Conto corrente con la posta. MARŽO 1926 -er (RIVISTA MENSILE.) ust List izhaja enV Stane za celo leta61.,posa .-te jp? o © « ©, Štev. 3 Marec 1926 :: Upravništvo in uredništvo :: V GORICI CORSO VERDI ŠT. 37 :: Rokopisi se ne vračajo :: VSEBINA: Rodna gruda. Splošno znanstvo: Kemija v moder* nem kmetijstvu (France Magajna). Živinoreja in živinozdravništvo: Kako krmimo oljnate tropine? Mlekarstvo: Gnetenje masla (ing. France Pegan). Zakonite določbe glede masla in sira. Knjigovodski tečaj za vo* ditelje mlekarn. Sadjarstvo: Še enkrat zlata parmena (France Magajna). Katere jabolke naj' cepimo? Vinogradništvo in kletarstvo: Izbolj* sanje naših vin. (Ing. Pegan). Nabavite si pravočasno modro galico. Poljedelstvo in vrtnarstvo: Glavne določbe zakona o melijoracijah. Ročna sejalka. Apno v zelenjadnem vrtu (Fr. Ferlan). Kako naj se že sedaj borimo proti gnitju krompirja? (Inž. Pegan). Čebelarstvo: Čebelarenje v marcu (Dr. J. L.) Zadružništvo: Ali velja še stari za* družni zakon (Doktorič). Zadružne su* šilnice svilodov (Dr. D. T.). Tržni pregled. Vprašanja in odgovori: 12. S katerim umetnim gnojilom naj gnojim trti. 13. Špekulativno pitanje čebel. 14. Kako zabranim gradbo novega čebelnjaka preblizu mojega. 15. Kje bi dobil sive srebreče? Gospodarski koledar: Kmetovalec v marcu. Gospodarski drobiž: Borba proti grozdnemu črvu. Ščurki v gospodarstvu. Motorni plugi. Listnica uredništva: Naša poslovalnica v Trstu. Goriška Zadružna zveza prejema ved* no več najrazličnejših vprašanj iz trža* ške in istrske pokrajine. V želji, da ustreže prijateljem*zadrugarjem, ki jim je Gorica preoddaljena, je odprla v Tr* stu, Via Loggia št. 11, III. nadstr., po* slovalnico. Ta pisarna bo začasno od* prta samo dva dneva v tednu in sicer ob pondeljkih in četrtkih od 9. do 12. ure. Ob pondeljkih bo na razpolago zvezin tajnik David Doktorič in ob četrtkih zvezin kmetijski strokovnjak inž. Josip Rustja. Listnica uprave: Kdor ni plačal naročnine, smo mu ustavili pošiljanje lista. Kdor je dobil prvo in drugo številko, a ne misli na* ročiti, naj nam številke kot poštenjak vrne, ker jih potrebujemo za nove na* ročnike. Vrči, sirišče, olje, sirni prti, obodi, go* stometri, termometri itd. itd. se dobe vedno v skladišču ZADRUŽNE ZVEZE V GORICI Corso Verdi 37. Cena oglasom. Stran 1 štev. 6 štev. celo leto 1 100 L 350 L 500 L 7, 60 „ 200 „ 300 „ 7* 40 „ 120 „ 180 „ Ve 25 „ 65 „ 100 „ Širite »Gospodarski list«! Ottocaro Resch Gorica -- Via Cesare Lombroso 5 popr; pneum nizke i Prode ČEVL, telovad v iVLJA vsakovrstne atike, solidno delo, jCIIO. ija bencin in olje. H IZ GUMIJA za lee in dom.——^ > rr pristni n IROPIHDVEC l Udobite ga vedno v Dornbergu pri ..Zadružni žganjekuhi" •JMMNtMMMMMMIMII RESTAVRACIJA S PRENOČIŠČEM Jlla Transalpina" nasproti državnemu kolodvoru Pristno domače vipavsko in briško vino, izboren kraški teran, domača kuhinja, vedno gorka jedila. - -Velik vrt. Priporoča se IVAN GRUSOV1N »•••••••••••Si Za novoporočence Skladišče tkanin UBOd„, pP„ik. Corso Verdi številka I za nabavo. CO Volneno blago, bombaževine, tkanine, odeje, tržli, (dvonitnik) volneno blago za moške in ženske. Arturo de Rossi - Gorica = —= Telefon 276 — Podružnica: —. ugodna prilik, «■ Carducci (Gosposka ul.) 11 za nabavo Zfl Izdelano perilo za moške in ženske, laneno platno in bombažasto, popolne bale, preproge iz baržuna, linolej. — Vse blago je po nizkih cenah. >3g fk HI fk <1 fk «1 fk ESi ^Restavracija pri „Treh kronah" GORICA ^^carducc1 12 Domača kuhinja. Toči pristno briško, vipavsko vino in specialiteto „kraški teran". Prenočišča za potnike. — Priporoča se občinstvu za obilen obisk Anton Malnič. >Sg g a g » H OBOBOBSBBBOBOBOS^SSlSBSISSBOBISBOBOSSia«! V Naš zobozdravniki specialist za bolezni v ustih in na zobeh M. U. dr. L! Kraigher z nemškim zobozdravniškim izpitom za zobozdrovniška in zobotehniška dela v gorici, na Travniku št. ZO, I. nad. Edini zastopnik za Goriško za stolpne ureprvo-vrstnih nemških tovarn najnovt j-šega in najfinej-šega sistema (se navijajo same). JAKOB ŠULIGOJ URAR IN ZLATAR GOHiCn - Via Carducci 19 (Gosposka ulica) Zaloga najboljših Švicarskih ur »UNION' In »ALPINA'. Največja zaloga vseh drugih ur z Jamstvom 2 lefl časa po najnlžjlh cenah. .S%g__S*ž.5? Semena vrtna, travniška in cvetlična ter druge kmetijske potrebščine za vinogradništvo, sadjarstvo, mlekarstvo, živinorejo, kletarstvo in čebelarstvo dobite najboljše kakovosti pri tvrdki -m H VIN09GR9HI9 v Gorici Piazza Vittoria (Travnih) št. ¥ Zahtevajte semenski cenik ! Stalni in večji odjemalci semen dobijo knjižico o vrtnarstvu, ki jo je izdala tvrdka, ZASTOJN. Dr. I ZOBOZDRAVNIK i. IHEHHIOL]fl špecijalist za ustne in zobne bolezni ordinira . od v GORICI 9. do 12. i na Travniku 5/II. n od 3. do 5. ■■■■MssaaaaHssfg Naša zavarovalnica proti požaru ! „L’UNI0N„ m a Kavnih Dvgust-Gorica bi gg Via B a r z e 11 i n i štev. Z I. nadstropje. g| domače vino! Najppistnejše dobite vedno pri ,Vinarski Zvezi' v Gorici Via Formica št. 1 ob Hornu. - Podpirajte lastnega Kmetovalca. - TEOD. HRIBAR Gorica - Corso Verdi št. 32 Vedno bogato založena manufakturna trgovina. Sukno za moške in ženske obleke, preproge, zavese, voščeno platno, linolej in dr. iz italijanskih prvovrstnih čeških in francoskih tovarn. Neveste! Tu dobite vse potrebno po ugodnih cenah 1 Jamči se za solidno blago - Postrežba točna 1 Cene izven vsake konkurence 1 ALOJZIJ BONNES flilTORIZIHilN ELEKTROTEHNIK GORICA - VIA CARDUCCI 1 (nasproti Montove hiše) Inštalacija vodovodov in plinovih naprav itd. Bogata zaloga raznovrstnega električnega materijala. ZLATI JELEN HOTEL in RESTAVRACIJA shajališče deželanov s prenočiščem in najboljšo domačo kuhinjo. — Pristna briška in vipavska vina. Kraški teran. Solidna postrežba. Se toplo priporoča slavnemu občinstvu. Alojzij Vida. Trgovina manufabtupnega blaga in izgotovljenih oblek Andrej Mavric Gorica - Via Carducci štev. 3 - Gorica Conto corrente con la posta. MARŽO 1926 (R1VISTA MENSILE.) GOSPODARSKI LIST List izhaja enkrat na mesec — Stane za celo leto 12 lir, za pol leta01.,posamezna številka 1 liro. Leto V. Štev. 3 Marec 1926 :: Upravništvo in uredništvo :: V GORICI CORSO VERDI ŠT. 37 :: Rokopisi se ne vračajo :: Rodna gnida. V potu svojega obraza boš služil svoj kruh, tako je rekel Stvarnik našemu praočetu na pragu rajskih vrat. In ures* ničile so se te besede. V potu svojega obraza si je služil kruh prvi človek in v potu svojega obraza so si služili kruh njegovi potomci. In danes, po več tisoč letih občutimo tudi mi bolj kot kdaj po* prej resničnost teh Stvarnikovih besedi. Oj rodna gruda, zibelka naših pradc* dov! Ponosen in pošten rod je prebival na tebi dolga stoletja. Ponosen rod je bil to, veja velikega in mogočnega debla in pošten, kot jih najdeš malo na tej zemeljski krogli. Toda zla je bila njego* va usoda, zla od vseh začetkov. Mesto pluga je moral držati v rokah bojno se* kiro, mesto knjige meč. Od vseh strani so se zaganjali vanj strmoglavi valovi tujine in ga skušali potopiti. Junaško je kljuboval vsem, krvavel je, omagoval je, toda ostal je zmagovalec, čeprav tep* tan, čeprav zaničevan — podjarmljen. Oj rodna gruda, zibelka naših prade* dov! 1 i si re* sledkih ene ali dveh ur. Preveč časa na* enkrat ne smemo gnesti masla, ker bi ga sicer pregnetli. Postalo bi mehko, pinjen* ca pa bi ne pustilo, ampak bi ga zadržalo. Če pa gnetemo maslo večkrat v presled* kih, izgnetemo iz masla vsakokrat neka j pinjenca in do prihodnjega gnetenj r se maslo zopet strdi. Poleti pa je najboliče. če pustimo posodo z maslom, ki je bilo že enkrat gneteno ee noč v koritu s te* kočo hladno vodo in ga zjutraj pri hladu še enkrat pregnetemo. Sploh se moramo držati pri gnetenju masla razven prej navedenih stvari še sledečih pravil: 1. V prostore, kjer gnetemo maslo in kjer imamo maslo spravljeno, ne sme si* jati solnce. Maslo je zelo občutljivo na* pram solčnim žarkom, ki povzročajo, da postane belo in da dobi okus po loju. (To je napaka mnogih naših mlekarn). Naj* bolj varno je spravljeno maslo v temni, hladni kleti, ki pa mora biti suha, zračna in vedno čista. 