Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2011-1/120 ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1. Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta J3-0480 Naslov projekta GENETIKA DEDNEGA MELANOMA Vodja projekta 12023 Marko Hočevar Tip projekta J Temeljni projekt Obseg raziskovalnih ur 2.085 Cenovni razred D Trajanje projekta 02.2008 - 01.2011 Nosilna raziskovalna organizacija 302 ONKOLOŠKI INŠTITUT LJUBLJANA Raziskovalne organizacije -soizvajalke Družbenoekonomski cilj 13. Splošni napredek znanja - RiR financiran iz drugih virov (ne iz splošnih univerzitetnih fondov - SUF) . Družbeno-ekonomski cilj1 Šifra 07. Naziv Zdravje 2. Sofinancerji2 1. Naziv Naslov 2. Naziv Naslov 3. Naziv Naslov B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 3. Poročilo o realizaciji programa raziskovalnega projekta3 Približno 5 - 10% vseh bolnikov s kožnim melanomom (KM) ima družinsko predispozicijo za nastanek melanoma. Najpomembnejši danes znani gen za nastanek melanoma je CDKN2A (cyclin dependant kinase 2A), ki je visokopenetrantni tumor supresorski gen. Njegova penetranca je odvisna od geografske širine na kateri živi oseba z mutiranim genom in znaša v Evropi 58%, v ZDA 76% in v Avstraliji 91% (1-3). Z mutacijo CDKN2A pa lahko razložimo samo približno 40% KM, ki izpolnjujejo kriterije dednega raka (prizadetost sorodnikov v prvem in drugem kolenu; 15 - 20 let nižja starost ob postavitvi diagnoze kot pri sporadični obliki KM; multipli primarni tumorji). Znana sta še dva visoko penetrantna gena (CDK4 in ARF), ki pa skupaj povzročita dedni KM pri manj kot 2% melanomskih družin (2). Ostale primere nastanka dednega KM razlagamo z različnimi kombinacijami nizko penetrantnih genov, od katerih je najbolj znan MC1R (melanocortin-1 receptor), ki kodira receptor za a-melanocitni stimulirajoči hormon (a-MSH). MC1R regulira sintezo in razmerje med dvema vrstama melanina - feo in evmelanina in s tem vpliva na kožni fenotip, ki je znan dejavnik tveganja za nastanek KM. Znanih je več polimorfizmov MC1R (Arg151Cys, Arg160Trp in Asp294His), ki so povezani z kožnim fenotipom rdečih las, ki je neodvisen dejavnik tveganja za vse vrste kožnega raka vključno z KM. Z vplivom gena za MC1R na različne kožne fenotipe in s tem različno občutljivost posameznika na UV žarke, lahko deloma razložimo tudi različno penetranco gena CDKN2A. V Avstraliji, kjer je kot že omenjeno penetranca CDKN2A gena najvišja, je tudi prevladujoč kožni fenotip rdečih las (keltsko poreklo). Ob tem pa deluje MC1R kot dejavnik tveganja za nastanek MM tudi neodvisno od vpliva na kožni fenotip (4, 5). Tudi pri ljudeh z mediteranskim tipom kože (tip IV) je namreč nastanek MM zvišan pri določenih tipih MC1R. V Sloveniji smo dosedaj pri melanomskih družinah raziskovali samo CDKN2A gen s katerim smo razložili 45% vseh primerov dednega KM (6). Pri ostalih 55% so možni vzroki za nastanek dednega KM: - mutacija ali specifični polimorfizem promocijske regije CDKN2A - mutacija CDK4 ali ARF gena - mutacija ali polimorfizem MC1R. - mutacija drugih še neznanih genov Raziskava prvih treh pri slovenski populaciji še neraziskanih genov je bila cilj projekta. V raziskavo smo vključili skupno 90 bolnikov/zdravih sorodnikov v prvem kolenu. Pri vseh bolnikih smo analizirali: • CDKN2A variante • Variante 5'-UTR in 3'-UTR zaporedja • Drugega eksona CDK4 • Gena MC1R Odkrili smo 22 variacij gena MC1R in 16 primerov polimorfizma 191MetA>G het pri variantah 5'-UTR in 3'-UTR zaporedja. Variant CDKN2A in CDK4 genov nismo odkrili. Večji del rezultatov je bil objavljen v doktorskem delu mlade raziskovalke Barbare Perič, dr.med. 8.4.2009. Rezultati naših analiz so tudi del rezultatov konzorcija Genomel, ki je avgusta objavil rezultate genome-wide association study, ki so odkrili tri lokuse povezane z tveganjem za nastanek melanoma. Dva lokusa sta na že znanih mestih MC1-R gena in gena za tirozinazo, lokus 9p21 povezan z MTAP genom pa do sedaj še ni bil povezan z melanomom. Raziskovalna skupina je tudi omogočila udeležbo več kot 100 Slovencev v mednarodni on-line anketi (vprašalnik v 10 jezikih) o zaščiti pred soncem in o o želji po porjavitvi in percepciji rizika nastanka melanoma. V anketi je sodelovalo 8178 anketirancov iz Evrope (73%), Avstralije (12%), ZDA (7%) in Izraela (2%). Rezultati so pokazali, da je želja po zagorelosti pomembnejša kot percepcija rizika nastanka melanoma in da je zaščita pred soncem še vedno nezadostna tudi pri populaciji bolnikov z melanomom. 