zasebnega zbiratelja iz New Jerseja, ki ima preko 30 tisoč radijskih posnetkov, med njimi tudi posnetek Radijske šole iz marca 1938. In ta posnetek, ki ga je Valencie od zbiratelja odkupil za 40 dolarjev, seje izkazal za originalen posnetek Trboveljskih slavčkov, posnetek, ki gaje na dan, koje Hitler priključil Avstrijo k nacistični Nemčiji, v Ameriki poslušalo nad 3 milijone ameriških šolarjev. Lani maja je Valencie posnetek prinesel v Ljubljano, na KD Glasbena matica, kjer so potrdili istovetnost dragocenega posnetka. Seveda je bilo treba skoraj 70 let star posnetek računalniško očistiti, delo je bilo končano šele pred dobrim mesecem. Ludvik Es pa je zaradi velikih zaslug pri najdbi dragocenega posnetka na Radiu Slovenija prejel prvo CD kopijo očiščenega posnetka. Tatiana Golob 0 r NAZARJE Brezplačni računalniški tečaj Po naročilu Občine Nazarje in v sodelovanju z Osnovno šolo Nazarje bo Ljudska univerza Velenje v prihodnjih dneh pričela z izvajanjem brezplačnega osnovnega tečaja računalništva - Računalniško opismenjevanje za odrasle. V usposabljanje bo lahko vključenih dvanajst oseb, občanov občine Nazarje. Sredstva za to bodo prispevali Ministrstvo za šolstvo in šport RS, Občina Nazarje, Ljudska univerza Velenje in Osnovna šola Nazarje z računalniško učilnico. Precejšnje zanimanje za tovrstno izobraževanje je tudi iz drugih občin, ki pa za zdaj še niso izrazile interesa za sofinanciranje in skupinsko izvedbo tečajev računalništva. Možnosti za samostojno brezplačno usposabljanje pa so na Ljudski univerzi Velenje v Središču za samostojno učenje na Ljudski univerzi Velenje in v Centru za samostojno učenje Nazarje tako za računalniške tečaje kot tuje jezike na osnovni ravni. Različne nadaljevalne tečaje računalništva za dostopno ceno organizirajo pri Ljudski univerzi Velenje na osnovi ponudbe in povpraševanja v celotni sezoni šolskega leta 2006/ 2007. Jože Miklavc GALERIJA MOZIRJE Mondale vplivajo na svojega opazovalca Galerija Mozirje je gostila razstavo, ki je za našo dolino in tudi celoten slovenski prostor pravzaprav malce posebna. Gre za razstavo mandal, energijskih krožnih elementov, ki naj bi jih človek zaznaval ne le na vizualni, ampak tudi duhovni ravni. Direktorica Osrednje knjižnice Mozirje Ana Lamut je ob otvoritvi razstave čestitala avtoricama Gabrijeli Železnik (desno) in Vandi Omejc (foto: Tatiana Golob) Vzdušje ob otvoritvi razstave, katere avtorici sta Gabrijela Železnik in Vanda Omejc, je bilo zato bolj umirjeno, sajje mandale občudoval vsakdo zase, marsikdo si jih je gotovo poskusil ogle- dati tudi s svojim notranjim očesom. »Mandala« je izraz, ki izhaja iz staroindijskega jezika sanskrt in predstavlja energijsko središče, ki na svojega ustvarjalca ali opazovalca prenaša določene energije, kijih leta v tistem trenutku potrebuje oziroma jih je pripravljen sprejemati. Zunanji oziroma vizualni okvir razstave je torej bolj obrobnega pomena, mandale skušajo svojega občudovalca prevzeti predvsem s svojo energijo, s svojim notranjim sporočilom. Mandale Železnikove in Omejčeve so izdelane iz različnih materialov. Obiskovalci so tako lahko občudovali mandale, izdelane iz stekla, mineralov, prinesenih iz Indije, sredi razstavnega prostora, na tleh, pa seje bohotila mandala, izdelana iz keramičnih ploščic. K ogledu razstavljenih mandal je obiskovalce tokrat povabila županja Ljubnega ob Savinji Anka Rakun, ki ni skrivala navdušenja ob barvitih mandalah, ob dogodku paje izrazila veliko veselje, da je tudi Zgornja Savinjska dolina deležna tako različne ponudbe kulturnih dogodkov. Za glasbeno spremljavo dogodka sta poskrbela učenca Glasbene šole Nazarje, Luka Venek in Marko Vačovnik, ki sta z izvirno izbranim repertoarjem obiskovalcem pričarala okus po indijski duhovnosti terza na bobne odigrane melodije požela zaslužen aplavz. Razstava mandal, ki se danes končuje, je bila prodajna, za vse, ki jih zanima tovrstna kultura, paje v Knjižnici Mozirje še vedno na prodaj knjiga gostujočih avtoric, ki nosi naslov Mandale. Tatiana Golob KRAJEVNA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA BOČNA Srečanje ostarelih V soboto, 14. oktobra, je Krajevna organizacija Rdečega križa Bočna, v sodelovanju s krajevno skupnostjo Bočna organizirala vsakoletno srečanje krajanov starejših od 70 let. Povabljene je pozdravila predstavnica krajevnega Rdečega križa Ivanka Zagožen, župan Toni Rifelj pa je zbrane pozdravil v imenu občine Gornji Grad. Ostareli znanci in prijatelji, ki se morda vse premalokrat srečajo, so se zapletli v živahno kramljanje Rifeljje na kratkoopisal aktivnosti, ki so se in se še izvajajo na območju krajevne skupnosti Bočna, kot so izgradnja kanalizacije skozi Bočno, pridobivanje dokumentacije za izgradnjo pločnika in obnovo ceste od Krope do konca Bočne. Sobotno popoldne so udeležencem srečanja s svojo prisrčnostjo popestrili otroci iz Vrtca Bočna in otroci iz Podružnične osnovne šole Bočna, ki jih je pri njihovem nastopu delno spremljal harmonikar Iztok Polanšek. Program so zaključile ljudske pevke Pušeljc, ki so s svojimi pesmimi dodobra dvignile razpoloženje v dvorani. Ob zaključku programa so se spomnili še najstarejše udeleženke in najstarejšega udeleženca srečanja. To sta bila letos 86-letna Fanika Poznič in 83-letni Jože Fe-dran. Po uradnem delu srečanja in zakuski se je razvilo živahno kramljanje znancev in prijateljev, ki se morda vse premalokrat srečajo. Seveda je zadonela tudi pesem, brez katere v Bočni pač ne gre. Ivanka Zagožen RECICA OB SAVINJI Pokopališča kot osvetljene oaze Ob dnevu spomina na mrtve so se krajani Rečice in okolice pred spomenikom padlim partizanom v II. svetovni vojni na rečiškem trgu poklonili vsem, ki so darovali življenje za svobodo. Na žalni slovesnosti so z recitacijami in pesmimi sodelovali rečiški osnovnošolci. Osrednja govornica je bila predsednica rečiškega krajevnega odbora Zveze borcev in udeležen- cev NOB Vera Poličnik, ki je povedala, da so ob 1. novembru poko-pališča kot osvetljene oaze v spomin na tiste, ki jih ni več med nami. Tudi na samotnih grobovih zagori tedaj kakšna sveča. Prav tako so bile prižgane sveče tudi ob spomeniku 64 žrtvam II. svetovne vojne iz krajevne skupnosti Rečica ob Savinji. Marija Sukalo Zveze borcev In udeležencev NOB Vera Poličnik LJUBNO OB SAVINJI Ajdneku ustrezno mesto v kulinarični ponudbi Zahtevnost izdelave ajdneka je prisotnim predstavila Marija Bezovšek (levo) (foto: Franjo Atelšek) V organizaciji Zavoda za razvoj podeželja in turizma Savinja, ki ima svoj sedež v Fašunovi muzejski hiši na Ljubnem, je 28. oktobra potekala zanimiva razprava o ajdneku -po mnenju prisotnih premalo znani zgornjesavinjski kulinarični posebnosti. Pobudo za srečanje izdelovalcev ajdneka je dal Ivan Zupan iz Mozirja, ki se je pred več kot štirimi desetletji na Ljubnem prvič »srečal« s tem okusnim pecivom. Na srečanju je predstavil svoj pogled na možnost izdelave, promocije in trženja te kulinarične specialitete tudi izven meja naše doline. Zahtevnost izdelave te sladke dobrote, katere osnovne sestavine so ajdova in pšenična moka, med in orehi, je prisotnim predstavila Marija Bezovšek. V razpravi o načinu izdelave in o pojmovanju geograf- skega okoliša kjer gospodinje pečejo ajdnek, je Bezovškova izrecno poudarila, da omenjena dobrota ni tipično ljubenska specialiteta, kot se večkrat prikazuje v javnosti, ampak so ga izdelovale gospodinje v osrednjem delu Zgornje Savinjske doline -od Nove Štifte, Gornjega Grada in širše okolice Ljubnega. Drugod po dolini tega peciva dejansko ne poznajo, kaj šele izven nje. Zanimiva ideja o srečanju izdelovalcev ajdneka je očitno padla na plodna tla, saj je kar devet pridnih gospodinj prineslo s seboj svoje dobrote. Prisotni sojih lahko posku- sili in se prepričali, da dejansko tudi pri izdelavi tega peciva velja podobno kot že pri uveljavljenem zgornje-savinjskem želodcu. Znane so osnovne sestavine in način priprave, pa kljub temu niti dva od predstavljenih nista bila povsem enaka. Pa kaj bi to, saj je po pripovedovanju prisotnih gospodinj že doma težko dvakrat narediti povsem enak izdelek, kar dejansko kaže na zahtevnost izdelave omenjenega peciva. To zadnje dejstvo bo glede na videno in slišano v Fašunovi hiši pri uveljavitvi in trženju ajdneka kot tradicionalne jedi iz našega okolja najmanjši problem. Večji problemi bodo drugje, kjer pa pridne roke gospodinj, ki znajo ob svojih štedilnikih narediti to slastno medeno-aj-dovo dobroto, nimajo skoraj nikakršnega vpliva. Franjo Atelšek Gornjegrajci so sl z zanimanjem ogledali razstavo hroščev, ki živijo na »njihovi« Menini planini (foto: EMS) GORNJI GRAD Razstava hroščev Potem ko so bili hrošči Menine planine razstavljeni v Motniku in na Menini, so si jih lahko ogledali tudi v gornjegrajskem domu kulture. S pomočjo dr. Božidarja Drovenika iz Tuhinjske doline sta jo pripravili kranjska in celjska območna enota zavoda RS za varstvo narave. Obiskovalci so si lahko ogledali 150 vrst hroščev iz štiridesetih različnih družin. Levji delež podatkov in gradiva za razstavo je sad polstoletnega dela dr. Drovenika, ki je doslej našel in shranil okoli 700 vrst hroščev iz tega predela Slovenije. Pri določanju vrst so poleg domačih sodelovali še strokovnjaki iz Avstrije in Švice. Območje Menine je sicer del evropskega omrežja Natura 2000, na kateri so zaradi ohranjene narave še vedno prisotne vrste hroščev, ki so marsikje v Evropi že izumrle. Savinjčan sigma barve odlikujejo vrhunska kvaliteta, konkurenčne cene, čisti barvni odtenki, majhna poraba, izredna prekrivnost, dolga obstojnost in enostavna uporaba. TRGOVINA /ir^|V BARVE LAKI AlKčlA d.O.O. Levec 56, Petrovče. 