2. Prostor, kjer se gnete maslo mora biti prost vsakega duha in vsake zato* hlosti. Gnetenje masla ne spada v pro* stor, kjer zori sir. Ta prostor ima svoj poseben duh, ki ne more biti nikakor brez slabega vpliva na kakovost masla. Tudi se ne sme že zavito maslo puščati v prostoru, kjer zori sir. Zorenje sira je delo bakterij, maslo pa moramo naj* skrbneje varovati pred bakteri:ami, če ga hočemo ohraniti dobrega. 3. Če maslo na gnetilniku peremo z vo* do -— boljše je, če ga peremo pred gne* 'tenjem v pinji — moramo paziti na sle* deče: Voda, s katero peremo maslo, me* ra biti mehka; rudninske snovi, ki so raz* topljene v trdi vodi v večji meri, pokva* rijo okus in večkrat tudi izgled masla. Dalje moramo paziti, da je voda, ki jo rabimo za pranje masla prosta vseh škodljivih bakterij, z drugimi besedami, da ni znečiščena predno pride v mlekar* no z gnojnico, s kakimi odpadki, ali po* dobno. Najboljše je, če spravimo v cevi vodo takoj pri izvirku. S tem dosežemo, da je voda popolnoma čista in da ima približno stalno toploto poleti in pozimi. 4. Gnetilnike moramo držati vedno v največji čistosti. Ko smo zgnetli maslo, oribamo in operemo gnetilnik s toplo vo* do. Najmanje enkrat na teden pa pobe* limo gnetilnik — ravnotako kot tudi pi* njo — z apnenim beležem. Belcž pusti* mo 10 minut, da se vpije v les in uniči vse bakterije in škodljive zarodke sploh. Nato gnetilnik dobro oribamo in opc* remo. 5. Enako moramo držati čisto tudi vse orodje, ki ga rabimo. Da naše mlekarne ne izdelujejo takega masla, kot bi ga lahko, je deloma krivo neznanje. Še vedno se ne zavedajo voditelji naših mlekarn, kako neprecenljiv je za mlekar* no pramen studenčnice ali potoka, ki ima vedno približno stalno toploto. Pa ne sa* mo voditelji mlekarn, tudi mlekarji sami, ki izdelujejo maslo in na katerih leži vsa odgovornost, niti oni ne znajo tega ee* niti. Videl sem na lastne oči, kako so imeli v neki mlekarni napeljano vodo, ki bi lahko poleti hladila smetano in maslo, pozimi pa ogrevala, toda oni sc tega niso posluževali, rabili so vodo samo za po* mivanje posode in orodja. Kaj naj reče* mo k temu? Poduka je potreben naš mle* kar in dobrih nasvetov. Toda žalibog gredo mnogokrat ti poduki in dobri na* sveti pri enem ušesu noter, pri drugem pa ven. Nimamo denarja, da bi to ure* dili, pravijo eni, smo preobloženi z dol* govi, odgovarjajo drugi, tretji zopet pra* vijo, saj je ta mlekarna samo začasna, ko bomo imeli novo, bomo že uredili. Take in podobne izgovore sliši človek vsaki dan. Ko pa se nokvari več kvintalov ma* sla, ne samo poleti ampak celo pozimi, potem pa stroški niso premajhni, potem trpijo in molčijo. Res, težko je danes vzeti denar iz žepa in si ponraviti mle* karno, kupiti nov gnetilnik, ali na za* menjati stare, slabo pocinjene vrče, ki pokvarijo maslu njegov dober okus z no* vimi. Ni pa težko mlekarju odtegniti pri izplačilu mleka vsakemu članu par lir, ker član tega ne občuti. Saj ni treba od* tegniti vsega naenkrat; mlekarna, ki res nima denarja, si bo že znala pomagati, da bo lahko plačevala kupljene stroje in orod>e v obrokih. Več dobre volje je tre* ba, in malo premisleka, pa bomo takoj spoznali, kaj nam je storiti. Na eni strani imamo najrazličnejše trgovce, ki nam večinoma vsi mnogo obljubljajo, a malo izpolnijo. Lahko se smatramo srečne, če nas niso pohnili v kako večjo nesrečo, kar se pa žalibog zgodi premnogokrat. Sicer pa je naš človek tak, da se tujca boji in če je osleparjen molči — ali pa še celo zvrača krivdo na domačina, češ da ga ni izvlekel iz zagate (ne vpraša se, ali je bilo to mogoče, ali ne!) Na drugi strani pa imamo svojo za* družno organizacijo. Kdor jo je enkrat spoznal, ta se je drži trdno, kdor pa je še ne pozna, naj se zanjo zanima. Ne bo mu treba dolgo povpraševati, spoznal jo bo kmalu. Zakonite določbe glede masla in sira. S 1. januarjem t. 1. je stopil v veljavo kraljevi dekret*zakon za zaščito v kme* tijstvu potrebnih in iz kmetijstva izviraš jočih predmetov. V prihodnjih številkah »Gospodarskega lista« bomo seznanili čitatelje še z ostalimi določbami, danes se omejimo samo na to, kar se tiče sira in masla. Priporočamo vsem voditeljem mlekarskih zadrug, da se seznanijo s predpisi. Pod imenom »maslo« se sme proda* jati samo maslo iz kravjega mleka. Ma* slo iz kozjega ali ovčjega mleka se sme prodajati samo pod imenom »kozje« ali »ovčje maslo«. (Člen 26). Prepovedano je izdelovanje in proda« janje masla, ki ima manj kot 82% masti, Za trpežnost masla se ne sme uporab* 1 jati nobene druge snovi, kot sol in na* tri jev borat, slednjega pa največ 2 tiso? činki. Od zdravstvenih oblasti prepove* danih barv se ne sme uporabljati. (Člen 27.) Mešanice masla z drugimi mastmi ne smejo nositi imena »maslo« temveč ime »margarin«. (Člen 28.) Sir. Sir je izdelek, katerega dobimo potom sirjenja iz celomastnega, ali deloma ali popolnoma posnetega mleka ali iz sme* tane, pa naj si bo sirjenje povzročeno po kislini ali po sirišču, četudi rabimo kvasila in kuhinjsko sol. (Člen 32.) Kdor izdeluje ali prodaja sir, mora označiti njegovo mastnost. V tem oziru bodo izdani še posebni predpisi. (Čl. 33.) Prepovedana je prodaja gnijočega sira in takega, ki je barvan s prepovedanimi barvili. (Člen 34.) Sir, ki ni napravljen samo iz mleka, mora biti kot tak označen. (Člena 35 in 36.) Knjigovodski tečaj za voditelje mlekarn. Vršil sc bo v petek, dne 19. marca (Sv. Jožef), v soboto dne 20. marca in v ne* del j o, dne 21. marca. Tečaj je namenjen predvsem-tajnikom in blaga;nikom mlekarskih zadru«. Do* sedaj se je oglasilo 19 udeležencev, ki mora io biti v Cerknem dne 19. marca že dopoldne. Udeleženci iz cerkljanske oko* lice naj poskrbe sami za hrano in pre* nočišče. Boli oddaljeni nai nam javijo s'lede tega svoje želje. — Zadružna Zves za v Gorici. Sadjarstvo Fr. Magajna. Še enkrat: zimska zlata parmena. Še je cenjeno to nebogljeno dete naših sadovnjakov. Šibko je pač, slabega zdravja, zebe ga pozimi, gliste ima in ugasne v najlepših letih. Toda če poza* bimo na vse to, je pa res dobro tole ja* bolko. 1 oda jaz, zakrknjen grešnik, nav* zlic vsem priporočilom nikakor ne mo* rem svetovati sadjarjem saditev zimske zlate parmene, če je še ne poznajo dobro Onim pa, ki jo poznajo mislim, da ni tre* ba nikakih nasvetov več. Sicer pa naj ne bo merodajna samo moja beseda; še ne* kaj drugih sadjarjev je, ki soglašajo z mano. Tako je na primer na podlagi dvajse* tih ocen od raznih sadjarjev na Sloven* skem prišel sadjarski učitelj g. M. Hu* mek do naslednjega zaključka (glej 2. št. I. letnika Slov. Sadjarja): »1. Zimska zlata parmena ni za gor* kejše vinorodne kraje niti za plitvo, peš: čeno, lahko, suho zemljo. Nikdar ne bo dobro uspevala na pustem travnatem svetu brez oskrbovanja, t. j. obrezova* nja, snaženja, gnojenja — brez negova* nja sploh. Tudi za vzgojo debel v dre* vesnicah ni prikladna, ker ne dela zdra* vih, trpežnih debel. 2. Bolj primerna je za mrzlejše kraje z globoko, močno, ne presuho in ne pre* mokro zemljo v južnih a zavetnih legah. Izvrstna je v teh krajih za precepljanje zdravih a nerodovitnih jablan. Prav tako primerna je za pritlično drevje, zlasti sadne grmiče, a cepljena na divjak ali kvečjemu na Ivanovo jabolko. V vseh teh primerah bo pa res trajno zadovoljiš la edino le tedaj, ako jo bomo redno ob* rezovali, gnojili in skrbno zatirali škod* Ijivce na njej. Na vsak način jo mora* mo škropiti z bakreno galico kakor vin* sko trto. Zimska zlata parmena za splošno sa* ditev v večji množini ni priporočljiva.