4. Ocena stopnje realizacije zastavljenih raziskovalnih ciljev4 Stopnjo realizacije zastavljenih raziskovalnih ciljev ocenjujemo kot visoko. Tako klinični del svetovanja bolnikom z možnim dednim melanomom, kakor tudi laboratorijski del genetske analize DNK je sedaj postavljen tako, da v prihodnosti omogoča rutinsko uporabo pri vseh bolnikih z dednim melanomom. To je bil tudi glavni namen raziskave. 5. Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine5 Projekt je potekal po načrtu zato spremembe niso bile potrebne. 6. Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine6 Znanstveni rezultat 1. Naslov SLO Genome-wide association study identifies three loci associated with melanoma risk. ANG Genome-wide association study identifies three loci associated with melanoma risk. Opis SLO Avtorji v izvirnem članku objavijo rezultate največje študije celotnega humanega genoma za identifikacijo lokusov povezanih z tveganjem za razvoj melanoma. Pri tem odkrijejo tri lokuse: 16q24 v področju MC1R gena, 11q14-q21 v področju tirozinaznega gena in 9p21 ob genu MTAP. Prva dva sta znana gena povezana s stopnjo pigmentacije in s tem občutljivostjo kože za UV žarke, medtem ko 9p21 dosedaj še nikoli ni bil povezan z melanomom. ANG Authors report results of the largest genome-wide association study of melanoma conducted by the GenoMEL consortium which identified three loci: 16q24 encompassing MC1R , 11q14-q21 encompassing TYR and 9p21 adjacent to MTAP and flanking CDKN2A. MC1R and TYR are associated with pigmentation, freckling and cutaneous sun sensitivity, well-recognized melanoma risk factors. Common variants within the 9p21 locus have not previously been associated with melanoma. Objavljeno v Bishop DT, Demenais F, Iles MM, Harland M, Taylor JC, Corda E, et al. Genome-wide association study identifies three loci associated with melanoma risk. Nat Genet. 2009 Aug;41(8):920-5. IF 34.284 Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 785019 2. Naslov SLO Predictors of sun protection behaviors and severe sunburn in an international online study. ANG Predictors of sun protection behaviors and severe sunburn in an international online study Opis SLO Avtorji v izvirnem članku opišejo rezultate mednarodne on-line ankete (vprašalnik v 10 jezikih) o zaščiti pred soncem pri 8178 anketirancih iz Evrope (73%), Avstralije (12%), ZDA (7%) in Izraela (2%). Rezultati pokažejo, da je zaščita pred soncem še vedno nezadostna tudi pri populaciji bolnikov z melanomom. ANG Authors report results of a online survey available in 10 different languages in 8,178 individuals from Europe (73%), Australia (12%), United States (7%) and Israel (2%) about predictors of sun protection behaviors. Results showed that a substantial proportion reported inadequate sun protection behaviors including respondents with a previous melanoma Objavljeno v Branstrom R, Kasparian NA, Chang YM, Affleck P, Tibben A, Aspinwall LG et al. Predictors of sun protection behaviors and severe sunburn in an international online study. Cancer Epidemiol Biomarkers Prev. 2010 Sep;19 (9):2199-210 IF 4.31 Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 1085051 3. Naslov SLO Melanoma risk factors, perceived threat and intentional tanning: an international online survey. ANG Melanoma risk factors, perceived threat and intentional tanning: an international online survey. Opis SLO Avtorji v izvirnem članku opišejo rezultate mednarodne on-line ankete (vprašalnik v 10 jezikih) o želji po porjavitvi in percepciji rizika nastanka melanoma pri 8178 anketirancih iz Evrope (73%), Avstralije (12%), ZDA (7%) in Izraela (2%). Rezultati so pokazali, da je želja po zagorelosti pomembnejša kot percepcija rizika nastanka melanoma. ANG Authors report results of a online survey available in 10 different languages in 8,178 individuals from Europe (73%), Australia (12%), United States (7%) and Israel (2%) about perceived threat of melanoma and intentional tanning. Results showed that the preference regarding suntans seemed more important in the participants' decision to intentionally tan than their perceived risk of developing melanoma. Objavljeno v Branstrom R, Chang YM, Kasparian N, Affleck P, Tibben A, Aspinwall LG et al. Melanoma risk factors, perceived threat and intentional tanning: an international online survey. Eur J Cancer Prev. 2010 May;19(3):216-26. IF 2.205 Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 516168473 4. Naslov SLO Changing biology of cutaneous melanoma. ANG Changing biology of cutaneous melanoma. Opis SLO V izvirnem članku avtorji opišejo spremebo naravnega poteka bolezni pri bolnikih z melanomom, ki so zboleli v različnih časovnih obdobjih. ANG Authors describe different natural course of disease in patients with melanoma in different time periods. Objavljeno v Peric B, Zgajnar J, Besic