03/ 547 17 18 SIGMA COATINGS 4. novembra je praznovala 10. rojstni dan Vanja Rajter iz Šmihela Naj se ti izpolnijo vse sanje, imej moči, da boš verjela vanje. Naj te pot vodi tja, kjer je najlepši stavek v simfoniji življenja doma. Naj v tvojem srcu vedno smeh živi, da boš lahko premagala ovire in skrbi Naj ljubezen, upanje vedno s tabo hodita in te varno skozi življenje vodita. Vsi domači 11. novembra praznuje 14. rojstni dan Martina En poljub na vsako stran, prejmi za svoj rojstni dan. Naj ti sonce vedno sije, obraz tvoj se vedno naj smeji, srček naš pa ti želi še veliko rojstnih dni! Sošolci: Neža, Anamarija, David Š., David B., Peter, Joži, Stanko. Maja Vse najboljše za rojstni dan ti želimo Vinko, Kaja in Nika Minka Remic praznuje 9.11.2006 85. rojstni dan Želimo ji še veliko zdravja in zadovoljstva! Vsi njeni Vipotnik Janez s.p., Gotovlje 111 c, 3310 Žalec DELOVNI ČAS: pon. - pet.: od 8.00 do 19.00, sob.: od 8.00 do 12.00 MESARSKI STROJI IN PRIBOR Električne mesoreznice, žage za kosti, noži, sekire, vakumirni stroji, vrečka za vakumiranje, čreva (naravna, umetna), mreže, začimbe in vezni material. Telefon: 710-23-30 Piše: Aleksander Videčnik Po marčni revoluciji 1848 je bilo po tedanji Avstriji kar precej nemirno. Predvsem v večjih mestih so množice zahtevale demokratične spremembe v cesarstvu in seveda enakopravnost narodov v državi. Zunaj teh centrov ni bilo zaznavnih nemirov, tudi v Zgornji Savinjski dolini se kaj revolucionarnega ni dogajalo. V Mozirju so sicer ustanovili narodno stražo, ki jo je vodil zdravilec Laykauf, vendar množice niso sledile dogajanjem v mestih. Je pa pomenilo leto 1848 tudi za Slovence določeno prelomnico v narodnem življenju. Omikani ljudje so se postavili na čelo naroda in postavili razne zahteve do oblasti, predvsem pa so kmalu pričela delovati "narodna društva", ki so si prizadevala osveščati ljudi v narodnostnem pogledu. To so bila razne Čitalnice, pevska društva, telovadna društva in ne nazadnje tudi planinska. Nemška Stranje nate pojave odgovorila zelo strnjeno in organizirano. Seveda so Nemci imeli dejavna številna društva, ki so imela namen potujčevanja narodov v Avstriji. Prav napadalna so bila šolska, pevska, planinska in politična društva. V mestih je prihajalo celo do izgredov in fizičnih obračunavanj med Slovenci in Nemci, ki so za vsako ceno hoteli ohraniti njihovo politično in nacionalno prevlado. Slovenski izobraženci so bili zelo dejavni kljub možnim slabim posledicam za njih osebno. Učitelji, duhovniki in sploh napredni ljudje vseh poklicev so opozarjali Slovence na pretečo nevarnost potujčevanja in nadvlade nemških prenapetežev. Slednji so se še kako dobro zavedali, da za njimi stoji vsemogočna oblast. Tako so pričeli ustanavljati Ciril-Metodova društva, ki so delovala za uvajanje slovenskega jezika v šole, temu nasproti so stale vrste "Schulvereinovcev" (nemško šolsko društvo), ki pa je brezobzirno zahtevalo nemško šolstvo, saj je nemški jezik kulturen, slovanski pa so v podrejenem položaju. Skozi hitro nastajanje Čitalnic so Slovenci pričeli kulturno delovati, tako v pevskem pogledu, kot tudi s slovensko besedo. Vemo, da so celjski narodni voditelji v Mozirju ustanovili Čitalnico, vanjo pa seje včlanilo vso prebivalstvo kraja. V Ljubljani so ustanovili planinsko društvo, kmalu so jim sledili tudi v Zgornji Savinjski dolini. Po zgledu češkega naroda so ustanovili telovadno društvo Sokol, kmalu za tem so mozirski narodnjaki ustanovili društvo Južni sokol, ki je deloval kot prvi na takratnem Štajerskem. Tudi gasilske enote so pričele kmalu delovati v naši dolini. UsfanoDiteD kužnega sokola Velik prispevek k nacionalnemu osvobajanju Slovencev so pomenile hitro rastoče narodne hranilnice, te so z denarjem podpirale slovenska društva in štipendirale slovenske študente. Tudi pri nas so delovale številne ljudske hranilnice. Kako so bili naši predniki narodno zavedni, smo že večkrat pisali. Ni čudno, če so v Mozirju sklenili ustanoviti telovadno društvo. 8. septembra 1882 so sklicali ustanovni zbor Južnega sokola v Mozirju. Zapisali smo že, da je bilo to društvo prvo te vrste na Štajerskem, zato so se vanj vključevali napredni ljudje od blizu in daleč. V tistih časih najbolj ugledni ljudje so postali člani mozirskega telovadnega društva. Sokolje seveda imel v času delovanja uspešna in tudi manj uspešna leta. Vendar je vseskozi deloval narodno zavedno in odločno slovensko. Seveda sprva niso imeli ustreznih prostorov za telovadbo in so se zbirali po skednjih in drugih lopah. In ko so leta 1932 praznovali svojo petdesetletnico, so odprli pravi telovadni dom v Mozirju. Na mestu, kjer je stal star nekoč so V Narodnem dnevniku z dne 25. februarja 1909 lahko preberemo tudi nekaj o delovanju Štajerske kmetijske družbe v naši dolini. Časopis trdi, da so najbolj prizadevno delovali v Gornjem Gradu in v Šmihelu. Takole so zapisali: »V gornjegrajskem okraju najbolje poslujeta Štajerska kmetijska družba v Zadrečki dolini s sedežem v Gornjemu Gradu in Štajerska kmetijska družba v Šmihelu nad Mozirjem.« Dalje so zapisali, da bi bilo zelo dobro, če bi se tovrstne družbe ustanovile še v Lučah, Solčavi in na Ljubnem. Na Rečici je delovala podružnica šmihelske Štajerske kmetijske družbe. trški rotovž, so zgradili ugleden Sokolski dom. Pozneje so ga celo povečali. Z domom so bili dani pogoji za razmah telesne kulture v kraju in seveda v širšem krogu doline. Mozirski člani Sokola so se posvečali tudi kulturni dejavnosti, imeli so svojo dramsko skupino in lepo knjižnico. Tudi za družabne prireditve so redno skrbeli. To njihovo nadvse prizadevno delo je prekinil okupator leta 1941, ki je vse vidne sokolske zanesenjake tudi med prvimi izselil. Dom je med vojno propadal, po vojni pa so ga spet obnovili in celo povečali nekdanji člani mozirskega telovadnega društva Sokol, vendar pod drugim društvenim imenom -Telovadno društvo Partizan. Ob vsem naštetem ne moremo mimo ugotovitve, da so mozirski telovadni navdušenci ohranjali zdrav duh v zdravem telesu dolga desetletja in telovadna dejavnost v Mozirju se še sedaj ohranja, seveda v času primernih okvirih. Letos torej mineva 124 let od ustanovitve Južnega sokola v Mozirju. zapisali ... V eni od naslednjih številk omenjenega časopisa beremo: »Dne 21. februarja 1909 so imeli v gostilni Mikuž v Gornjem Gradu občni zbor, kar 82 članov seje zbralo, največ iz Bočne in Šmartnega ob Dreti. Sklenili so pri Goveku v Kokarjah zgraditi skladišče za umetni gnoj. Za delegata na zbor družbe v Gradcu so izvolili gornjegrajskega župana Antona Kolenca in nadučitelja Frana Kocbeka, ta je ob tem rekel - spet bodo rekli, da zanemarjam šolo, ko me ne bo v Gornjem Gradu.« Znano je bilo, daje Kocbek delal v posojilnici v kraju in tudi v Pašniški zadrugi Nova Štifta, da posebej ne poudarjamo njegovega požrtvovalnega dela v planinski organizaciji. Sščemo slare fotografije Razglednica Krope pri Bočni iz časa med obema vojnama (stara Jugoslavija). Izvirnik hrani Muzejska zbirka v Gornjem Gradu. V naši rubriki smo pred časom že pisali o hedge skladih, od oktobra dalje pa tovrstno naložbo v Sloveniji ponuja tudi Zavarovalnica Maribor. Zavarovanje ZM Prizma Plus, v sklopu katerega lahko zavarovanci svoja sredsh/a naložijo tudi vsklad Hedge Valutni, je pri Zavarovalnici Maribor možno skleniti do 20. novembra. Predvideni donosi so med 8 in tl odstotki letno. Življenjska zavarovanja so zaradi ugodnega načina obdavčitve v zadnjem času postala pravi naložbeni hit, po drugi strani pa je dejstvo, da se vse več ljudi zaveda pomembnosti življenjskega zavarovanja. In karje še važnejše - vedno več zavarovancev se zaveda tudi pomembnosti višine zavarovalne vsote. MARIJA JURAK TROGAR svetovalka za prehrano S ciljem, da se seznanimo z osno-vami zdrave prehrane, se bomo poučili o sestavi hrane. Tokrattako, kot je rekel filozof Seneka: Ne učimo se za šolo, temveč za življenje. In za zdravje. Ljudje smo misleča bitja in menda se bomo vprašali: Čemu služi potica? Ali res živimo le zato, da bi uživali hrano? Kajti veliko raznovrstne hrane uživamo le zaradi užitka, tradicije, iz navade. Kar se bomo skušali naučiti, ne bo po volji kapitalizmu. A k sreči smo ljudje tudi zase poniglava in brezvoljna bitja, ki nikoli, ampak res nikoli ne bomo dopustili, da bi potrošništvo propadlo. Nerazumno bomo še naprej vzgajali bodoče rodove v duhu potrošnje kruha, mesa, sladkarij in KAKO POSKRBIMO ZA SVOJO VARNO PRIHODNOST Z življenjskim zavarovanjem do donosne naložbe v hedge sklad Naložbe v denarne valute predstavljajo v svetu zanimivo in neodvisno naložbeno skupino, ki ponuja vrsto naložbenih priložnosti. Dnevni promettrgovanja med različnimi valutami na svetovnih trgih dosega v povprečju kar 1.900 milijard ameriških dolarjev. Med medvalut-nimi razmerji, s katerimi se najpogosteje trguje, predstavlja razmerje evro/ameriški dolar 30 odstotkov vseh trgovanih valutnih razmerij, sledijo pa razmerja ameriški dolar/ japonski jen, ameriški dolar/britan-ski funt, ameriški dolar/švicarski frank in druga valutna razmerja. Pri skladu Hedge Valutni gre za valutni sklad, kar pomeni, da upravljavec sklada nalaga denarna sredstva v valutne terminske pogodbe in valutne opcije. Valutni skladi torej ne vlagajo v delnice, kot smo tega vajeni pri večini drugih skladov. Hedge skladi uporabljajo različne naložbene strategije in vzvode, ključno pa je to, da niso pod strogo regulativo, ki sicer ureja vzajemne sklade. Upravljavci hedge skladov imajo zato pri trgovanju na razpolago širšo paleto finančnih instru- mentov in lahko investirajo denarna sredstva na vse trge in v vse obstoječe finančne instrumente in tehnike. Visoka stopnja samostojnosti, ki jo uživajo pri svoji naložbeni dejavnosti, ush/arja dobro osnovo za doseganje visokih donosov, seveda pa hkrati pomeni tudi višjo stopnjo tveganja. Zavarovanje ZM Prizma Plus, v sklopu katerega lahko zavarovanci svoja sredslva naložijo tudi vsklad Hedge Valutni, je pri Zavarovalnici Maribor možno skleniti le do 20. novembra 2006. Gre torej za zavarovanje z enkratnim vplačilom, kjer je najnižja vplačana premija 239.640 tolarjev (1.000 evrov), Zavarovalnica Maribor pa vsem zavarovancem podari nezgodno zavarovanje v višini vplačane premije, vendar največ do milijona slovenskih tolarjev. Franci Kotnik Pri naložbenem zavarovanju je vsekakor pomemben tudi davčni vidik, saj se dohodnina po zakonu ne plačuje od dohodka iz življenjskega zavarovanja, če je polica sklenjena za dobo več kot deset let in je sklenitelj in upravičenec po polici ista oseba. Prav tako je zavarovanec, ki sklene naložbeno življenjsko zavarovanje za obdobje, daljše od desetih let, opravičen plačila 6,5-odstotnega davka od prometa zavarovalnih poslov. Iz česa je zgrajeno naše telo? seveda vsakovrstnih pijač, ki so vse razen čiste vode absolutno le orodje za doseganje dobička v rokah sodobne potrošniške družbe. HRANILNE SNOVI Hrana je vse, kar zaužijemo v obliki živil z namenom, da si ohranimo in krepimo zdravje. Potrebna je za delovanje, rast in razvoj telesa. Prehrana je ponavljajoče se uživanje hrane. Živila (živež) so naravne dobrine živalskega, rastlinskega in mineralnega izvora. V slovenskem jeziku ima pojem isti koren kot živ, živo in življenje, kar gotovo ni naključje, ampak pametna odločitev tvorcev jezika. Živila vsebujejo hranilne snovi (hranila): ogljikove hidrate, maščobe, beljakovine, vitamine, minerale in vodo. Fotosinteza je kemijska reakcija, pri kateri v klorofilnih zrnih zelenih rastlin iz ogljikovega dioksida in vode s pomočjo sončne energije nastaja glukoza