« (Vse podčrtal g. M. Humek.) V Reški dolini je pred leti Kranjska kmetijska družba največ razširila zlato zimsko parmeno. Pa tudi kar je bilo dru* gih vrst so bile cepljene na debelcih par* mene. Kaj je posledica? Trdno prepriča* nje med vsemi našimi sadjarji, da so dre* vesca »od družbe« za nič, da ga ni bolj* šega drevesca od lesnike izkopane v goz* du. Na kratko. Kranjska kmetijska druž* ba je prišla pri naših priprostih sadjarjih ob ves ugled in samo zaradi te nesrečne parmene, ki jo je svoječasno razširjala. V sadonosnih krajih naše vasi (Gor* njih Vrem) je bilo pred vojno več sto dreves parmene, danes je nimamo nič več; kako drevo tu pa tam še životari, pa ne bo dolgo, ko bodo zginila še ta. Gospod P. Vallig pravi, da je parme* nin sad izboren in se ga vedno lahko proda in navadno dražje kot druge vrste. Vse to je res a še bolj res bi veljalo to za beli zimski kalvil. Zakaj ne bi kdo priporočal tega? Na srečo belega kalvila ne poznamo, predobro pa poznamo par* meno. Soglašam pač z g. Valligom, da bi bila naša dolžnost boriti se proti številnim sadnim škodljivcem in o tem sem pisal že sam (»Branimo naše sadovnjake.« Gosp. čitanka, str. 118), toda reči, pisati in soglašati je lahko, storiti je pa ne* koliko težje. Nikar ne mislite, da so naši ljudje leni, nasprotno, mučijo se za žive in mrtve in zlo je le v tem, da se prekrče* vito držijo zastaranih metod, ker no* vejšim praktičnejšim ne zaupajo. Ako ima človek deset ali dvajset ja* blan, bo že nekako lahko umno sadjaril, gnojil in negoval drevje ter zatiral škod* Ijivce. Toda če je okolica velik sadni gozd, ki zahteva bataljon dclavcev, ka* terih pa ni, je stvar mnogo bolj kočljiya. Ne da se drugače pomagati, kakor da sa* dimo take vrste, ki imajo skromne zah* teve a navzlic temu obilno rodijo pri* merno lepega dasi ne najlepšega in naj* finejšega sadja. Kanadska reneta je na primer plemenita vrsta, katere sad se vedno lahko proda, morda celo lažje nego zlato parmeno. Vrhu tega je tudi zdrava, krepke rasti in sad se čudovito dobro drži na vejah, kar je važno za naše burjevite kraje. Toda navzlic vsemu te* mu jo naši sadjarji čedalje bolj opušča* jo in to iz enostavnega vzroka, ker da* jejo druge manj vredne vrste večji do* hodek. Tako naprimer je ontarijo vrsta, ki nas mnogo bolj zadovoljuje; vrem* ska (?) pisanica še bolj, »srčki« in rdeči mašanegar istotako, veliki renski bobo* vec pa še najbolj. Veliki renski bobovec! Slaba in ne* okusna vrsta, ki je ne moremo niti od da* leč primerjati z žlahtnim sadjem parme* ne, pa je večjega gospodarskega pomena za našo dolino kot desetkrat toliko par* men. Pod vsakovrstnimi imeni poznamo to vrsto pri nas: Bujsko jabolko, Žagar* jeva pisanka, nova trdlika — to je sorta nad vse! Drevo je zdravo, krepko rasto* če, neizbirčno, krasno kljubuje škodljiv* cem, veter ne otresa sadja, rodi pa tako, da si ne moremo želeti boljšega. Za mraz se ne zmeni posebno in ko je staro dvajset let začne šele živeti in ne umirati kakor parmena. Sadje je težko, malo podvrženo gnitju, trpežno kot makleno* va grčka in v vrečah ga lahko pošljemo na trg, kakor krompir. Bobovec je za nas! Mi* nočemo zamudnega igranja z lepimi košaricami in svilnatim papirjem, ki vrže nekaj stotakov; mi hočemo nakladati va* gone na železniških postajah in sprav* ljati tisočake v »žakeljc«. Ni bila letos posebna sadna letina a vendar je kakih deset ali petnajst posestnikov v naši vasi prejelo za sadje nad trideset tisočakov — pa ne za parmeno! Pridite v Reško dolino in vprašajte pri posestniku Dol* ganu, ki je lani pridelal skoro sedem va* gonov jabolk, koliko ima parmen. Čudili se boste odgovoru! Katere jabolke naj cepimo? Vsak bi rad imel ono vrsto jabolk, ki mu bi mnogo in redno rodila in katere sad bi se drago prodal. Navadno iščejo naši sadjarji različne vrste s tujimi imeni, katerih niti ne po* znajo, domače vrste pa prezirajo. Niso vse domače vrste enako dobre, a vrsta Sevka zasluži na vsak način vso našo pažnjo. Ne bomo tu opisovali imenovane vr* ste, ker opisovanje nima za našega sad* jarja nobenega pomena. Kdor pa se ho* če prepričati o kakovosti vrste Sevka, naj sc potrudi v Soško dolino od Plavi do Sv. Lucije in proti zapadu do Čedada. Tu je jabolka Sevka doma in o njeni ka* kovosti priča predvsem dejstvo, da tam* kajšnji sadjarji sploh nobene druge vr* ste jabolk ne vsade in ne cepijo, kot Sevko. Je to bogato in precej redno rodeče zimsko jabolko, zelo trpežno, katerega sc vedno lahko proda. Sadjarji in ljubitelji sadnega drevja! Tja stopite po cepiče, in se ne boste kesali. Opomba uredništva: Priobčujemo na* slednji poziv, ki nam je prišel od vešče* ga kmetovalca. Urednik pozna to vrsto, ki spada brezdvomno med najboljše vrste jabolk, ki rastejo v našem ozemlju. Hudo je samo to. da je vojna skoraj v celem kanalskem sodnem okraju uničila vsa rodeča drevesa. V Slovenski Benečiji sc pa cepiče lahko dobi. Vinogradništvo in kletarstvo Inž. Pegan: Izboljšanje naših vin. Letošnja vinska kriza je resen opomin za našega kmeta. Dobro vino gre iz hra* rnov, slabo pa ostaja. Sicer mi poreče marsikateri kmet: jaz sem prodal vino vsako leto ravnotako kot oni, ki so imeli boljša vina. Imel pa sem ta dobiček, da je bil moj pridelek večji, ker moja klarnica rodi vedno več, kot sosedova grganja ali pa rizling. Na to mu odgovarjam sledeče: V sploš* nem opažamo vsako leto bolj, da grejo dobra vina prej iz kleti, kot slaba. Tudi se vrne kur«ec vsako leto v klet, kjer ve, da bo dobil vedno dobro vino, medtem ko ima gospodar s slabim vinom vedno drui'e«a odjemalca in še te«a mora is* kati. Slabo vino moramo prodati vedno 20, pa tudi 30 in 30 cent. cenejše, kot dobro vino. In še ena stvar! Kaj pa vinske napake in bolezni? O' tem bi se dalo govoriti mnogo, povdarjam pa samo to, da se slabo vino vedno prej pokvari, kot dp* bro. Vinske napake in bolezni povzro* čajo našemu kmetu mnogo skrbi, še več pa škode. Kaj tedaj? Izboljšati moramo naša vina. Kdor hoče imeti dobro vino, bo sadil le dobre vrste trt. Izogibal se bo onih trt, ki dajo slabo vino, čeprav je pridelek večji. Sta* rih vinogradov seveda ne moremo čez noč spremeniti, pač -'a se to lahko zgo* trta iz kakšne? di polagoma. Če: jfc kftK. hmo na nje? (>akoli razloga usahriik,- Vsa«. vedno no mesto le dobro trt6\ Skor«_ Hnih imamo v vinogradu nekaj rri&rtjvrc. trt, ki so stalno podvržene bofčžJriim'lu imajo zato slabo grozdje, ali na iMajO zelo malo Grozdja, te trte tudi precepi*; mo le z dobrimi vrstami. Ko širimo vi* hograd, sadimo vedno le dobre vrste trt. Če bomo postopali vedno na ta način, se bo poznalo riaš6 delo v nekai letih tudi v starem vinogradu. Novfi_ vinograde de« lajmo le v lepih, solnčnih, legah; slabe trte naj ne bo videti v njih’.^ Mi bo zopet kdo rekel: bi že sadil’ do* bre vrste, toda kaj, ko so tako občutJji*' ve. Kdor tako govori, ta ni razumen go* snodar. Vse trte so občutljive, ene več, druge manj; tudi izmed manjvrednih so nekatere zelo občutljive. Če zamudi* mo pravi čas za škropljenje, bodo to ob* čutile vse trte, ravnotako tudi, če zamu* dimo žvenlanje. Tudi če^ poškropimo mlade poganjke s premočno raztopino galice in apna, bodo več ali manj vse trte osmojene. Sedanje razmere zahte* vajo od nas popolnega znanja in točne« ga izvrševanja vseh vinogradniških onravil. Drugi prcdnogoj za izboljšanje naših vin je razumno kletarstvo .V razumnem kletarstvu smo bili pri nas dosedaj po* večini zelo pomanjkljivi. Toda to je nujna zahteva sedanjega časa; uspeval J'o edino o.nj, ki jo bo upošteval. si pravočasno modro galico! tarisfco k to > p;ev onospora povzroči* la d£mn*no Škodo rXs™ vinogradom. Vinogradniki so ftravilil da ni bila mo* dra galica Ža^nič, da so Mk' ^m5/ ’ fa.JC bila plavo pobMvana soda it*1- Vs.