N, Hocevar M. Changing biology of cutaneous melanoma. Melanoma Res. 2008 Jun;18(3):225-9. IF 2.336 Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 628091 5. Naslov SLO Prevalence of variations in melanoma susceptibility genes among Slovenian melanoma families. ANG Prevalence of variations in melanoma susceptibility genes among Slovenian melanoma families. Opis SLO V izvirnem članku avtorji prvič opišejo prevalenco mutacij genov, ki sodelujejo pri nastanku dednega melanoma v populaciji slovenskih bolnikov z melanomom. ANG Authors describe for the first time variations in melanoma susceptibility genes in a population of slovenian patients with hereditary melanoma. Objavljeno v Peric B, Cerkovnik P, Novakovic S, Zgajnar J, Besic N, Hocevar M. Prevalence of variations in melanoma susceptibility genes among Slovenian melanoma families. BMC Med Genet. 2008 Sep 19;9:86. IF 2.762 Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 658811 7. Najpomembnejši družbeno-ekonomsko relevantni rezultati projektne skupine6 Družbeno-ekonomsko relevantni rezultat 1. Naslov SLO Mednarodna konferenca o melanomu Od preventive do zdravljenja ANG International melanoma conference From prevention to treatment Mednarodna konferenca o melanomu Od preventive do zdravljenja Opis SLO 7.-8. novembra 2008 je v Ljubljani potekala mednarodna konferenca o melanomu. Konference se je udeležilo 75 zdravnikov iz 7 držav. Na njej so sodelovali tuji in domači predavatelji. Tema konference so bili različni aspekti melanoma kot bolezni - od njene prevencije, diagnostike in terapije. Vodja raziskovalnega projekta je sodeloval pri predsedovanju programskemu odboru konference in pri urejanju zbornika predavanj za udeležence konference. International melanoma conference From prevention to treatment ANG From 7.-8. NOvember 2008 Ljubljana hosted international melanoma conference attended by 75 physicians from 7 European countries. The conference covered different topics of melanoma - from prevention, diagnostics to treatment covered by Europaen and Slovenian experts. Project leader participated in organisational comitee. Šifra B.01 Organizator znanstvenega srečanja Objavljeno v From prevention to treatment. [Ljubljana: Onkološki inštitut, 2008], str. [110], Tipologija 1.07 Objavljeni strokovni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje) COBISS.SI-ID 819067 2. Naslov SLO HOČEVAR, Marko. Družinski in dedni rak ter onkološko genetsko svetovanje. ANG Hocevar, Marko. Hereditary and familial cancers and oncological genetic counselling Opis SLO Avtor poglavja v učbeniku Onkologija za študente medicine o dednih rakih in onkološkem genetskem svetovanju ANG Author of a chapter about hereditary cancers and genetic counselling in oncology in a Textbook for medical students Onkologija Šifra C.01 Uredništvo tujega/mednarodnega zbornika/knjige Objavljeno v NOVAKOVIC, Srdjan (ur.), HOČEVAR, Marko (ur.), JEZERŠEK NOVAKOVIC, Barbara (ur.), STROJAN, Primož (ur.), ŽGAJNAR, Janez (ur.), JUG-HARTMAN, Maja (ur.), NOVAKOVIC, Srdjan, HOČEVAR, Marko, JEZERŠEK NOVAKOVIC, Barbara, STROJAN, Primož, ŽGAJNAR, Janez. Onkologija : raziskovanje, diagnostika in zdravljenje raka. 1. izd. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2009, str. 210-213. Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji COBISS.SI-ID 798331 3. Naslov SLO 40. memorialni sestanek Profesorja Janeza Plečnika z mednarodnim simpozijem Novosti v Dermatopatologiji ANG 40th Professor Janez Plečnik memorial meeting with an international symposium Update on dermatopathology Opis SLO 40. memorialni sestanek Profesorja Janeza Plečnika z mednarodnim simpozijem Novosti v Dermatopatologiji 3.-4. december 2009 40. memorialni sestanek profesorja Janeza Plečnika z naslovom Novosti v dermatopatologiji. Na njem je avtor v obliki vabljenega predavanja predstavil prispevek z naslovom Kirurško zdravljenje melanoma. 40th Professor Janez Plečnik memorial meeting with an international symposium Update on dermatopathology ANG 3rd-4th December 2009. 40th Professor Janez Plecnik memorial meeting with an international symposium Update in Dermatopathology. Project leader had a invited lecture Surgical treatment of melanoma. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v LUZAR, Boštjan (ur.), JURČIČ, Vesna (ur.), PIŽEM, Jože (ur.), CALONJE, Eduardo (ur.). XL. memorialni sestanek profesorja Janeza Plečnika z mednarodnim simpozijem, 3.