in kisik. Glukozo živi organizmi presnavljajo v ostale ogljikove hidrate (dvojni sladkorji, škrob, celuloza), maščobe, z dodatkom anorganskih snovi pa tudi v beljakovine, vitamine, hormone. VLOGE HRANIL Hranilne snovi imajo več funkcij: gradijo telo, mu dajejo energijo, uravnavajo biološke procese in ščitijo telo pred boleznimi. Tudi naše telo je glede na kemijsko sestavo iz istih snovi kot hrana, ki jo uživamo, le da so razmerja med njimi različna. Približna sestava človeškega telesa je: 65 % vode, 20 % beljakovin, 10 % maščob, 4 % mineralnih snovi, 1 % vitaminov in ogljikovi hidrati v sledovih. Ko zaužijemo hrano, naše telo s prebavo najprej razstavi hrano na hranilne snovi in te na posamezne sestavine, nato pa te sestavine s presnovo (metabolizem) sestavi v človeku lastne snovi. Energijska vrednost hrane je energija, ki jo človek dobi z zaužitjem določenih živil, ki so zastopana v obroku. Energijsko vrednost obroka hrane lahko izračunamo s pomočjo tabel. Običajno je energijska vrednost živil podana v kJ (kilodžuli) ali po starem še v kcal (kilokalorije), ki jim največkrat rečemo kar kalorije. Te vrednosti pa so ugotovili v laboratorijih s sežigom hrane v kalorimetričnih bombah. Naše telo energijo potrebuje za osnovni metabolizem, vzdrževanje telesne temperature glede na temperaturo okolja in za delo. V sodobnem svetu ljudje pogosto s hrano dobimo več energije, kot jo potrebujemo, presežke pa telo predela v maščobne rezerve, kijih skladišči v podkožnem tkivu in v telesnih votlinah. Pričnemo se rediti, indeks telesne mase narašča preko 22, preko 25 in zdravstvene ordinacije se polnijo. Človek, ki je nekoč ročno obdeloval polja in skromno živel od pridelane hrane, danes strojno prideluje ali nakupuje velike količine hrane, jo prekomerno uživa in zato boleha za številnimi civilizacijskimi boleznimi. Nekoč je umiral zaradi izčrpanosti od dela, danes pa zaradi izčrpanosti od uživanja hrane. Zaradi količinsko in kakovostno prebogatih obrokov telo pogosto ne more več pravilno delovati. Obnaša se kot otrok, ki zaradi preveč igrač ne zmore več nobene prave igre. Posledice so tragične - za otroke in odrasle. MEPZ GORENJE NA GOSTOVANJU V JERSEYU Zmagali in osvojili sr«a poslušalcev Tridesetletnica delovanja Mešanega pevskega zbora Gorenje je bila povod, da se je vodstvo zbora odločilo za pevsko tekmovanje v tujini. To pot so izbrali angleški otok Jersey ob francoski obali Atlantskega oceana. Mednarodnega pevskega festivala, kije potekal sredi oktobra, so se udeležili pevski zbori iz Češke, Velike Britanje in Slovenije, ki jo je poleg MePZ Gorenje zastopal tudi dekliški pevski zbor celjske gimnazije. Velenjski pevci so nastopili na otvoritvi festivala, imeli samostojni koncert v eni izmed osnovnih šol in koncert v cerkvi skupaj s tremi zbori. Zadnji dan festivala so nastopili v tekmovalnem delu festivala in dosegli prvo mesto v svoji kategoriji. Zborovodkinja MePZ Gorenje prof. Katja Gruber: »Vtekmovalnem delu nasje prevzela lepota dvorane v viktorijanskem stilu, izjemna akustika pa je omogočila ob maksimalni koncentraciji vrhunsko izvedbo. Že med tekmovanjem smo čutili, da smo občinstvo dobesedno osvojili, into namje dalo moči za zmago. Od ostalih zborov nasje ločil zahteven tekmovalni program, ki je obsegal štiri zelo po stilu raznolike pesmi. Neverjetno je bilo, kako je lirična pesem Petelinček je zapel osvojila srca poslušalcev.« Hinko Jerčič BAR GRABENČEK MOZIRJE Likovne delavnice in potopisi Sredi oktobra so otroci ob spremstvu staršev ustvarjali v različnih likovnih delavnicah pred barom Grabenček v Mozirju. Ob tem so se zabavali, poleg tega pa sladkali s sveže pečenim kostanjem. Prireditev je bila dobrodošla, kar je pokazala velika udeležba vedoželjnih otrok, ki iščejo tovrstne aktivnosti. Na njih si širijo obzorja, krepijo ročne spretnosti, njihovi starši pa se ob tem družijo in zabavajo. Večerje bil namenjen še enemu izmed vrste potopisnih predavanj, ki so v zadnjem času v tem baru dokaj pogosta. Skozi njih lahko obiskovalci spoznavajo bolj ali manj oddaljene dežele, marsikomu dosegljive samo preko fotografij in izkušenj posameznikov, ki se odpravljajo na različne dogodivščine po svetu. Tokrat je svojo pot na Severni tečaj predstavil Boštjan Marolt, teden dni pred njim pa je Nuša Fužir predstavila svoje potovanje po Mehiki. Benjamin Kanjir KULTURNO DRUŠTVO SLAP V pripravi že osmi zbornik Članice in člani KD Slap so na oktobrskem srečanju ugotavljali, da so v prejšnji sezoni uspeli realizirati vse plane, vključno z izdajo zbornika. Za sezono, ki je pred njimi, planirajo izdati že osmi zbornik v samozaložbi piscev in poetov, saj žal sponzorji pozabljajo na svoje obljube. Srečanje članov in članic KD Slap je bilo planirano v dneh konec septembra. Toda žalostna novica daje na planinski poti proti Logarski dolini preminil njihov član, pesnik Franc Rop, je vpliva- la na odločitev, da se Slapovci srečajo kasneje. Poslovili so se od Franca in ga pospremili k zadnjemu počitku z žalostjo v srcu in solzami v očeh. Pokojni pesnik je bil zelo priljubljen in povsod dobrodošel. Imel je izostren čut za lepoto planin in vseh zanimivih dogodkov, ki jih je hipoma upesnil in zatem recitiral zbrani družbi. Njegovo neobjavljeno gradivo bo objavljeno v naslednji, osmi številki zbornika KD Slap, v njegov spomin in v branje vseh, ki so ga imeli za prijatelja ali ga poznali kot vnetega planinca, gasilca in literata. Na srečanju so obujali spomin tudi na njihova preminula člana, Petra Potočnika in Ljudmilo Krajnc, ki sta s svojim literarnim delom bogatila srečanja in zbornike. Rozka Tkavc MOJSTRSKA DIPLOMA ZA AVTOMEHANIKA DAMJANA NOVAKA Izpite opravil v rekordnem času Damjan Novak iz Okonine je že v otroških letih opazoval očeta, ki je vedno nekaj »šraufal« vsvoji delavnici. Delo se mu je zdelo zanimivo in tudi njega je vse pogosteje okupiralo. Tako se je zaradi ljubezni do »pločevine« in tradicije domače delavnice, ki traja že tri desetletja, podal na pot avtomehanika. Izkušnje sije nabiral tudi na drugih delovnih mestih in pred nekaj leti prišel nazaj v očetovo delavnico. Iz male garaže, v kateri je bilo vse utesnjeno, so se pred tremi leti preselili v moderno opremljeno stavbo, ki najdemo v Okoni-ni ob cesti Mozirje-Logarska dolina. Vse hitrejši razvoj v avtomobilski industriji tudi Damjana ni pustil ravnodušnega. Če je hotel strankam nuditi kvalitetno storitev, seje moral nenehno izobraževati in svoje znanje dopolnjevati na številnih seminarjih. Pred dvema letoma je ugotovil, da to ni dovolj. Odločitev je padla. Opravil bo mojstrski izpit. »Na ta način sem si želel pridobiti več znanja, pa tudi obseg dela v delavnici seje toliko povečal, da smo morali zaposliti nekaj delavcev. Oče mije postopoma prepuščal vse več odločitev in delavnico v upravljanje,« razlaga 27-letni avtomehanik, ki je vseh deset izpitov opravil v rekordnem času - v nekaj več kot letu dni, čeprav so za to predvidena tri leta. »Pri tem se vsekakor moram zahvaliti svojemu bratrancu Urošu, ki mi je vseskozi pomagai, me spodbujal in mi stal ob strani, saj je bilo učenje ob napornem delu v delavnici pogosto zelo utrujajoče. A kot kaže, seje odrekanje splačalo,« se smeji Novak in dodaja: »Naziv obrtni mojster, s katerim sem si sedaj pridobil srednjo strokovno izobrazbo, ne odra- Damjan Novak je vseh deset izpitov opravil v nekaj več kot letu dni (foto: Marija Šukalo) ža samo poznavanja stroke in kvalitetnega opravljanja obrtne dejavnosti, temveč pomeni poznavanje spleta širših znanj, ki so v mojem primeru potrebna za kvalitetno opravljanje avtomehaničnih storitev. Obenem pa bom svoje znanje lahko prenašal tudi na vajence.« Ob pogovoru o avtomobilih in njihovih lastnikih ter vse večjih zahtevah strank sem odkrila, da simpatični avtomehanik obožuje stare avtomobile. V dokaz je z vso ljubeznijo razkazal starega hrošča, letnik 1979, ki gaje sam tudi obnovil. Da se blešči kot nov in je v voznem stanju, je zaslužen prav mladi Novak, ki je v to vložil veliko dela in materiala, za kar je porabil skoraj tri leta. Marija Šukalo HOROSKOP Oven: Ne morete kar mimo drugih. Zdaj je čas za pogovore, dogovarjanje, usklajevanje in sodelovanje. V nasprotnem primeru se vam bo kdo postavil po robu in ogenj bo hitro v strehi. Neka oseba vam je prijateljsko naklonjena. Pokazala se bo tudi v drugačni luči, zaradi česar boste spremenili mnenje o njej. Če bodo ta mesec na potezi drugi, ne skrbite, lahko bo prav zabavno. Bik: Z vsakodnevnimi opravki boste imeli več kot dovolj dela in še se vam bo zdelo, da nikamor ne pridete. Zdi se vam, da drugi od vas preveč pričakujejo. Najprej morate vse urediti. Ko boste imeli pregled nad situacijo, se lahko dogovarjate. Vzemite si čas za razmislek, preden kaj plačate ali podpišete. Skupaj z drugimi boste našli rešitev. Dvojčka: Narava jeseni ponuja veliko priložnosti za druženje. Vi ne boste nobene izpustili in zato utegne kdo pomisliti, da vam uspe biti hkrati na več krajih. Povsod, kjer bo veselo, boste tudi vi. Kot boter pri mladem vinu glejte, da ne boste pogledali pregloboko v kozarec. Raje kot kozarcu sledite nasmešku, ki vas lahko zapelje v raj. Rak: Imate kup idej, kako polepšati in prenoviti dom, zato ste gotovo že pošteno pljunili v roke. Tudi večje investicije se ne boste ustrašili. Ker pa ne boste zmogli sami, vam bo na pomoč priskočila mladina. Ne pozabite tudi na mnenja in želje svojih domačih in ne bodite prepričani, da veste, kaj je zanje dobro. Raje jih lepo vprašajte. Lev: Družba vas kliče. Privoščite si nekaj plesa in zabave. Pokažite se v vsem svojem sijaju. Stremite k temu, da imate z ljudmi čim bolj pristne in odkrite odnose, vendar pa se lahko v pravnih zadevah tudi kaj zaplete. Stvar raziščite, preden vas udari po žepu. Morda vas čaka presenetljivo odkritje, kar bo povsem spremenilo dosedanje stanje. Devica: Skrb za zdravje je dobra naložba. Zato vam naj ne bo žal denarja, ki ga vlagate v kvaliteto življenja. Spoznali boste veliko zanimivih ljudi. Prav vam bodo prišla tudi dosedanja znanstva. Tudi znanje je dobra naložba in vaš radovedni duh res nikoli ne počiva. Sedaj je skrajni čas, da dobite informacije o povečanju vašega premoženja. Tehtnica: Dnevi ob vaši obletnici rojstva so bili polni veselja, saj so vam vsi izkazovali naklonjenost. Zdaj je pravi čas, da si izberete novo jesensko garderobo, ki vam bo odlično pristajala. Vaši bližnji vam bodo dodobra razgibali življenje. Dolgočasno res ne bo. Ljubezen razdajajte in dobili boste, kar si že dolgo želite. Škorpijon: Vaša raziskovalna žilica vam ne bo dala miru, če je ne boste pomirili ob dodatnem