° kriYs do so zvalili na ftfodro gafic*?.. * Pa je bila pri vsej škodi popolnoma nedolžna. Vzrok veliki škodi všled perono.spo* re je tičal predvsem v deževnem vrem^ nu': ki je trajalo skoraj skozi celo poletje in pa kef ttiso vinogradniki prvič škro*-pili dovolj zgodaj. Kdor pa hoče zgodaj* škropiti, mora imeti na razpolago modro galico že zgodaj, to je, ne sme je iskati-šele takrat, ko jo že nujno rabi. Ž borbo proti peronospori je tako, kot z vlakom. Razočaran in oškodovan je vsak, ki pride tudi samo poi minute pre* pozno. Zato pa kmetovalci, vs.ai začet* kom aprila meseca imejte že kupljeno potrebno rriO-dro galico. Poljedelstvo in vrtnarstvo Glavne določbe zakona o melijoracijah. (Zakon z dne 23. decembra 1923 št. 3256, Gazzetta Ufficiale z dne 24. marca 1924 štev. 71) Ker sc v zadnjem času mnogo govori o melijoracijah. posebno o sušenju močvirnatih krajev (glej članek našega urednika v »Goriški Straži« z dne 27. januarja), navajamo v naslednjem glavne določbe iz zgoraj navedenega zakona. Upoštevane so samo najvažnejše določbe, oziroma najvažnejši členi. O melijoracijah sploh. Kdor hoče proučevati melijoracijo, bo* disi prve ali druge kategorije, mora vlo* žiti prošnjo na prefekta in navesti povr* šino, katero misli proučevati kakor tudi naznačiti dobo, kedaj misli začeti in do* končati proučevanje. Dovoljenje za proučevanje je^ laKko* podeljeno istočasno več osebam. (Člen 4t)) Načrti. Načrti za melijoracije morajo biti pro* učeni iz stališča — kjer je to le mogoče — da se istočasno utrdi in uredi dolinsko in brdnato zemljišče in da se uporabi vo* da za namakanje in za gonilno silo. Načrti morajo vsebovati: a) potrebna dela za zgradbo cest, s kas terimi se združi melijorirano zemljišče z bližnjimi obljudenimi središči: b) potrebna dela* za pogozditev in utr? ditev kotlin v goratem kraju, potem utrjenje dun (premikajoči se pesek), ako so ta opravila tesno združena z melijora* cijo; c) potrebna dela za ureditev strug in nasipov ob tekoči vodi, ako so ta dela nujno potrebna za stalno melijoracijo; d) potrebna dela za zagotovitev po* trebne vlage kulturam in za tok vode v kanalih. (Člen 9.) Načrti melijoracije morajo predvide* vati tudi potrebna dela za zagotovitev pitne vode. (Člen 10.) Kdo odobri načrt. Načrte odobri ministrstvo za javna dela, ki zasliši Pokrajinski urad za javna dela (Genio Civile) glede predpogojev in glede proračunjenih cen za mclijoracijo. (Člena 18 in 27.) Kdo izvrši mclijoracijo? Opomba: V naslednjem so upoštevane sa- me melijoracije 1. kategorije. Melijoracije prve kategorije izvrši dr« žava, ali notom koncesije pokrajine, ob* čine ali zadruge prizadetih posestnikov ali pa družbe in posamezniki. Vzdržujejo jih posestniki. (Člen 17.) Denarna sredstva za izvršitev melijoracij. Stroške za melijoracije prve kategorije nosi država do višine petih desetin, eno desetino nosi -okrajina ali soudeležene pokrajine, eno desetino pa občina ali za* interesirane občine in tri desetine po* sestnikr nepremičnin v melijoracijskem ozemlju. (Danes je razdelitev stroškov nasled* nja: Država 50 do 60%, pokrajina 20%, občine so proste, ostalo posestniki.) Prispevek posestnikov je vezan na zemljišče. (Člen 16.) Prispevek, ki odpade na prizadete po* sestnike, mora biti plačan v letnih ob* rokih, katerih ne more biti manj kot pet in ne več kot petdeset. V obroku so vključene tudi obresti, ki morajo biti enake onim, po katerih daja redna po* sojila Cassa Depositi e Prestiti (Člen 20.) Stroški se razdele provizorično med posamezna posestva sorazmerno s no* vršino. Po izvršeni melijoraciji se stroški raz* dele frjed posamezna posestva z ozirom na v resnici dosežene koristi, upošteva* joč prej vplačane prispevke. (Člen 14.) Hranilnice (Casse di Risparmio) in oni zavodi, ki se pečajo s hipotekarnim kredi* tom, so pooblaščeni dajati posojila onim, ki izvršujejo melijoracijo. Kot jamstvo za izterjanje posojila veljajo iste določ* be, kot za izterjevanje zemljiškega dav* ka. (Člen 42.) Ustanovitev zadruge za izvršitev melijoracije. Prošnji za ustanovitev zadruge na me* Ijoraciji interesiranih je potrebno prilo* žiti: a) Splošno poročilo glede melijoracije in potrebnih del, seznam potrebnih stroš* kov in označbo površine, katero je po* trebno melijorirati. b) Načrt s črtežem (mapoV kjer je razvidno, kako bodo dela izvršena. c) Seznam interesiranih posestnikov z označbo pri vsakem, koliko zemljišča ima, ki spada pod melijoracijo. Ako izide inicijativa za ustanovitev za* druge od strani prefekta, preskrbi nave* dene dokumente Pokrajinski urad za jav* na dela (Genio Civile). Na vprašanje prefekta morajo kata* stralni uradi dati vsa potrebna obvestila, ki so potrebna za seznam interesiranih posestnikov. (Člen 71.) Po objavi prošnie in dokumentov (glej prejšnji člen) skliče prefekt na praznik ali nedeljo sestanek vseh posestnikov, ki so interesirani na melijoraciji, da odloči* jo o ustanovitvi zadruge in da imenujejo prvi odbor. Ako se izjavi za zadrugo večina pri* šotnih in ako ta večina predstavlja tudi večino površine, ki pade nod melijora* cijo, preskrbi ministrstvo kraljevi dekret glede ustanovitve zadruge. (Člen 72.) Da je večina za ustanovitev zadruge, se smatra tudi v naslednjih slučajih: a) Ako ni bilo ugovorov pri objavi predloga za melijoracijo in ako smatra ministrstvo, da ugovori niso tako tehtni, da bi mogli resno motiti delovanje za* druge; b) ako se je na sestanku interesiranih posestnikov izrekla večina prisotnih za ustanovitev zadruge in ako poseduje ta večina vsaj eno četrtino vsega ozemlja, ki spada pod mclijoracijo. Interesirane posestnike lahko zasto* pajo na sestanku tudi delegati. (Čl. 73.) Občni zbor izvoli začasni odbor, ki pripravi pravila in vse potrebno v svrho a) določitve sedeža zadruge; b) ureditve upravnega in tehničnega urada, blagajne itd. (Člen 74.) To bi bile glavne določbe glede začetka, financiranja in izvršbe melijoracij ter ustanovitve izvršilnih zadrug. Zakon daz je tudi navodila za vzdrževalne zadruge, ki morajo slediti izvršilnim zadrugam. Izvršilna zadruga namreč melijoracijo iz* vrši, vzdrževalna zadruga pa ima nalogo, da izvršeno melijoracijo vzdržuje. PTV.67 * I * » \\ » 'V' \V'l * * \* \\ i mm Ročna sejalka. Priobčujemo sliko nove ročne sejalke, katere zastopnik za Goriško je g. Oddoz ne Mosettig, Gorica, via Mameli 8. Po pojasnilih, smo jih dobili od orne* njene tvrdke, je bila ta sejalka praktično preizkušena in ima sledeče prednosti: 1. Uporablja jo lahko vsak otrok in se ne more hitro pokvariti. 2. Seje pravilno in enakomerno in sicer v širini 6 metrov. 3. Posledica enakomernega sejanja je velik prihranek na semenu. 