Triglavu.
V ganite: kaj gledam pogosto Zaljubljeno, milo, zvesto? Vi prav'te, de polno svitlosti Me sončice mika tako.
Kraljevi me krožeč res mika,
Ki greje, oživlja cel svet, Prelepa je nebesa dika —-
Pa še sim za drugo unet.
Alj gledaš pokojno kraljico
Oj, luno, častito zares? Se skriva, oblači tančico,
Se vozi po sredi nebes.
Se dalej recite kaj gledam —
Ne sonca, ne lune samo; Rečete danico med zvezdam',
Ki sveti, se vtrinja lepo.
Danica resnično me miče
In na-se uleče oči, U njo bi rad letel ko tiče —
Pogledat kaj gor se godi.
Kaj gledam, se vam ne zazdeva,
Zatorej naj sam vam povem:
Triglav je, on gora kraljeva, Predrago veselje očem!
Na daljne in daljne mi kraje
On kaže častite glave, Za petje veselje mi daje
Oživlja gorensko serce.
Poženčan.