izobraževanju. Ob branju knjig se ___, boste lahko vživeli v vlogo detektiva. Pri tem lahko odkrijete več, kot ste ta hip pripravljeni sprejeti. S posledicami se bo pač potrebno spoprijeti. Morda je to priložnost, da razčistite osebne odnose in jih postavite na nove temelje. Strelec: Svoje proste ure radi preživljate med prijatelji in v organizacijskih skupinah. Pri tem pa ne pozabite na tiste, ki imajo manj sreče kotvi in so bolni ali osamljeni. Pokonci vas drži neomajna vera v življenje, zato jo pomagajte poiskati tudi drugim preko humanitarnih ali verskih organizacij. Prava beseda pravo mesto najde. Kozorog: Dobro boste znali presoditi, kaj se splača in kaj ne, da boste naloženo premoženje še povečali. Samo na prava vrata je treba potrkati terse pogovoriti z res pravimi ljudmi in že se bodo začele stvari premikati. Ker natančno veste, kaj hočete, boste neomajni za svojimi stališči in na koncu boste dosegli želeno. Če pa boste sedeli doma in sitnarili, bo račun nekoliko drugačen. Vodnar: Prijatelji vam veliko pomenijo, zato boste radi v njihovi družbi, čeprav vas bo zdravje nekoliko zapustilo. Ker bo dogajanje okoli vas pestro, se boste potrudili. Kakšnih večjih podvigov pa se ne lotite. Malo manj dobre volje boste, ko bo okrog vas vse potihnilo. Na navdušene prostovoljce pa nikar ne računajte. Zato je prav, da že sedaj mislite na to. Razočaranje bo manjše. -------- Ribi: Jezik vam bo tekel kot namazan. Zato se boste znali marsikaj dogovoriti in pri tem lahko tudi zaslužite. Vloga posrednika vam je ________ pisana na kožo, spraviti prave ljudi skupaj pa v veselje. Poznanstva lahko pripeljejo tudi do prijateljstva. Nabiranje znanja je zdaj za vas pravi izziv. Če se ne boste iz življenjskih izkušenj ničesar naučili, pa najdite še kakšen drug vir modrosti. ŽUPNIJSKA KARITAS MOZIRJE Z ROKO V ROKI - IZ SRCA V SRCE "ALI ME IMAŠ RAD?" a DOBRODELNI KONCERT V nedeljo, 19.11.2006, ob 17 uri Vas vljudno vabimo na dobrodelno prireditev, ki bo v Kulturnem domu Mozirje. Sodelovali bodo domači in gostujoči izvajalci glasbe različnih zvrsti. Prodajna mesta vstopnic: ŽUPNIŠČE MOZIRJE, KNJIŽNICA MOZIRJE, BLAGOVNICA in PAPIRNICA MERCATOR MOZIRJE. (Cena vstopnice je 1.500,00 sit) Z udeležbo na koncertu, z vašim prispevkom boste pripomogli, da bo žarek upanja posvetil vsem tistim, ki so v stiski, še posebno otroci in družine z majhnimi otroki. NASTOPAJOČI: • MAJDA PETAN • MOZIRSKI KOLEDNIKI • DUET PETI AS • ANSAMBEL FRANCA ŽERDONERJA S PRIJATELJI • OTROŠKI CERKVENI PEVSKI ZBOR MOZIRJE •TANJA ŽAGAR • ANSAMBEL RADOST • GODBA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE • GLASBENA DELAVNICA OSMINKA " • LJUDSKE PEVKE PUŠELJC 2 • MOJCA BITENC I • ANSAMBEL MIKOLA S • SESTRE URŠULINKE • PUSHLUSCHTAE “ • HABROVI FANTJE .£ • MARJAN ZGONC 1 • SESTRE TOSTOVRŠNIK S • DRUŽINJSKI ANSAMBEL ATELŠEK « Voditelja prireditve:Janja Irman Kolar in Sebastjan Kamenik Letuš 81.3327 Šmartno ob Pakt tel.: 03/891-50-61, fax: 891-50-60, GSM: 041/707-287 Najdete nas ob glavni cesti med Letušem in Mozkjem, pred gostiščem Pirnat. Lastnik servisa Janez Janže, ki skupaj s štirimi zaposlenimi nudi naslednje storitve za vaše vozilo: AVTO SERVIS, DIAGNOSTIKA, SERVISIRANJE KLIMATSKIH NAPRAV, KLEPARSTVO h LIČARSTVO, MENJAVA IN PRODAJA VETROBRANSKIH STEKEL, ZAVAROVALNIŠTVO (Adriatic), POSREDNIŠTVO, TRGOVINA (rezervni deli), VULKANIZERSTVO, AVTOPRALNICA, PRIPRAVA VOZIL NA TEHNIČNI PREGLED ZA VSE VRSTE VOZIL, IZVENGARANCIJSKA POPRAVILA (na zalogi mamo zavore, sklopke, krmilne mehanizme, podvozja, blažike, svečke, brisalce, metlice, svetilne enote, filtre za različne tipe vozil) ODKUPUJEMO IN PRODAJAMO RABLJENA VOZILA. VELIKA AKCIJA ZIMSKIH PNEVMATIK BRIDGESTONE (LASSA), KHUMKO, FULDA, GOOD YEAR, MAXXIS IN OBNOVLJENIH GUM BANDAG MW KčfULPA GOOD/YEAR Na zalogi tudi terenski n dostavni program. UGODNE CENE IN PLAČILNI POGOJU Novosti AVTOOPTIKA SADJARSKO DRUŠTVO FRANC PRAPROTNIK MOZIRJE Po uspešni razstavi na prijeten izlet Teden dni po uspešni sadjarski razstavi v mozirski galeriji so se člani Sadjarskega društva Franca Praprotnika odpravili na strokovni izlet na mariborsko območje. Obiskali so štiri sadjarsko pomembne točke, si ogledali nekaj znamenitosti štajerske prestolnice in izlet sklenili z družabnim zaključkom na vinogradniški turistični kmetiji. V Selnici ob Dravi so se najprej ustavili v zadružni sadni hladilnici. Zvedeli in videli so, da letos sameva napol prazna, sajje poletno neurje s točo dodobra oklestilo pridelek, še bolj pa tržno kakovost sadja v celotni Dravski dolini. Večina obranega pridelka je zato morala v industrijsko predelavo. V bližnjem Črešnjevcu so nato obiskali drevesnico Planta, last družine Dolinšek. Njena posebnost je v tem, da vzgaja predvsem sadike starih sort jablan, hrušk in sliv, cepljene na semenjako-ve podlage. Take sadne sadike so najprimernejše za kmečke oziroma travniške sadovnjake, sadne drevorede ob podeželskih prometnicah, hruške z globoko srčno korenino pa tudi za naravno zaščito strmih pobočij pred plazovi in erozijo. Na srečo, meni lastnik Vlado, je »moda« neusmiljen- ega krčenja sadnih dreves po travniških strminah že mimo. Kmetje vse bolj spoznavajo, daje mnogo ceneje izogibati se dreves ob košnji kot pa odpravljati posledice nepremišljenih posegov v naravo in posledično tudi zemeljskih plazov. Naslednja postaja strokovne ekskurzije je bila specializirana sadjarska kmetija Skok v Rošpohu nad Kamnico. Sadje pridelujejo na okoli desetih hektarjih intenzivnih nasadov. Največ imajo jabolk, zaradi enakomernejše razporeditve delovnih konic pa tudi nekaj breskev in jagod. Urejeno imajo domačo predelavo sadja v sokove, marmelade, kompote in kis. Večino pride- MmI jMr naa a ' «nav J jM HHAj ji . - % ; ; C jLi ’ ! 1 i f® 1 jjf ■■m 1 1 \ «K ’ i If §:11 Ji j:I -, ^ ftl 1 1 g Člani Sadjarskega društva Franca Praprotnika so se odpravili na strokovni izlet na mariborsko območje (foto: Ciril M. Sem) Skupina Črna mačka deluje že sedem let. Najprej sta skupino sestavljala brata: Dušan in Jani Čerček iz Luč. Kmalu se jima je pridružil še Jože Sadek iz Zreč, ob posebnih priložnostih pa na pomoč priskočita brata Zmago in Damir Tkavc iz Slovenske Bistrice. Črna mačka rada zabava svoje poslušalce. V svoji karieri so igrali že več kot na sto porokah, toliko in še nekaj več pa je tudi skupno število vseh njihovih nastopov letno. Repertoar Črne mačke obsega narodno, zabavno, hotelsko in akustično glasbo. Skratka glasbo za vse priložnosti, kakršen je tudi podnaslov treh izdanih albumov. Poleg avdio posnetkov pa se fantje ponašajo tudi s kar lepim številom videospotov, katerih DVD je izšel v začetku letošn- jega leta. Zadnji tovrstni posnetek je skupina posnela na turistični kmetiji Korošec. Tik pred izidom pa je že njihov četrti album Stara postelja, ki bo na prodajne police prišla predvidoma konec novembra. Pišete jim lahko na naslov: crna.macka@gmail.com. Alenka lanega sadja in sadnih proizvodov prodajo na domačem dvorišču, saj je njihova kakovost zaslovela daleč naokrog in postala glavni adut uspešnega trženja v neposrednem zaledju mesta. V Gačniku nad Pesnico so si sadjarji v toplem jesenskem popoldnevu ogledali še sadjarski poskusni center Kmetijskega zavoda Maribor. Ta že preko 20 let služi praktičnemu preizkušanju vseh sodobnih sadjarskih tehnologij ter za naše klimatske razmere primernih sadnih vrst in sort. Po pestrem strokovnem programu je sledil še bežen obhod glavnih znamenitosti Maribora. Obiskali so preko 400 let staro žlahtno vinsko trto na Lentu, katere potomka od lanske pomladi krasi tudi Mozirski gaj, društvo Franca Praprotnika pa je njen skrbnik. Na Slomškovem trgu je udeležence izleta pozdravil rojak msgr. Jože Goličnik, stolni kanonik mariborske nadškofije, in jim razkazal notranjost stolnice, med drugim tudi Slomškovo grobnico v njej. Rad je sprejel tudi povabilo na skupno druženje na turistični kmetiji Protner, kjer je zgornjesavinjske sadjarje njihov nekdanji sošolec in kasnejši kmetijski minister Jože Protner pogostil s pokušino mladega vina. Lojze Plaznik VOZILI SMO: NOVO OPEL CORSO 1.4 COSMO Strup je (še vedno) v malih stekleničkah Svet malih avtomobilov je velik in krut. Konkurenca je neizmerna in bitka se bije skoraj za vsak prodani avto posebej. Na trgu se prerivajo renault elio, peugeot 207, VW polo, mazda 2, ford fiesta in še in še avtomobilov drugih znamk, razred pa neprestano raste in se širi v vseh pogledih ter dimenzijsko že dosega VW golfa druge oziroma celo tretje generacije. V razred malih avtomobilov se skozi velika vrata vrača nova opel corsa, ki so nam jo pri avtohiši Jakopec Velenje odstopili za kratek test. Opel je v zadnjih letih naredil velikanski korak naprej. Nova astra, nova tigra, dva kabrioleta s trdo streho, prenovljena zatira, meriva in sedaj nova corsa so pravi aduti za uspeh na trgu. Slednja po oblikovalski plati sledi astri, kar pomeni, da se sprednji žarometi bohotijo pod steklom, vzdolžna linija pa se preko poudarjenih bokov lepo preliva v zadnji del, kjer je tudi razlika med trivratno in petvratno različico. Corsa deluje odraslo in kompaktno, kar se odraža tudi v notranjosti, kjer so uporabljeni kvalitetni in na otip prijetni materiali. Z milimetrom pod magično mejo štirih metrov dolžine (3.999 mm) se tako najmočnejši »bencinec« v tem hipu pa je 1.4 90 KM. Osnovna dizelska motorja imata enako prostornino 1,3 litra, vendar različno moč - 75 in 90 KM, najmočnejši dizel 1.7 pa premore 125 KM. (foto: Igor Pečnik) ' trivrafna kot petvratna različica corse uspešno kosata s konkurenco in obe ponujata 285 litrov osnovnega prtljažnega prostora. Motorna paleta se začenja s tremi bencinskimi in tremi dizelskimi motorji. Najšibkejši je bencinski motor 1.0 60 KM, sledi 1.2 80 KM, Različni so tudi paketi opreme, za doplačilo pa je seveda mogoče izbirati tudi med dodatno opremo. Osnovni nivo opreme se imenuje essentia, sledi enjoy, nato pa še sport in cosmo, s katerim seje ponašala tudi testna različica. Za varnost in udobje je poskrbljeno v skladu s ponudbo konkurence, kar pomeni, da je ABS zajet v osnovni ceni, za ESP pa je treba doplačati. Enako velja tudi za nekatere druge dele opreme. Priznam, da meje corsa prijetno presenetila. Dopadljiva zunanjost, prostorna in udobna notranjost-kot bi sedel v avtomobilu višjega razreda. Vse lepo pregledno in na dosegu roke. Pozitivno me je presenetila tudi odzivnost in vodljivost, pri čemer gre velika zasluga novemu električnemu servo volanskemu mehanizmu. Zavore so občutljive in močne. Podvozje je nemško trdo, kar prispeva k dobri legi na cesti, vendar se luknje na naših cestah zato