4. Uporablja se je lahko za vsakovrstz no seme in tudi na strmih njivah. Ta sejalka je bila preizkušana tudi v uredništvu Gospodarskega lista. Seveda merodajno preizkušanje more biti samo sejanje na njivi. Ako jo je kdo od čitaz teljev že nabavil, ali videl v praksi, naj nam javi svoje mnenje. Apno v zelenjadnem vrtu. Dejstvo je, da v mnogih vrtovih peša rast zelenjadi, kljbu temu, da ie zemlja pravilno obdelana in pognojena. Vzrok slabe rasti je iskati v največ slučajih v preveliki mokroti zemlje, ki je postala kisla. Velikokrat si kmetovalec ne zna raztolmačiti tega pojava in tudi ne ve, da daje odpomoč ravno apno. Apno, ki je rastlini za popoln razvoj ravno tako neobhodno potrebno, kakor na primer dušik, ogljikov dvokis itd., se nahaja v mnogih naših zemljah v nezadostni ko* ličini. Učinek apna je direkten in indi* rekten. Direktno učinkuje apno kot zelo važna hranilna snov, indirektni učinek pa obstoji v tem, da apno zemljo rahlja in povzroča drobljenje zemlje Apno je izvrstno indirektno učinkujoče gnojilo, ker znatno izboljšuje fizikalne lastnosti Kemije. Premokra zemlja postane sčaso* ma kisla, ker voda izluži iz nie apno in ga odplavi. Če pognojimo tako zemljo z apnom, uničimo njeno kislobo, ker se apno veže s kislinami, ki se nahajajo nevezane v zemlji. Z apnenim gnoje* njem postane zemlja rahlejša in pristop* nejša zraku. Kje naj se torej uporablja apno v ze* lenjadnem vrtu? Na to vprašanje pra* vimo: povsod, posebno pa v težjih, mo* krih zemljah, ki so kisle. Koliko apna damo zemlji, to zavisi od njene kako* vosti. Mokra in težka tla prenesejo več* jo množino apna, kakor pa suha. Pravimo, da gnojimo peščeni zemlji le v zvezi z drugimi gnojili. Iz tega je razvidno, da je potreba apna v posa* meznih zemljah različna. V splošnem pa bomo potrosili na tisoč kvadratnih metrov 300 kg apna v obliki prahu. Ta* ka gnojitev zadostuje navadno za 6 let. Trosi se žgano, negašeno apno, ki se v ta namen zmelje v prah. Apno izboljšuje torej fizikalne last* nosti zemlje (indirektni učinek) in služi kot neobhodno potrebna hranilna snov za rastlino (direktni učinek). Uspeh apnenega gnojenja se bo goto* vo pokazal na rastlinh, vendar pa mo* ramo razven trošenja apna pognojiti zemljo tudi še z drugimi gnojili, kakor sicer delamo. Nikdar ne smemo trositi apna skupno s hlevskim gnojem, amoni* jakovimi in superfosfatnimi gnojili, ozi* roma s kostno moko. Fr. Ferlan. Kako naj se že sedaj borimo proti gnitju krompirja? Naš kmet gnoji krompirju s hlevskim gnojem in sicer na ta način, da pomeče gnoj v prazno brazdo in na njega polaga krompir. Pri tem obstoji ena nevarnost, ki je posebno letošnje leto zelo velika. Sveže narezan krompir pride v dotiko z gnojem, v katerem se nahajajo milijoni najrazličnejših baterij. Mlada, nezace* ljena rana na krompirju tvori široko od* prta vrata, pri katerih lahko začnejo škodljive bakterije svoje razkrajevalno delo. Posebno še, če smo pometali na gnoj večje količine gnilega krompirja, ki ga lansko leto ni manjkalo, je opravi* čena bojazen, da nam bo letos krompir zopet gnil. Zato je nujno potrebno, da smo v tem oziru zelo previdni. Na vsak način je dobro, če narežemo krompir že par dni pred sajenjem, da se napravi v tem času na prerezanem mestu mrenica, ki zapira krompirjevo rano. Tudi bo na vsak način koristno, če sadimo krompir na drugo njivo, ne tja, kjer nam je lan* sko leto gnil. Če smo si letos nabavili novo seme, ne spravljajmo ga do sajenja tja, kjer je bil lanski krompir, predno nismo prostora dobro počistili in po* škropili z apnenim beležem, ali poparili večkrat z vrelo vodo, če so to deske. Gnojitev krompirja. Razven hlevskega gnoja, ki se pri nas največ rabi za gnojenje krompirja, upo* rahljamo lahko tudi razna umetna gno* jila, ki nam jih krompir prav dobro plača. Kako deluejjo umetna gnojila vi* dimo najlepše iz sledečega poizkusa: Vrsta umet. gnoja Množina na 1 ar (100 m 2) Pridelek na 1 ar (100 m *) Negnojeno 78 kg superfosfat Gnojeno anion, sol 40°/0 kalije\a sol 3 kg 1 kg 1-5 kg 137 £• Če računamo, da stane 1 kg superfos* fata 35 cent., 1 kg amonijakove soli 2 L in 1 kg 40% kalijeve soli 80 cent. stanejo umetna gnojila za pognojitev 100 m2 skupno 4.25 L. Kot vidimo iz zgornjih podatkov, je bil pridelek na pognojeni parceli za 59 kg večji, kot na negnojeni. Če računamo prodajno ceno krompirja l L vidimo, da se poveča čisti dobiček pri uporabi umetnih gnojil na 1 aru za 54.75 L, oziroma da nas stane 1 kg ti* stcga krompirja, ki smo ga pridelali več, kot na nagnojeni parceli 7 cent. Kar se tiče vrste umetnih gnojil omc* njamo to, da rabi krompir predvsem kalij, ki je neobhodno potreben za tvor* bo škroba, ki je glavni sestavni del go* moljev. Kalij prija krompirju bolj v ob* liki 40% kalijeve soli, kot pa v obliki kajnita. Od fosfornih gnojil rabimo za krompir superfosfat in od dušikovih gnojil najbolj prija kromnirju žvepleno* kisli amonij, ali kratko rečeno amoni* jeva sol. Vendar pa krompir dobro pla* ča tudi čilski soliter. Superfosfat in ka* lijevo sol potrosimo pred sejanjem in potem njivo pobranamo. Če gnojimo z amonijevo soljo jo potrosimo tudi pred setvijo, medtem ko čilski soliter najbolj koristi, če ga potrosimo dvakrat in sicer prvič pri sajenju krompirja in drugič pri okopavanju. Tudi če smo gnojili krom* pirju s hlevskim gnojem, lahko uporab* Ijamo za prignojevanje še umetna gno* jila. Seveda jih potrosimo v tem slučaju v manjši meri. Inž. Pegan. Čebelarstvo Čebelarenje v marcu. Po hudi zimi je nastopilo že nekaj prav krasnih pomladnih dnevov. Čebelar se mora lotiti prvega pregledovanja pas njev. Pri tem ho letos opazil, da so se čebelne družine čez zimo precej skrčile. Kriva je temu mrzla zima, ki :e zahtevaš la zlasti med čebelami veliko žrtev. Poleg te0a smo opazili, da je bilo letos ropanje panjev skoro na dnevenem redu. Najs brže so ga povzročile slabo z medom pre* skrubljene tuje družine, ker smo zastonj čakali obljubljeni sladkor za pitanje če* bel. Zdi se, da je zima pobrala vse od po* letnega dela zdelane čebele in da so nam ostale le pozno jesenske. V prva pomladanska dela s nad a sle* deče: 1. Čebelar naj panj pridno osnaži mrt= vecev, če tega ne stori, povzroči čebelam mnogo nepotrebnega truda. Sai lahko vsakdo opazi, kako se čebele mučijo, da odstranijo vse mrtvece iz svojega bivaš lišča. To snažen je izvršujemo ob času, ko so čebele na izletu. 2. Pazi naj čebelar, ali ni postal kak panj brezmatičen. To lahko najbolj za- nesljivo ugotovi po dveh znamenjih: a) če čebele nosijo cvetni prah, je znames nje, da je pričela zalega in da je matica v redu; b) drugo znamenje pa je nemir v čebelnjaku. Ce potrkamo na panj in pos stane >o čebele silno nemirne, ter se nes kako zategnjeno jočejo, tedaj je panj brezmatičen. Če pa pri trkanju le na kratko zasumi in se nato čebele takoj umirijo, je panj v redu. 3. Družini, kateri primanjkuje živeža, naj si pomaga z dodajanjem medu ali sladkorja. Sladkor pokladamo tako, da damo na en liter vode 1 kg sladkorja. Medu pa pridenemo k 1 kg še l/\ l vode. 4. Čebelar naj skrbi za toplo odejo pri panju radi zalege, ki potrebuje toplote. Noči so v marcu še mrzle, vsled tega se kaj rado pripeti, da se čebele zopet stiss ne jo v gnezdo in zapuste zalego brez oss krbe. Ta pa potem pogine. ,. I udi naj čebelar preskrbi svojim ljubljenkam napajališče z vodo že koj sedaj. Kamor sc namreč privadijo čebele zletavati zgodaj v spomladi po vodo, tja letajo po njo tudi za naprej. 6. V slučaju, da opazi čebelar rujave madeže v panju na tleh, po satovju ali na žrelu, je znamenje, da trpe čebele na grb ži. Ta nastane vsled užitega gozdnega medu ali vsled tega, ker se radi slabega vremena niso mogle očistiti. Po prvih le* pih dnevih, ko se čebele lahko otrebijo, navadno izgine ta bolezen. 7. Čebelar naj si tudi zapiše na listič dotičnePa panja, kdaj so začele čebele prvič donašati cvetni prah. S tem dna vom se je začela čebelna družina razvb jati. Iz jajčic, ki jih izleže matica, se v treh tednih (21 dni) izvali čebelica, ki po> tem opravlja še dva tedna opravila pri prehrani zalege. Nato je ugodna kot les talka za prinašanje medu. Torej 5 celih tednov rabi čebela, da je ugodna za zus nanj a dela. To vse je važno vedeti, da zamoremo pravočasno začeti s špekulas tivnim pitanjem. 