-4. december 2009, Ljubljana. Novosti v dermatopatologiji. V Ljubljani: Inštitut za patologijo, Medicinska fakulteta, 2009, str. 291-294. Tipologija 1.06 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje) COBISS.SI-ID 26580697 4. Naslov SLO Onkološki inštitut Ljubljana - 70. obletnica ANG Institute of Oncology - 70. anniversary. Opis SLO Proslava 70. obletnice delovanja Onkološkega inštituta, ki je potekala kot predstavitev vseh dejavnosti znotraj inštituta. Na njej je vodja raziskovalnega projekta v obliki vabljenega predavanja predstavil sektor operativnih strok. Institute of Oncology - 70. anniversary. ANG 70. anniversary of Institute of Oncology in a form of conference which introduced all different activities at the Institute. Project leader introduced Sector of surgical oncology in a form of invited lecture. Šifra B.04 Vabljeno predavanje Objavljeno v URŠIČ-VRŠČAJ, Marjetka (ur.). Onkološki inštitut Ljubljana : 70 let = 70 years : 1938-2008 : poročilo, report 1997-2008. Ljubljana: Onkološki inštitut, 2008, str. 136-145. Tipologija 1.17 Samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji COBISS.SI-ID 885627 5. Naslov SLO HOČEVAR, Marko. Kožni rak. ANG Hocevar Marko. Skin cancer Opis SLO Avtor poglavja v učbeniku Onkologija za študente medicine o kožnem raku ANG Author of a chapter about skin cancer in a Textbook for medical students Onkologija Šifra C.01 Uredništvo tujega/mednarodnega zbornika/knjige Objavljeno v NOVAKOVIČ, Srdjan (ur.), HOČEVAR, Marko (ur.), JEZERŠEK NOVAKOVIČ, Barbara (ur.), STROJAN, Primož (ur.), ŽGAJNAR, Janez (ur.), JUG-HARTMAN, Maja (ur.), NOVAKOVIČ, Srdjan, HOČEVAR, Marko, JEZERŠEK NOVAKOVIČ, Barbara, STROJAN, Primož, ŽGAJNAR, Janez. Onkologija : raziskovanje, diagnostika in zdravljenje raka. 1. izd. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2009, str. 238-245. Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji COBISS.SI-ID 799099 8. Drugi pomembni rezultati projetne skupine8 8.4.2009 je na osnovi rezultatov projektne skupine uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo dr. Barbara Peric, dr.med. z naslovom "Analiza preživetja bolnikom s kožnim melanomom glede na obdobje obolevanja in ugotavljanje mutacij nekaterih genov pri osebah z družinsko obliko bolezni v Sloveniji". 9. Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine9 9.1. Pomen za razvoj znanosti10 SLO_ Z raziskavo smo ugotovili kateri geni ali njihova kombinacija najpogosteje povzročajo nastanek dednega kožnega melanoma pri Slovencih. Kot del mednarodnega konzorcija GenoMel pa smo dodatno prispevali k odkritju še treh lokusov, ki so povezani z nastankom dednega melanoma. Vsi ti podatki bodo v prihodnosti pomagali pri odkritju genskega profila/ov sporadičnega melanoma in s tem pripomogli pri odkritju novih tarčnih zdravljenj. ANG_ With the research we assesed which genes or their combinations are responsible for hereditary melanma in Slovene population. Additionally, as a part of international GenoMel consortsium we take a part in the discovery of three loci assosiated with development of hereditary melanoma. On the background of all these data it might be possible in the future to construct genomic profile/s of sporadic melanoma which would enable development of new targeted therapies. 9.2. Pomen za razvoj Slovenije11 SLO_ S prenosom rezultatov projekta v klinično prakso lahko v prihodnosti zvečamo možnosti za zgodnje odkrivanje in zdravljenje melanoma. Posredno za družbo to pomeni manjši finančni vložek ob večjem številu pozdravljenih bolnikov z melanomom. ANG_ With the transfer of project results into clinics we can enhance in the future the early melanoma detection and treatment potential. Indirectly, this could offer to society a higher number of cured patients with a smaller investment. 10. Samo za aplikativne projekte! Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri aplikativnem projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj D DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja 1 Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj .> DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj D DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj D DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj D DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških F.24 rešitev Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj .) DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj ') DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.35 Drugo Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d Komentar 11. Samo za aplikativne projekte! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visoko-šolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja O O O o G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja o o o o G.01.03. Drugo: o o o o G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu O O O O G.02.02. Širitev obstoječih trgov o o o o G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje o o o o G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije O O O O G.02.05. Razširitev področja dejavnosti o o o o G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost o o o o G.02.07. Večji delež izvoza o o o o G.02.08. Povečanje dobička o o o o G.02.09. Nova delovna mesta o o o o G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih o o o o G.02.11. Nov investicijski zagon o o o o G.02.12. Drugo: o o o o G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti O O O O G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti O O O O G.03.03. Uvajanje novih tehnologij O o o o G.03.04. Drugo: o o o o G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja o o o o G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja o o o o G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave O O O O G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti o o o o G.04.05. Razvoj civilne družbe o o o o G.04.06. Drugo: o o o o G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete o o o o G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj O O O O G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura o o o o G.07.02. Prometna infrastruktura o o o o G.07.03. Energetska infrastruktura o o o o G.07.04. Drugo: o o o o G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva O O O O G.09. Drugo: o o o o Komentar 12. Pomen raziskovanja za sofinancerje, navedene v 2. točki12 1. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 2. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 3. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja, za objavo 6., 7. in 8. točke na spletni strani http://sicris.izum.si/ ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta Podpisi: Marko Hočevar in podpis vodje raziskovalnega projekta zastopnik oz. pooblaščena oseba RO Kraj in datum: Ljubljana 15.4.2011 Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2011-1/120 1 Zaradi spremembe klasifikacije družbeno ekonomskih ciljev je potrebno v poročilu opredeliti družbeno ekonomski cilj po novi klasifikaciji. Nazaj 2 Samo za aplikativne projekte. Nazaj 3 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja ter rezultate in učinke raziskovalnega projekta. Največ 18.000 znakov vključno s presledki (približno tri strani, velikosti pisave 11). Nazaj 4 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 5 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta (obrazložitev). V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikosti pisave 11). Nazaj 6 Navedite največ pet najpomembnejših znanstvenih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov v slovenskem in angleškem jeziku (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki) v slovenskem in angleškem jeziku, navedite, kje je objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. PRIMER (v slovenskem jeziku): Naslov: Regulacija delovanja beta-2 integrinskih receptorjev s katepsinom X; Opis: Cisteinske proteaze imajo pomembno vlogo pri nastanku in napredovanju raka. Zadnje študije kažejo njihovo povezanost s procesi celičnega signaliziranja in imunskega odziva. V tem znanstvenem članku smo prvi dokazali... (največ 600 znakov vključno s presledki) Objavljeno v: OBERMAJER, N., PREMZL, A., ZAVAŠNIK-BERGANT, T., TURK, B., KOS, J.. Carboxypeptidase cathepsin X mediates 62 - integrin dependent adhesion of differentiated U-937 cells. Exp. Cell Res., 2006, 312, 2515-2527, JCR IF (2005): 4.148 Tipopologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID: 1920113 Nazaj 7 Navedite največ pet najpomembnejših družbeno-ekonomsko relevantnih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki), izberite ustrezen rezultat, ki je v Šifrantu raziskovalnih rezultatov in učinkov (Glej: http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/sif-razisk-rezult.asp), navedite, kje je rezultat objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. Nazaj 8 Navedite rezultate raziskovalnega projekta v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 6 in 7 (npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov vključno s presledki. Nazaj 9 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja. Nazaj 10 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 11 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 12 Rubrike izpolnite/prepišite skladno z obrazcem "Izjava sofinancerja" (http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/), ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija - izvajalka projekta. Nazaj Obrazec: ARRS-RPROJ-ZP/2011-1 v1.01 15-19-53-0D-E9-50-E3-13-0C-C5-5E-11-D2-94-01-A2-F0-0D-61-97