precej občutijo tudi v kabini. Motor z 90 konji zadovoljuje osnovne potrebe in z lahkoto doseže tempo avtoceste, kjer se izkaže s tihim delovanjem. Skratka, za novo opel corso lahko rečemo, da pooseblja stari ljudski rek »strupje v malih stekleničkah«, Igor Pečnik R.L.S. Levec, d.o.o., Levec 56/c, Petrovče Tel. 03/425-45-22 www.rsl.si I UKA IIV1A MNOGO OBRAZOV, A LE EN ZNAK. Ne glede na to, kakšne vrste avantura vam hitreje pospeši utrip lahko odgovor najdete pri Nissanu. Robustni Nissan X-Trail za zanesljivo in samozavestno osvajanje najzahtevnejših vrhov, družinski Nissan Pathfinder za udobno odkrivanje novih brezpotij, edinstveni Nissan Murano za prostornost in udobje limuzine z zmogljivostjo in živahnostjo športnega vozila in praktična Nissan Navara za neprekosljivo vsestranskost in zanesljivost na vsaki misiji. S HI FT_expectation s poskrbite vozilo r bs . cOSIJO^ Sb(°X> Qssß-mteföD«!) pnmmrnlUn p® Ntfugodneßlh mmM IZKORISTITE 25-30% PREDSEZONSKI POPUST! MOJA SOSESKA 2006 Med najboljšimi Darinka Marinc in Vinko Matjaž Bralci večih slovenskih dnevnikov in poslušalci nacionalnih radijskih programov že več let potom glasovanj izbirajo posameznike, ki so s svojim delovanjem najbolj zaznamovali določen segment družbenega življenja. Akcija z naslovom Moja soseska je letos izpostavila tudi dva Mozir-jana. Darinko Marinc kot najboljšo učiteljico matematike in Vinka Matjaža kot najboljšega oblikovalca spletnih strani. Vinko Matjaž je bil izbran za najboljšega oblikovalca spletnih Strani (foto: Benjamin Kanjir) Moja soseska poteka že več let. V tem času je izpostavila veliko posameznikov, ki so vsak na svojem področju zaznamovali določen poklic. Biti najboljši po mnenju klicateljev in glasovalcev po pošti v okviru celotne Slovenije res ni mačji kašelj. Če vas zanima, kako postati najboljša slovenska učiteljica matematike, se lahko obrnete na Darinko Marinc. Vedno dobrovoljna in nasmejana ruši stereotipe o strogih učiteljicah matematike. Ključ do svojega uspeha Darinka gradi na razumevanju do učencev. Do njih poskuša biti vedno prijazna, jih posluša in z njimi odpira pogovore tudi na različnih življenjskih področjih, ne zgolj o matematiki. Zase pravi, da ima otroke rada, kar lahko potrdi že 23 generacij šolarjev, ki jih je učila. Darinko Marinc so izbrali za najboljšo učiteljico matematike »Pri učitelju je pomemben njegov značaj in pristop do učencev,« pravi Marinčeva in ob tem izpostavlja pomembnost načina podajanja snovi. O tem, da poteka izbor, do njegovega konca ni vedela ničesar, zato je bila še toliko bolj prijetno presenečena, ko jo je poklical moderator akcije Sašo Hribar. Moja soseska je letos izpostavila še enega Mozirjana. Vinko Matjaž je gotovo eden izmed prvih, ki so zaslutili, kaj bo razvoj računalništva prinesel za sabo. Že dolgo se med drugim ukvarja z oblikovanjem internetnih strani. Pri tem mu gre za celovit pristop do stranke, ki želi svoje delo ali produkte predstaviti na svetovnem spletu. Vse skupaj temelji na idejah, ki morajo biti oblikovalsko inovativne, prijazne in že na prvi pogled všečne morebitnim obiskovalcem interneta. Vinko Matjaž pravi, da mu svežih idej ne zmanjka, kar lahko potrdijo njegove stranke, za katere je postavil predstavitvene strani. Izbor za najboljšega oblikovalca internetnih strani v Sloveniji mu veliko pomeni, saj gre za potrditev, da stvari obvlada in jih lahko zgolj še nadgrajuje. Osnova je dobro delo, kije opaženo s strani širšega kroga poznavalcev in uporabnikov spleta. Benjamin Kanjir LUMINODOCHE - ZMAGOVALCI NATEČAJA DNEVI MLADIH IN KULTURE 2006 V VELENJU Osvežitev no slovenski glasbeni LuminoDoche ali v zelo svobodnem prevodu sončeva duša, kot člani razlagajo svoje ime, je zanimiva glasbena šesterica, katere člani prihajajo iz Mozirja, Šoštanja, Velenja in Slovenskih Konjic. V letošnjem maju so s svojim nastopom prepričali tako poslušalce kot tudi strokovno žirijo natečaja Dnevi mladih in kulture, ki seje odvijal v Velenju. Na finalni prireditvi na Velenjskem gradu so dokazali, da so prav oni tisti, ki v sebi nosijo nov veter in svežo energijo. Ali kakor sami pravijo, pozitiven band s pozitivno glasbo za vse. kolaž različnih zvrsti in pogledov na glasbo. Pri njih se pozna vpliv Jinxov, Moloko, Jamiroquai, Simply Red in na sploh glasbe 90-ih let. Uskladiti različne ideje med šestimi člani zagotovo ni mačji kašelj. Toda vse odločitve so skupinske odločitve. Katja nam je zaupala: »V Člani skupine LuminoDoche želijo v navalu vseh mogočih "glasbenikov” ustvariti nekaj novega (foto: Jurij Vižentin) V skupini je šest glasbenih ustvarjalcev. Uroš Benetekza bobni, Uroš Kuzman na bas kitari, Gašper Kore-Ic na klaviaturah, Toni Fijavž na kitari ter pevki Katja Rezman in Maja Založnik. Z zmago na natečaju Dnevi mladih in kulture so ne le zbudili pozornost publike in naredili dobro zabavo, temveč tudi dobili pravico in sredstva za snemanje svoje prve zgoščenke, imenovane Tobogan. Razlog in pobuda za skupno ustvarjanje so bile predvsem želje po glasbi, po ustvarjanju in iskanju samega sebe. Predvsem želijo v navalu vseh mogočih "glasbenikov" ustvariti nekaj novega. Čeprav je to, po besedah Katje Rezman, težko. Kajti najti nekaj novega danes je skorajda nemogoče. Band je tako pravi bistvu naše ideje niso tako različne, predvsem zato, ker smo si generacijsko tako blizu, da smo bili vsi pod sceni podobnimi vplivi, nekateri bolj, nekateri manj. Ideja pade, je osnovna linija, into nato dopolnjujemo, pilimo, režemo... Soglasja prihajajo sproti.« Prijava na natečaj Dnevi mladih in kulture je bila njihova najboljša poteza. Že eno leto so delali skupaj, se izpolnjevali in imeli kaj za pokazati. Zmaga jim je prinesla tudi snemanje prve zgoščenke. To je bil kar majhen šok za vse, saj še niso imeli pripravljenih vseh skladb. Med poletjem so se tako pridno »zaprli« v studio in snemali. LuminoDoche je glasbena skupina, ki se trudi dosegati čim boljšo kvaliteto. Želijo ponuditi še kaj več od že slišanih melodij in slabe predstave. Njihovo glasbo bo moč slišati tudi na predstavitvi njihove zgoščenke, 18. novembra, v Maxu v Velenju, kamor vabijo vse, ki se želijo zabavati. Obiščete pa jih lahko tudi na njihovem spletnem naslovu www.luminodoche.com. Barbara Fužir KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Tokratno srečanje v Športni dvorani Nazarje se na žalost ni izšlo v prid domačih košarkarjev. Gostje iz Rogaške so dokazali zelo dobro igro skozi celo tekmo in tako dobili tudi vse četrtine ter na koncu zasluženo slavili. Zagotovo pa sta srečanje še dodatno poživila gostujoči Veljko Petranovič in trener gostov, vsem dobro poznani Boris Zrinski. Košarkarji iz Rogaške so tekmo začeli zelo suvereno in že na začetku prevzeli pobudo na parketu. Domačini so skušali držati tempo, a jim igra v napadu ni in ni stekla. Tako seje prva četrtina končala z razliko petih točk v korist Rogaške. V nadaljevanju se domačini še vedno niso znašli v napadu, razlika po polčasu paje napovedovala še napeto tekmo. Nazarčani so iz slačilnice prišli Rezultati 4. kroga: Terme Olimia : Geoplin Slovan ml. KD Ježica : Lastovka - Vistra Prebold : Tinex Medvode Ilirija : Ruše Prvi poraz v domači dvorani kot prerojeni, v napadu so zadevali iz vseh položajev, a jim gostje niso ostali dolžni in dokazali, da so zelo močna ekipa ter tako rutinsko prišli do nove zmage. Pri domačih je David Zadravec pokazal odlično igro in GENERALNI SPONZOR^ B/S/H/ BSH Hišni aparati d.o.o. Savinjska cesta 30, ^3331 Nazarje________^ na koncu pristal pri šestih točkah. Navijači nazorskih košarkarjev pa le upajo, da bodo slabi časi mimo in da se Nazarčanom obeta le še vzpon po lestvici, kar je to moštvo zagotovo zmožno doseči. Rok Tkavc 102:93 78:85 89:96 79:72 KK Nazorje : KK Rogaška 59:69 (14:19, 10:12, 19:21, 16:17) Nazarje: Športna dvorana. Gledalcev: 60. Sodnika: Aleš Juhart (Maribor) in Smilijan Kereži (Maribor). Tehnični komisar: Miran Inkret (Maribor). KK Nazarje: Ilič, Skočič 6,1. Zakrajšek 12 (5-6), Gračner 1 (1-2), Zadravec 6, Vodončnik 13, Gelb 2 (0-2), Plaskan, Grebenšek 13 (4-7), Valenčak 4, M. Zakrajšek 2 (0-2). KK Rogaška: Ungar 1 (1-2), Pale-Kosovec 10, Jeraj, Jugovar, Plavčak 17 (7-11), Pevec, Markovinovič 8 (4-6), Šučur 15 (3-4), Petranovič 7 (3-4), Germek 10 (2-2), Čakš 1 (1-4). Lestvica po 4. krogu: 1. Terme Olimia 8,2. Ilirija 7,3. Rogaška 7,4. Tinex Medvode 7,5. KD Ježica 6,6. Lastovka - Vistra 6, 7. Ruše 5,8. Geoplin Slovan ml. 5,9. Nazarje 5, 10. Prebold 4. KNJIŽNICA MOZIRJE Prvih pet največkrat izposojenih knjig ODRASLI Ludlum, Robert: Škorpijonova iluzija, Pilcher, Rosamunde: Viharni dan, Berg, Elisabeth: Jesenski blues, Shreve, Anita: Pilotva žena, Adler, Warren: Nemirna srca. MLADI Casalis, Anna: Mišek Tip, Rowling, J.K.: Harry Potter. Polkrvni princ, Jefferies, Cindy: Tarino zmagoslavje, Sivec, Ivan: Formula smrti, Cooper, Helen: Hopi Popi. __________________________________________________________y ČRNA KRONIKA • NEPOŠTEN NAJDITELJ MOBITELA Spodnja Rečica: Oškodovanec je 30. oktobra pred gostinskim lokalom v Spodnji Rečici parkiral osebni avtomobil in na njegovo streho odložil mobilni telefonski aparat. Ko seje vrnil do avtomobila, »mobilca« ni bilo več. • OSKRUNIL SPOMENIK Gornji Grad: 31. oktobra je neznani storilec na pokopališču v Gornjem Gradu oskrunil enega izmed tamkajšnjih spomenikov. Pobarval ga je z barvnim sprejem. • KOLESAR ZAPEUAL S CESTE Luče: 31. oktobra zvečer je v Podvolovljeku kolesar z gorskim kolesom zapeljal z vozišča in se zaletel v skalo. Pri tem seje telesno poškodoval. Prepeljan je bil v celjsko bolnišnico na zdravljenje. • OBRAČUNAVAL Z BIVŠO PARTNERKO Mozirje: 31. oktobra so zaradi kršenja javnega reda in miru policisti intervenirali na parkirišču pred trgovskim centrom v Mozirju. Tam je namreč nasilnež fizično obračunaval z bivšo partnerko. Vse skupaj pa je opazoval še otrok. • ODKRILI NASAD KONOPUE Nazarje: 4. novembra so policisti na Prihovi odkrili nasad prepovedane droge konoplje. Sadike so zasegli in uničili. Lastnika nasada pa še iščejo. • VSTOPIL IN OBRAČUNAL Z OBISKOVALCEM Gornji Grad: 4. novembra je osumljenec na silo vstopil v stanovanje v Gornjem Gradu in v njem fizično napadel osebo, kije bila tam na obisku. Policisti so posredovali in zoper osumljenca napisali ovadbo zaradi kršenja nedotakljivosti tujega stanovanja in povzročitve lahke telesne poškodbe. • NI SE UMIRIL Mozirje: 4. novembra je osumljenec v Lepi Njivi fizično obračunaval z bivšo partnerko. Ker se ob prihodu policistov ni umiril, so ga slednji odpeljali in začasno pridržali. Koje bil naslednji dan izpuščen, seje vrnil na mesto prejšnjega dogodka in se tam lotil še njenega drugega bivšega partnerja. Bila sta tako glasna, da so bili o tem zopet obveščeni policisti. • VLOMIL IN PREGLEDAL NOTRANJOST Gornji Grad: 4. novembra je neznani storilec vlomil v stanovanje v Gornjem Gradu. Lastnik je ugotovil, da mu neznanec ni ničesar odnesel. Ob ogledu kraja dogodka je do policistov pristopil drug občan in jih obvestil, daje ostal brez gorskega kolesa. Policisti povezanost obeh dogodkov še raziskujejo. • POKOSIL IN ODPEUAL BALE Mozirje: Oškodovanec iz Mozirja je 5. novembra obvestil policiste, da mu je neznani storilec v Podvolovljeku in na Ljubnem pokosil več hektarov travnikov. Travo je odpeljal, z njo pa tudi več bal, ki so se tam nahajale. 