8. Čebelar naj pa tudi že sedaj skrbi za bodoče mesece in sicer s sejanjem in nasajenjem cvetlic, ki medijo. Tako si bo preskrbel doma potrebno pašo. Priporos čarno med drugim sivko (Lavendel), žajs bel, (Salvia) itd. Zanimivo je za čebelars je, da iz barv cvetnega prahu lahko ugos tovi od katerih rastlin prinašajo čebelice prah. Rudeče s rumene prašnike daje sas fran, zlatorumeni so od trobentice, zes leni pa od teloha itd. Prvi med dobe pri nas čebele na resju in res v lepem vremenu ugotovi lahko čes belar uprav sedaj po duhu, da so mu dos nesle čebele že prvi med. Veselje nad tem izraža io čebele z zadovoljnim bučanjem in pihlanjem. Ako čebelar v jame čebelo za peruti in jo z nohti nekoliko stisne čez želodec mu bo spustila iz ust svetel sok; če ga pokusi, se bo prepričal, da je med. Če ima čebelar satnike s cvetnim pras hom iz prejšnih let v zalogi, naj jih da sedaj čebelam na razpolago. Dr. J. L. Zadružništvo Ali velja še stari zadružni zakon? Po objavi novega odloka z dne 7. a v« gusta 1925., ki smo ga objavili v lanski novembrski številki našega lista je na* stala "nejasnost glede tolmačenja tega odloka. Iz previdnosti smo se oprijeli bolj varne razlage in radi tega smo dali le posamezna navodila y tem smislu. Razni zastopniki zadrug so od nas zah? tevali, naj takoj pojasnimo obširno novo nastali položaj, a zdelo se nam je bolj primerno počakati, da se izjavijo tisti ,ki jim pristoja tolmačenje zako* nov. Tudi sodnije se niso strinjale med seboj. Jasnost je prinesel sede odgovor Ministrstva za narodno gospodarstvo v Rimu z dne 21. januarja 1926, štev. 6303/XX bis, ki ga je prejela tržaška Zadružna zveza na tozadevno vprašaš nje. Prinašamo ga sede danes, ker je bila februarska številka našega lista že tiskana, ko smo bili o njem obveščeni. Dopis se glasi v prosti slovenščini: »Kr. odlok s zakon od 7. avgusta 1925, št. 1778, s katerim so se zadružni za? koni kraljevine raztegnili na nove po* krajine, ima sledeči namen: zadružnim organizacijam, ustanovljenim na pod? lagi avstrijskih zakonov, hoče napraviti pristopne ugodnosti, ki :ih vsebujejo naši zakoni. Ti zakoni ne predvidevajo oblike, ki bi jo morale imeti zadruge, če se hočejo posluževati ugodnosti za* konov, naštetih v tretjem členu odloka z dne 7. avgusta 1925. Zato se je dovo* lilo gospodarskim zadrugam, da si dajo obliko, ki jo zahtevajo 219. in naslednji členi italijanskega trgovinskega zakona in tako morejo zahtevati zase iste ugod* nosti, ki jih uživajo zadruge v kralje* vini. — ( '.e se pa zadruge novih pokrajin ne nameravajo posluževati teh ugodno* sti, se lahko ravnajo tudi nadalje samo po avstrijskem zakonu, bodisi pri usta* navijanju, bodisi v svojem poslovanju.« Zadnji stavek je dovolj jasen in ne potrebuje razlage. Vprašanje je, ali ka* že našim zadrugam se oprijeti nove ob* like, ali naj ostanejo pri stari. Na splošno bo za naše zadruge boljše, da se držijo stare, ker so ugodnosti, ki bi jih pridobile, v primeru z raznimi ne« ugodnostmi premalenkostne. V posamez« nih slučajih naj se voditelji zadrug po« svetujejo s strokovnjaki. Pri ustanavljenju zadrug torej ni po« trebno notarsko pismo. Zadrugam z ne« omejenim jamstvom tudi ni treba po* šiljati četrtletnih izkazov o stanju čla« nov. D. Doktorič. Dr. D. T. Zadružne sušilnice svilodov. Med raznimi oblikami kmetijskega za« družništva so bile sušilnice svilodov zadnje, ki so nastale. V začetku se niso mogle uvel;aviti. Vrok temu je bila bor« ba veletrgovcev in lastnikov tkalnic, raz« ven tega na tudi "redsodki, ki so jih imeli strokovnjaki pred približno dvajsetimi leti proti uničevanju sviloprejčevih za« predkov z vročim zrakom. Takrat je bilo bolj v navadi uničevanje s paro, ki pa je zahtevalo večjo pažnjo in dolgotrajno in drago delo z ohranjevanjem in izbira« njem. Ko pa je začel prevladovati drugi način, namreč uničevanje z vročim zra« kom, je bila dana zadružnim sušilnicam večja možnost, da se hitro razvijejo. Pred vojno sta obstojali v Furlaniji samo dve sušilnici in sicer Snilinbergu in Latisani. Od leta 1920 do danes pa se je ustanovilo še trinajst sušilnic. Spodnje številke jasno kažejo, kako so se te važne ustanove razvijale: Leto: Svilodi prevzeti od zadr. sušilnic. 1920 921.000 kg 1921 1,095.000 kg 1922 1,262.000 kg 1923 1.562.000 kg 1924 1,623.000 kg 1925 2,200.000 ka Povpr.cenakisojoplačalezadr.suš. sred. trž. cena Leta 1920 Lit. 38.— Lit. 32- -35,— Leta 1921 Lit. 16.— Lit. 12- -14.— Leta 1922 Lit. 34.25 Lit. 28- -30,— Leta 1923 Lit. 29,— Lit. 26- -27,— Leta 1924 Lit. 38,— Lit. 32- -35,— Danes pobirajo zadružne sušilnice pri« bližno polovico svilodov, ki se jih pridela v Furlaniji in to v veliki večini od malih producentov, ker velika podjetja proda« jajo neposredno tkalcem in siccr vedno dve do tri Lire nad tržno ceno. Računa sc, da je bilo plačano od leta 1920 do 1925 samo na razliki med tržno ceno in višjo zadružno ceno članom zadružnih sušilnic 22—25 milijonov lir. Jasni so socijalni in gmotni razlogi, ki so nagnili naše kmetovalce, da so ustano« vili zadružne organzacije te vrste. Trg s svilodi ima te posebnosti: 1. traja le malo časa z ozirom na kvarljivost bla« ga; 2. producent ne more držati svilodov v zalogi, kakor dela z drugimi pridelki, ker jih ne more prodati na kaki točni podlagi in sicer iz nepoznanja tržnih raz« mer, katere pa dobičkarji dobro poznajo; 3. producent je obdan od močnih organi« zacij kupovalcev. Na drugi strani se morajo tudi tkalci zelo potruditi, da pokupijo v malo dneh blago, ki ga predelujejo potem celo leto. Zlasti večje tkalnice pokupijo do 200.000 kg svilodov in pri tem izdajo velikanske kapitale. Gotovo je, da niti veletrgovec ne more vedno z dobičkom kupovati svi« lodov. Zanašati se mora na svoio lastno spretnost in prakso, ki pa ga tudi lahko vara in kupovati v prvi vrsti svilode tis« tih vrst, ki so se v kraju najbolj izkazali in dajo največ dobička. Zdaj so se prepričali tudi tkalci, da so zadružne sušilnice koristne njim samim in sicer zato, ker pobirajo najboljše bla« go, ga s skrbnostjo prebirajo in ne pro« dajajo potem blaga na težo ampak po kakovosti. Zadružne sušilnice so dosegle nepriča« kovan razvoj, ki ga (nekoliko) predstav« ljajo prej navedene številke. One so po« kazale značilno vrednost furlanskih svi« lodov in njih precejšno vrednost v svi« larstvu. Posušeni in izbrani svilodi se proda« jajo po določeni ceni, vzemimo na pri« mer po Lit 90.— kg, 4 za 1. To je, če bi potrebovali 4 kg svilodov, da dobimo 1 kg svile. V praksi so potrebovali z navad« nim sušenjem 3.30 kg da so dobili 1 kg svile. Danes naše najboljše sušilnice jam« čijo, da pridelajo 1 kg svile iz 3.10 kg svilodov. V tem slučaju imamo torej iz iste množine svilodov večji pridelek svile in dobimo za svilode višjo ceno. Vse zadružne sušilnice imajo nedolo; čeno glavnico. Član lahko postane vsak gojitelj sviloprejk, ki vzame za vsako pridelano oneo svilodov en delež od Lit. 50.—, ki jih plača lahko v dveh ali treh obrokih po končani seziji. Nihče ne more imeti več deležev, kot za Lit. 5000.—. Vsak član ima nravico samo do enega glasu, četudi ima vseh sto deležev. Za vsako ončo semena se zaveže oddati za; družni sušilnici 60 kg svilodov. Sušilnica ne snrejema svilodov za račun tretjih oseb. Upravitelji morajo oddati sušilnici vse pridelane svilode. Zadruga ne dela rezerv, amnak razdeli vsakoletni čisti dobiček med člane. Deleži ne dajejo obresti, vezani so na ime in neprenosljiv vi. Polagoma pa raste njihova vrednost sorazmerno s poplačevaniem strojev in orodja. V nrvih letih ustanovitve utrže zadruga za vsak kg svilodov določeno svoto v svrho kritja stroškov, ki so na* stali pri ustanovitvi. Ko člani izročijo svilode prejmejo polovico ali dve tretini tržne cene, ostanek takrat, ko se blaf'o nroda. Plačilo na račun izvršuic za to do« ločena banka, ki daje izplačilo brez po* roštva. Družbe skličeio vsako leto redni občni zbor. Razven upravnega sveta vodi za* drugo takozvani župan (sindaco), revi* zorii in strokovno osobje. Danes so se združile vse sušilnice, 15 po številu, v skupno zvezo. Ta skrbi za: 1. financiranje zadrug, 2. periodične vesti o stanrn trga s svilo, 3. kolektivne prodajne pogodbe, 4. informacije glede davkov in ristoj; bin, 5. preizkušanje kakovosti svilodov, 6. spremembe in izboljšanje pravil in za statistiko. Pri nedavnem obisku si je ogledal fran; coski agrarni inšpektor M. Loubet goje« nje sviloprejk v Italiji in ie izrazil svoje občudovanje in priznanje nad takim na? činom zadružništva. Pripisoval je le nje* mu prekrasni in nenadni razvoj ^vilo; prejstva v Furlaniji. Na koncu še pripomnimo, da nudijo zadružne sušilnice svojim članom naj; boljše vrste sviloprejk in to po najugod; nejših cenah Razventega razdeljujejo naimarljivejšim gojiteljem sviloprejk in murvinih nasadov vsako leto nagrade. Goriški kmetijski urad dela na to, da bi se ustanovila tudi pri nas taka zadruž; na sušilnica svilodov. Gre sedaj za eno* leten poizkus z zadružno sušilnico, ki bi se jo vzelo v najem, da se kmetovalci prepričajo o potrebnosti in koristi te vr; ste zadružništva. V ta namen bo sklical sestanke za vse ,ki se zanimajo za goje* nje sviloprejk in sicer v Šempetru, Vr; tojbi, Štandrežu, Sovodnjah, Mirnu in nekaterih drugih krajih. Tržni pregled Žita: Cena pšenici je v zadnjem me; secu nekoliko padla, kar se pa še ne ob; čuti na trgu. Padec cen je začel v Arne? riki, kateri slede tudi druge države. Dne 27. februarja so bile na borzi v Milanu zaznamovane sledeče cene: Žita: Domača pšenica inozemska pšenica domača koruza jugoslov. koruza L 196 do 198 » 205 » 207 » 112 » 118 »> 94 » 100 argent. koruza L 104 do 106 dmači oves » 130 » 138 inozemski oves » 117 » 119 rž » 132 » 135 ječmen » 135 » 140 moke: 0 00 L 280 dc > 290 0 » 260 » 265 1 » 240 » 242 koruzna » 139 » 144 Živina: Trg živine je sledeči: Goveje klavne živine se ponuja po celi Italiji zelo mnogo. V Milan pride vsaki teden nad 500 živali iz Jugoslavije. Cena ni ne padla in ne zrastla. Teleta so v plošnem zrastla za 50 stot. na kg žive teže, debeli prašiči pa za pri* bližno enako padli v ceni. Krma: V zadnjem času ie nekoliko popustila na ceni. Otrobi notirajo v Milanu okoli 87 do 90 L za 100 kg (debeli), drobni so pri; bližno 7 L cenejši na q. Oljnate tropine so tudi nekoliko ce; nejše, kot smo javili v februarskem pre; gledu. Mlečni izdelki: Za maslo je sedaj veli; ka kriza, ki bo tajarla tja do malo pred Velikonočjo. Srednja cena je danes oko* li 17.— L za kg franko mlekarna (Thiene notira samo 13.50 L za kg). Sir se dobro drži v ceni, cena svežemu mleku pa je skoraj po celi Italiji zrastla, kar je predvsem posledica večii kom troli z ozirom na kakovost mleka po mestih. Vino: Širom ostalih pokrajin Italije je trgovina z vinom oživela in cene rastejo, pri nas pa vlada mrtvilo pri stalnih cenah. Umetna gnojila: a sedanjo dobo naj; avžnejša umetna gnojila so superfosfat, kalijeva sol in čilski soliter. Zadružna zveza v Gorici prodaja superfosfat (14 do 16%) po 35—36 L, 42% kalijevo sol po 75—80 L, čilski soliter pa po 160 do 170 L. (Prva številka odgovarja količi; nam od 10 q višje, druga pa manjšim količinam. Za cele vagone so cene so; razmerno nižje. Modra galica, žveplo: Cena modri ga* lici je na drobno 280—285 L, najboljše; mu žveplu pa 130.— L za 100 kg. (Pri Zadružni zvezi v Gorici). | | Vprašanja in odgovori Vprašanje št 12: S katerim umetnim gnojilom naj gnojim trti. Odgovor: Na Vaše vprašanje je težko odgovoriti, ker ni razvidno, kdaj in kako ste gnojil zadnjič in v kakšni legi in zemlji se nahaja Vaš vinograd. Predpo; stavljamo, da letošnjo jesen, oziroma zimo niste gnojil s hlevskim gnojem. V tem slučaju bi bila Vaša dolžnost, da bi bil že takrat skrbel za umetna gnojila in jih tudi potrosil (razven čilskega solitra). Ker pa tega niste storil pognojite prej, kot je mogoče in sicer vzemite na 100 m2 vinograda 1.5 kg žveplenokislega kalija oziroma kake druge visokoproccntne iča; lijeve soli, 3 kg superfosfata in 1.5 kg čilskega solitra. Prvi dve gnojili potro; site takoj in jih podkopljite. Če ste vino; grad že prekopal, poravnajte zemljo, po; tem ko raztrosite superfosfat in kalijevo sol z železnimi grabljami. Čilski soliter potrosite dvakrat: prvič predno začne brsteti popje in drugič 3 tedne kasneje. Vprašanje št. 13: Ali naj začnem s špekulativnim pitanjem čebel? Kako na; redim pravilno mešanico sladkorja in vode? Odgovor: Na to vprašanje imate odgo; vor v članku dr. Ličana: Čebelarjenje v marcu. Vprašanje št. 14: Nekdo namerava zgraditi velik čebelnjak na privatnem zemljišču, v razdalji kakih 150 m od mo; jega čebelnjaka. Ali mu je mogoče to za;, braniti in kako. Odgovor: Po prejšnji provincijalni po; stavi z dne 18. junija 1879 (Pagliaruzzi) je bilo v § 4. določeno, da zamore župan na prošnjo prizadetih, ko je zaslišal mne; nje strokovnjakov, omejiti število doma; čih panjev v slučaju, da bi pretila kaka škoda čebelarstvu ali poljedelstvu. V § 5 je bilo določeno, da se smejo čebele po; stavljati na pasišča le v razdalii vsaj 1200 m v ravnini in v hribih najmanj 1800 m. Ker pa je v Italiji vpeljan zakon za če; belarstvo in sicer z dne 23. oktobra 1925, je nastal dvom, v koliki meri velia prej« šnji avstrijski zakon, ker se doslej isti izrecno ni še odpravil. Nova italijanska čebelarska zakono* daja predvideva v členu 14. nove predpis se glede okolišč in razdal med enim in drugijri čebelnjakom. Te predpise pa izda prefekt na predlog provincijalne čebelar* ske zadruge. Vendar nam ni znano, da bi se doslej v tem oziru kaj ukrenilo. Vsled tega Vam svetujemo, da se v svrho zaščite svojih pravic obrnete naravnost na Kr. prefekturo, jo opozorite na dej* stvo, da je v Vašem kraju dovolj panjev in čebel in da bi čebele novega čebelnja* ka tvorile nevarnost za Vaše čebele, če bodo postavljene v razdalii komaj kakih 150 m od Vaših. Če je pa stvar nujna, lahko zapr site Vaše županstvo, naj kot varstvena oblast (Sicurezza pubblica) ukrene potrebno, da se zabrani rečeni uvoz čebel. Zlasti povdarjajte, da je tudi po prejšnji po* stavi imel župan pravico omejiti število panjev. Kmetovalec v marcu. Na njivi: je polno dela vsevprek. Ozi* ma žita se nrobujaio in začenjajo zopet rasti. V tej dobi je najbolj potrebno,'da dobijo dovolj lahko prebavljive hrane. Če je ni dovolj v zemlji, dodajmo jo v obliki čilskega solitra, če tega še nismo storili. Kdor je enkrat videl, kako spre* meni majhna množina čilskega solitra medlo, rumenkasto polje oslabelega ozi* ma v kratkem času v krasno temnozeleno barvo, bo gotovo uporabljal čilski soliter vsako leto. Če nimamo dovoli hlevskega gnoja, mi* slimo že sedaj na gnojenje z umetnimi gnoiili, ko orjemo in pripravljamo zem* Ijo za krompir in koruzo. Umetna gno* jila posejemo na široko no izorani njivi, ki jo potem pobranamo. Čilski soliter po* trosimo pozneje kot navrhno gnojilo, ali pa ga lahko potrosimo sedaj polovico in Opozorite pa tudi lastnika čebel, da ste se obrnili v tem oziru na oblast v svrho zaščite svojih koristi in da si pridržite pravico postopati proti njemu sodnijsko, v slučaju kakega ropanja ali kake druge škode. Mislimo, da bi tudi lahko zahte* vali, naj se po strokovnjakih preišče, ali so čebele, ki se imajo pripeljati v občino zares zdrave. Vprašanje št. 15: Prosim, sporočite mi, kje bi dobil par sivih srebrecev, ali fran* coskih orjaških srebrecev v starosti 4 do 6 mesecev. Odgovor: Informirali smo se povsod v Gorici in bližnji okolici, kjer smo izve* deli, da so nrej gojili te vrste kuncev, vendar nismo mogli zvedeti za nikogar, ki bi imel srebreče. Obračamo se na naše čitatelje s proš* njo, da nam oni, ki bi vedel za naslov ka* ke^a gojitelja teh zajčiih vrst, sporoči njegov naslov. potem polovico. Več podatkov o gnoje* nju za krompir se nahaja spredaj v po* sebnem članku. Senožeti bi morale biti že počiščene, poravnane in pognojene. Kdor