2. SLOVENSKA FUTSAL LIGA - VZHOD - 4. KROG »Metuljada« v Benediktu »Rad bi bil metulj, da bi letel s teboj, letel s teboj,« je pesem, ki bi Šankrockovcem po tekmi v Benediktu spet prinesla slavo. Zakaj? Ker je kapetan »graščakov« Blaž Metulj v vrhunski formi in ima kot najboljši strelec vzhodnega dela druge slovenske lige kar osem golov prednosti. Njegovo »levico« so dodobra spoznali tudi tokratni nasprotniki iz Benedikta, ki so po predhodnih izjavah sodeč pripravljali veliko presenečenje. Žal brez krčmarja, saj je igra varovancev trenerja Uršnika v vzponu, vsvojih vrstah pa imajo še najboljšega strelca prvenstva, ki je tokrat spet blestel in zabil karšestgolov. Po štirih krogih so tako Nazarčani, kot še edina ekipa brez izgubljene točke, v samem vrhu in samo upamo lahko, da bo tako os- Blaž Metulj je Benedičanom zabil kar šest golov (foto: Franjo Atelšek) talo tudi po današnji tekmi, ko gostijo nepredvidljivo ekipo Bioterm iz Velike Nedelje. Franjo Pukart KMN Benedikt : KMN Nazarje Glin 6 : 10 (3:5) Benedikt. Športna dvorana. Gledalcev 85. Sodnika: Stanko Kolenko in Silvester Komik. Delegat: Ljubomir Savič. Strelci: 1:0 Črnčič (2), 1:1 J. Šemenc (4), 1:2 Metulj (9), 1:3 Metulj (10), 1:4 Metulj (11), 1:5 T. Novak (avtogol), 2:5 Črnčič (14), 3:5 T. Novak (15), 3:6 Metulj (24), 3:7 M. Novak (32), 4:7 Ploj (34), 5:7 Ploj (34), 5:8 Metulj (36), 6:8 Klemenčič (38), 6:9 D. Uršnik (38), 6:10 Metulj (40). KMN Benedikt: A. Šijanec, Verbošt, Pintarič, B. Ploj, Klemenčič, M. Ploj, R. Šijanec, S. Črnčič, L. Črnčič, Senekovič, Novak, D. Ploj, trener: A. Šijanec. KMN Nazarje Glin: Mat. Novak, Mar. Novak, Urtelj, D. Uršnik, Vres, Ipavec, Metulj, Brinjovc, J. Šemenc, Dešman, trener: Viki Uršnik. Rumeni karton: Ipavec, Vreš (Nazarje Glin), D. Ploj (Benedikt). Igralec tekme: Blaž Metulj (Nazarje Glin). Lestvica po štirih krogih: 1. Nazarje Glin 12, 2. Tomaž 10, 3. Slovenske Gorice 7,4. Martinišče Codex 7,5. Bioterme M. Nedelja 6,6. Marinci Vešči-ca 1,7. Benedikt 1,8. Cerkvenjak G. Anton 1,9. Miklavž TBS-Team 0. Strelci: 1. Blaž Metulj (Nazarje Glin) 18,2. Jure Šemenc (Nazarje Glin) 10, 3. Matej Sovič (Bioterme) 9 ... OBVESTILO MERJENJE OSTEOPOROZE V četrtek, 16.11.2006, od 8. ure dalje bo potekalo MERJENJE KOSTNE GOSTOTE NA PETNICI v Domu kulture v Nazarjah. Vabljeni so vsi, ki se jim zdi potrebno nekaj storiti za preventivo svojih kosti, tako moški kot ženske. Cena merjenja je 1.000 sit. VABLJENI! Društvo bolnikov z osteoporozo Celje - Nazarje PLANINSKO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI Izlet v neznano Rečiški planinci so se prvo oktobrsko soboto odpravili v neznano. Udeleženci izleta so morali med vožnjo ugotoviti, kam gredo, in se s tem potegovati za bogato nagrado. Po uri in pol vožnje so prispeli pod vznožje cilja, ki ga ni nihče uganil, na Podmejo med Preboldom in Trbovljami. Cilj je bil 1.122 m visoka Mrzlica. Po slabih dveh urah so se preko Kriške planine povzpeli na vrh, si dejansko ogledali celo Slovenijo in sestopili do planinskega doma na Mrzlici. Po kosilu je večina odšla še na Kal, otroci so zasedli igrala, »nagrajenec« pa seje s prostovoljci lotil peke kostanja. Z moštom so ga pospravili dobrih 20 kilogramov. Ob zaključku druženja seje predsednik PD Rečica ob Savinji Robert Teržan zahvalil oskrbnikom in vsem za udeležbo v upanju, da se bodo izleti v neznano tudi v bodoče nadaljevali. Štefan Matjaž - Stepa ZKZ - zadnjič Ja, malo meje pa presenetila ocena mojega članka v SN. Menim, da gospod direktor ni dobro prebral ali pa razumel, kaj sem napisal. Vse se nanaša na obdobje, ko še ti g. Andrej nisi bil direktor. Vse kar se je sedaj dogajalo, je posledica prejšnjega gospodarjenja. Zato si ne bi smel privoščiti ocene, da je članek ciničen, ker potem so cinični vsi, ki so me podprli. Vsi so bili mnenja, da je članek dobro napisan, resničen in korekten. Zadruga ni nobena tovarna, ampak naš servis, ki mora skrbeti za dobrobit vseh, tudi zaposlenih, ne pa ocenjevati značaj svojih članov. Torej, ti moram pojasniti, kako stvar zgleda od spodaj navzgor. Kot pišeš, sem samo jaz nezadovoljen z poslovnimi rezultati zadruge, prodajo in selitvijo uprave. Po podpori, ki sem jo dobil, (ne v časopisu), po telefonu in osebno si upam trditi, da si samo ti zadovoljen. Kar se tiče mojih osebnih stališč ne bi rekel, da so samo moja. Resnico je pač težko komentirati! Poslovni rezultati v letošnjem letu so ugodni. Hvala Bogu, (pa saj so tako vedno bili)! Mnenja si, da ne ločimo zadolženosti poslovnega subjekta od izgube v poslovanju. Vemo pa, da je dolg luknja, ki se hitro veča in jo je težko zapolniti. Kakor si zapisal, je bil članek precej nostalgičen. Tudi to nekaj pomeni! Če imaš štiri desetletja stike in dobre odnose z zaposlenimi malo nostalgije ne škodi. Kolikor vem, imajo še večjo nostalgijo tisti, ki so se preselili. Še o razstavi živine. Kdo drug pa naj bi jo organiziral kot GD. Žal seje izbral res najbolj neugoden čas. To pa bi g. direktor že moral vedeti, da sta GD in zadruga tako tesno povezana da eden brez drugega ne zmoreta, Morda pa je zatajila organizacija. Na občnih zborih je res bilo vse predstavljeno, koliko pa je kdo razumel, je pa druga stvar. Udeležba je res črna točka. Vedno istih pet do deset članov, kateri potem odločajo o pomembnih stvareh, kot je prodaja in selitev zadruge. Pa še to so štirje za in trije proti. Tu se pa vidi kako smo vsak na svojem bregu. Po navadi je izgovor: »saj se tako ne izplača, tako po svoje naredijo.« Tukaj pa bo potrebno (tudi ti kot predstavnik SLS), iz obeh strani začeti graditi mostove. Poleg poslovnosti je najpomembnejše obnoviti medsebojno zaupanje. Kar z olajšanjem smo ta teden gledali, ko so na novi lokaciji začeli postavljati količke, za nov trgovski center. Če ne bi zgradili tega trgovskega centra, bi si odžagali najmočnejšo vejo. Vendar nas vse zanima, ali se to gradi z denarjem odkupnine zemljišča, kot je bilo obljubljeno. Vesel sem, da se ob tem razburkanem času, kjer preživijo le najboljši, najde kakšen tolar za dobrodelne namene. Tudi največji skeptiki se bomo pojavili v Gornjem Gradu, saj nikoli ne reci »ne.« Jože Acman Brezje 34, Mozirje Volitve v občini Gornji Grad Odločil sem se, da bom o dogodkih pred in po volitvah v občini Gornji Grad napisal nekaj vtisov, kako sem jih doživljal jaz in moji najbližji. Tokrat odgovarjam na pisanje Edija Mavriča v 43 št. Savinjskih novic. Splošno o mojem delu in zaključku mojega županovanja, pa bom pripravil novinarsko konferenco. Posebej pa bom opisal dogodke v podjetju Smreka d.o.o. v času mojega 12 letnega županovanja in dogodke v podjetju Engo d.o.o. od ustanovitve do danes. V prispevkih bom uporabil imena in priimke ljudi ki so povezani z temi dogodki. Gospod Mavrič je v vseh dvanajstih letih mojega županovanja pisal proti meni kot županu, proti ljudem, ki so blizu mene in proti občini Gornji Grad. Tako učinkovito je pisal in deloval po Gornjem Gradu, da je s tem prepričal volivce v občini Gornji Grad, da je župan lopov, da krade indaga je potrebno zapret. O tem je spregovorila ulica, gostilniške debate. G. Mavrič in njegovi pajdaši so šli tako daleč, da so prepričali ljudi naj se uprejo vsemu kar je povezano s priimkom Rifelj. Dogodek, ki se je zgodil v gostilni pri Trobej prvi teden po volitvah pa je tipičen dokaz, daje izvoljeni garnituri želja po oblasti tako velika, da bodo šli tudi preko trupel. Moj stric Rifelj Nandek, kije star 91 let se je oglasil v gostilni pri Jošku. Koje stopil pred točilni pult, gaje nek domačin, (očividci dogodka so zgubili spomin in ne povedo kdo je bil) pričel zmerjati, »Ti Rifelj se spakiraj iz gostilne, tvoj nečak je baraba potrebno, ga je zapret,« in ostale grožnje, ki so preveč krute, da bi vse opisoval. Nikoli v življenju nisem njemu osebno nič žalega storil, če pa sem mi prosim povejte. Anonimka, ki jo je napisal meni znan avtor na Kosovo proti korupcijsko komisijo v kateri je prijavil moja sinova, da preko svoje firme vzdržujeta in servisirata občinske peči na biomaso in zaračunavata občini pa je tipičen dokaz nizkotnega dela določenih ljudi.. Ko bi anonimnež imel "jajca" bi se podpisal in od g. Kosa prejel tudi odgovor pa tega ni. Lahko pa odgovor dobi pri meni. To je tipičen dokaz, da je v naši občini spregovorila ulica in da se nam ne piše dobro. Po drugi strani pa bi lahko avtor klevet najprej počistil pred svojim pragom. Tukaj bom navedel le eno vprašanje. Kako se lahko nekdo izdaja za publicista in samostojnega kulturnega delavca, kljub temu, pa njegovega imena ni zaslediti v nobenem registru Ministrstva za kulturo? Ali mogoče nima pogojev kot so izobrazba, kakovost dela in podobno? Se pa izdaja za publicista? Tukaj bi še lahko razpredal naprej, vendar se ne mislim spuščati na njegov nivo. Je pa res, da sem vseh 12 let mojega dela ignoriral načrtno zlivanje gnojnice po svojem imenu in delu ter gospodu Mavriču za njegovo publicistično delo iz občinskega proračuna izplačal kar 16.787.036,00 SIT. Od tega njemu osebno na njegov račun 3.806.636,00 SIT. Res pa je, da ima iz tega naslova novi župan na zalogi še veliko število knjig, kijih ne bo mogel porabiti, pa če bo na občini vsaj dva mandata. Dotaknil se bom še predvolilnega molka, v soboto 22.10. 2006. Iz ulice in gostilniških debat sem izvedel, da me je nekdo prijavil na Ministrstvo za notranje zadeve zaradi kršitve volilnega molka. Tudi tokrat nisem bil presenečen, ko sem izvedel, da je ta nekdo gospod Mavrič, ki je moj govor v Kulturnem domu snemal kot novinar, ga nato predal veljakom SLS v naši občini, ki so me tako družno prijavili. Tukaj se poraja še eno moralno vprašanje in sicer vprašanje novinarske etike o kateri pa gospod seveda ni seznanjen. Kljub temu se opravičujem vsem starostnikom, če sem jih s čimerkoli v svojem nagovoru nagovarjal k volitvam. Dragi volivci, vi pa lahko presodite moralne »ne-vrednote« ljudi, ki bodo vodili našo občino naslednja štiri leta. Precej daljši komentar bi lahko napisal na prispevek g Mavriča, ko povzema pisanje časnika Finance o razvitosti občin, ki je bil prav tako objavljen v vašem cenjenem časopisu. Povzetek je napisan zelo enostransko saj ne predstavlja dejanskega stanja v občini. Potrebno je vedeti da je statistika eno, dejansko stanje pa drugo. In če novinar ne preveri informacij, poleg tega pa je njegovo poznavanje ekonomije pomanjkljivo, potem seveda ne more vedeti na primer, da se delovna mesta sklenjena s podjetjem, ki ima sedež v Ljubljani, dejansko pa so v naši občini, štejejo pod statistične kazalnike za občino Ljubljana in ne Gornji Grad, kot je to v primeru Centra starejših občanov Deos d.d.. Seveda pa to ni edini primer. Naj si ob koncu vzamem še pravico in izrazim svoje skromno mnenje o Mavričevem pisanju komentarjev v katerih sem skozi leta postal glavna zvezda. Sprašujem se, kako lahko glavni in odgovorni urednik Savinjskih novic g.Franci Kotnik prepušča pisanje komentarjev, ki izražajo osebno mnenje novinarja gospodu Mavriču, ki to izkorišča za osebna obračunavanja? Ali ni to katastrofa za korektno obveščanje javnosti in kredibilnost časopisa? Tudi v SN št. 43, je iz komentarja je razvidno, da gre za obračun, blatenje, diskreditacijo in likvidacijo ljudi, ki smo v preteklosti dokazali, da znamo razvojno razmišljati in smo v to dolino pripeljali precej denarja od drugod. Ni mi vseeno kako se bodo v prihodnje razvijale Zgornje Savinjske občine. Upam, da se bodo novi voditelji Občine Gornji Grad izkazali kot ljudje z razvojno vizijo in jasno prihodnostjo, čeprav tega v programu ni zaslediti. Upam, da bomo prepoznali ljudi, ki jim največ pomeni politična moč in želja po oblasti, ter da bomo ravno te ljudi videli na pomembnih položajih v občini, ki jih bodo dobili v zameno za umazane predvolilne zasluge. Naj še poudarim, da sem kot izvoljen politik vzel v zakup vsa medijska blatenja s strani gospoda Mavriča, kot Toni Rifelj pa obljubljam, da tega ne bom več toleriral ampak bom zadeve predal v roke odvetnikov. Vsem 536 volivcem, ki ste me podprli na volitvah, vsem ki ste upali na mojo zmago pa niste bili na volišču in vsem ki ste me podpirali vseh 12 let mojega dela iz srca iskrena hvala. Bivši župan Občine Gornji Grad Toni Rifelj Savinjske novice d.ao. Nazarje Savinjska 4 3331 Nazarje www.savinjske.com Zaradi širitve poslovanja vabimo k sodelovanju SODELAVCA (ž/m)V BIRO STUDIU Od kandidata/ke pričakujemo: - izobrazbo V. stopnje - odlično obvladovanje programov MS Office, elektronske pošte in interneta - pasivno znanje angleškega jezika - vozniški izpit B kategorije - smisel za estetiko in oblikovanje - zanesljivost, samoiniciativnost in prilagodljivost - prijaznost, ustrežljivost in smisel za delo s strankami - pripravljenost za dodatno izobraževanje in usposabljanje Ponujamo: - urejeno delovno okolje - delo v mladem in ambicioznem kolektivu - strokovno usposabljanje - stimulativno nagrajevanje Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas s 3-mesečnim poskusnim delom z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev nam pošljite po elektronski pošti na naslov: franci.kotnik@savinjske.com v osmih dneh od objave razpisa. HVALA ker ob odhodu Staneta KORENJAKA nismo bili sami. Posebna zahvala gre sosedom in vsem, ki so mu v času njegove bolezni nudili pomoč in ga razumeli. Vsi njegovi Bolezen te objela je in poslednjo moč ti vzela je, odšel si tja kjer ni gorja in ne solza. V SPOMIN V teh dneh mineva 5 let, kar si nas zapustil, naš dragi mož, oče in dedi Daniel STRMČNIK iz Luč Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem preranem grobu, prižigate sveče, molite in mislite nanj. Vsi njegovi MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ?0ORB5"E STOR,^ Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 ROPOTAR Ivan s.p. ____________ŠEMPETER, Starovaška ul. 12_, Če bi kako vrnila se mladost, če bi vrnilo se z mladostjo zdravje, če bi se poslovila sleherna bridkost in bi veselje mi slavilo zmagoslavje... a ta globoka naša želja, sanja, pomlad le onostransko nam oznanja. (Pavel Gašper) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega brata Jožeta FLERETA (21.I.1929 - 25.10.2006) Iz srca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, darove in svete maše ter izrečene besede sočutja. Posebna zahvala g. župniku Jožetu Vratanarju za opravljeno pogrebno mašo in pogrebni obred. Hvala gasilcem, pevcem, govorniku in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti ter ga ohranili v lepem spominu. Žalujoči: sestra Marija in brat Emil z družinama ter sestraldazmožem ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in ata Franca KLINARJA iz Poljan (I4.IO.I923 - I9.IO.2OO6) Iskrena hvala sosedom, ki so nam stali ob strani v teh težkih trenutkih. Hvala vsem, ki so darovali za sveče in svete maše, hvala g. župniku Ferdinandu Luknarju in monsignorju Vratanarju za opravljen pogrebni obred. Iskrena hvala lovski družini, rogistom, Zvezi borcev in upokojencem za lepo slovo ter vsem govornikom in praporščakom. Hvala vsem sorodnikom in znancem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi YtlPfiG# Milijonar "Preden sva se poročila, si mi zatrjeval, da si milijonar," reče Lu-čanka Solčavanu. "Kje je zdaj tvoje bogastvo? Pokaži mi najine milijone!" "Saj bi ti, ampak kaj morem, ko mi pa na loteriji nekaj komplicirajo..." "Ti nočejo izplačati denarja?" "Ne, nočejo izžrebati mojih številk!" Izvoljeni Veliko novih županov se je prvi teden po volitvah prehladilo, poročajo zdravniki po celi Sloveniji. Raziskava je pokazala, da so se vrsto dni po izvolitvi umivali samo z mrzlo vodo. Ker se kot župani radi vidijo, niso hoteli, da bi se jim ogledala v kopalnicah zameglila. ENNNP Evro nas nič ne sme presenetiti (ENNNP) je vseslovenska akcija, s katero nas skušajo pripraviti na menjavo valute s prehodom v novo leto. Opozorilo, ki so ga izdali - In kaj še morate vedeti o evru?, navaja najnovejše izkušnje z bankovci iz Nemčije. Bodoče uporabnike, prosijo, da evrov ne bi umivali v kakšnih kislinah, ker se potem radi razpustijo. V bankah že zatrjujejo, da vam jih ne bodo zamenjali. Sploh če boste za dve prepereli polovici zahtevali dva nova bankovca. Si mogoče pozabil splakniti školjko? Tatovi izvensezonske konfekcije Mozirjan doživi kulturni šok, ko se prvič v življenju sreča z vlomilcem. Naslednji dan pripoveduje bratu, kako je bilo, ko je bil pri njemu na obisku tat. "Ne boš verjel! Kar sredi belega dne je vstopil v hišo in si pričel nabirati reči." "Kaj pa ti je ukradel?" "Iz hodnika mije zmaknil čevlje. Kaj več ni utegnil, ker sem ga presenetil na delu." "Zakaj pa ga nisi ujel, če si ga že dobil na delu?" "Tekel sem za njim, dokler sem mogel, potem pa je vrag z vsemi mojimi čevlji v vrečki prišel do makadama, od koder se mi je režal, saj bos za njim po kamenju nisem mogel." "Kaj pa boš zdaj?" "Zavaroval bom vse, kar imam v hiši. Predpražnik sem že privezal k podbojem in pribil na prag." "Kaj pa ti bo predpražnik, če pa nimaš čevljev?" "Mogoče se bo tat v mojih umazanih čevljih vrnil še po "globin" in ščetko!" Težko prodana roba "Moj sinje tat," potarna Mozirjanka, "ko bi si le našel spodobno službo. Po vsem stanovanju že smrdi po ukradenih čevljih!" Radovoljno oddana "Hvala za roko vaše hčerke in za pomoč pri nagovarjanju," se Rečičan zahvaljuje staršem svoje bodoče neveste. "Preden sem prosil vašo hčer, da gre živet k meni, nisem vedel, da imate pri vas običaj, da pred zaročenko klečita tudi njen oče in njena mama." Posodo za večerjo že imam, samo ujamem jo še! Cvetke to koprive V MOZIRJU Srečko Zorko - Anzloh, improvizator št. 1, najmočnejša Štirna in najboljši prostotonist glasbene skupine Frajkinclari: »Dragi vsi prisotni, pobiram prostovoljne prispevke za moj novi avto. Prispevajte, prosim, čim več, da se ne bodo drugi vozili v boljšem avtu kot jaz...« (LE OD KOD MU IDEJA PRESS) ODPISANI Andrej Presečnik, lider SLS v Zgornji Savinjski dolini (levo): »Fanta, spomnil sem se, kakšen bo naš povolilni slogan. Vrnitev odpisanih!« Vinko Jeraj, neodvisni župan občine Rečica ob Savinji s podporo SLS (v sredini): »Oprosti, toda res ne vem, da bi bil kdo odpisan...« Ivo Suhoveršnik, neodvisni župan občine Mozirje s podporo SLS: »Vinko, tebi še manjka izkušenj, toda če ne prej boš po prvem mandatu zagotovo spoznal, da ljudje odpisujejo, Bog pa odpiše...« (KDOR ODPISUJE, BO ODPISAN PRESS) EDINA OBRAMBA Ernest Eöry, predsednik Gasilske zveze Slovenije: »Slišim, Marija, da pripravljate knjižno izdajo kuharskih receptov iz Zgornje Savinjske doline. To pa mora biti velik projekt...« Marija Bezovšek, strokovnjakinja za domačo prehrano: »Hja, to je zdaj še edini preostali način, da vam, obiskovalcem, pokažemo razliko med zgornjesavinjskim in savinjskim želodcem...« (NI REKLAMA ZA CELJSKE MESNINE PRESS) SESTAVIL PEPS KAR SE NAGRABI ZORA, JUTRANJA ZARJA (PESNIŠKO) STEBLO ŽIT IN TRAV ANTIČNO INDOEV- ROPSKO LJUDSTVO NEDAVNOST, BLIŽNOST, NOVOST INDIJSKA ZVEZNA DRŽAVA NABIRANJE, ZBIRANJE (STAR.) Q i AMERIŠKI IGRALEC- RICK GOLOBU PODOBNA PTICA GRŠKA ČRKA ROMULOV BRAT DVOJČEK MRTVAK (REDKO) MESTO NA JAP. OTOKU HONŠU ► DOLGOREPA BRAZILSKA PAPIGA <äT*° UTEŽNA MERA V ANGLIJI IN ZDA DOLGO TRPLJENJE, TRNOVA POT ARGENTINSKI PISATELJ- MANUEL (1878-1951) REKA V BOSNI THOMAS MALTHUS FRANCOSKI POLITIK- JOSEPH GORA V SRBIJI BRENKALO V OBLIKI KITARE S HAVAJEV ŽARA PRIPADNIK INKOV MESTO NA JAPONSKEM OTOKU KJUŠU TULEC, ETUI SORTA ŽLAHTNIH JABOLK KRAJŠI SESTAVEK ZA ČASOPIS BIVŠE IME JEZERA MALAVI KOS POHIŠTVA POPULARNA TUJA PEVKA (LAVIGNE) POPUST PRI PLAČILU UOKVIRJENI UMETNIŠKI IZDELEK & BREZBOŽ- NIK, BREZVEREC NACE JUNEKR OSEBA IZ BIBLIJE, ZAČETNIK ONANIJE MED (NAR.) DRAG KAMEN POROČENA ŽENSKA PTIČ IZ REDA UJED LOČEN PROSTOR V GLEDALIŠČU SREDIŠČE VRTENJA HITER TEK AMERIŠKA IGRALKA (GARDNER) LUDOLFOVO ŠTEVILO DANILO JEJČIČ NESTROKOV- NJAK, LAIK NILS DALEN KRUH IZ AJDOVE MOKE KAR JE NAVARJENO NA KAJ VLAČUGA, PROSTITUT- KA (SLABŠ.) INDIJSKI PISATELJ- MULK RADŽ Portal Savinjsko doline MINI SLOVARČEK: RTANJ- gora v Srbiji LANIEL- Francoski politik- Joseph VRBAS- reka v Bosni AVILES- Ameriški igralec- Rick ANAND- Indijski pisatelj- Mulk Radž Pneumatic center Razmišljate o nakupu novih zimskih pnevmatik? SEDAJ JE PRAVI ČAS! Da boste vedno varno prispeli do cilja, vam ponujamo pnevmatike priznanih proizvajalcev: Sava, Debica, Dunlop, GT-Radial, LESARSKA CESTA 45, NAZARJE Cooper, Yokohama, Goodyear,... (C) 839.16.40) ODPRTO: pon. - pet. od 8.00 do 18.00 ure sobota od 8.00 do 12.00 ure Napovednik • Petek (10. november), ob 19.00. Dom