ni gnojil travnikov s Thomasovo žlindro, jih lah* ko še oognoii s sunerfosfatom, dokler ni* so začeli zeleneti. Cez zimo se nam je nabralo v jami nol* no '*nojnice — če nam ni stekla iz hleva, ali pa iz gnoja po zemlji ali pa še celo po nalašč za to narejenem kanalu v potok. Tudi to se žalibog še dogaja, čeprav se zdi človeku neverjetno. Ko bomo videli, da se pripravlja k dežju, izvozimo jo na travnike. V vinogradu bi morale biti trte obre* zane in povezane. Če nismo letošnjo je* sen gnojili s hlevskim gnoiem, lahko gno* jimo z umetnimi gnojili. Seveda je že skrajni čas; za nekatera gnojila bi bilo Gospodarski koledar • mnogo boljše, ko bi bila v zemlji že od jeseni. Več podatkov o gnojenju trtam je v decemberski številki lanskega leta. V sadovnjaku končujemo z obrezovat njem, čiščenjem in gnojenjem dreves. Tudi za sajenje in presajevanje dreves je že zadnji čas. Ali smo si že preskrbeli cepiče? Ne odlašajmo; če hočemo imeti pri cepljenju uspeh, moramo imeti cepiš če, ki so manj sočni, kot podlaga, na kas tero cepimo. V vrtu je v tem mesecu vse živo. Gno= jimo in prekopavamo zemljo, sadimo in sejemo krompir, čebuljček, fižol, grah, peteršilj itd. V toplih gredicah negujemo sajenke kapusa, kolerabe, ohrovta, cves tače (karfijola) paradižnikov itd. Če ho= čemo, da nam bo vrt dobro uspeval, mos ra biti dobro in vsestransko pognojen. Eno gnojilo dosedaj pri nas sploh ni bilo v rabi, oziroma zelo malo in sicer apno. Kako se uporablja apno kot gnojilo in koliko, je opisano spredaj v posebnem malem članku. V hlevu: Začenja toplejše vreme, zato moramo hleve večkrat zračiti. Tudi mo< ramo skrbeti, da bo živina dovolj na pros stem, posebno mlada. Stari prašiči so ve« činoma že zaklani, v hlevih se nahajajo mladiči. Pazimo nanje. Mlada žival rabi dobro hrano, da se lahko razvije. Če nam sedaj prašički zakrnijo vsled slabe krme in oskrbe, potem jim ne bo poma« galo več vse poznejše »futranje«. Dobro je, čc damo mladim prašičkom med hra= no večkrat malo žlico klajnefa apna, da se jim lepše razvijejo kosti. Koliko na* ših prašičkov trpi na kostolomnici, ker jim nismo znali pomagati. V kleti: ta mesec navadno drugič pre* takamo vino. Na točno pretakanje in žveplanje moramo paziti predvsem tam, kjer je bilo grozdje poškodovano od to* če, posebno še če nismo odbirali gnilih jagod. Če je dobilo vino že kako napako, rujavenje, motnost ali kaj drugega, mo< ramo mu takoj pomagati. Kako odpraviš mo razne napake in bolezni vina, najdeš mo v starih številkah GosDodarskega lista. V splošnem: Kdor se še ni preskrbel z raznimi semeni krompirja, zelenjave, des telje in trav, z umetnimi gnojili, galico in žveplom, naj to stori nemudoma. Moder gospodar ne kupuje semen šele tedaj, ko je čas za sejanje ,ravnotako tudi ne gas lice in žvepla tedaj, ko jih mora rabiti, ampak si preskrbi že prej dobro blago po ugodnih cenah. Tudi vzame razumen gospodar vedno le dobro seme, čeprav ga plača dražje. Ščurki v gospodarstvu. Tudi ščurku moderno gospodarstvo ni prizaneslo. V Algeriji dobivajo iz zmaščenih ščurkov olje, ki je prav dos bro uporabljajo za motorje pri aeroplas nih, ker tudi pri razmeroma hudem mras zu ne zmrzne. Pred kratkim so poslali iz Algerijc 180 q ščurkov na Holands sko; polovico so jih uporabili za krmljes nje perutnine, polovico pa za produkcijo imenovanega olja. Borba proti grozdnemu črvu. / »Gospodarski list« je pisal že o tem vprašanju, a izgleda, da to vprašanje še ni tako jasno in praktično rešeno, kot bi bilo želeti. Na Francoskem je namreč razpisana nagrada 10.000 frankov za onega, ki bi odkril popolnoma zanesljis vo sredstvo proti imenovanemu škods ljivcu naše vinske trte in grozdja. Motorni plugi. Ponekod rabijo še vedno drevesno ves jo za plug, v bolj »naprednih« krajih imajo leseni plug, v naprednih orjejo z železnim plugom, danes pa se uvaja na splošno oranje z motornimi plugi. Seve« da je oranje z motornim plugom mogoče samo v ravneiših legah in ne v hribovi* tih. Min. preds. Mussolini je s svojo »bitko za žito« dosegel, da se je v Italiji tekom pol leta več kot podvojilo število mos tornih plugov. Samo v okraju Latisana (furlanska provinca) je nad 20 motornih plugov. Ni nam znano, ali je kak motorni plug v slovenskem delu naše dežele, a gotovo se bodo pojavili. Seveda jih bo težko nabavil zasebnik, ampak bo potrebno ustanoviti »obdelovalne zadruge«, ki si bodo lahko nabavile motorni plug. rmnmn 1 fin” | pilil •*“9 C > O C ctf +-> CD O C D *a7 l* 3 O CM (D C • ¥■* T3 O o-l CD O bJOl CD O C o 0-1 >o ‘S8 z 3 c S o a> > cn > • 'IM« C X! V- O X> O G. 2 O) >03 O O C u Im 'J-* co a > 1 o +-> 15 o s c c« N > O X! OJ J* X5 'O u (/} o O O c •p-< s-* o >05 0) 'O >CJ u O > X! « o V- d> >U -*—* 05 c3 >u >C/D o> v« QQ c < X) 3 O ^ 09 0) l5 3 C bJO '»-> o) iž C o.;« 'H N O «3 ^ V- O N m — S «* c X3 b/o c O c« *—* < ■ c« •- N c > o «■(— 2 — S .2 — • MM O ^ X) Tt *o o 3 'O Vm 3 CJ 3 > cG o *C o O GLAVNO ZASTOPSTVO PISALNIH STROJEV „HHEINMETALL" (NEMŠKI IZDELEK) Vseh vrst PEČATI - BLAGAJNE IN RAZMNOŽEVALCI ^ I Jjjj Q rj ^ REGISTRATORJI POSAMEZNI DELI * ŠOLA za STROJEPISJE PRERAČUNJEVALCI GORICA - DIfl ITI fl Z Z1111 5 POPRAVLJALNICA O SE T0FL0 PHIF0R0£H ZA POPRAVILA PISALNIH STROJEV, CIKLOSTILOV IN REBISTRNIH BLAGAJN VSEH ZNAMK. DELO ZAJAMČENO. v 8® DOMAČA črna triletna detelja; lucerna, trave čiste in mešane z deteljo, Mina pesa nemšha „Mamuth“ in ..Echendorf", čebuljčeh in vsa vrtna semena dobite v trgovini JOSIPA MUNIHA SV. LUCIJA OO----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- GO Gospodarske knjige: Belle: Sadjarstvo 430 strani s 165 slikami Humek: Praktični sadjar 410 strani s 116 slikami Humek: Domači vrt, 195 strani in s 71 slikami Domači živinozdravnik Domači zdravnik Nasveti za hišo in dom Naše gobe Reja domačih zajcev Umni čebelar Navedene in druge knjige, kakor tudi najrazličnejše tiskovine, za župne, županske, šolske in druge urade, papir, razglednice itd. itd. dobite pri Katoliški knjigarni v Gorici Via Carducci št. 2 (Gosposka ulica) @ ZADRUŽNA TISKARNA Gorica - RIva Piazzutta IS Tiska časopise, knjige, brošure, registre, trgovska pisma, račune, ovitke, reklame, napise,posetnice, poročna naznanila, osmrtnice itd. Izvršuje točno in naglo tiskovine za župne in občinske urade. Za društva izvršuje: vabila in plakate za prireditve, programe in društvene izkaznice, vstopnice itd, v najkrajšem času. Za točnost in solidnost v delu tiskarna jamči. >b~b~b< zflDRUžna zoezfl d gorici upisana zadruga z omejenim jamstuom Urad n Boriti, Corso Verdi 37 f- ll/?s* ■ = i Telefon Interurban štev. Z83 Skladišče v Gorici, Via Morelli 36 ==== Uradne ure za stranke ob delavnikih od 8 do 12 Podpira svoje članice v vsakem pogledu z nasvetom navodili in kreditom. - Posreduje zanje v vseh denarnih poslih. - Izvršuje nad njimi revizijsko oblast. | | | | | | | Sprejema hranilne vloge. Milili Blagovni oddelek Zadružne zveze posreduje pri nabavi in oddaji vsakovrstnega blaga. - Nabavlja ■ na debelo in oddaja na debelo in drobno =-■—:■=■■■ : _Tomaževo žlindro UMETNA Superfosfat Kalijevo sol GNOJILA modro galico in žveplo, semenski krompir, semensko žito, pšenico, ajdo in koruzo. Zdi mlekarne* P°sre^uie oddajo mlečnih izdelkov, pred- =* vsem masla. - V zalogi ima vedno najrazličnejše potrebščine za mlekarne, kot Svvartzove vrče, vrče za prevoz mleka, kremometre, toplomere, gostomere, obode za sir, cedila in mreže, različne mere, krtače in krtačice, sirne prte, si-rišče v prahu in tekoče, olje za posnemalnike, golide, napajalnike za teleta itd. - Mlekarne dobijo vsa potrebna navodila glede oblasti. Širite in čitajte »Gospodarski list", glasilo Zadružne zveze v Gorici. Odgovorni urednik: ing. agr. Josip Rustfa. Tisk »Zadružne tiskarne« v Gorici.