kulture Nazarje Okrog edinega sveta ■ predavanje Matevža Lenarčiča • Petek (10. november), ob 20.00. Športna dvorana Nazarje II. futsal liga ■ KMN Nazarje Glin : KMN Bioterme Mala Nedelja • Sobota (11. november), ob 12.00. Športna dvorana Nazarje Rokometna tekma ■ RK Nazarje : ŽRK Mercator Tenzor Ptuj (mlajše B) • Sobota (11. november), ob 13.00. Športna dvorana Nazarje Rokometna tekma ■ RK Nazarje : ŽRK Mercator Tenzor Ptuj (mlajše A) • Sobota (11. november), ob 17.00. Športna dvorana Ptuj Rokometna tekma ■ ŽRK Mercator Tenzor Ptuj : RK Nazarje (kadetinje) • Ponedeljek (13. november), ob 18.00. Galerija Mozirje Otvoritev medobmočne likovne razstave Likovni izzivi 2006 ______ • Torek (14. november), ob 17.00. Knjižnica Mozirje Pravljična ura za otroke: Vsak po svoje__________________________ • Sreda (15. november), ob 17.30. Knjižnica Ljubno Pravljična ura za otroke: Vanja In divje živali__________________ • Sreda (15. november), ob 19.00. Knjižnica Velenje Predavanje Resnice in zmote o cepljenju_______________ ŽIVALI - PRODAM Prodam ovce, sj pasme in jagnjeta za zakol. Original iz Solčave; gsm 041/556-748. Prodam burskega kozla, starega 14 mesecev; tel. 584-13-35. Prodam bikca, starega 7 tednov; gsm 031 / 690618. Prodam telico, čb, brejo 9 mesecev; gsm 041/783-654. Prodam bikca, simentalca, težkega 120 kg; gsm 040/419696. Prodam dve breji telici, sr pasme, ap kontrola; gsm 031/266-738. Telico in kravo pred telitvijo - sivki, pašni, prodam; gsm 041/239617. Prodam prašiča, tež. cca 200 kg - domača krma; tel. 583-52-35, gsm 051 /435-134. Prodam prašiča 25 - 35 kg za nadaljnjo rejo, možna dostava; gsm 041/328-728. Več ovac prodam; tel. 584-18-91. Prašiče za zakol ali nadaljnjo rejo prodam, možna dostava; gsm 031/612-918. Prodam brejo telico; gsm 041/318-442. VOZILA - PRODAM Prodam škodo favorit, reg. 12. dec. 06, let. 93; gsm 031/518-814. KMETIJSKA MEHANIZACIJA - PRODAM Zetor 50-11, letnik 84, prodam; tel. 584-52-84. Prodam hidravlični cepilec drv; gsm 031/ 568695. DRUGO - PRODAM Prodam šivalni stroj pfaff - hobby 4260 in bun thigh roller (za krep. trebušnih mišic); gsm 031/221-710. Prodam suha leskova in brezova drva, narezana na meter dolžine; gsm 031 /651641. Prodam macesnove šperovce - okrogle; gsm 041/793603. Prodam suha drva, bukev, gaber - klaftre; gsm 031/585-735. Prodam spredeno domačo volno, belo, v 2 niti; gsm 031 /243-598. Prodam otroški voziček, pegperego param-ete, z zimsko vrečo in senčnikom, rdeče -bež bdrve; gsm 031/318630. Prodam kovinsko, 6 kg. polnilko za klobase in salame; gsm 040/548-820. Prodam cisterno za kurilno olje 4.000 litrov, d. 239, š. 129, V.131; gsm 041/783-442. Prodam 2 zimski gumi sava eskimo m+s 175/70 r 13; gsm 031/776-392. Bazen 220 litrov, prevozni, za mleko, prodam; tel. 584-52-84. Hladilnik za mleko 200 I, kot nov in bazen prevozni 2001, prodam; gsm 031 /585-735. Prodam polovico žrebeta in silažne bale; gsm 041/721-382. Prodam zimske gume s platišči, 155 x 13; gsm 041/531-174. Ugodno prodam 4 zimske gume firestone, dim. 155/70/13; gsm 041/354-693. Hlodovino - hrast in divjo češnjo cca 8 m3, ugodno prodam; gsm 051/311-010. Prodam smuči atomic in smuč. čevlje nordica, cena po dog.; gsm 031/302-123. DRUGO - KUPIM Kupim prevozni bazen za mleko 350 litrov; gsm 031/228-217. Kupim 100 kg jedilnega krompirja, po možnosti desire; gsm 031/706678. DRUGO - PODARIM Dva kavča in termo akumulacijsko peč brezplačno oddam; gsm 051/357-683. NEPREMIČNINE Kupim stanovanje 50 m2, vseljivo v 2 do 3 letih v Zgornji Savinjski dolini. Možnost delnega plačila v naprej. Samo resne, pisne ponudbe na naslov: v. Jožef Ciraj, Šentjanž 11, 3332 Rečica ob Savinji. V Mozirju vzamem v najem manjši prostor (10.000 sit), možnost postavitve boksa za psa; gsm 040/222-756 ali 040/709-308. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, uokvirjanje slik, montaža itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121. BENGLAS, d.o.o., Loke 33, 3330 Mozirje. POSEK IN SPRAVILO LESA Opravljamo posek in spravilo lesa do kamionske ceste po ugodni ceni. Gsm 051/427-350, tel. 03/838-51-15. Jani Trans, d.o.o., Spodnje Kraše 11, 3341 Šmartno ob Dreti. GRATING - GRADNJA PO VAŠI ŽELJI Gradite ali obnavljate, objekt, kopalnico ali fasado? Grating izpolni vašo željo. Gsm 041/573-971, faks: 03/838-12-46. Grating Muhič Fahrudin s.p., Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji. POTREBUJETE PESEK, GRAMOZ ALI ZEMLJO? Nudimo vam pesek za zidavo, omet in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste, zemljo za ureditev okolice; gsm 041/651-196. Terezija Burja s.p., Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji. TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Nudimo prodajo in servis plinskih naprav, gasilnih aparatov, šivalnih strojev ter prodajo delovne obutve. Tel. in fax 03/839-48-01. Trgovina Zagožen, Slemenšek Lidija, s.p., Ljubija 121, 3330 Mozirje. STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Uokvirjanje slik, vitražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje v steklu, vse vrste zasteklitev, tesnjenje in predelava starih okenskih kril, fuzija taljenja stekla. Gsm 031/305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p.. Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila... Gsm 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji. RAČUNOVODSKI SERVIS Naj bo vaše poslovanje urejeno pravočasno in strokovno. Nudimo računovodske storitve; tel. 839-42-18. SONTAN d.o.o., Aškerčeva 36, 3330 Mozirje. VSE VRSTE IZKOPOV za novogradnje, ceste, dvorišča, rušenje objektov in odvoz ruševin, izgradnja greznih jam, izposoja kompresorja. Gsm 041/631-395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1,3331 Nazarje. HONORARNO ALI REDNO ZAPOSLITEV natakarice nudimo dekletu ali dami, ki premore nekaj odgovornosti, volje do dela in simpatičnosti. Pričakujemo urejen izgled, lahko tudi športno - eleganten. Prednost: izkušnje, dobra komunikativnost in smisel za humor. Honorarno ali redno zaposlitev kuharja nudimo fantu ali gospodu, ki premore nekaj odgovornosti in volje do dela. Več informacij na gsm 041/724-522. Panatop d.o.o., Šmartno ob Dreti 70,3341 Šmartno ob Dreti. ODKUPUJEMO HLODOVINO smreke, jelke, bora; informacije na gsm 041/631-515. IRLES, Lesno predelovalno in trgovsko podjetje, d.o.o., Poljane 38,3332 Rečica ob Savinji. POSLOVNI PROSTOR v centru Gornjega Grada oddamo v najem; gsm 041/465-744. Špeh d.o.o., Attemsov trg 22,3342 Gornji Grad. li % V pričakovanju evra. .M f Banka Celje d.d. Vodnikova 2, 3000 Celje tel.: 03 422 10 00 www.hanka-celje.si I banka celje EVROENEORMACIJE V BANKI C.EEJE Evroinformacije dobite na brezplačni številki Banke Celje 080 21 40. Svoje vprašanje nam lahko pošljete na euro@banka-celje.si ali pokličete 03 422 21 40. Oglejte si http://www.banka-celje.si/vsebina/ostalo/evrovBC ali obiščite Vašega skrbnika v najbližji enoti Banke Celje. Od 13. novembra do 15. decembra obiščite evroinfo točko, ki bo v Vaši enoti Banke Celje po naslednjem razporedu: od 13. do 17. novembra 2006: Poslovalnica Vodnikova, Vodnikova 2, Celje Poslovalnica Prešernova, Prešernova 18, Celje Celjska mestna hranilnica, Krekov trg 6, Celje Poslovna enota Ljubljaaska, Ljubljanska cesta la, Celje od 20. do 24. novembra 2006: Poslovalnica Žalec, Savinjska cesta 20, Žalec Poslovalnica Šentjur, Mestni trg 8, Šentjur Poslovalnica Šmarje, Aškerčev trg 13, Šmarje pri Jelšah Poslovalnica Rogaška Slatina, Kidričeva S, Rogaška Slatina od 27. novembra do 1. decembra 2006: od 4. do 8. decembra 2006: od 11. do 15. decembra 2006: Agencija Mozirje, Na trgu 53, Mozirje Agencija Velenje, Šaleška 2, Velenje Agencija Hmeljarska, Hmeljarska 3, Žalec Poslovalnica Laško, Valvazorjev trg 5. Laško Agencija Interspar, City Center, Celje Agencija Tuš, Planet Tu5, Celje Agencija Mercator, Mercator Center, Celje Agencija Polzela, Trgovski center Tuš, Polzela Poslovalnica Vodnikova, Vodnikova 2. Celje Poslovalnica Prešernova, Prešernova 18, Celje Poslovalnica Slovenske Konjice, Oplotniška la, Slovenske Konjice Poslovalnica Ljubljana, Trdinova 4, Ljubljana a» banka celje Steklarstvo Benda BENGLAS d.o.o. Loke 33, 3330 Mozirje Tel.: 03/839-45-10, 031/302-121 N*LJ5 ALI VAM OKNA NE TESNIJO? S predelavo starih vezanih oken v termoizolacijsko izvedbo boste PRIVARČEVALI! Nastavimo tudi okna, ki so povešena ali se ne zapirajo kot bi se morala! Ostala ponudba: - izdelava termopan stekla - vrtanje - brušenje - fazatiranje IZDELAVA IN MONTAŽA " “delava namiznih plošč PVC OKEN 'uokvirianie sMk rvu vrvem. . montaža na domu UGODNE CENE IN PLAČILNI POGOJI! - itd. ■ —....-....- --------------------^ Celje - skladišče enkratno naložbeno življenjsko zavarovanje s kapitalsko garancijo Prednost več D-Per 7/2006 COBISS a V sklopu projekta "KARNEVAL" INTERRED III. A vabljeni na ^«rtinovtmje 2-666 v f^ozirju V soboto, 11.11.2006 od 9. ur® dalj® pred novim upravnim centrom v Mozirju. Program i • Od 9, ure dalje se bodo na stojnicah predstavila društva Mozirja in partner projekra Novi Vinodolski • Ob 11,uri in 11, minut začetek pustnega časa in streljanje s pustnim TOPOM • Otvoritev karnevalske pisarne v upravnem eentru Mozirje • krst mladega vina • Izvolitev karnevalske kraljice za leto 2ÖQ7 Za zabavo bosta skrbela» ANSAMBEL GOLTE in Klapa partnerja projekta iz Novega Vinodolskega. Vljudno vabljeni! OWlSA mo/ikie Slovenija magyarorszag hrvatska DELNO UN'ANO RA EVROPSKA UNIJA V SKLOPU SOSEDSKEGA PROGRAMA INTERREC III A-SLO-HU-HR okna in vrata P.E. Koper, Ferrarska 17, Koper tel.: 05/630 10 23; simer.kp@simer.si www.vulco.si JURČEK : , Lil Odprto: pon. - pet. od 8. do 12. in od 14. do 19. ure sob: od 8. do 12. ure •/Tl iKfULDA m «— lama ROTAL PNEVMATIKA: ULTRA GRIP 7 Q V hitrih servisih Vulco bomo vaše vozilo skrbno pregledali in primerno obuli. Obiščite nas v našem servisno-prodajnem centru: Vulkanizerstvo in avtooptika Novak Jože Novak s.p., Okonina 9,3333 Ljubno ob Savinji tel., fax.: 03/5841-169, 03/838-10-70. GSM: 041/783-661 TRGOVINA Z OBUTVIJO ZA VSE GENERACIJE v prodajnem centru IZOLES Nazarje, tel. št. 839 02 50 in prodajalna JURČEK*. v Parižljah, tel. 705 09 33 Novi zimski modeli že ir naših prodajalnah! VABLJENI V PICERIJO IZOLES od pon. do sob. malica In pice že od 9. ure dalje 091 892 688 Zima, zima bela, da vas ne bi prehitela! Na zalogi aluminijasta platišča Simer d.o.o., Ipavčeva 22, Celje tel.: 03/42 55 800; info@simer.si P.E. Ljubljana, Brnčičeva 7, Ljubljana tel.: 01/563 34 38; simer.lj@simer.si 5iPiEr PVC, ALU-PVC in ALU okna, vhodna, notranja in protivlomna vrata, zimski vrtovi, senčila, fasade OSREDNJO KNJ. CELJE